Fujiliilim ptaftum t gotovmi
Leto LXm., št. 66.
V Ljubljani, petek 21. marca 1930
Cena Din L—
Izhaja vsak dan popoldne, izvzemši nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej.
»Slovenski Narod« velja letno v Jugoslaviji Din 144.—, za inozemstvo Din 330. — Rokopisi se ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123. 3124. 3125 in 3126._
ZAKON O USTROJSTVU SOCIJALNE
IN ZDRAVSTVENE UPRAVE
Kralj je podpisal zakon, ki ureja v podrobnosti socijalno in zdravstveno upravo, kakor tudi prejemke uslužbencev v tem resoru
Beograd, 21. marca. AA. Nj. Vel. kralj Je na predlog ministra za socijalno politiko in narodno zdravje ter po zaslišanju predsednika ministrskega sveta podpisal zakon o "ustrojstvu socijalne in zdravstvene uprave.
Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje je vrhovna instanca za socijalno in zdravstveno upravo v državi, ki jo Upravlja minister za socijalno politiko in narodno zdravje. Pod pristojnost ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje spadajo vsi posli socijalne politike in ncfravstvene uprave in uradno nadziranje nad vsemi socijalnim i in zdravstvenimi ustanovami in oblastvi kakor tudi uporaba Htkonskih predlogov, ki se nanašajo na resor tega ministrstva.
Ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje se deli na 3 odelenja, odseke in oddelke (referate).
Odelenja so tri in sicer: obče odelenje (I), odelenje za socijalno skrb (II) in sanitetno odelenje (III). Radelitev odelenj v odseke in oddelke (referate) kakor tudi področje odelenj, odsekov in odelkov (referatov) bo predpisal z uredbo minister za socijalno politiko in narodno zdravje v soglasju s predsednikom ministrskega eveta.
Na čelu vsakega odelenja stoji načelnik, ki je podrejen ministru. Načelniki vodijo posle svojega odelenja ter opravljajo nad-sorstvo nad podrejenimi odseki odnosno odMeHđ (referati), skrbe za zakonitost in pravilno delo v odelenju. Na čelu stoji šef odseka (višji svetnik in svetnik), ki je ne-
posredno podrejen načelniku in vrši nadzorstvo nad poslovanjem odseka, razdeljuje posle podrejenim uradnikom in jim daje navodila pri delu. Oddelke (referate) upravlja referent, ki ima za posle svojega oddelka (referata) isto dolžnost kakor šefi odsekov in je neposredno podrejen načelniku. Na načelnika oddelka mora minister prenesti pooblastilo za gotove sklepe in odloke iz svoje pristojnosti, za katere nI izrecno pristojen minister po obstoječih predpisih.
Pri ministrstvu za socijalno politiko in narodno zdravje ee ustanavlja položaj generalnega inšpektorja za higijeno. Generalni inspektor za higijeno je neposredno podrejen ministru in vrši v imenu ministra in po njegovih neposrednih navodilih strokovno nadzorstvo nad higijenski mi ustanovami ministrstva za socijalno politiko in narodno zdravje. 0 tem delu poroča ministru ter postavlja potrebne predloge.
Organi in ustanove neposredno podrejene ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje, so: 1. centralni higijenski zavod v Beogradu; 2. šola narodnega zdravja v Beogradu; 3. vse javne bolnice na področju uprave mesta Beograda; 4. dom slepih v Zemunu; 5. inspekcija dela m inspekcija parnih kotlov v Beogradu in 6. izserjeniški komisarijat v Zagrebu.
Organi in ustanove socialne in zdravstvene uprave kraljevskih banskih uprav so: I. Higijenski zavodi na sedežih kr. banskih uprav, 2. domovi narodnega zdravja, 3. zdravstvene postaje, 4. državne bolnice,
5. invalidski domovi, 6. deoji domovi, 7. lečilišča in 8. strokovni referenti pri okrožnih upravnih oblas+vih. Z zakonom o bol/nicah so predpisane odredbe o javnih bolnicah. Pristojnost in delokrog inšpektorjev dela in parnih kotlov je predpisana z odredbami zakona o inšpektoratih dela in parnih kotlov in z zakonom o zaščiti delavcev. Delokrog in organizacija higijenskoga zavoda na sedežih kr, banskih uprav, domove narodnega zdravja in zdravstvenih postaj bo predpisal v soglasju s predsednikom ministrskega sveta minister za socialno politiko in narodno zdravje z uredbo. Kdaj stopi uredba v veljavo, se bo uredilo s samim zakonom.
Po novem zakonu o ustrojstvu socialne in zdravstvene uprave določata § 13 in 14 dodatke na plačo in penzijo. § 13 določa: Uradniki I. kategorije socialnih in zdravstvenih uprav prejemajo mesečne dodatke na službo in sicer: v 2 .skupini 2700 Din, v 3. a skupini 2120 Din, v 3. skupim* 1720 Din, v 4. a skupini 1220 Din, v 4. skupini 920 Din, v 5. skupini 920 Din, v 6. skupim 920 Dim, v 7. skupini 520 Din, v 8. skupini 520 Din, v 9. skupini 200 Din. Uradniki II. kategorije dobijo mesečni dodatek: v 1. skupini 600 Din, v 2. skupini 450 Din, v 3. skupini 300 Din.
Ta dodatek prejemajo tudi uradniki na razpoloženju. § 14 določa: Dodatek na plačo se zaračuna v penzijo in sicer 50% po 20 letih, 60% po 25, 70% po 30 in 100% Po 35 letih efektivne državne službe.
Preprečena kriza
angleške vlade
Liberalci podprli Macdonaldovo vlado pri glasovanju o premogovnem zakonu — Možnost razpusta angleškega parlamenta po pomorski razorožitveni konferenci
London, 21. marca. Pozno snočd je bSL v spodnji zbornioi sprejet zakon o prometu premoga, ki je tvoril več tednov predmet ostrih političnih debat in ogorčeno kampanjo konzervativcev proti delavski vladi. Situacijo so tokrat rdSili liberalci, ki so se odloČili, da podprejo vlado. Llovd George je naglasil, da so hoteli liberalci s tem preprečiti poraz vlade, ki hi še bolj otežkočil položaj Anglije na razorožitveni konferenci.
London, 21. marca. Liberalna stranka je sklenila, da bo nadalje podpirala delavsko vlado. Ta odločitev liberalne stranke je naletela pri konservativcih na velik odpor. Konzervativci so računali zadnje Čase na gotov padec delavske vlade in se pripravljali na volitve
v nadi, da bodo zopet prišli na vlado. Akcija konzervativcev za carine je naletela v Angliji na močan odpor množic, ki je prisilil liberalno stranko, da je v zadnjem trenutku revidirala svoje stališče do delavske vlade. Kljub temu je političen položaj nejasen. Delavska vlada sama nima veČine hi tudi vlada meščanskih strank je za sedaj nemogoča. Zaradi tega so politični krogi mnenja, da bo sedanja vlada rešila najvažnejše vladne posle in zaključila pomorsko razo roži t ven o konferenco, na-kaT bo parlament bržkone razpuščen in razpisane nove volitve. Ni izključeno, da pride tudi do volilne reforme, da se omogoči političnim strankam pravičnejše zastopstvo v parlamentu.
Nov zastoj na londonski konferenci
Italijanski listi demantirajo vesti o posredovanju Amerike in Anglije
v Rima
Lond°n, 2L marca. AA. Ministrski predsednik Macdonald je imel snoči v spodnji zbornici nadaljne razgovore z italijanskim zmnanjim ministrom Gran-dijem. Zaradi odhoda francoskega zunanjega ministra v Pariz ni pričakovati važnih dogodkov na pomorski konferenci. Med tem časom ibodo skušali najti kako pot, da se reši francosko-italijanski spor. Tardieu in Briand se bosta povrnila v London v par dnevih. Briand se vrne najbrže že jutri.
Rim, 21. marca. AA. Listi se izčrpno bavi jo z vestmi iz Londona o pomorski konferenci in ugotavljajo, da Italija ne more odstopiti od svojega stališča. Obenem demantirajo listi vesti inozemskega časopisja, da je došlo ali pa da bo došlo do demarše Zedinjenih držav in Velike Britanije v Rimu. Kalija je slej ko prej pripravljena sodelovati pri delu za mir in razorožitev, ne more pa se odreči pravicam, ki so ji že mednarodno priznane.
Pariz, 21. marca. Ob 11. dopoldne se je Briand sestal z ministrskim predsednikom Tardieujem, ki mu je poročal o položaju na pomorski razorožitveni konferenci v Londonu. Briand je uporabil zastoj konference za ureditev
nekaterih francoskih notranjepolitičnih zadev. V par dnevih se vrne Briand v London, kjer bo nadaljeval pogajanja za pomorski sporazum.
Pariz, 21. marca. AA. Po poročilu iz Londona je pogrešno tolmačiti odhod Bri-amda v Pariz, kamor je odšel zaradi notranjih francoskih razmer, kot znak nekakšnega razkola v pogajanja h na londonski konferenci. Francoska delegacija bo nasprotno uporabila vsa sredstva, da omogoči uspeh te konference.
London, 21. marca. AA. Položaj na pomorski konferenci ni več tako napet kakor prejšnje dni, čeprav obstofiajo še vse tež-koče glede na rešitev postavljenih vprašanj.
Boljševik! sodijo •..
Moskva, 21. marca. V široko zasnovani rajzjpravi, ki jo je uvedla iz propagandnih razlogov sovjetska vlada proti 26 bivšim "tovarnarjem, trgovcem in policžjskim uradnikom, obtoženim nasilnega udoišcnja revo-Iuciionarnega pokreta v letu 1906. sta bfla bivši stražnik Lebedev in monarhist Suslov obsojena na scnrt, dasi sega dejanje daleč nazai v carsko dobo. Izmed ostalth obtožencev je bilo 15 obsojenih na prognanstvo in le 9 oproscen&.
Fuzija praških bank
Praga, 21. marca. »Narodni Listy« poročajo, da so pogajanja o fuziji Angk> - Češkoslovaške banke s Praško kreditno banko in Češkoslovaško komercijalno banko v živahnem teku. Z zadevo se je bavil tudi že ministrski svet. Kolikor se izve, bo imela nova banka 230 milijonov Kč osnovne glavnice, od katere bo 7o% ceSkoslovaške, 10% nemške in 15% glavnice neke zapadne* finančne skupine, to je anglo - ameriške glavice iz Anglo-Češkoslovaske banke in francoske glavnice iz Praške kreditne banke.
Naša država na budimpeštanskem velese jmu
Beograd, 21. marca. Že nekaj dni se mudi v Beogradu naš generalni konzul iz Budimpešte dr. Bernard Pavlinovič. Njegovo bivanje v Beogradu je v zvezi z otvoritvijo jubilejnega pomladanskega velesej-ma v Budimpešti, na katerem bo udeležena tudi naša država, sicer ne službeno, pač pa po svojih producentih. Prvič bomo imeli v Budimpešti svoj paviljon, ki ga aranžira naš tamošnji generalni konzul. Otvoritev tega paviljona se smatra kot prvi korak k ekonomskemu zbližanju obeh držav. V našem paviljonu bodo zastopani zlasti turizem, monopol, tobak, rudarstvo, šumska industrija, lesna in poljedelski proizvodi, narodne vezenine, preproge itd. Dr. Pavlinovič ostane še nekaj dni v Beogradu, da organizira vse potrebno za naš paviljon na velesejmu v Budimpešti, ki se otvori dne 3. majnika.
Velike letalske prireditve na vse-sokolskem zletu
Beograd, 21. marca. Nedavno je Aeroklub »Naša krilac prijavil korporativno vstop v Sokola kraljevine Jugoslavije. Aerokiub je včeraj prejel pismo, v katerem javlja savezna uprava SKJ. da ga z največjim navdušenjem sprejema v svoje članstvo. Ob tej priliki se doznava iz vrst Aerokiuba, da bodo na vsesokoiskeoi zletn v Beogradu prirejene ruda vefike retalske svečanosti, ki se jih bodo udeležili kot gosrffle tudi pofjski, češkoslovaški in rumunski letalci.
Sorzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Amsterdam 22.706, Berlin 13.40—13.52 (13.505), Bruselj 7*905, Budimpešta 9.896, Čarih 1094.4 — 1007.4 (1095.9), Dunaj 796.59—799.59 (798.09), London 274.97—275.77 (275.37), Newyork 56.49, Pariz 221.48, Praga 167.39—163.19 (167.79), Trst 295.22—297.22 (296.22). INOZEMSKE BORZE,
Cofih: Beograd 9.1276, P«m 20-306, London 25,1175. Newyork 516.40, Braselj 71.», Milan 27.04. .Madrid 65.—, Berlin 123.21, D-imaj 72.825, Sofija 3.745, Praga 15-31, VarSava 5735, Budimpešta 9030, Bukarešta 3.07.
Rumunslri tisk o makedonstujušcih
Rovarjenje bolgarskih razbojnikov mora prenehati — Seja bolgarskega ministrskega sveta
Beograd. 21. marca. Bukareški list »Lutp-
tac komentira izjavo predsedndlka bolgarske vlade Ljapčeva, da so b?to aretirani bolgarski razbojniki, ter izraža upanje, da bo napravljen konec rovarjenjem bolgarskih razbojnikov, ki pogosto vpadajo tudi v Dobrudžo. List »Adeverul« poziva bolgarsko vlado, naj napravi konec zločinom makedonskega revolucionarnega odbora, ki razburjajo ves Balkan.
Beograd, 21. marca. Iz Carevega sela v južni Srbiji poročajo, da se je tamkaj vrs.il veličasten protestni shod, na katerem so zborovalci enodušno obsodili krvavo početje makedonskih revokrcijonarjev. Več govornikov je poudarjalo, da je treba za bodočnost pripraviti skupno obrambo proti bolgarskim razbojnikom. Z zborovanja, na katerem je bilo nad 6000 ljudi, so bile odposlane pozdravne brzojavke- kralju, predsedniku vlade in banu Žiki Lazdću. Po zbo-
rovanju so se ljudje mirno razšK. vzklikajoč kralju in Jugoslaviji.
Beograd, 21. marca. Iz Sofije poročajo, da je imela v sredo zvečer vlada sejo. Včeraj je Ml izdan komunike, ki pravi, da je ministrski svet na svoji seji raiapravljal o državnem proračunu. List >Zora< izraža glede na ta kormrnike dvom, da bi se rra-nistrski svet bavil s proračunom ter pravi, da se je bžkone bavil s težkim položajem, v katerem se nahaja bolgarska vlada.
Sofija, 21. marca. Jugoslorenski poslanik Ljuba Nešić je pri svojem včerajšnjem posetu izročil zunanjemu ministru Burovn seznam vseh onih oseb. ki so osumjltne, da so bile soudeležene pri atentatu v Pirotn. Zunanji minister Barov je izjavil, da ho vlada uvedla strogo preiskavo In postopala proti krivcem ter da bo • vsem obvestila jugoslovensko vlado.
kronskimi boni plačani
davki
Na področju dravske finančne direkcije je bilo izdanih nad 24 milijonov Din bonov, plačanih davčnih zaostankov pa je bilo za 9 milijonov Din
Ljubljana. 21. marca. Kakor znano, je 17. t m. ob 18. prenehalo pri davčnih upravah plačevanje davčnih zaostankov do L 1928. s 20% kronskimi boni in potrdili o vojni škodi. V območju dravske finančne direkcije so bili od začetka leta do 17. marca pri raznih davčnih upravah plačani davčni zaostanki z 20% kronskimi bona v celokupnem znesku 9,033.336.91 Din. Od tega zneska je bilo storniranih bonov za 29.665.50 Din, ki so bili spoznani za ponarejene. Razen v Ljubljani so ugotovili le v Mariboru manjšo goljufijo s ponarejenim bonom- V obmejnih krajih proti Italiji (davčna uprava Logatec) se je predložilo za ca 94.000 Din bonov. V januarju ie bilo celokupno prezentiranih za 1.323.046.41 Din bonov, v februarju za 2 805.688.42 Din in v marcu za 3,874.602.08 Din.
Pri davčni upravi za mesto Ljubljano je bilo vplačanih: januarja 867.229.84 Din kronskih bonov, februarja za 855.144.36 Din in marca za 2,152.946.92 Din, torej skupaj za 3,875321.12 Din. V Mariboru je bilo skupaj od 1. januarja do 17. februarja pla-
čanih davčnih zaostankov s kronskimi boni za 1,233.130.74 Din, v Celju pa za 319.965.25 Din.
Ob koncu 1. 1919. je bilo ob žigosanju in markiranju avstrijskih novčanic na področju Slovenije, vštevši okraj Črnomelj, ki sedaj spada pod savsko finančno direkcijo, in izvzemši davčne uprave v plebiscitnem ozemlju na Koroškem, izdanih za 24,407.039 Din kronskih bonov. Žigosanih je bilo takrat 488.140.780 avstrijskih kronskih nov-čanic.
Da je bilo sedaj tako malo bonov prezentiranih pri davčnih upravah v dravski banovini, tolmačijo s tem, da so prvič mnogi bone zavrgli in jih raztrgali, drugič pa, da je bila velikanska množina bonov prodana iz Slovenije v druge kraje osobito na Hrvatsko, kjer so se vršile najživahnejše bonske špekulacije, ter naposled v Vojvodino, kjer je bilo največje povpraševanje po kronskih bonih, s katerimi so skušali bogati Votvodinci poravnati ogromne milijonske davčne zaostanke.
Iz policijske kronike
Otrok pod vozom. — Krvav pretep v ogre-valnicl. — Številne tatvine kolos.
Ljubljana, 21. marca. Včeraj okoh* 14. se je na Bregu pripetila težka nesreča, katere žrtev je postal Sletni sinček podpreglednika finančne kontrole Ivan Mencin. V kritičnem času ie precej naglo privozil z dvovprežnim tovornim vozom po Bregu proti Turjaškem trgu hlapec Robert Koželj, zaposlen pri posestndci Komam" evi v Krakovski ulici. Na Bregu se je igralo več otrok, nenadoma pa se je Ivan Mencin ločH od ostaHh in stekel čez uiaco. V hapu je bil nesrečni otrok pod konji in vozom, k! mu je šel s prvim levim kolesom čez glavo. Težko poškodovan otrok je na cesti obležal. Stražnik Zavodnik, ki je bil v bfidSni. je otroka takoj odnesel na stražnico, kjer so ga za sito obvezali, nato pa obvestili rešilno postajo. Z rešilnim avtom so malega M en dna nato prepeljali v bolnico. Kakor poročajo, je otrok precej nevarno poškodovan. Na glavi ima 11 cm dolgo ramo. Zaenkrat sicer ni nevarnosti za njegovo življenje, bati se je samo, da nastopijo komplikacije, ker si je najbrž pretresel možgane.
V mestni ogrevaimci je prišlo snoči oko H 20. do hudega izgreda. Brezposelni delavec Valter Jazbec ie prišel precej piiian v ogrevakiico in začel razsajat!. Drogi so ga skušali pomoriti, pa se jfrn to nš posrečijo. Jazbec je vedno bob' kričal končno pa se je z brezposelnim delavcem Jo že tom Zupančičem celo stepeL Zupančič je med pretepom nenadoma potegnil nož, sunil Jazbeca v glavo ter ga precej nevarno rano?. Nato je skočil skozi okno in pobegni! ter ga doslej še niso izslediti. Ranjeni Jazbec vseeno še ni miroval. Pred ogrevalmco je pobiral tri težke kamne in jih zalučal v hišo. Prt tem je nekega delavca zadel. Ker je močno krvavel, so ga prepeljali na stražnico, od tu pa z rešSnicn vozom v bolnico. Njegova poškodba ni nevarna.
Za kolesarske tatove je zopet nastala »zlata sezona«. Skoraj ne mine dan, da ne bi bila poficiji prtjavlj ena kaka tatvina koles. Včeraj sta bik zopet nhradeni 4*e feo-
lesi. Eno je bilo odpeljano posestniku Jerneju Novaku snoča med 18. in 20. uro H veže Zadružne zveze na Dunajski cesti Kolo je bHo znamke >I(pag«, brlo je Še dobro ohranjeno in vredno okoli 1500 Din. —.• Drugo kolo je bilo odpeljano ključavnicar-skemu mojstru Rudolfu Gaverju iz Tomšičeve gostilne na Sv. Jakoba trgu. Mojster ie šel na četrt vina v gostilno, ugodno priliko sta pa naglo izrabiila dva tatova rn kolo odpeljala. Kolo je bilo znamke »Puch« in vredno okoli 1200 Din.
aSchicht
RADION
pere sam !
Odstrani vso nesnago, ne da bi tkanina pri tem trpela niti najmanjše škode. Radi tega je za pranje
volne in svile
idealno sredstvo
Schichfov
RADION
Naši skladatelji o »Ljubljanskem Zvonu"
Bogata zborovska glasba, ki se je posebno pomnožila  po zaslugi
»Zborov«
Ljubljana, 21. marca.
V nedeajo 23. t, m. dopoldne se bo vršil v Uarlonu mladinski koncert, v ponedeljek 34. t. m. ob 20. na jubilejni koncert. Ob tej prffiki jc izšlo v »Zborfh< odprto pismo HNaši javnosti«, katerega seno z vseniii podpisi najodJačnejSih zastopnikov naše javno-sfi že pnobčfri.
Zanimivo je, kaj pišeyo v »ZbonHV o »LfcdMJ&nskem Zvonuc med dragimi če stil ci rfdadatefrg Oskar D c v, Matej H u b a <L Stanko Premrl, Hingolin S a t t n c r in Anton Schwab,
Oskar Dev
Ofo 251eteiici pevskega društva »Ljubljanski Zvone se spominjam njegovih početnih nastopov in jih primerjam z zadnjo kulturno bftanco. Kakšen razmah, kakšen občudovanja vreden vzpon je ta mehak in čist zbor, brodeč skozi križe in težave, dosegel v tem razdobju! Drugi zbori sc podirajo, >Zvon« zada naprej, se spopolnjuje. razširja svoj sloves, poki čistega brona, po slovanskem svetu. Dvignil se je iz lastne moČB, začaran od idealov polnega, požrtvovalnega koncertnega vodje in skladatelja Zorka P r e 1 o v c a. Pevskim društvom v enesfii in na deželi kfljčem: Sprejmite in viHjte v dušo svojili zborov vse neprecenljive lastnosti, ki so dvigale in dvigajo K&jbDamsfci Zvon*: Disioiplino, vztrajnost m stezno skupno delovanje. Požlahtnieni s tefekna vrednotami bodo zavzemali vsi naši zbori prva mesta kakor naš "Ljubljanski Zvon «. P risrčn e če sti tk e!
Matej flubad
Vztrajajte v Jjubezni in navdušenja za umetnost, gojite z vso vnemo lepo petje, med seboj bodite složni in stremite po ćim viš#h rrmetiriskih uspeh m. do katerih Vas pripelje prav ko+ovo dosedania lepo začrtana pot!
Ta pot naj Vas vodi preko miline slovenskega petja v lepoto jugoslovanske pesmi in končno v umetnost vseli narodov sveta, katerih združeno ha rm on Ho vkfcri pred beboj.
K 35k'tn!ici dosedanjega uspešnega delovanja društvu iskreno čestitam, kakor tudi prisrčno čestitam P r e i o v c u K dosedanjim doseženim lepim aspehacn.
Stanko Premrl
Pevskemu društvu ».Ljubljanski Zvon«, ki se je iz malih nočetkov razvilo v velik, u 5:1 eden in res izvrsten pevski XŠboT» čestitam ob njegov 251etnici najiskreneje. rTrnko njegovemu sedanjemu nevovodSu Zorku P r e 1 o v c u,   ki spretno in požrtvovalno
vodri zbor že 20 let. Naj bi bik) obema pri-sojeno še dolgo, piodonosno življenje!
Slovenci smo v zadnjih desetletjih v glas. bi sHno napredovali. Nismo sicer še povsod na višku,* manjka nam še marsičesa. A po~ nosni smo lahko na našo bogato zborovsko glasbo, ki se je v zadnjih letih po zaslugi »•Pevca« in »Zborov« posebno oplodila in namno-ŽrHa.
Če Bog da, bodo slovenski skladatelj'', kakor na polj«! instrumentalne, tako tudi na polju vokalne glasbe še Vn še ustvarjali. Slovenska glasbena društva in zlasti slovenski pevski zbori pa izvajajte, kar Vam skladatelji nudimo. Z omalovaževanjem raznih naših domačih skladb se je pri nas, žal, že dostikrat grešilo. Včasih se zdi, kot bi obstojal pri nas nekak monopol glede izvajanja slovenskih skladb doma in v tujini. Zato več medsebojnega spoštovanja, upoštevanja- razumevanja, več iskrenosti in nepristranosti v naše glasbene kroge! Dobra skladba, kakršnakoli že, ni za to zložena, da se tu ali tam natisne, potem pa da ostane mrtva na papirju, temveč zato, da se izvaja, da jo sliši narod in tudi skladatelj sam ter pri tem dobi novega veselja in nove pobude za nadaK;n>e skladateljske delovanje.
Hugolin Sattner
Višek glasbene umetnosti je obenem višek splošne narodove kulture. Za tem viškom je stremil »Ljubljanski Zvon« dolgih 25 let z občudovanja vredno vztrajnostjo. In
ona moč, ki je društvo vodila, ed*nila, idealizirala, je osebnost njegovega pevovodje Zorka P r e 1 o v c a. Društvu m njegovemu dirigentu čestitam k ?ote*tnioi iz dna srca.
Zvonj >Liubrjarrski Zvon« in doni po slovenskih pokrajinah in ofbžafoij slovenski narod s pesmftjo!
Anton Schwab
O priMki Vašega jubifleja Vam iskreno čestitani. Spominjam sc Vaših prvih objav pred 25 leti, v katerih ste obljubovaii, da hočete gojiti novo glasbo s tem, da izvajate težko izvedljive skladbe, umetniške vrednosti, katerih se drugi nočejo lotiti. Ta naloga, ka je bila dokaj nevarna, se Vam je posrečila in zmagali ste vse težkoče. Izvajali pa ste tudi druge skladbe z isto ljubeznijo. Tako tudi moje. od katerih ste imeli nekatere stalno na repertoarju in pa kar celega ste me tudi prišteli svojim članom, tako da ttrd^ jaz v dubu vedno z Vami pejem.
Zahvaljujem se Vam in kličem *na mnoga leta« Vam in Vašim članom v spomin in bodrilo!
Zadnji francoski
guverner v Ljubljani
Prvak med izdajalci na višku svoje slave — Foucheja zapusti sreča
Oimit/ piše, da je dospel Fouche 27. avgusta 1813 Lz Lj-dbljane v Trst. Ta -datum je brez dvoma točen. Zato pa je napačna trditev Štef. Z\veiga, da je moral Fouchč na ukaz Napoleona »Štiri mesece« ostati v Italiji, da je ondi izkušai pridobiti Marata, neapelskega kralja, za vojno proti zaveznikom, Avstriji, Prusiji in Angliji, ki so marširali proti Farizu.
Ako je dospel Fouchč brez uspeha v Pariz šele 8. aprila 1814, kar zatrjuje Zweig, se je mudil pri Maratu od septembra do aprila, t. j. nad sedem mesecev. Pariz je medtem že kapituliral, Napoleon je pade!, Ludovik XVIII. je bil novi kralj in novi vladi je predsedoval šepasti Tal-levrand. ,
Foucheja pa so prezrli in odrinili! Jezen m užaljen se je umaknil na svoj grad v Farričres in čakal. Njegovi ovaduhi so mu namreč poročali vsako novico in vsako iz-premembo. Tako je Fouche zvedel, da strelca debeli nadušljivec Ludvik kozla za kozlom, da sc ni v dobi rcvorucije ničesar naučil, da si domišlja, da je kralj po božji vO$fii da sme zopet dvajset plemiških rodbin vladati vsemu narodu in da je znižal Častnikom in generalom plačo na polovico.
Marsikomu se je torej tožilo po lepih časih Napoleona, ki je /daj živci v pregnanstvu na Elbi. Hm, kdo ve: morda se nerpet vse prekucne! Potem bo Foucbć iznova na konju. Zato počaka j mo in ostanimo pripravljeni!
In ros, 5. marca 1815 je zvedet Pariz, da r« Napoleon trše! z Elbe in da je že v Frejuen. Kralj in nova vlada sta bogubila glavo. Kdo naj reši domovino pred Napoleonom? In spomnili so se Fouciheja! Isti grofi in knezi, ki »o ga bih pahnili v kot, so ga zxlaj ptronfli, naj prevzame ministrstvo. A Fouche je previdno odklonil ponudbo. Nato twj je sam kraTjev brat pr> nojal nrinisfcrafco predsedstva a Fouchč je odklonil dragic, češ, kralj naj se le za nekaj časa umakne, saj Napoleon so ne bo mogel vzdržati <to4go, in on že stori -vse, da sc Ko lahko Lmiovik XVIII. vmi? čim preje v Pariz.
Rorboni pa Foucheju zdaj niso več zn-npati. Tri dni pred odpotovanjem kralja jo dobo novi policijski minister ukaz, naj Foucheja zapre. Toda Fouche je policiji osel: 56 let star je po lestvi spkaal preko zidu svojega vrta in se skril, da ga ni našel mbče. Nato je kralj z dvorom pobeg-raS m 30. novembra jc bil Napoleon Se 90r pet v Parizu,
Med ptvinv. kS so se prišli cesarju poklonit pa je b?! Fouche, vojvoda Otrant-ekS jtt-*iB& ^efwraj> ^uvecaer IKrJoe- Uro
nato je bil že zopet Napoleonov policijski minister.
Nevoljna pa sta bila oba, Napoleon in Fouche. Napoleon je vedel, da je Fouche rojen izdajalec, ki je izdal girondiste, teroriste, Robespierrea, Thermicloriste, Ba-bosufa, Barrasa, direktorij in Tallevranda, in da izda ta izdajalec pri prvi priliki tudi njega. Fouche pa je bil užaljen, da mu Napoleon ni poveril predsedstva vlade, ki mu ga je ponujal že Ludovik XVIII. in da mora biti zopet samo policijski minister.
Ali potrebna sta bila drug drugemu, in še na Sv. Heleni je zapisal Napoleon: »Le od izdajalcev mi jc bilo mogoče zvedeti resnico«, pri čemer je mislil predvsem na Foucheja ... na genija svoje vrste, lopova vseh lopovov, a mojstra brez primere . . .
Kmalu >e opazil Napoleon, da je osamljen, da ga bojkotira vsa Evropa, da ga je izdala žena, da ga sovraži večji del naroda in da ima oporo le še v vojski in nekaterih koristolovcih.
Fouchč pa je bil mogočnejši kakor kdaj koli: vse politične stranke so se mu dobri-kale, Ludovik XVIIT., republičani, rovalistt, London, Dunaj in vsi zahrbtneži so mu namig« v ali, naj izpodnese cesarju prestol, in Fouche je bil po svojih vohunih, v zvezi z WeJlingtonom, Metternichom, TaHeyran-dom, Orlcanci, carjem in kralji, ki so pre-žali na Napoleona kakor zveri na svojo žrtev. In Fouchč je dosegel, da so prinesle volitve Napoleonu neprijazen parlament.
•»Vi ste izdajalec, Fouche!* je kričal Napoleon, »obesiti bi vas morat dati!«
»VI me izdajate, vojvoda!« je kričal Napoleon drugič na ministrski seji. »Dokaze imam!« In cesar je zgrabil nož na mizi; »Tu, vzemite ta nož in mi jja zabodite v prsi! To bo pošteneje, nego kar delate. Lahko vas dam ustreliti in vea svet bo ta čin odobraval. A tega ne storim, ker vas zaničujem . . .«
Fouche je na vse to molčal. Zunaj dvorane pa je dejal; »V štirih tednih bo s tem divjakom konec«
Ni se motil: 18. junija je izgubi* Napoleon še bitko pri NVaterioo. a še naslednjega dne je Fouche tajno pridobil vlado m parlament, da sra se izrekla proti cesarju. A Napoleon se še vedno ni udal; še se je hotel boriti. Se vojskovati. Tedaj je Fouche pregovoril parlament, da je skleni!: »Napoleon naj se takoj odpove kroni in vladarstvu! Ako se ne odpove, ga odstavimo!«
In Napoleon se je sam odpovedal ter je tttočTI svojo pismeno odpoved Fouche ju, ki je Sel ž njo v parlament, jo sam prečita! m nato predlagal, da sc izvoli pctclanoki di-
rektorij. Tako se je zgodilo, in Fouche je postal predsednik direktorija, gospodar Francije, prvi mož med vsemi Francozi, naslednik Napoleona! Stal je na vrhuncu svoje kariere.
Tedaj jc izvršil Fouclč še svoje zadnje izdajstvo: izdal je direktorij in parlament ter se ponudil Ludoviku XVIII., da mu odpre pariška vrata in ga posadi na prestol, ako ga kralj imenuje za ministra.
Kralj je to storil, kralj Ludovik XVIII., brat obglavljenega kralja Lud ovi k a XVI.. »tirana«, za čegar smrt je glasoval pred 22 leti takratni poklanec in sedanji kraljevski minister, vojvoda Fouche!
In se nekaj je storil ta kralj, soroden značaj ministru Foucheju: zagotovil jc splošno amnestijo. Ko je sedel zopet v Parizu, pa je obljubo snedel in ukazal, da je s smrtjo ali izgnanstvom kaznovati vse one, ki so v sto dneh Napoleonovega povratka izdali Burbone in se pridružili Napoleonu.
Imenik mož, ki naj bi bili kaznovani, jc sestavil Fouche. Zbral je 340 imen! Tallev-rand jc ta imenik skrčil na štiri ducate in ukazal Foucheju. naj podpiše zanje smrtne obsodbe in izgonska povelja s svojim imenom.
In Fouche jc to storil, dasi bi bil moral zapisati v imenik pred vsemi svoje ime: Fouchč, policij, minister Napoleonov v 100 dneh pred Sv. Heleno.
Ali kazen mu vendarle ni i/ostala. Jasi še ne takoj.
Prej se je vdovec Fouche drugič oženil; plebojec in bivši redovnik ter samostanski učitelj, zdaj vojvoda in minister se je poročil s komteso Castelblanc, lepo, mladu damo. Kot prva poročna priča je podpisal ženitno pogodbo sam kralj Ludovik in za njim še cela vrsta dvorjaniKov, plemičcv in ministrov.
In Fouchč se je poročil lepo solidno v katoliški cerkvi! Tisti Fouchč, ki jc I. 1793 ljudi sam poročal, s kladivom razbijal križe, ropal cerkve in sežigal cerkveno opravo ter mašna oblačila. V sijajnem spremstvu se je vozil na zakrament sv. zakona z lepo nevesto mož, ki jc dal 1. 1793 oslu natakniti na glavo škofovsko mitro in mu na rep privezati križ in sv. pismo.
Kmalu nato pa je zahtevala vojvodinja Angoulcmc, edina hči obglavljenega kralja Ludovika XVI. in obglavljene kraljice Marije Antonijete. edinka, ki je niso umorili Fouchejevi tovariši, da mora novi kralj morilca njenih staršev odsloviti in poslati v pregnanstvo.
Neznačajni Ludovik je storil tudi to, in že 15. decembra je bil Fouchč imenovan za poslanika v Dresdenu. Ogorčen in užaljen ie ostavil Fouchč Pariz, in odšel v Dresden. Toda že par mesecev nato je pariški parlament s 334 glasovi proti 32 sklenil, da je za vse življenje izgnan iz domovine mož, »ki jc dvignil svojo roko proti božjemu mazil jencu«.
Seveda jc bil obenem odstavljen kot kraljevski poslanik in je izgubil vse svoje naslove in dohodke. Fouche ni bil več senator, ni bit več minister, ni bil več plemič, nego le še »gospod« — izgnanec brez doma, brez prijatelj« . . ,
(Konec pride)
Občni zbor Aerokluba v Celju
Dne IS t. m. se jc v posvetovalnici hranilnice mestne občine Celje vršil c>očni zbor Aerokluba »Naša krila«, mestni odbor Cerje. Predsednik g. ma«. pharm. Andro Posavec se ic spominjal po pozdravu zborov al cev preminulega člana aerokluba oblastnega tajnika g. dr. Scstana in pozval navzoče, da mu žakličejo trikratni >slava!«. Za overovatelja zapisnika sta bila izvoljena gs. kapetan Mitić in Sadar Ciro, za skrutinatorja poručnik Zečević in Lcčnik Anton, za zapisnikarja Vcble Avgust.
Iz tajniškega poročila, ki ga je podal g. Veble, je razvidno, da je društvo v pretečem poslovni dobi poskušalo, kolikor je bilo mogoče, udejstvovati se na polju aeronavbke. Skušalo je z raznimi akcijami povečati finančna sredstva, s pomočjo katerih bi uresničilo sklepe o nakupu zemljišča za aerodrom in motornega letala. Radi premlačnesa zanimanja članstva so bili vsi napori odbora zaman. Društvo Je aranžiralo dve veselici, ki sta v moralnem pogledu sijajno uspeli in ostali javnosti v prijetnem spominu.
Na 13 sejah in številnih sestankih, ki jih je drnfrvo sklicalo se je v glavnem razpravljalo o nakupu zemljišča za aerodrom, kar pa je ostalo še nerojeno in bo naloga bodočega odbora, da to zadevo uredi. fTdini uspeh, ki ga društvo beleži v tehničnem pogledu, je graditev breamotornega letala, ki ga izdeluje g. Ladislav Ropaš.
Blagajniško poročilo, ki ga je podal g. Schmidichen, se ne objavi, ker po njegovem poročilu knjige po nadzornem odboru, katerega predsednik je g. Martimčič, niso presledatie. Nadzorni o<Hx>r je bil dvakrat povabljen na revizijo, pa se vabilu iz neznanega vzroka ni odzval.
Občni zbor je izreke! absokrtorii upravnemu odbore s pridržkom, da povabi odbor naknadno nadzorni odbor k presledu knjig.
O. Ropaš je v toCupimu referatu podal M^torijat breznv>tomega letenja, ki zavzema v zadnjem Času velik rasanah. Po njegovem ntoslfenjn bi sojenje tega sporta silno iM^penioKlo društvu k napredku, ker se ga lahko udeležijo vsi manj ftfemožni sloji. Apelira na navzoče, da bi društvo svoje delovanje osredotočilo v pravcu sporta brermotornega letenja.
Pri volitvah je bfl izvoljen sledeči odbor: za predsednika g. mar. Andro Posavec za podpredsednika g. dr. Ogrizek, za tajnika r. Avgust Veble, za blagajnika s. Schmidichen: za odbornike: ffg. Jezer-nik Zmasoslav. dr. Kalan Emest. inž. Sa-jovfc, S tiger Wemer, major Bofle Milisav, Ropaš ladislav; za namestnike s*.: Cergol lanko. Lesnik Anton, kapetan Križ Otmar. Leroasc Stevo, poopukovnik v fu dr. Ska-
beme Jurij, podporučnik Obrenovič Žarko. Sadar Čiro. Žohar Franc, podporučnik Zupančič Adolf; v nadzorni odbor gg.: Cetina Milan, Kramar Josip, VVagner Janko, kapetan Mitić. poručnik Štefanović Dušan; za delegate na obi. občni zbor cg.; major Bojić, Selunrdicben. Ropaš. dr. Ogrizek, podpor. Obrenović in Stiser VVerner.
Xajveeji svetovni zvoeiii velefilm
Potop „Titanica"
l*ride! Pride! BUTNI KINO MATICA
Jakčeva razstava v Clevelandu
Kakor smo že poročali, se mudi znani slikar Božidar Jakac že del j časa v .Ameriki, kjer prireja razstave in slika ondrtne pokrajine in ljudi. V STedo 12. L m. je bila v Clevelandu. ameriški slovenski metropoli, otvorjena v tamošnjem Narodnem domu Jakčeva raz-stava. za katero vlada med ameriškimi Slovenci, pa tudi med Američani, veliko zanimanje. Pri slavnostni otvoritvi ie sodeloval slovenski radio-trio iz Amerike, pela pa sta Svetozar Banovce in Zora Ropasova. Razstava je bila odprta do 2i». marca in jc imela velik uspeh. Večina ameriških listov je priobčila o ra-zstavi zelo laskave kritike in obširne informativne članke o Jakcu. 0 razstavi sami piše elevelandska >Nova Doba« med drugim:
Jakac je razstavil večinoma pokrajinske slike iz okolice Clevelanda, obrežja Erie ter pejsaže romantičnega divjeg.i zapada. Zanimive so tudi pokrajine v okolici reke Columbia. v pravem bogastvu slik pa je izražen^ naš jugozapad: Kalifornija in Arizona. Se noben Slovence ni z besedo, niti s čopičem tako ovekovečil divjine Grand Canyona v Arizoni, kakor naš umetnik Jakac. Jakac je ujel čudovite barve te prelestne pokrajine na svoje platno, slike so žive im originalne.
Tudi Californljo. deželo tisočerih krasot in kontrastov, nam je Jakac predoči! v svojih slikah. Divji morski valovi in čudovito krivenčasta drevesa a- Monterevu nas nehote spominja japonskih motivov. Drugod zopet ie slikar pokazal bogate kalifornijske pokrajine, ki jih je podjeten Američan s kanalizacijo in namakanjem iztrgal pustinji. Upamo, da bo nekaj teh krasot ostalo v ameriško-slovenski metropoli!
Opat pri sv. Bernardu
(K vpriz u itvam v Radovljici). Ka sok.ilskem odru v Radovljici &c je dvakrat vprizoril in e»e prihodnjo nedeljo ponovi igrokaz r^Opat pri &v. Bernarduc, ki tra jc prevedel iz nemščine prof. Ivan Kolar. Ta igra je nadaljevanje znanega igrokaza iz samostanskega življenja »Bratjs ev. Ber.tardac, ki ae je pred loti vprizarjal na mnc?ih poklicnih in tudi diletantekih ->drih. Pisatelj Anton Ohorn je bil sam menih in je pisal ieri po svojih doživljajih in sicer prvo po izstopu iz samostana, dru£> pa po dovrŠitvi filozofskih študij. Drugi igri je nanizal sledeči predgovor, ki bo zanimal gotovo tudi naše čitatelje in posemike pred. 6tav •
Morda je drzno, da obravnavam dramatično popolnoma CGak milje še enkrat, kakor sem ga že v svojem igrokazu »Bratje sv. Bernarda.-. Toda nenavadni interc* tega dela prav zaradi njegovega miljoja in pogosta vprašanja crlede volitve opata (v '-Bratih*: samo naznačene) oziroma ^ledo opata samega, vee to mi je dalo poguma, da osvetlim enake okolnosti še enkrat z druge strani. Opiral sem se na ro«fni?ne dogodke, ki «o «e odigrali v nekem utrlednem avstrijskem samostanu, tako da so posameznosti z^ do vinsko resnične. Zato smem tudi to pot povdariti, da je milje reenioen in da nl&o posamezne osebnosti niti najmanj šab-lonske figure iz pratfke, temveč so individualnosti, kakor jrb razmptp v resniei UKrvarjia>x C^Io postava patra Luke nt ni-kak romantičen privesek in v teh razmerah ni nemogoča, oziroma neresnična. Pogrešati pa tudi v tem delu nisem mogel stmgarja Doblerja, ki mu je izkazala kritika podobno naklonjenost. R^-s sem ga v k>nru ^Bratovi izročil tragični msodi, da ga je zadola kap, toda ker je mnogo odrov, med temi najmodernejši, kakor na Dunaju, v Berlinu, Hamburgu in drugih krajih, spremenilo t} sceno tako, da Dobler ali sploh ne na?taor>i ali pa ne podleže tragični usodi, upam, da ^a smem sprejeti tudi jaz v novo dramo. Gotovo tudi »Opa*u<" ne bo prizanešeno ao-vraštve, ki so ga doživeli * Bratje ( od ultra-macrtaztffce strani in je vodilo do pomilova.
nja vrednih klevet o pijiatelju, čeprav tudi zdaj zopet izjavljam, dj nilfiui im«:l pri nobenem teh del niti zdaleka namena, pobijati katoliško CVrkev niti retlovniltvo t>3m~) na sebi, hotel *«em pokazati h\ da živ* tudi v samostanih ljudje, ki jim ni nič Roi bega tujec.
Tako torej pisatelj o svojih delih. Mislim, da je dosti jasen komoutar.
Spi car.
Koledar.
Danes: Petek. 21. marca 15301, katoličaai: Benedikt: pravoslavni: 8. marca« Teoiil -t.
DANAŠNJE PRIREDITVE.
Opera: Gostovanje dunajskega baleta, Kino Matica: R:o Rita. Kino Ljubljanski dvor: Burna no^. Kino Ideal: Simba.
Predavanic iz kmetijske vede. Od lv na
realk:. Predava in2. K M n c.
DEŽURNE LEKARNE.
Danes: Bahove*:. Kongresn. tac; Uata?« Sv. Petra cesia: Hočevar- Sp £;ska.
Iz gledališke pisarne
Drama
Ne*tr©yeva burka 1 »one ve uprizori v <jab'.j. dranri v tečajni zasedb: v a»* bou), doc Z2. :. m. ob 20. zri. Prcdsrav« >c H za abonenre reda B.
Opozarjamo na dijaško i>rd-:j»r. »•» ■v soboto dne 22. :. m. papoMaa <-n 15. ur: 9 !>i*b!j. drami- Vprlzori a-e >Qrob laaaBMaaa vm* •aka« z go Saričcvo :«r Skrbmškoni k> Pe-bev^em, k: ima tudi reii>o teza *lc-a. Za dj^Sio predstavo velja-jo izredno zirUane dramske cene.
Lipahova komedija »Glavni dobitek - m ponovi v Hoblj'unski dranr v nedelj, đ'vc r v '.. m. kot ljwhis prediva pri m'-žan^i crijh.
Opera
Danes ajadoj« bale: dunajske državne afC* fc >xj vodstvom        plesalca Leonijeva.
Jutri se poj« L. ^atr a ne k-XavKa opera »ti JijniMtic a« z !£o Th crry v u^lovni rn slivo, parriji. Hasanaso poje z. Kriiay, P.n-toro\ič besa z- Grba, Kad;.-i i- Gost-ič, dalre -sodelujejo: ja Ribičeva, sna 5>pauo%'a, sna Rim-^akova, sna Jermanov a. Janko. Sirnoncii M dzusi. Dirisent ravrnatclj Po!ic. Predstava se vrši za abonma D.
V nedeljo popoldne sc noje Ncdbakni opereta »Poljska kri« z obica>no sasedbr. Zvečer Puccini>a opera ^-Bobcmei. V jvartI] Mu-ze:te Tiasto-pi ra Jcrmanova kot Rjde-M se ream prvič prodsta-v"! na naSem odru Z- N'ičar. Obe predstavi \x>di Tavnale*; Pol;č m se vr^c izven abonmaja pri znižanih cenah.
— Tenif ^ sekeija SK Ilirija eporora ervojini članom, začetnikom in vsem onjiit, ki imajo namen gojiti leto« to panogo sporta, da naj se do najkasneje 31. marca pismeno prijavijo, posamezno ali v skupinah. Prijava naj vsobuje tudi dneve ure igTajs^H. kar se bo po možnoati upoštevalo. Pr> določenem terminu dosle prijave uo bo vpoštevalo, nakar se žr* vnaprej opomini. Vsi prijavljenci prejeli bodo pismeno obvestilo o dodeMtvi dni in ur igranja, kakor tudi sporočilo uijodnoeti, katore jim nurli v
1ej sezoni sekcija. Člani _        dijaki ojvozarja-
J.-> se, da imajo enake ugodnosti, kakor prošlo leto. Prijave je nasloviti na tajnika sekcije 5. Lado Zaje, Ljubljana, Tavoarjova ul. M.
— Teni^ — sekcija r>K Ilirija sporoča vsem vpot^t^' pribaja^oćim, da je naslovljaM w dopise Ra njo na naslov tajnika Lad > Zajca, Zibertova ul. oz. se v nujnib slučaji a lahko obrača telefonično na njega na Mev. '272C. Sekcijski odbor se je konstituiral eU>-deče: načelnik t?. J^že Pogacar, namestnik odbornilv g. inž. Novak, tajnika g. Lado Zaje in odbornik g. Milan Koželj.
— ŽSK Hermes, Ljubliana (sloib) Sestanek vseh aktivnih igračev nosrcmeuiev jc dre^vč ob 20. pri Slepiča. Sestanek jc izredno vaiea, zato Mj se sra zanesljivo vsi edeleie. Brezpo-so'-no pa niiorajo pr!:i israči: Burja, Seroec, Martn-ko. Kos, Koše-nma, Zaloga r, Oravič, Trobc^eV. Paba, Moko, Svete I. in II., Klančnik, .Mibelak. Sestanka naj se udeležita tudi ez- DoJmar M Ples ter ovent. o<sta!i zg. odborniki. PredsediiiK.
— Sekcija ZNS (shcžoeno). Delegirajo sc k PY\en. rckirmn dne 23. marca l°30; Prinorjv rez. : Hermes rez. z- Marmnč, P.trija rez. : Svoboda rez. z. Moborko. Primorje I. : Hcemes I. Z- Derfai, Ilirija L : Svoboda l. c. Cirapermaji. Ce!»i*: Ce>je : AUrtH g. Pevilek. Oz MAN naj pazijo na č*s in razpored tekem v ftattOM objavi LNP-a.
— ASK  Priniorjc, lahkoatletska sekcija.
nes ki >utri 31. ki 22. t. m. obveaeti sestanek in :rc:i:ng vseh labkoatletov od 15. ure dale na ruišem Igrišču. — Naprožcnj so vsi atiet:, da s-isurmo pridejo. V nede-ljo se staera na cro«5-cou-ntrv Ilirije. Vsi, kater', želijo starta't', naj se javijo prt trenerju sekcije. — Nnčclnik.
— Otvoritev bazenske sezone, S prvecsNr-nanri tekmami otvarj«a LUP v oedeVio 23. '. m. letošnjo bazensko sezono v Ljubljani in SJovc-.•ni;':. V oodsaveznean prvenstvo bodo nasto*u1i le4os Atena in HrTlJa (Lra-brjaoa), Maribor. Mwa <M. Sobota), CeHe, Sava (Sev-n-ica) ter za«yret>-ška Concordia. V Ljubljani se odigra takoj v prvem ko ki eaa najvaiinejiib tekem Atena ' Ilirija in sicer ob It, dopoldne na prostora Atene v TrvoHjii.
Prvo kolo nocometoesa prvenstva v Ljab-BaaL V nede'.jo 23. t. m. sc pričao v L.Hioljairi redne prvenstvene tekme tudi v nojomera. Pro-*Tvniki v t^tvcto koru so IVrri>a : Svobodna ter Ptie Hermes. Sporedno se odterata r*td: prvenstveni tekmi TMcrvnih nioštev.
Stuctootovska.
— Kam pa tako hitiš, kolega? —V aerokhib sc jrem vpisat.
— Jaz sem pa mrstil, da se hočeš prijaviti k rigoroCT.
—■ To sem že storil, toda aerok^VtFb mi mora posodici padak).
Usodna prilika.
Čarodej: Zdaj pa, cenjene dasme in sospocije, napravtoi talko, da bo tale dama brez sledu izjsrirrfla.
Glas rz obcMtstva: — Samo trwu-tek pocalkaite, prosTm. tataj privedeni na oder svok) ženo.
Dnevne vesti
PRAVI
: FRANCK
vedno
odlična kakovosti
— Iz sodne službe. Za predsednika okrožnega sodišča v Celju jc imenovan sodnik okrožnega sodišča v Mariboru dr. Fran Vidovič. Sodnik okrajnega sodišča v Mokronogu Fraimjo Coš je imenovan za starešino istega sodišča.
— Izplačevanje kupona št. 17 7% In v. državnega posojila. Po nalogu Poštne hranilnice v Beogradu so začele poŠte dne 15. t, m. izplačevati kupone štev. 17, 7% inv. državnega posojila,
— Hrvatski planinci na Poboriu. Hrvatsko planinsko društvo -Sljeme« priredn v nedeljo 23. t. m. za svoje člane skupni izlet v Marfborsko in Ruško kočo na Pohorju.
— Začetek pomladi. Danes ob 9.30 je stopilo solnce v znamenje Ovna in s tem se fe pričela pomlad. Ob 9.30 je bilo središče somca točno nad nebesnim ekvatorjem. Ta ročka ekvatorja se imenuje pomladna točka. Noč in dan sta danes enako dolga. To ie tako zvani pomladni ekvinokcij. Na severni pohiti se pričenja porrrlad 21. marca in traja do 21. junija, ko je najdaljši dan in najkrajša rjoč.
— Pomladni znaki na poliu in travnikih so že opaziti. Travniki so začeli vidno ze-leucts, grmovje pa poganjati popke. Pri sadnem drevju bo pomladansko solne e šele •pričelo oživljati popke. Ce ostanejo noči zadnjih dni sušca jasne in triadne, imamo pričakovati še kvarne slane.
— Vode so narasle. Vsled zadnjega deževja sta narasli zlasti LJublianica s pritoki (Gradaščioo. Malim grabnom in Ižico) ki sicer za 1.80 m, Sava pri Medvodah !*a Ta. 0.90 m nad normalom.
— Tečaj o cepljenju trt. Dne "2. aprila 1930 se vrši na Kmetijski Soli na Grmu enodnevni tečaj o cepljeuiu trt na suho. Tečaj s« prične ob 8. uri zjutraj ter je dopoldne teoretični pouk. i>opoldne pa praktično delo. Vabijo se vsi interesenti.
Cenjene naročnike v Novem mestu
obveščamo, da smo z današnjim dnem uvedli dostavo »Slov. Naroda na dom. Ker prejmejo naročniki naš najcenejši popoldanski dnevnik »Slov. Narod« za mesečnih Din 12.— dostavljen še istega dne na dom, vabimo na naročbo.
Nove naročnike sprejema podružnica »Jutra«, Novo mesto, Ljubljanska cesta št. 42.
UPRAVA »SLOV. NARODA«
— Rokoborba Equatorc — Mma. Dne 8. marca t. 1. smo poročali, da je med rokoborba Ecpiatore - Mrna napram uglednemu Vrlmicajju iznenada pa] medklic »italijanski plačaneoc in da bo epilog na sodišču. Sodnega postopanja ne bo, ker jo dobil dotični ugledni Vrhničan popolno zadoščenje z zahtevano častno 'rjavo razžalitelja, da medklic obžaluje in prosi odpuščanja.
— Oddaja zakupa kolodvorske restavracije Celje se bo vršila potom ofertalue licitacije S. aprila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.
— Oddaja zakupa kolodvorske restavracije v Užicah se bo vršila potom ofertalue licitacije 9. aprila pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt m industrijo v Ljubljani.
— Oddaja zakupa kolodvorske restavracije na postaji Grosuplje se bo vršila potoni ofertalne licitacije 10. aprila pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.
— Uprava Zveze rezervnih oficirjev se je konstituirala po obenem zboru takole: Upravni xtbor: predsednik: dr. &irovnik Janko, J. podpredsednik Sterlekar .Milan, II. predsednik ing. Bevc Ladislav, celjski podpredsednik Sadar Adolf, tajnik Dežek Albin, blagajnik Kuharic Aleksander, člani Janusie Vladimir, Ploflkovič Rudolf, Veugust Jernej in Zupančič Josip; namestniki Ahcin France, Jarec Janko, Majcen Mihael in ing. Pire Ciril. Nadaomi odbor predsednik Jug Nik>, Člani Brnčič Matko in dr. Sajovic Rudolf; uamestnika ing. Mencinger Leo in Pertot Avgust
— Tretji književni natečaj »Jdranskc Straže«. Uredništvo * Jadranske Straže« razpisuje šest nagrad ca naJ«boljšo krajšo novelo, feljton ali potopis iz našega pomor-skega in primorskega življenja. Delo ne sme presegati treh tiskanih strani »Jadranske Straže . Prva nagrada znaša 2000 Din, druga 1000, štiri tretje pa po 500 Din. Pok natečaja poteče 1. maja.
— Vreme. Končno so sc nas vrecnenski preroki usmilili in zdaj nam naipovedujejo lepo vreme. Že včeraj popoldne Je kazalo, da dobimo lepo vreme, ker jc barometer rajTidno poskočil. Včeraj je Wlo še po vseh krajin naše države oblačno in deževno. Najvišja temperatura je znašate v Beogradu 21. v Skoprju 20, v Zagrebu in SpJrtu 14, v Mariboru 12, v Ljubljani 11.4. Davi je kazal barometer v LMHafri 763.0 mm, temperatura je znašata 3.1.
— Smrtna kosa med ameriškimi Slovenci. 35. fefrruaria je v PMrtsoungu umrla Ana Mftieloc, 25. februarja pa Ana Satovšek, rojena Mravi ne.
_ Morilka Kraljic prepeljala v Begunje. Pred velikim senatom ljubljanskega deželnega sodišča je bila 28. januarja obso. jena kmetica 52-letna Marjana Kraljic na 18 let težke ječe zaradi umora moževega brata Martina Kraljica v Iski Loki. Marjana Kraljic se je proti sodbi pritožila na stol sechnoriop v Zagrebu. Stol sedmorice je revizijsko pritožbo zavrnil in potrdil sodbo prvega sodišča. Marjano so te dni prepeljali
iz ljubljanskih zaporov v žensko kaznilnico v Begunjah na Gorenjskem-
— Kaznovani opravljlvec. Anton Turocz iz Bačke Topole je bil v vasi znan kot velik Don Juan in še večji opravljivec. Nedavno je natvezil va'čanom, da so Viktorija Horvatu in dve njeni prijateljici skrajno pokvarjena dekleta. Hudobni jeziki so dodali še svoje in tako je vsa vas govorila samo o škandalih Viktorije Horvath in njenih prijateljic. Dekleta so pa odgovorila na obrekovanje tako, kakor se spodobi. V sredo zvečer se je vračal Turocz z nekim dekletom v vas. Nenadoma so dekleta planila nanj in ga neusmiljeno pretepla. Težko ranjenega so prepeljali k zdravniku, ki mu je moral na 13 krajih zašiti glavo. Orožniki so napadalke aretirali. Pri zaslišanju so dejale, da se niso rnogle drugače osvetiti.
Cenjene naročnike na Jesenicah
obveščamo, da smo z današnjim dnem uvedli dostavo »Slov. Naroda« na dom, in bodo naročniki prejemali list še istega dne.
Vsled te ugodnosti vabimo na naročbo najcenejšega popoldanskega dnevnika »Slov. Narod«, Naročnina znaša mesečno samo Din 12.—.
Nove naročnike sprejema podružnica »Jutra« na Jesenicah pri kolodvoru št. 100.
UPRAVA »SLOV. NARODA«
— Traajčno godovanjc. V torek zvečer je gostilničar Josip Adam iz Bogojevega na predvečer svojega sodu priredil domačo slavnost, na katero je povabil več prijateljev in cigane, da so mu svirali. Na godo-vanje jc prišel tudi 29-lctni gozdni čuvaj Momčilo Živković, ki je bil precej pijan. Začel sc jc prepirati z gosti, končno sc jc pa s cigani stepel. Adam ga je skušal pomiriti, pa je naletel slabo. Živkovič jc pograbil sifonsko steklenico in začel mahati okoli sebe. Več gostov je V strahu zbežalo. Končno se je Adam naveličal puančkovega razsajanja in ga je s cigani vred postavil pod kap. A takoj so zunaj počili trije streli, obenem pa so gostje čuli presunljiv krik. Adam je planil na dvorišče, kjer jc na*el Živkovića na tleh, v prsih mu je tičal dolg nož. Nesrečnež je obupno kričal in hotel nož potegniti iz prs, pa se mu ni posrečilo. Težko ranjenega so prepeljali v bolnico, kjer je pa poškodbi podlegel. Orožniki so uvedli preiskavo.
— Tragedija v blaznici. Poročali smo nedavno o grozni tragediji, ki sc je odigrala v Splitu, kjer je slaboumni delavec Peter Kusmanić v hipni duševni zmedenosti ustrelil enega stražnika, drugega pa težko ranil. Kuzmaniča so prepeljali v blaznico v Šibenik. Včeraj je pa začel v celici nenadoma blazuerj. Zaletel se je z glavo večkrat v zid, nato pa se je polagoma umiril in lesrel na posteljo. Ko je čez uekag ur paznik vstopil v celico, je našel Kuzmaniča mrtvega. Mož si ie bil pretresel možgane.
— Se o samomoru v rudniku. Poročali smo včeraj, da se je v rudniku Petrovo okno v Zenicu* obesil rudar Anton Ćefer. Bosanski list} poročajo, da je bil Cefer rodom Slovenec. Vzrok samomora ni znan. najbrž pa gre za nesrečno ljubezen.
— Rad! shia v smrt. To dni je odšel posestnik Izet Tupo iz Kopčiča pri Travniku zvečer z doma, da poišče srna, katerega je zapenjata vesela družba prijateljev v gostilno. Spotoma je srečal že vinjeno družbo ter jo začel zmerjati, češ, naj puste njegovega sina pri miru. To pa jc bilo pijanim fantom preveč. NapadJi so Tupa in ga s koli tako pretepli, da Še nezavesten obležal na cesti. Težitoo ranjenega očeta so prepevali v bolnico, kjer je poškodibani podlegel. Napadalce so aretirali orožniki.
Iz Ljubljane
—b' OdUčen gost v Ljubljani Dr. Rob-bins, VVEffiasn Jacob, profesor botanike na Cohimbia Universftv (Missouri, USA) pride d revi v Ljubljano, da obišče zoološki institut kot zastopnik RockefeJIer Foundation (oddelek za prirodoslovje) za Evropo. Od-lrščnemu gostu želimo, da bi mu bilo bivanje med nanti čim prijefcneie.
—lj Proračunska seja ljubljanskega občinskega sveta bo v sredo 26. marca ob 5. popoldne.
—Lj Žalno svečanost v sponrin pisatelju A. Jjrasku priredi v soboto 22. t. m. ob 20. v maji dvorani Kazine v prvem nadstropju Českostovenska Obec«. Spominski govor o Jirasku bo imel g. profesor dr. Vaciav B u r i a n, oterartno pesem na Jiraska pa bo recitiral g. učvtelj OW- Votava, po. zjvamo vse v Ljubljani živeče Ceaoslova-ke, vse prijatelje četioslovaškega naroda — člane naše Lige in vse naše slovansko misleče občinstvo, da se v čim večjem ste vtki udeleže te žalne sveča-nosri. — Ju-gosjov. - češkoslov. Lisa.
—Ij Računski skleni mestne občane ljubljanske. V srmslu § 55. občinskega reda za stolno mesto Lfatofcjano naznanja mestni magistrat, da so dogotovljeni sklepi mestne obetne ljubljanske za leto 1929., in sicer: mestnega zaklada, 6*^> obligacijskega posojila, zaklada meščanske imovine, mestne klavnice, mestnega vodovoda, amortizaenega zaldada mestnega loterijskega posojila, mestne elektrarne, mestne plinarne, mestnega pogrebnega zavoda, mestne zastavljalnice, mestne priprege m mestnega ustanovnega zaklada. Sklepi so občanom 14 dni, to jc od 20. t. m. do 3. aprila v
prostorih mestnega knjigovodstva na vpo-gicd. Opazke, ki bi jih občani navedh o računskih sklepih, se bodo vzele v smislu do-določb gori ctrl ranega § 53. pri pretresan ju v premislek.
—Ij Klopi v parkih in drevoredih prično postavrjatš koncem marca, odnosno začetkom aprila, ko bo lepše in toplejše vreme. Opozoriti pa moramo na zlobno razvado zadnjiii let, da nekateri mladi ljudje — po največ iz študentovskin vrst — ne puste klopi pri miru, marveč jih. zlasti v nočnem času, prestavljajo senuntja. vlačijo in poškodujejo, kakor da ima mestna občina za to svoje dohodke, da meče denar za razne izrodke pobalinskega — vandafttzma. In ker spadajo vsi mestni drevoredg in parki tudi v policijski rajon, upamo, da bo policija v bodoče tudi na take divjake pazila.
—Ij Na Marijinem trsu počila glavna vodovodna cev. Snoči okoH 18. se je sredi Marijinega trga cik pred cerkvijo sesedla zemlja. Počila je namreč glavna vodovodna cev. voda je začela uhajati m i^nodna-šat? zemljo. Nevarno mesto so sinoči takoj ogradili, da preprečijo eventualno nesrečo, ponoči so pa zaprli vodo tako, da je ostal del šentpeterske ceste davi brez vode. Davi so začeli delavci kopati, vendar bo cev šele popoldne popravljena. Čakati morajo namreč, da izteče vsa voda, ki je ostala v cevi. Cev ie najbrž počila zato, ker je bila preslabo podložena.
—Ij Barje in regulacija Ljubljanice, Po poglobitvi Oniberjevega kanala (2 ni) se je takoj pokazal učinek iste pri nabrežjih Ljubljanice na Barju, ker se je plast zemlje ondi ponižala in zdrknila v vodo. Isto je pričakovati v še večol meri- ko bo poglobljena tudi gšlavna LjuMjau&čna struga. Seveda bodo zatvomice potem ob poletnem času le deloma odprte, ob deževju pa odprte, da bo Barje vedno dovolj namočeno in odtok vode usmerjen.
—Ij Dobrodelna prireditev na korist po. plavljeneev t Franciji. Na inicijativo mestnega župana g. dr. D. Puca se bo vršila v Ljubljani dobrodelna prireditev v obliki posebnega koncerta, katere čisti dobiček je namenjen v podporo franooskim poplav-ljencev. v prireditvenem odboru bjdo zastopana razna naša humanitarna in kulturna društva.
—lj Al Jolson ▼ Ljubljanski drami. Pri jutrišnji reprizi Xeetroyeve komedije >Utopljenca* bo pel g. Emil Kralj parodijo na Al Joteonovo pesem >Sonnv Boy<. — »Se ne boj:.
_Ij Julij Betetto, odlični slovenski pevec scNdeluje v nedeljo in ponedeljek na jubilejnih koncertih Ljnbljamafkiecra Zv>na v nedjeljo 23. in pouedeljek. 24. t. m. Nedeljski koncert, ki se vrži dopoludne ob pol 11. uri je namenjen izključno naži šol-6ki mladini. Ponedeljkov kmcert pa širšemu občinstvu. Gospod Betetto zapoje par najnovejših elovenskib samospevov poleg tega pa tudi solo na enem Preloveevib zborov, ki ie na programu. Koncert se vrša v ponedeljek točno ob 20. uri v veliki dvorani hotela L'nioo. Predprodja v Matični knjigarni.
—lj »Simba*. L«t kralj živali t filmu. Divne slike, velenapeti prizori kakršnih še niemo gledali na filmskem platnu! Afriški pragozd in vsi njegovi prsnivalei od sloaa, leva do najrazličnejših opic s« vrste liki pestri panorami pred našimi strmeče m i očmi Človek pozabi, da je v kinu — ne to ni film — to zgleda, ko* da si eam v veličastni naravi in da imaš vse to eksotično živalstvo dejansko pred seboj. Film 9G predvaja v kinu Ideal danes pri vseh predstavah ob 4. pol 6, pol 8 in 9 ter jutri ▼ soboto oh pol 3 pop., istotam t kinu Ideal. Danes torej na dan kulturnega filma ZKD je dana vsakomur možnost, da vidi iSim-bor najlepši film čarobne afriške narave I
—Ij Ognjenik — to nadvse zabavno veseloigro ponovi v soboto in nedeljo Sentja-kobsiri cledaliSki oder. Nastopijo gdč. Wrtecherjeva, Koščakova, Modičeva, Bučarjeva, Pevalekova ter gg. PetrovCič. Čuk, Moser. Veseloigra je posetnikom zeJo ugajala in so so vsi temeljito nasmejali. Med odmori bo oddajala priznana tvrdka radio F. Bar krasne komade. — Predprdaja vstopnic v trgovini Miloša Karnionika. Stari trg.
—lj Drnštvo ^Soča« naznanja, da ra<M nepredvidenih težav odpade jutrišnje predavanje. Prihodnje predavanje se vrši v soboto 29. t. m. s ski optični mi slikami.
—Ij Na FriŠkoveu je dograjena ob Maistrovi ulici nova eoonadstropna vila, ki jo bodo pričeli to pomlad ko se osuši ometa vati.
—lj Vodmaičani onkraj želesnišega prelaza, si žele biti priklopljeni mestu. Vodovod in električno razsvetljavo Imajo že napeljano, le kanalizacijo bi bilo še popoln iti.
—Ij Dt« novi stavbi. Prihodnje dni prično kopati na oglu škofje ulice in Sv. Petra ceste, temelj za dvonadstropno hišo. >Dom služkinje ker jo stavbidče že kupljeno. Na Vidovdaneki cesti pa azradi *o pomlad »Družba sv. Vincencija Pavi.: (hiralnica) med svojima poslopjema novo dvonadstropno poslopje na dvorišču pa 5e mal^ kapelo.
-_Ij Zanimive predaTanje. Drevi ob uri bo predaval v kemični predavalnici realke, Vegova uhea 4 g. dr. ing. Ladislav Kline O strukturi cholesferina  in želenih kislin.  Predavanje je dostopno vsakomur.
— lj P. Rayanalova žaloigTa vGrob neman ef a vojaka« se vprizori jutri ob 20. v dvorani DeL zbornice. Režiser B. Kreft je dramo predelal v štiri dejanja in skrčil na dve osebi. De jenja bodo ilustrativno vezana z muzikalnim* inpr^vizacijami g. prof. Rancigaja. Pred prodaja vstopnic pri Strokovni komisiji v DeL zborniei.
—lj   Opozarjamo   na   koncert seksteta
črncev* ki nastopajo na koncertih pod imenom »Tbe Uftca Jubilee Singers<. Nastopa-joorh umetnikov je Šest, spremlja pa jih ro-jakioda - pianistfca. Podnobm program javimo v prlfcodnjfh dneh. Vstopnice so v prdprodaji v Matični knjigarni.
Spominjajte se slepih!
Zloraba akademskih naslovov
Pod tein naslovom se je v >Slov. Narodu* z dne 26. februarja nekdo spodtak-nil nad dejstvom, da uporabljajo pri nas posamezniki, ki vrše posle akademikov, tu-d5 akademske nazive n. pr. naziv inženjer-ja, profesorja i od. Pisec menda navaja tudi, da obstoje v inozemstvu zavodi, v katerih Je mogoče vsak poljuben naslov za primeren znesek kupiti.
Ne vem, v ikoHiko odgovarjajo piščeve navedbe resnici, vendar jc moje skromno nmende, mnenje lajika, da se naslov, katerega si je kdo pridobil na katerikoli način v inozemstvu, 'ki stoji v intelektualnem, gospod arskem in kulturnem o žiru na višji stopnji, lahko uporablja tndi pri nas. In zakaj bi se ne podpisoval učitelj, ki vrši profesorsko shižbo, tudi kot proiesor ali tehniški srednješolec, kS vrši službo akademska kot mženierja. R.
Prošnja maloželezniški družbi
S 1. marcem se ie vožnja z avtobusom med Vičem, Ljubljano in Cernučami znatno podražila- Permanentna karta za vso progo in poljubno število voženj je stala pred L marcem 120 Din. zdaj pa stane za isto progo m samo za 4 vožnje dnevno 270 Dm. Podražitev je tem bolj občutna, ker se vozijo z avtobusom ljudje srednjih m nižjih slojev v službo ali po nujnih opravkih. Takih, ki bi se vozili na izprehod in ki bi torej lahko plačali še tako drage vozne listke, je zelo malo. Seveda r>a posledice podražitve niso izostale. Od 1. marca so ob lepem vremenu avtobusi na progi Vič— Ljubljana—Cernuče zelo slabo zasedeni. Celo oni, ki imajo v mestu nujne opravke, hodijo raje peš, ker toliko ne morejo plačati.
Maloželezniška družba bo gotovo sama priznala, da je namenjen avtobusni promet v prvi vTSti ljudem, ki imajo mnogo dela in malo denarja. Ta namen je pa zgrešen, čim je vožnja z avtobusom predraga. Zato bi prosili maloželezniško družbo, naj svoj sklep glede podražitve vožnje revidira, kar bo imelo za družbo samo in za občinstvo dobre posledice. Ce bodo vozili avtobusi prazni, kakor vozijo ob lepem vremenu zdaj, se pač ne bodo rentirali. pa naj bo vožarja še tako draga.
Eden v imenu mnogih.
Še enkrat tretja trafika
Dovolatc mi, gospod urednik, k notici, proobčenJ v >Slov. Narodu« 5. L m. pod »Tretja trafika v Zeleni jamU' sledeče pojasnilo:
Ni res, da ima trafiko, o kateri je govora in katere lastnica ie podpisana, v najemu dabro situirana gospa državnega uradnika, pač pa je res, da me omenjena v trafiki zastopa in to z dovoljenjem monopolske uprave v Beogradu, katero dobi lahko pisec omendenega članka ra vpogled.
Da ne žhrfcn bogvc kako sijajno, kot si to predstavna pisec, se razvidi že iz tega, ker moram skrbeti za dva otroka no možu, padlem v svetovna vojni, ^i so tudi malo boij potrebni pomoči, kot pa hčerka omenjenega posestnika.
Marija Glavač, vdova.
Prošnja policijski upravi
Dasi lezi Levstikova uiica v ueposredci: bttžini policijske uprave, vendar vse kaže, da je kaj pripravna za to, da se tu dan za dnem krši cestnopoftcijski red. Ulica je res precej prometna, vendar ne tohko. da bi ne zadostovala za promet cesta sama. Ta teoretična ugotovitev pa ne odgovarja praksa. Kajti najživahnejši promet po Levstikovi ulici se ne vsri na cesti, temveč na pfočnfkifl! Mlekarioe, perice, vsi, celo mestni pometa čfi prevažajo svoje crze izključno po pločnikih. Da se tudi pre-cnootfj kolesar?! posluMejo glad k i,i pločnikov in da na njfh kaj radi prirejajo cele dirke, je mnjjivo samo po sebi. Ako bi ti
ljudje vedela, kako s svojimi težkimi dzan« kvarijo drage piočnike, bd tega uajbrž ne delajd več. Pa ne samo to, da kvarijo pločnike! Vrhu tega so še tako brezobzarni, da se jim morajo pasantj umikati na cesto, potem, ko so bila za svoje upravičene proteste deležni surovih odgovorov m norčevanja.
Zato prosimo policijo, naj Levstikov* rfi-c: posveča več pažnje in naj kršilce ceetno* pouciiskega reda strogo kaznuje.
_ Meščan.
Mrtvašnica ali »mrtvaška, veia<? Tale zadeva je bila že predmet spora med medico občino in nekdanjim deželnim odborom in sicer takrat, ko je bik) novo rx>kopaliSce pri Sv. Križu že dozidano. Prvega kozla je ust r falila evojcae — menda je tega zdaj že nekako 28 let, — mestna občina, ko ni novega pokopališča sama zgradila in ga prevzela t fvojo upravo kakor ga imata mestni občini Gradec, Maribor i. dr., marveč ga je prepustila prejšnjemu pokopaliakemu upravi-teljstvu, t. j. stolnemu kapi ti ju. Ta je seveda nakupi! zemljieče za pokopališče, [&i > zgraditi, a za event eezidavo mrtvašnice pa pustil rezerviran prostor, ker je etal na stališču, da je po nekem deželnem aakonu) na vsakem pokopališču dolžna predpisano mrtvašnico zgraditi občina (tukaj torej m e s t-n a občina). O tam pa slednja ni hotela nje •slišati, marveč en je dala napraviti pred leti načrt za moderno mrtvaško režo, ki naj bi se zgradil« na primernem prostoru zunaj pokopališča. Pa kakor že več drugih načr-, je oetal tndi ta samo na papirju po bo morda še odstal, dokler se ne bo stara mrtvašnica pri Sv. Krištofu sama podrla Potem bo pa, ali mrtvašnica ali pa mrtvaška v^ža — hitro zgrajena! Takoj za to pa še kriči po rešitvi in realiziranju tozadevnih (že starih seveda!) sklepov in načrtov tudi — a r a d-ba dveh Solakih poslopij, ker se ta *$leorirfjan< ne more vedno naproi vlači, in ker emo Ljubijeneaui navse zadnje vajeni kot kulturni in moderni ljudje ne le sklepati temveč tudi _ sklepe tudi izvrševati ! Ce je denar za manj važne reči« mora biti tudi — za nujne!
Pri slabi prebavi slabokrvnosti, shujšanju, bledici, obolelosti žlez. izpuščajih na koži, tvorih uravnava naravna »Franz Josefova« g renči ca izborao toli važno delovanje črevesa. Odlični možje zdravilstva so se prepričali, da celo najnežnejši otroci dobro preneso »Franz Josefovo« vodo. — »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Celja
—e Mariborčani bodo josfotali v celjskem mestnem gledališču predvidoma zopet v sredo 26. L m. ob 20 s sijajno dramo >Saf*g<.
—c la obrtnega življenja. Celjsko sresko nacelstvo je obnovilo krajevno pravico za gostilniške obratovanje gostil ni carju Lovrencu Oti v Zavodni 4. pri Celju.
—c Zbiranje darov za družine Irtev po, topljenega per>broda »Dakse< je uvedlo tuđi celjsko naČemiStvo V« darovi naj se pošljejo na mestno nademifttvo mestnemu tajniku g. Krušiču, pri katerem je razpoložena tudi zadevna nabiralna pola.
—c I?praanjevanje gretnie in izvajanje fekalij. Celjsko mestno naPemištvo razglaša: Izpraznjevanje greznic in izvažanje fekalij na pomeriju mestne občine sta pridržana izključno mestni občini v smislu zadevnih sklepov mestnega občinskega sveta. Prestopki se bodo kaznovali z občutnimi denarnimi globami
—e Celjsko pevsko društvo sporoča svojim Hanom, da ja g. pevovodja toliko okreval, da se od danes naprej vrše zopet redne pevske vaje ob določenih dnevih. Ponovno vabi v pevsko dvorano vse dobromi-sleče pevke in pevce. Koncert se bo vrati napreldicno meseca maja
—c Udeležencem tečaja za knjigovodstvo. Vsi oni, ki so se prwav%ld v tečaj za knjigovodtstvo in c>bntno kalkulacijo, ki ga prireja v Celju Urad za pospeševanje obiti Zbornice za TOI m ki se te že pričel, se ;>ozivajo. da takoj prično prihajati redno k pouku, ker sicer ne bodo mogli sledW tvarini.
Edgar Wallace:
20
Vrata izdajalcev
Roman
ftcktor Ollorby bi bil rad postal isto, kar je bil njegov oče. Pokojni OHorby je bil policijski komisar. Bil je zelo priliubljen in zato je med vojno lahko spravil svojo ženo v policijsko službo.
Ollorbvjeva je poklicala številko državne zakladnice in pokimala svojemu sinu. češ, da ga ne rabi več. Po telefonu je govorila celih deset minut, lick-tor je pa stal zunaj na straži. Potem ;«e orišla iz sobe. ustavila se je na hodniku ki naročila služkinji vse potrebno, končno je pa odšla v svojo sobo in legla. Prejšnjo noč je bila dolgo na nogah in vse je kazalo, da tudi nocoj ne bo zatisnila očesa.
Mračilo se je že. ko je vstala. Pre-oblekla se je v slabšo obleko. Podobna ie bila zelo siromašni ženski. Njena obleka je bila sicer stara, toda snažna.
Čakala je do poznega večera in ura je bila že deset, ko je prispela s platneno bisago v roki do East Hnda. Ustavila se jc pred hišo št. 27 in potrkala:
Odprla ji je malomarno oblečena ženska, smrdeča po postanem pivu. Radovedno jo je pogledala in zagodr-njala:
— Glej no, kaj ste že zopet tu? Saj sem vam odpovedala stanovanje.
— Ne razumem, zakaj ste mi £a odpovedali, saj sem va-m plačevala najemnino vnaprej, — je odgovorila Ollorbvjeva mirno.
Gospodinja je nekaj zamrmrala, odvedla je Ollorbvjevo po preperelih stopnicah in srdito odprla vrata sobice, katere edino pohištvo je bil umazan umivalnik, postelja in stol.
— Navadno ne sprejemam žensk na stanovanje. Vi ste edina izjema, ker vas ves dan ni doma.
Gospodinja — pisala se je Hagittv-jeva — je spravila v svojo hišico sedem najemnikov. Zdaj se je odmajala k vratom, prekrižala je umazane roke na umazanem predpasniku in povedala, da ima mnogo dela, ker so se trije njeni stalni naiernniki vrnili iz Londona.
— Za vse na svetu bi jih ne hotela spraviti v slabo voljo. Devet ali deset mesecev v letu so na potovanju, najemnino pa plačujejo vestno in redno. Mornarji so — kapitan in njegova sinova. Kapitan bi bil najboljši človek na svetu, če bi malo manj pil.
Ti privilegirani najemniki so imeii dve sobi in kapitan si je izbral najlepšo sobo v hiši z razgledom na ulico.
— Kaj sem vam že hotela reči, gospa --kako se imenujete?
— Brownova, — jc odgovorila detektivka.
— Rada bi vam ustregla, toda za vse na svetu bi ne hotela ujeziti kapi-iana.
Ko je gospodinja odšla, je sedla 0;k>rbyjeva na posteljo in začela citati Jenirgo. Svetila si je z električno svetilj-ko, katero ie bila primesla v torbi. Kmalu je začula na stopnicah težke kapitanove korake in odmev nerazumljivo pete popevke. Okovani kapitanov! čev-Jji so zaropotali po hodniku in končno je zaloputnil za seboj vrata tako, da se je vsa hiša stresla.
Ollorbvjeva je čakala, da prideta še kapitanova sinova, pa ju ni pričakala.
Nasprotno, kmalu je zaslišala, kako kapitan odpira vrata in znova odhaja. Počakala je, da je odšel iz hiše, potem je pa odložila knjigo, odprla previdno vrata in prisluhnila. V hiši je bilo vse tiho. Gospodinja je že spala v kuhinji, iz pritličja se je razlegalo smrčanje spečega najemnika.
Ollorbvjeva jc zamenjala čevlje za klobučevinaste copate, tiho se je plazila po hodniku, odšla po stopnicah v prvo nadstropje in prijela za kljuko na vratih privilegiranega najemnika. Vrata niso bila zaklenjena. Ollorbvjeva je stopila v sobo in prižgala luč.
Soba je bila opremljena nekoliko bolje kakor njena. Ob steni je stala omara, v kotu pa mizica, ki je služila oči vidno za pisanje. kr»:*i r»-> n;; :~ u:}^ poleg stekleničice Črnila in tenkega pivnika mnogo razmetanega pa^i.^i. Detektivka je brž pregledala papirje in spoznala, da so računi s kapitanove ladje. Prebrskala je posteljo, pogledala je Dod vzglavje in našla no tez, v katerem ni bilo nič posebnega, izvzemaj papir, popisan s številkami. Na pomorstvo se je razumela toliko, da je takoj spoznala, da je to kapitanov načrt vožnje. Vsakemu določenemu kraju je bil pripisan datum. Časovne označbe so se pričenjale od 26. in tu je stalo čudno znamenje.
Odložila je papir in nadaljevala preiskavo. Kar je zaslišala pred hišo zamolkle glasove in kmalu je zaškripal ključ v ključavnici. Presenetljivo naglo ie zapustila sobo in zaprla vrata za seboj, predno so se začuli spodaj na stopnicah prvi koraki.
To pot se kapitan ni vračal sam. Z niim sta prihajala dva moža. Detektivka je slišala, da sta vstopila v ka-pitanovo sobo in da so se vrata izjemoma tiho zaprla. Možje so govorili zamolklo. Ollorbvjeva je zlezla po stopnicah nazaj, sklonila se je in poslušala.
... ta človek . . . kako se imenuje? VVarring ali nekako tako... zapusti Gravesend z oseko.
V pritličju je nekaj zaropotalo. Kakor bi trenil z očesom, je bila detektivka v svoji sobici in za priprtimi vrati je napeto poslušala. V tej hiši, kjer je škripala vsaka deska pod nogami, je bilo prisluškovanje zelo nevarno. Cez četrt ure sta stopila iz kapitanove sobe dva moška. Zagodrnjala sta »lahko noč« in odšla v drugo sobo. Ollorbvje-va je legla oblečena na posteljo in kmalu je trdno zaspala.
Prebudili so jo težki koraki odhajajočega kapitana. Takoj za očetom sta odšla tudi sinova. Bil je že dan. Ollorbvjeva se je naglo umila in hitela v mesto. V avtomatu na vogalu Victoria Dock Roada je na hitro roko zajtrko-vala in čez pol ure je že stala v pristanišču, kjer je z zanimanjem opazovala sredi Temze vkrcano manjšo in dokaj staro ladjo. Pristaniški paznik se je začel smukati okrog detektivke, ker je vohal napitnino. In res jo je dobil, kajti izkazalo se je. da ima neizčrpno zalogo novic.
— Tole ladjico ogledujete, gospa? Ali bi radi prišli na njo? Cez pet minut sem tu s čolnom.
— Ne, nisem namenjena na parnik, — je dejala Ollorbvjeva.
— Morda pa imate na krovu sorodnike? — je vprašal paznik. — Pismo bi ms dali, pa bi ga odnesel vašim sorodnikom.
— Kako sc imenuje ta parnik?
Pristopajte k Vodnikovi družbi!
Kakšni so bili
turški haremi
Zanimiv članek sina zadnjega turškega sultana princa Abdula
O turških haremih, ki so že izginili, je napisal sin bivšega sultana princ Abdul zanimiv članek, v katerem pravi:
Ce pišejo evropski pisatelji o Turčiji, popeljejo čitatelja navadno najprej v turški harem. Pišejo o haremih, ne da bi točno vedeli, kaj pomeni to življenje in kakšno je bilo v resnici. V Evropi so imeli o haremih čisto napačne pojme. Ni res, da je bil harem kraj, kjer so se odigrava!e divje orgije. Zdaj pišem svoje spomine in kdor jih bo či-tal, najde v njih točno sliko pravih turških haremov.
V naslh Časih jc imel vsak princ in SDloh vsak ugleden Turek svoj harem. V splošnem razlikujemo dve vrsti haremov, v enih se je gojila glasba, v drugih so pa živele odaliske brez glasbe. To je bilo vedno odvisno od lastnika harema, če je bil navdušen za glasbo ali ne. Moj oče. zadnji sultan turške države, jc bil velik prijatelj glasbe. V njegovem haremu se je razlegala godba od ranega jutra do pozne noči. Tudi število žen se je ravnalo po lastniku. V sultanovem haremu jih ic bilo več sto. v haremih prinčev in drugih odličnih mož pa največ sto. Vsak član kraljevske rodbine je imel svojo palačo pri sulta-novi palači in vsakemu ie pripadal poseben harem.
Ženske so do vazali večinoma s kmetov, navadno še kot zelo mlade deklice. Posebni agenti so potovali po deželi in posečali siromašne rodbine, ki so imele mnogo otrok. Posebno lepe deklice so kupovali in pošiljali v Stam-bul. kjer so jih dajali bogati lastniki vzgojiti in pripraviti za življenje v haremu. Siromašni roditelji so bili zadovoljni, da je njihova hčerka preskrbljena, poleg tega so si pa z izkupičkom za njo vsaj deloma opomogli. Te deklice so poslali potem v tako zvane pripravijalnice za harem, kjer so se naučile zlasti plesati in igrati. Poleg tega so se pa učile kuhati, šivati, prati, izdelovati preproge in sploh opravljati gospodinjske posle. Učile so se tudi izdelovati turške blazinice in mnoge so postale v tem pogledu prave umetnice.
Kot 14-letne deklice so navadno apsolvirale pripravljalno šolo in prišle v harem. Tu so živele zelo udobno, čeprav so morale delati. Izprehajale so se lahko po vrtu in z zastrtim obrazom so smele tudi na cesto. Spremljali so jih seveda vedno evnuhi. Tako so živele do 25. leta, ko so se zdele gospodarju že prestare in ko so se morale umakniti mlajšim. Bilo bi pa napačno misliti, da jih je spodil gospodar od hiše in da so morale skrbeti same zase. Nasprotno, če so morale zapustiti harem, je bilo zanje dobro poskrbljeno. Vsaka žena je dobila lepo doto in njen bivši gospodar ji je poiskal dobrega moža. Kakor povsod, tako tudi v Turčiji niso vsi bogati. V nekaterih haremih je bilo sto ali še več žen, v drugih pa samo ena ali dve. Ce je bil mož siromašen, si je lahko privoščil samo eno ali dve ženi.
Ženam, ki so morale zapustita sultanov harem, so izbrali navadno za može uradnike in častnike. Noben mož se ni branil take žene, kajti prinesla mu je bogato doto. Dekle, ki je prišlo v sultanov ali kak drug odličen harem, ;e
bilo za vse življenje preskrbljeno in zato ni čuda. da so roditelji celo sami ponujali agentom svoje hčerke.
Po padcu sultanove moči so bili haremi razpuščeni in vse odaliske so ostale na cesti, ne da bi kdo poskrbel za nje. Nekatere so se sicer omožile, toda takih je bilo malo. Najbolj izobražene so dobile službo v barih in drugih zabaviščih, večina je pa gmotno in moralno propadla. Malo je bilo bogatih Turkov, ki so vzeli s seboj eno ali dve ženi. ko so morali po revoluciji bežati v inozemstvo. Hareme je odpravil Ke-mal paša. Zanimivo jc. da je bil lastnik zadnjega harema begat Francoz, trgovec, ki ie živel več let v Turčiji in je kupil harem od nekega Turka zelo poceni.
Madžarski dvoboji
Madžari so bili do razpada Avstro-Ogrske znani kot »viteški narod« posebno zato. ker so se zelo navduševali za dvoboj. Seveda je pa veljala tudi za madžarske dvoboje ona znana »Ce teče kri, iz nosa teče....« kajti Madžarom so bili dvoboji navadno samo komedija. Glavno je bilo. da so priobčile novine fantastična poročila o dvobojih odnosih mož. zlasti ministrov in politikov. Madžarski državniki so se radi spoprijeli v dvoboju, da so si delali reklamo. General Fehervarv je imel \2 dvobojev, ko ie bil minister, pa nj bil nobenkrat ranjen. Dvoboj ie imel še kot 70 letni starček. Sest dvobojev je imel ministrski predsednik grof Tisza, pa tudi on ni bil nikoli ranjen. Največ dvobojev in sicer 30 je imel poslanec Ga-jari. Njega so dvoboji tako malo raz-burjaji, da so ga morali sekundanti zjutraj pred dvobojem vedno prebuditi iz trdnega spanja.
Včasih jc pa poseglo v komedijo dvoboja tragično naključje. Grof Zichy-Ferraris je napravil kot državni tajnik več sijajnih kupčij. Od Frlangerjeve banke na Dunaju je dobil lepo »darilo« v znesku 100.000 cekinov. Zato so ga stanovski tovariši bojkotirali. In mož se je hotel rehabilitirati z dvobojem. Pozval je na dvoboj grofa Štefana Ka-rolvja, ki ga je pa ustrelil. Grof Štefan Keglevich, mojster-sabljač, se jc spri z nekim mladim poslancem, ki pa sploh ni znal sukati sablje. Posledica prepira je bil dvoboj, pred katerim se je grofov nasprotnik samo dva dni učil sukati sabljo in vendar je grofa usmrtil. Tudi znani madžarski pisatelj Herczeg je ubil v dvoboju svojega nasprotnika. Kratkovitni častnik in poznejši državni tajnik F. Bolgar je imel dvoboj z znamenitim strelcem, polkovnikom Schleyerom. Schleyer jc kadil cigaro, ko je pomeril in zaklical. da bo Bolgar kmalu zvedel, kdo je. Toda cilj je zgrešil in v naslednjem hipu sc je zgrudil mrtev na tla. Kratkovidni Bolgar ie streljal, ne da bi pomeril, pa je vendar zadel mojstra-strelca v srce. Zdaj so dvoboji tudi na Madžarskem že izginili.
Med prijateljičini i.
— Jc res, da se hočeš ločiti samo zato, ker je nosila služkinja tvoje svilene srajce?
— Da, draga moja. kajti na to je prišel prvi moj mož.
SOKOL
Ljubljanski Sokol narnanja, da je bil v letu 1928. od Jugoslov. Sd*. Saveza določeni prispevek v zletni garancijski fond od vsakega posameznika po 20 E>in na letošnji skupščini Sokolskega saveza kraljevine Jugoslavije v Beogradu, znižan na 10 Din, zaradi česar prosimo ono članstvo, katero fsj že vplačalo prvotno določenih 20 Din. da presežek d\ gne v društveni pisarni med uradnimi urami, od 6. do pol S. zvečer, m sicer najkasneje do 30. aprila. Kdor do navedenega dne ne bo zneska dvignil, smatrali bomo. da ga je podani v potovalni sklad za naše tekmovalne vrste ob priliki letošnjega vsesokolsket»a /leta. — Ono Članstvo, ki doslej še ni vplačalo v ta na-menpredpisanih 10 Din pa prosimo, da to brez odloča stori, ker mora biti zletni garancijski fond do 1. apila t. 1. polno vplačan. — Odbor
Ljubljanski Sokol naznanja, da se bo odslej telovadba stare i ^'h bcatov vršila redno v sredah in sobotah <>d pol 7 do pt»l S. Vse starejše brate vljudno opozarjamo, da je društveni javni telovadni oastop, kakor tudi beograjski vsesokolski zlet pred durmi in vabimo, da se teh telovadnih ur redno in v čira Nečjem .Številu udeležujejo. — Prednjaški zbor.
Ljubljanski Sokol \ abi na svoj običajni vsakoletni družabni večer —- sestanek starejših sokolskih borcev, z mlajšo sokolsko generacijo, v s%rho spoznavanja, odnosno obdržanja stikov. Družabni večer prirod-mo v restavracijskih prostorih »Zvezde«, v soboto 29. t. m. — Odbor.
ta
, naftrajnejŠe. zato najcenejše!
OČE IN SIN.
— 201etni sin svojemu očetu: — Nekaj ti moram priznati, dragi oče, samo ne jezi se nikar name. Ljubim subreto NinosRino.
— Zakaj bi se pa jezil nate, dragi sinko? Ko sem bil jaz v tvojih letih, sem jo tudi ljubil.
VARČNOST.
— Papa, daj mi 10 Din, da pogledam skozi daljnogled na luno.
— Počakaj še teden dni sinko, da bo ščip, pa boš videl za svoj denar mnogo več.
V KOPALIŠČU.
— Je tu dober kraj za revmatizem?
— Zelo dober, jaz sem ga dobil tu.
ZASPANE.
— Kdaj vstajaš, prijatelj?
— Čim posije jo prvi solnčni žarki v mojo spalnico.
— Tako zgodaj?
— Saj ni tako hudo. V mojo spal« nico posije solnce šele opoldne.
Tako je.
— Glej. dragi rnožiček, tu v novinari stoji, da je znanstveno dognano, da Žive oženjeni mnogo delj nego stari samci. Kaj misliš o tem?
— Mislim, da tiči vzrok v tem. da se zdi oženjenim čas mnogo daljši nego samcem.
Mag. št. 7736/30.
4946
RAZPIS
Mestna občina ljubljanska razpisuje oddajo tesarskih, lesocementnih, kleparskih in keramičnih (oblaganje sten in tlakov s ploščami) del pri zgradbi hladilnice za slanino v mestni klavnici.
Pravilno sestavljene in kolkovane ponudbe s lOOdinarskim kolkom je oddati v zapečatenem ovoju v mestnem gradbenem uradu, šolski drevored 2/II, do
27* marca 1930 do 11. dopoldne«
Vse podatke in pripomočke daje mestni gradbeni urad med uradnimi urami.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 17. marca 1930.
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob priliki prerane smrti našega dobrega, nad vse ljubljenega in nepozabnega soproga, brata in svaka, gospoda
Karla Perhauca
posestnika In majorja v pokolu
za poklonjeno krasno cvetje in vence se tem potom najtopteje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni čč. duhovščini za pogrebno spremstvo, pevcem Glasbene Matice v Krškem za ganljive ža-lostinke in d*ruštvu »Sokol« za častno spremstvo ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi posrednji v cvetje odeti poti s Trške gore na mestno pokopališče v Krškem.
Trska gora - Krško, dne 20. marca 1930.
Žalujoči ostali.
99
OLLA
GUM.. \
Ako   iščete  zanesljvost   tn finost,
»OLLA«!
Izognit« se nezgode! Dokazano  naijdo\-TŠeoe>jši t
Vsaka beseda SO pur. Plača sc lahko tudi m znamkah Za odgovor znamko t ~ Na vprašanja brez znamko ne *—mm odtZovariamA   -   Najmanj** oglas O in 5*—^
Ušel je mlad foxterrijer
bel, z dolgo dlako, na glavi črn. s kratkim repom. SKši na ione Terry. Prosi se, da sc vrne proti nagradi: Knafljeva 7. 1179
Za damski odkester
iščem začetnice. Stanov a jvje, hrana, potni stroški iti 400 Dm mesečne plače. — Popise na naslov: Draga Paparo, Beograd, Sarajevska ulica 1-4. 11S1
Boljše dekle
mteligenuno, simpatično, zmožno penf&ktno nemščine, Hčno, sprejmem v sezonsko službo v fino re-st»-racijo, katera nudi gostom h-no pecivo. Isto tako sprejmem mlado, simpatično prodaiaAko, Hč-no, prijetne postave, za sadno prodajalno. Znanje nemščine poboj. Dobra moč. C en j. ponudbe samo s sliko na J. Ko-uzik, hotelir. Kupan kod Dubrovnika. 1152
Dežni plašč
najnovejše fazone dobke tudi, če nimate gotovine. Imate morda staro srebro ali zlato, sreb-ue krone ali z satnike, vrednostne papirje ali stariosk** vrednote, vse Vam vzame najbolje v -2 čim Jančigaj, Ljubljana, Tavčarjeva I.
Štancarje, frezarje
in čistilce
(Airsputzer) s takojšnjim nastopom in stalnim mestom za prvovrstne delavce išče ob doori plači tvornica  cipela  i  sandala, Bjelovar.
1169
Dame!
Preglejte svojo garderobo. Model klobuki po zmerni ceni. Preoblikovanje po Din. Se priporoča Stemberger-Reš, Dunajska c. 9„ drugo dvorišče. 1170
Klavirji I
Svarim pred natkupom navideznega blaga, cej»ih kiavirkv!
Kuptrjte na obroke
od Din 400"—
prve svetovne fabrikate: Bosen-dorfer, Stdaway. FSrster Ho'rl, Stlng! original, ki so nesporno najboljši! (lahka, preci nza mehanika). Prodaja jrb izkjučno le sod. izvedenec m brv. učit. Glasbene Matice
Alfonz Breznik
Mestni trg 3 Najcenejša posoievainica.
Brovning pištole
floberte, lovske puške, pištole za strašenje psov, lovske in
ribiške potrebščine ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9.
CrmVi
DVOKOLESA — TEŽA OD 7 KG NAPREJ
najlažjega in tuj modernejšega tipa najboljš-ia svetovom tovarn. Otroški vozički od najprickroateđ&ega do najfinejšega modela, tsdetojeio se tuda po okusu naročmka. SjvaJnd stroji, motorji, pnentnafiUca, posamezni de';. Vefoka i-zbera, najnižje cene. Prodaja na obroke.
franko.
»TRIBUNA«   F. B.  U tovarna  dvokolec   in   otroških vozičkov, Ljubljana. Karlovška cesta št. 4.
□□□□ouljuui i ■ o mog i iuuuuljuulx ■ juluuuuuuTt^i Poceni in vendar najboljša je
SEVER JEVA OTOMANA
z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78
Cena Din 570.— do 850.— po izbiri preobleke. — Zahtevajte
vzorce! najboljši materijal:
RUDOLF SEVER, Ljubljana,
_Marijin trg št. 2__
111 m m b h i mrmm 11 u a ■ ■ ■ t ■■■■■■■■■■■■■■■ T«
Vezenje nevestinih oprem« zaves, pregrinjal
najcenejše In najfinejše
MATEK & MIKE«, Ljubljana
(poleg hotela Štrukelj) Entlanje, ažuriranje, predtiskanje takoj!
Urejuje Josap Zupančič. — Za »Narodno tiskarno c: Fran Jezeršefc. — Za upravo m
del teta: Oton CbmsoL - Yav Uobttaia.