List 47. i LX ospo 3 r . • P .S » ^ . fc. , . J1" 1 , ^ a M * ■ A J ' ^ ' I JI r ' JI i* lJL^ —; -i 1 * ^ «4 VV^f^ ^ ^^^f^f ¥ Oftif^ ^ ^* % ^ ¥ ^ ^ & ^ * > '¥ i- Prezirani. se ni brezpomembnost in i u g a n s k e delegacije nost zboru dnevih, ko je vlada Čehi. v državnem ravno v • t iskati porazumlienja s Vlada v veliki stiski Čehi zahtevajo, naj se jim da češki notranji uradni jezik. Ko bi Čehom bilo M' ._. . a. L jf* 2 " * \ * 'Hjf^" • ' ■' Ml '"i " * "■* • t r W w I tlm. -t.". -MlJk'' a "t.* * 3r.*l t -i — . «JtA- 'I resno za slovansko vzajemnost o Le pomislimo! Trije jugoslovanski poslanci so pri omenjeni debati razpravljali o jezikovnih razmerah mej Slovenci in Hrvati. Biankini, Ferri in Ploj so razkrili uprav škandalozne stvari. Razvil se je govorniški dvoboj mej Biankinijem in italijanskim poslancem Bartolijem, a vzlic temu se ministrskemu predsedniku ni zdelo vredno, reagirati na vse te ob- tožbe, na vsa ta očitanja, na vsa ta vprašanja jedno samo besedico. „Lepi klub" je s tem moralno zaušnico, da hujše ni mogoče dobiti. To preziranje pa ni samo žaljivo in poniževalno za poslance, nepto je tudi politično velepomembnd; kateri To preziranje priča, da vlada čisto nič ne misli sicer tako radi govore, poiskali bi soglasja z drugimi to, lotiti se jezikovnega vprašanja tudi za Jugoslo slovanskimi strankami in poskusili prisiliti vlado in vane. Vlada bi se le rada s Čehi porazumela, ker ve, Nemce, da se sklene v državnem zboru državni okvirni da je jezikovno vprašanje za Jugoslovane v tistem jezikovni zakon, da se reši 0 parcielno, nego v celoti. ne hipu pokopano, čim so Čehi uzadovoljeni in, kakor Čehi Maloruse poznamo razmere, smo prepričani, da je temu tudi pa tega ne store, ker se nečejo zameriti res tako. Čehi ne pojdejo za nas po kostanj v ogenj zatirajočim Poljakom in ker vedo, da sami kaj dosežejo. A »t * ' « »' nego bodo vedno skrbeli zase in svoje postopanje Naposled commence par soi-meme. Čehi postorijo egoistično, kakor že mnogokrat in kakor postopajo tudi drugi Slovani; tega pa naposled ni zameriti J 0 ^ ^ urejali po svojih interesih. Kdor kaj druzega pričakuje, naivnež. Položaj je torej tak, da za nas ni nobenega upanja v sedanjem času in sploh zajedno vsaj o slovanski vzajemnosti naj se nikar ne govori s £ehi priti do svojih pravic, dasi je sedanji toliko. a Torej Čehi so prisilili vlado, da se trudi, ugo- trenotek velevažen. Iz svojih moči ne spravimo Slovenci jezikovnega vprašanja nikdar diti njih zahtevam. V torek teden je ministrski pred- veö na dnevni red in če bodo Čehi uzadovoljeni sednik posegel v debato o jezikovnem vprašanju in delal Čehom tako lepe poklone, da jednakih menda še niso slišali. Körberjev nastop v tej debati je bil velevažen. Posebno značilno pa je to. da se Körberju ni vredno zdelo, izreči le besedico o jezikovnem vprašanju nam pri takem poskusu ne bodo pomagali. Kdo je kriv, da smo prav v sedanjem trenotku ostali tako grdo na cedilu, da sme ministrski predsednik jugoslovansko delegacijo naravnost prezirati? Krivi so poslanci sami. Napredni štirje slovenski >Jpined Slovenci in Hrvat • , - . ♦ ^ ^ "l '«n . ' ' • poslanci se ne morejo ganiti. Po številu jih tako To izraz tacega preziranja in zaničevanja malo, da ne morejo začeti nobene velike akcije nego jugoslovanskih poslancev, da kaj jednakega menda so primorani, od slučaja do slučaja kaj izposlovati še nismo doživeli od vlade. Stran 462 Letnik LX Šusteršičev klub pa se je združil s hrvatsko- do razpusta parlamenta in do novih volitev, a verjetno to ni. slovenskim klubom in je pa po številu svojih članov v stanu, izsiliti, da se vlada bavi z jugoslovanskim jezikovnim vprašanjem. Prostovoljno se vlada te # delikatne zadeve nikdar ne loti, to je pribito. Lotila bi se je samo, Če bila temu primorana kaj je w lepi klub" storil, da primora vlado - £ storiti ta korak in se baviti z jugoslovanskim vpra >': šanjem ? Čisto nič! Kaj naj se z razpustom doseže? Razmere se z novimi volit- vami cisto nič ne premene Zato je verjetnejše, da odstopi Körber in se z drugim ministrstvom poskusi, doseči pomno žitev armade in zvišanje civilne liste, ali pa pride 14 Državni zbor. V poslanski zbornici so razpravljali dni o raznih dogodkih povodom deželnozborske volitve na NiŽjeavstrijskem Ćule so se jako ostre besede in hude psovke; več naposled je prišlo še do pretepa Zdaj na vrsti še kakih 40 nujnih predlogov. Da se ti do Božiča ne rešijo, je več kakor gotovo. Zbornica more priti do dnevnega reda samo Če Le nikar sanjariti, da se vlada količkaj zmeni predlagatelji prostovoljno umaknejo svoje predloge. za prazne govore, za rekriminacije in za grožnje. Kaj bi se tudi bala hofrata Ploja gromovnika Biankinija ali pa Ferrija, ko vender ve, da ostane pri samih he sedah, do dejanj, do tacih dejanj, ki bi vlado spra- Ogrska. saiju zaradi pomnož Madjari so začeli strastno gonjo proti ce- armade in adi zahtevanega zvišanja civilne liste. Gonja je taka, da je pesnik Jokai, najpopularnej madjarski literat, izdal Madjare na dokaze poseben oklic v katerem spomini specielne naklonjenosti do Madj e pride. Kaj_bi se bala ter iih roti. naj odnehajo. Cesar je nameraval za nekaj tednov vila v stisko, pa nikdar n poslancev, ki zdaj deklamujejo o opoziciji pri prora- priti na Ogrsko, a je to radi te gonje opustil čunu pa glasujejo zdaj proti vladi, čez par dni pa za vlado Kaj bi se bala tega kluba, ko ve, da je dal- V '^Jit : - ** 'fed- i ; i ii W n*atinska narodna stranka odvisna od vladne milosti Srbija. Zgodila se je zopet važna prememba Radi- kalci imajo v narodni skupščini veČino in zahtevajo vsled tega, da se sestavi radikalno ministrstvo Dosedanje ministrstvo Ve-limirović je bilo sestavljeno iz različnim strankam pripadajočih in da je Barwinski poslanec le ker so vladni bajoneti mož. Ker je ministrstvo prišlo do spoznanja, da nima večine silili volilce zanj glasovati. Tak klub ne bo nikdar v skupščini, je odstopilo Sedaj je kralj naročil generalu Cincar- imel poguma in moči, nastopiti energično in vlado Markovicu naj sestavi novo ministrstvo Ta general je pri prisiliti, da ga upošteva in da z njem računa. Körber radikalcih še bolj nepriljuben, kakor je bil dosedanji ministrski ve, da ta «lepi klub" lahko spravi v žep j če da kaj bi predsednik, zlasti ker znano, da je Cincar-Markovič velik »Gospodarski zvezi" par sto takov podpore se torej lotil težkega in nevarnega jugoslovanskega pripravljena na posebna presenečenja nasprotnik Rus'je in prijatelj Avstrije To kaže, da se pripravljajo v Srbiji zopet velike premembe in da mora javnost biti jezikovnega vprašanja. Le nikari prikrivati resnice in jo pačiti. Če bi jugoslovanski poslanci vložili dvajset nujnih predlogov, bi vsaka vlada morala njimi paktirati. Teh predlogov pa ne vlože, to Atentat na belgijskega kralja. V soboto se je darovala v Bruselju maša zadušnica po ranjki kraljici Te maše «e je udeležil kralj z družino in z drugimi dvornimi dostojanstveniki Po končani službi božji se je peljal kralj, njegova družina in dvorni dostojanstveniki v treh kočijah domov. Kar ustreli nekdo trikrat iz revolverja na kočije Jedna kroglja je bolj gotovo, kakor amen v očenašu, in zato se je razbila šipo tretje kočije, v kateri se je peljal veliki dvorni vlada tudi čisto nič ne zmeni za Jugoslovane. In ima slabo zastopstvo, tudi ni vreden, da bi se kdo nanj oziral. - > * ; . «a... iitf.'fti^i^ jff * * - r • -. j I M im W prav ima. Narod, ki maršal grof Oultremont, ter odletela mimo grofovega obraza, ne da bi ga ranila. Kralj se je peljal s Flanderskim grofom In v z njegovim sinom v prvi kočiji, v drugi pa sta sedeli f} - m- % . Tlanderska grofica in pa kneginja Elizabeta. Napadalec je na- Le tisti narodi žive, ki imajo notranjo moč se merii na drug0 k05,j0 v kateri se je ob drugih slovesnih priboriti za svoje pravice; narodi, ki te moči ni- likah navadno vozil kralj. Ker so pa konji začeli teči ravno majo, morajo pasti. Življenje je boj in ne sentimen- takrat, ko je napadalec meril, zgodilo se je, da je prihtela talen roman kroglja v tretjo kočijo, mesto v drugo. Napadalca so navzoči . ' policaji koj prijeli ter ga odpeljali na policijo, posadivši ga v neki voz. Združeni sili policije in vojaštva se je komaj posre- Politični pregled. Notranji položaj ie danes še prav tako Čilo ubraniti, da ni razkačena množica ljudstva, je nepre- popolnom a stano upila: „Živijo kralj in smrt napadalcu", napadalca na licu mesta umorila. Voz, v katerem so napadalca prepeljali nejasen, kakor je bil pred 14 dnevi. Körber skuša dobiti za na policijo, je bil ves preboden in porezan. Napadalec se ime-pomnožitev armade in za zvišanje civilne liste parlamentarno nuje Gennaro Rubino je 43 let star in je Italijan Prišel je večino in ker ve, da sedanje njegovo ministrstvo take večine baje iz Londona v Bruselj nalašč zato, da bi ubil kralja. Po ne more zlimati, skuša stranke vjeti v koalicijsko zanjko. Stranke naj dovolijo te in Še razne druge ljudstvu škodljive knjigovodja. Pri preslišanju je izpovedal, reči, zato pa dobe nekateri voditelji ministrske portfelje Pa ne gre. Čehi nočejo opustiti „tihe obstrukcije" ako se jim ne je anarhist Hotel je streljati na kralja že v cerkvi, ali ker se je bal, da ne bi zadel mesto kralja kakega vojaka, je to namero v cerkvi opustil Ko so ga vprašali, ali ima še kakega dovoli Češki notranji uradni jezik Körber skuša Nemce pri- tovariša, je rekel, da je bil sam. Drugi so potrdili, da so ga dobiti, da bi proti primerni kompenzaciji dovoli, da se uvede malo pred napadom videli v družbi z nekim drugim Človekom. češki notranji uradni jezik. A Nemci se nočejo udati. Za To mnenje se potrjuje tudi s tem, da niso mogli najti revol- njimi stoje radikalne stranke in teh se Nemci boje. Vse kaže, verja, s katerim je streljal, ter da je revolver pobral najbrže da se Körberjeva kombinacija ne posreči. Sicer bi se Nemci, njegov spremljevalec ter ž njim pobegnil. Napadalec Rubino je Čehi in Poljaki prav radi združili v koalicijo in si razdelili služil svoj čas v italijanski vojaški službi. Bil je tam narednik. brani, da si sežejo v Ali kmalu je postal hud nasprotnik vojaštva ter je začel pisati portfelje, ali jezikovno vprašanje jim roke Čehi ne smejo odnehati, Nemci ne smejo privoliti. Kaj ostre članke proti militarizmu. Vsled tega in vsled drugih in- se zgodi, je popolnoma nejasno. Večinoma se misli, da pride subordinacy je bil obsojen na 5 let vojaške ječe. Vsled pomi Letnik LX. NOVICE Stran 468. loščenja bil je v ječi samo tri leta. neko očesno bolezen, so ga odpustili Ker je pa dobil v ječi za vsako tovarniško podjetje takoj porabi. Tudi je od vojakov Prišel je domov k očetu in k sestram učiteljicam. Doma v Bitontu, se je poročil z neko učiteljico, ki je izhajala iz neke blazne dru- dovolj mašinerij, nad 1000 m vrtalnega in drugega zine in )e kmalu zapustil bila vsled sama • * r'- \ ** * ]U se poda v Milao knjigotržcu Trevesu Tu so prišli , in je bil zopet obsojen na 21/2 blazna Rubino jo je najde službo pri orodja v vrednosti okoli 40.000 kron, bratska sklad-nica, fundirana z nad 30.000 kron itd. Družba ima tudi že koncesije in trase za železnično zvezo, in Za leti neki njegovi golju- poleg teh že dovršene načrte za žično železnico. ječe. Odtod je prišel kasneje v London. Tam je začel prodajati smodke, papir in druge take stvari. Začelo mu je iti še precej dobro, ali začel železnico je večina sveta že odkupljena in plačana ter je mnogo nasipov in presekov že gotovih. _ ^ ^ Ta premogokop, preje tovarna za cink prešel Potem se je prodal italijanski vlacli za ogiecfnha War» je leta 1874. v last akcijske družbe za montanindu- se je zopet baviti zsanarhizmom in jevkrnalu prišel zopet ob histov v Londonu in je dobil baje od nje v pol letu 4400 frankov za ta posel. Kmalu so pa prišli anarhisti temu na sled in Rubmovo življenje ni bilo varno pred njimi, Čeravno se je Rubino opravičeval, da ie s tem denarjem podpiral ubožne anarhiste. Rubino trdi zdaj, da je ravno zaradi napadal kralja Leopolda, da dokaže, da je ostal vedno anarhist. tega pravi strijo na Dunaju za kupnino 2,626.000 kron. Ze takrat premogovni zakladi zelo obširno razkrili, ker so se je zamogel med drugimi tudi šefgeolog c. kr. avstrijske geologije pl. Paul taiste najnatančneje ceniti. Paul pravi, da je v navedenem premogovnem revirju, med drugimi ena plast (Flötz) povprečno 24 m debela, a a a aaa' a a a-aaa a a a a a jt^ a a a aa a a m/a aaa®®^^ aaa 9č ' J1 ^ # "J"1 * ' ff ' 4 » r J f f I * » * ' f ' f I • P ^ • ^iJ" » f f • 1 f ' » f ' * J" I f J > ' I" \ r y i I I ' f ' ' f* ' J ' T * 1 f ' f J * ' f ' » ^ * * C ' ( ' 'm r T " ' If ' 4 # 1 m W- ÜF W ^ D O 1500 m široka in na daljavo do 7000 m konštatirana, tako da čaka podjetneža m kapitalista 230,000 000 q izvrstnega smolnatega premoga gotovo (harz- reiche Kohle) ki je za vsako kurjavo in soparo ugoden. Će bi se taistega vsaj po 1,000 000 q na leto odkopalo, » Premogokop v Šentjanžu. Ruda, kupčija tebe rede" je mej drugim trdil zadostovala bi le ta množina premoga za nič manj nego za 230 let, in z ozirom na okolnost, da 128 Valentin Vodnik, a dasi imajo slovenske dežele mnogo kuksov, v kolikor je družba skupaj razdeljena, po zemskih zakladov, vender te Vodnikove besede dan 12.000 kron reprezentuje kapitala 1,224 000 kron, danes nimajo tiste veljave, kakor za Vodnikovih morale bodo znašati dividende na leto do 50% to časov. Vodnik je videl sedaj opuščene, ker se gorenjske fužine, ki pa so temveč, ker tudi Dolenjska železnica dovoljuje jako bi izplačale. Sicer se v nizko voznino iz Trebn:a za premog. Seveda poseduje ne rju, v Hrastniku, v in v .Ko- združba kot last vseh sozdružnikov še 26 kuksov > čevju premog, a djugi zakladi naše zemlje se oziroma (stodeljivih) 2600 kuksnih delež3v, torej vred- ne izkoriščajo. v v* nost še okoli 312.000 kron Šentjanški premogokop F mej vsemi, kar jih imamo. Ta ■«a gotovo najvažnejši ima nai ozirom na to, da hipoteka z 200.000 kron jako ugodnimi odplačilnimi obroki) pokrita z goto . Na razkritju premoga se dela pridno vino, ki se še kot imovina združbe nahaja, tedaj vse- manjšem obsegu, a nepretrgoma. Izkori- kako zadostna varščina proti vsakemu družbenemu ščanje tega premogokopa je odvisno od tega, kdaj se prispevku (Zubussen). Delo vodstvo na premogokopu zgradi železnica. Le če se zgradi železnica, je mogoče, vodi en inženir s pazniki, na razkritju plasti pa de- da se razvije v šentjanškem premogokopu živahno luje okoli 100 delavcev, sami domačini, ki so ravno- življenje. kar še dve novi jako močni žili še izvrstnejega pre Zdaj tečejo obravnave zaradi zgradbe železnice, moga našli, za katere dosedaj še sploh nihče znal ni, ki bi vezala Šentjanž na jedni strani s Trebnjem, na in katere ne povzdigujejo samo vrednosti celega pre-drugi strani s Sevnico. Čim se zgradi ta železnica mogokopa, marveč omogočijo mnogo večjo letno probo vsled vršečih se priprav šentjanški premogokop v dukcijo. stanu, zadostovati z ..dobrim in cenenim premogom celi kranjski deželi, pa tudi sosednim deželam. ____J 7 ____mmt^d ... • - v • v, . r, v t Smer sedaj vršečih se naprav je ta, da se ob dovršeni železnični zvezi lahko vsaka zahtevana mno- Marsikoga utegne zanimati obseg šentjanškega žina izvrstnega premoga po nizkih cenah takoj do- premogokopa, oziroma „Šentjanške premogovne družbe", bavlja, pri čemur bo marsikdo lep dobiček imel, pred nekdaj tovarne cinka. Taisti obsega 45 podeljenih vsem pa seveda sodružniki, katerih, žalibog, zopet na jamskih mer s površnino 2,030 220 m2 in za arron- Kranjskem skoraj nič ni in to v deželi, katera se diranje taistih ima 142 prostosledov s površnino ima za to bogastvo edino le materi naravi zahvaliti 51,297.500 m2 okoli 100 oralov vrtov, njiv, trav- kakor je čuti, pride v kratkem še nekaj malega nikov, gozdov itd. obširno moderno poslopje za ravna- teh kuksnih deležev v promet, takrat stopimo skupaj teljstvo, uradniška stanovanja, skladišča, hleve itd. in m pokupimo jih, da ne bo zopet tujec sam izkori- veliki dvonadstropni poslopji z več stanovanji za ščeval naših bogatih zakladov narave in se bogatil s delavce. Poleg teh stoji 50 m visok dimnik, še od taistimi, in da enkrat v slučajnem pomanjkanju pre cinkarne, kateri je stal nad 30.000 kron in se lahko moga ne nastane usoda, da domačim * { -»r t Stran 464 NOVICE Letnik LX. ne bi zamogel dobiti od tod premoga, kojega bo tujec v tujino izvažal. Krma molzne živine mora biti zadostna, nikdar pa tolika, da bi se krave pričele debeliti. Kmetovalec krmi seveda s tem, kar ima, dobrega sena pa molznim kravam nikdar ne sme manjkati, ampak naj znaša vsaj četrtino cele krme. Zelo kisla ali gnjila krma molznim kravam vedno škoduje. Tudi Izreja in krma molzne govedi. sol se zmiraj potrebuje, in to temveč, čim težje je krma prebavljiva. Vsa prememba krme naj se pola Mlekarstvo ni le najlepše, ampak tudi najhitrejše goma vrši. sredstvo, s katerim zamoremo živinorejo bolj dobičko Pri krmljenju naj vlada vsikdar in povsod naj- nosno storiti. Podlaga dobremu mlekarstvu je umna večji red in snaga. Posebno naj ne primanjkuje zdrave živinoreja. Naloga kmetovalca je torej, izrejevati dobro pitne vode. molzno goved; pri tem pa seveda ne sme prezirati onih lastnosti živali, koje so mu in hitrega opitanja. Ko bo znamenje lahkega krava postala za molžo r*"' JL, ^ Kmetijske raznoterosti. slabeja, je treba tedaj misliti na njeno primerno opi v 4 J J. •_.( • kv i i - «i » * f ■ A Mi • a___I__* f J j K K j i BW » H M rMI'n^' -j« _ _ m tanje in prodajo. Sčim čebelam odpravijo uši. Najpriprostejše sredstvo, Čebtlam odpraviti uši, tobakov dim. Čebele se Kljub naših Čedah vsej naši slabi živinoreji, se nahaja v dobro zakade in uši odpadejo ter se potem odstranijo iz panja precej dobrih molznic, kar priča, da je Vinska pokušnja v Krškem. Letošnje leto se pridelalo v krškem političnem okraju obilo in prav dobrega dana vsakemu govejemu rodu moč, izrediti izmed mošta. Da se širše občinstvo o dobroti tega pridelka prepriča, svoje sredine dobre plemenite molznice. Žalibog, da priredi krška kmetijska podružnica v nedeljo in ponedeljek, se ta moč radi nepravilnega plemenenja in reje po-izgubi poprej, predno se do dobrega utrdi. Izvolitev plemenskih živali z ozirom na dobre lastnosti je vsikdar najimenitnejši pogoj umni živino- kušnje udeleže Stem jim bo dana ugodna prilika, da brez izgube dne 23. in 24. novembra 1902, vinsko p o kušnjo v Krškem. Na tej pokušnji bode mnogo vina iz vseh občin in vinskih leg krškega političnega okraja Vljudno se torej vabijo vsi oni, ki potrebujejo dobrega naravnega vina, da se te po- reji. Rečeno velja posebno pri živalih moškega spola, ker oni prenašajo svoje lastnosti na največ potomcev. In ravno pri izbiri plemenskih bikov grešijo naši go- časa lehko takoj sklenejo kupčijo, ali se vsaj seznanijo z raznimi vinogradniki ter vina iz raznih leg. Dopoldne bodo tudi poučna predajanja o kletarstvu. Ta pokušnja bo v telovadnici in v drugih spodnjih prostorih meščanske šole. spodarji najbolj in za podedovane lastnosti se še pa Dotičniki, ki nameravajo svoja vina (nova in stara) razstaviti, niti ne zmenijo. Sicer je že to precejšen napredek v naj takoj naznanijo kmetijski podružnici v Krškem svoje ime, živinoreji, ako se plemenske krave in biki dobrih, skušenih plemen upeljujejo, uspeh bode pa priimek, bivališče in kraj, kjer imajo vinograde, oinosno od koder je dotično vino; to zaradi tega, da se morejo pravočasno napraviti primerne tablice ter da se ve glede prostora še pravočasno potrebno ukreniti. Vino pa morajo prinesti v Krško vse potrebno store, ter vzgledno izrejajo svojo živino, najkasneje do sobote dne 21. t. m dopoldne. Izročiti ga je pri tedaj popolen, ako kmetovalci za utrjenje nove krvi sami Pri volitvi plemenskega bika moramo gledati, županstvu v Krškem. Pripomni se še, da se pokušnja da je dobrega plemena, ter da ima kolikor mogoče V* 2 vsa dobra zunanja znamenja, katere zahteva umna prične že ob krške in leskovške gospodične. Za vsa popoldne ter da bodo iz prijaznosti točile sak kozarec bode nf. Dobivali se bodo kuponi po nedeljo in živinoreja. In ta znamenja so; Širok zadnji, pa lahek dopoldne se bodo razdelile v šolskem prostoru meščanske šole primerno drobni rogovi, vse one diplome, ki jih je presojevalni odbor prisodil na < grozdni razstavi. Obdai ovanci se opozarjajo, naj se ob določeni uri tam snidejo. Pristop imajo vsi posestniki, ker bo obenem z razdelitvijo tudi poučen govor. Diplome dobe tudi oni, prednji del; tanka koža bister pogled in krotka kri. Ako si kmetovalec bika izredi sam, naj si izbere zato najboljše tele in sicer od take krave, ki mu je po dobrih lastnostih najbolj znana; isto velja tudi o izre i dobrih molznic. zunanjih« razmer dobre molznice, so dobili darila (ne denar) in kolajne. Kar se tiče Poljedelstvo naslov knjigi ki jo letošnj leto velja sledeče: Iz velike posode izteče veliko in zato je vime najznamenitnejše znamenje. Koliko bolj dala družba sv. Mohorja svojim udom kot književni dar Knjigo pisal V. Rohrman, strokovni učitelj na kmetijski šoli na v Grrmu. Ta knjiga je tretji snopič večjega dela in zavzema široko se vime po trebuhu razprostira in kolikor bolje se vidijo takozvane mlečne žile, toliko več mleka je pričakovati. Koža dobre molznice je tanka, dlaka svetla, kosti in rogovi drobni, život pa okrogel. Kar ..posebno poljedelstvo", t. j. pouk o pridelovanju kmetijskih rastlin, o obdelovanju travnikov in pašnikov. Izborno in temeljito sestavljeni spis bo dobro došel našim gospodarjem, kterih še zelo starokopitno gospodari in more zato iz te knjige večina posneti polno najboljših poukov, ki bodo mnogo pripomogli se tiče velikosti krav, skušnja uči, rediti pleme srednje dobičkonosnejšemu kmetovanju mi na tem mestu to novo velikosti in teže. knjigo omenjamo, ne storimo to zaradi tega, da jo v nakup krmljenju molzne govedi dodamo še sledeče: Mladi govedi naj se vsaj do končanega prvega leta priporočali, saj menda pri nas vendar ni nobenega gospodarja bi ne bil ud družbe sv. Mohorja in ima torej knjigo več. tako že v rokah omenjamo zato da opozarjamo senu ali otavi daje razdrobljeno žito ali sočivje, ker vsebino in da ob tej priliki naše gospodarje rotimo to razvoj mladega zelo pospešuje, aj knjige ne hranijo na polico ali jo celo zavržejo, temveč naj jo kot NOVICE Stran 465. kažipot v naprednem kmetijstvu ne le pridno prebirajo, ampak Tu tiaj nje pouke tudi dejansko in seveda s premislekom rabijo, brane zbirke Dr. Emil Holub. Dne 21. februvarja t. 1. je umrl v dunajski n Ro- tundi" v Pratru mož, pri čegar krsti plaka ves češki narod, z njim vred pa ves znanstveni svet Umrl je mož, ki je slovesno odkril vsa naravna čudesa južno afriška in nam podal toliko podatkov o geologiji, etnologiji in antropologiji dosedaj skoro neznanih po krajin Nasprotoval je hrabro vsem nevarnostim, ka terim je izpostavljen pctnik po tujih negostoljubnih deželah; mrzle roke krute smrti pa se ni mogel ubra- niti. Ta mož bil dr. Emil Holub 1877 razstavil svoje na potovanjih na Ponujali so mu zanje 40.000 mark; ; pa on jih ni hotel prodati, ampak v svoji veliki darežljivosti jih je rajši pozneje daroval. Evropo je prišel 1. 1877; sedaj je nameraval prirediti razstavo v Pragi. Ker denarja ni imel, si ga je prislužil s tem, da po raznih mestih predaval o svojem potovanju po temnem delu sveta. Pozneje je dobil podporo od prijateljev in od cesarja Franca Jožefa, I., tako, da se je mogla vršiti 1. 1879. razstava Holub-ovih zbirk v Pragi, leto pozneje pa na Dunaji v prostorih javnim » Rotunde u zavodom, šolam domačim 14im tujim. Vse te zbirke je potem daroval , muzejem itd. in sicer 113im Daroval je nad 3000 naravo- slovnih znamenitostij in 1500 antropologično-etnogra- fičnih redkostij. Sedaj je hotel Holub prirediti avstro-ogrsko ekspedicijo v južnoafriške pokrajine. Računal je na pod- Dr. Emil Holub se rodil dno 7. oktobra 1847 poro avstrijske vlade; pa ta se ni pobrigala zanj, v Holiči blizu Zatca na severnem Češkem. Oče mu je razun da je dovolila, da se je nabiralo v ta namen bil imeniten zdravnik, kar je Emila bržkone napotilo, Po srednjih šolah. Nekaj si je tudi zaslužil s preda- da se je pozneje posvetil zdravilstvu. Dovršivši gimna- vanji, tako da je mogel pripraviti se za trudapolno zijo v Žatcu, vpisal se je na medicinski fakulteti v pot. Pragi. Že na gimnaziji in pozneje na vseučilišču se Medtem so izšli spomini potnika 1. 1880 (Sedem je pečal tako marljivo z anatomijo, geologijo in prae- let v južni Afriki. Takoj so bili prestavljeni v druge historično arheologijo, da je postal član arheologične jezike. Že v Afriki pisal je v „Svštozor" (1873 — 1877). sekcije češkega muzeja. Leta 1872 je napravil doktorat. »Dopisi afriškega potovalca E. H tt in dr.; Potovanja Livingston-ova so ga zelo zanimala, da je slednjič sam sklenil, posvetiti se znanstvenemu potovanju. 26. maja 1872 je v Southamptonu stopil na ladijo in se po 36tih dneh izkrcal v Kapstadtu. Imel ni nikakih potrebščin in tudi denarja ne. Zato je sprejel pocujano mu mesto zdravnika v takoime-novanih „dijamantnih poljih". Tu si je nabral okroglih pisal je tudi v angleškem jeziku o razmerah kaplandskih. Na Dunaju izdal je razun gori imenovanih spominov še „Slika Afriki" Marutze Mambunda države v južni centralni 1879; 1882. pa „Kolonizacija Afrike" v Frank- sedaj mu je bilo pač mogoče, misliti na 40.000 gld.; potovanje. Hotel je potovati proti severu čez reko Zambezi in tam prvi stopiti na popolnoma neznana tla. Ta-le pripravljalna pot ga je peljala skozi mesta Elizabethport, Fauresmith; prišel je v Dutoispan, od- Pragi in „Eksport in import v Kaplandu". furtu pa je prišla na svetlo knjiga „Južnoafriška slana jezera". Znamenit spis iz te dobe je tudi „Doneski južnoafriški ornithologiji". Leta 1883 se poročil s hčerjo nadzornika „Ro tunde", Rozo Hoff; zvezal ju je za večno nek misijonar, ki je bil sam 20 let v Afriki. Čez nekaj dni pa je odrinil s soprogo v južno Afriko. Nameraval je v deželo Mašukulumbov, kar se koder je nameraval potovati v sredino dežele. Šel čez Klipdrift do Wonderfontainskih višin; tu Je pa moral obrniti, ker so ga ovirale različne zapreke. Prinesel je s potovanja celo zbirko raznih, dosedaj malo znanih stvari j. Takoj drugo leto spustil se je na malo pot iz pa ni čisto posrečilo. Pot se je začela srečno; pa do-spevši v sredino dežele, na breg srednjega Zambezi-ja, so se morali braniti sovražnih zamorcev in hudih bo-leznij. Veliko so trpeli pod nezdravim podnebjem; zaloge so sčasoma porabili. Leta 1886 so napadli potnike Mašukulumbi; rešili so sicer življenje vsi razven , , w »EP E » " 1 " t«» enega, pa izgubili so 18 devnikov izmed 32tih, vse v .Ki«? Kimberley a (kamor je došel s prve ekspedicije) Shosong; tu je bival pri vladarju Sokhom. Najvažnejše potovanje Holubovo iz te dobe pa ono leta 1875 in 1876. Hotel je prodreti do vira bolezenskih kali. V septembru I. 1887. je dospel Holub preostale zaloge in znanstvene inštrumente. Morali so torej, četudi neradi, obrniti in se vrniti v civilizirano Afriko, kamor so dospeli sestradani in razcapani, polni r reke Zambezi; pa zopet so mu nasprotovale zapreke, s soprogo na Dunaj. Tu sta bila Dobil je hudo mrzlico, ki ga je zelo nadlegovala v ves učeni svet je vedel ceniti njuna znanstvena pre- tujem, sovražnem kraju. Na veliko žalost potnika se iskavanja. Pa prijatelji so z žalostjo v srcu opažali je pri tem izletu prevrnil čoln poln dragocenih zbirk, bridko izpremembo pri obeh. Prej cvetoča in polna Vrnil se ie torej v Kimberley. moči, sta se vrnila z znamenji prestanih muk na NOVICE Letnik LX. obrazu. Sicer sta se kmalu zopet pozdravila in po- drugi dan 21. februvarja ob z/i9. uri zvečer izdihnil krepčala; le Holub imel je skrivno kal bolezni v sebi, svojo dušo. ki ga je pozneje res napadla. Od šestih tovarišev, ki so ju spremljali, vrnili so se trije. To svoje poto pred Tako je končal mož, ki nam je odkril toliko še neznanih znamenitostij južnoafriških. njim vanje opisal je preiskovalec v „Drugem potovanju po- Iz njegovih del spoznamo ono temno južno Afriko, južni Afriki" 1. 1889. do 1890. v dveh debelih zvezkih, ki je štela že toliko žrtev, katerih jedna je bil tudi Takoj je izšlo v nekaterih evropskih jezikih. Za svoja znanstvena raziskavanja bil je odlikovat} z velikimi častmi; dobil je vsega skupaj čez A V «V trideset redov. Prirejujoč razstavo se je moral zopet boriti z velikimi težavami; za vsa sredstva moral je večati slavo češkega naroda in raz- ^ a * sveta; vsa njegova slava pa je bila kupljena z nevarnostjo. Bil je mož, ki vso moč in zdravje žrtvuje domovini in znanosti. P. H. sam skrbeti. Zato se je ta razstava zapoznela; šele Izvirni dopis. Iz Rusije 10. novembra. Reforma! Reforma! Rotundi" na Du- To je dandanes geslo vsacega naprednega in dozdevno naju. Ta je bila velikega pomena za vse znanstvo. omikanega Rusa. „Reformi" se nikakor ne umaknete .. w s A '

° " ■ y Tu se je predstavljala popolna slika južnoafriške flore če ste v gozdeh, ali na ulici, ali v najomikanejših po pomoči ministrskega predsednika grofa Taaffeja in takratnega nadvojvoda Franca Ferdinanda se mu je posrečila „južnoafriška razstava" v in i modelih. Da, cele vasi ti je pričaralo strokovnjaštvo tu si videl tipe raznih afriških narodov v krogih, povsod slišite besedo „reforma". Reformiramo in obnavljamo vse povprek, kar je potovalca pred oči, da ti je bil odprt pogled v temni bilo dozdaj znosljivo in koristno, in tudi kar ni bilo del sveta! Druga razstava je bila v Pragi 1. 1892. nič vredno. Reformira se poljedelska banka, mestni zastQp in občinska uredba, cerkovno-duhovni in vojno-zdravniški elat. višja, srednja in narodna šola, uprava 1 (trgovke) službe; _ ^ • j . . ♦ pa ni hotel nobene sprejeti. Leta 1894. je bil od wa- schingtonskega geografskega društva povabljen, da priredi po mestih Zjedinjenih držav predavanja. Holub je šel tja v zimi 1. 1894. in 1895. Priobčeval je svoje dogodke tudi v ameriških časnikih. Navzlic tej popularnosti je bil in zmeren. Češkemu muzeju je podaril zbirke, vredne 40.000 gld. Polovico njegovih predavanj je bilo brezplačnih, tako da je imel on sam velike stroške pri Bil je tem. w " 4H ft • »A, vedno le za druge, zase malo. - • *Jr ■ ^^^ ™ t' (■ 1 , ^ • 9+ ^^^ . ' H BI t ■ P* večkrat so ga poslušali člani odgojilnic in bolnišnic, bogate „kupčike potrebujejo reforme birže, upeljuje se zavarovanje delavcev, i. Ni tedaj čuda, da je počil glas o reformi „škol duhovnago vedomstva". Če je bila potrebna kaka reforma, tedaj obnovljenje duhovnega obrazovanja in odgojanja je bilo resnično potrebno. Šole duhovnega vedomstva niso v nikakoršni zadevi odvisne od naučnega ministrstva. 3Prokuror cesarske rodovine. ■ v/ ■M . »mM Svetejšago Sinoda" je minister bogočastja in njegovi upravi so podredjene vse duhovne šole. _ - itffrir^Ai j^**1' bS« ^^EHEljg^B^S BT Juj ji.. .jgi^^igBj jHH, »IS tW - zJ!^. _ i fg8!T3 -> bIHl Duhovne šole se dele na štiri dele: 1. Cerkovno- - - I t M * ' ' Zadnja leta je preživel v skrbeh in potrebah, narodnija školi, 2. Duhovnija učilišča, 3. Duhovna se < * mL L ~ _ A. m — - m mm m • A Da je mogel živeti, je prirejal po svoji stari na- minariji » Duhovna akademiji. vadi predavanja. Nikomur izmed prijateljev pa Cerkovno narodna šola je taka, kakoršne so sploh ljudske šole, samo da nima svetnega učitelja; v njej ~r— ' w —- pp. 4f - • "" gm - ' - — w avl--w # . ■1 • t- T m g v » -ww ■ w - — -—--n^P^ pv w TT-."*7" * M--• X" * | ■ t - . (h. —■ ■--mm J i f ^^^ ^^ ___ Roza, ki je vedno delila z njim srečne in nesrečne uče duhovne osebe „sveščenik in djakon". Nikaka ni potožil Kdina zaslomba mu bila v ♦ trenutke. svetna oblast se v njihovo delo ne meša. Prav pred boleznijo pa ga je obsijal žarek sreče. Določil mu je letni dohodek 5000 kron, ki ga je začel Cesar Franc Jožef I. je postal njegov podpornik. Duhovno učilišče je samostojna štirirazredna šola, ki se ujemlje s štirirazredno gimnazijo. V njej se uče vsi predmeti take gimnazije, vender veroznanskim uživati s 1. januvarjem 1902. Pa ni mu bilo usojeno, predmetom, staroslovenskemu jeziku in petju se ude- odpočiti si na tem svetu od trudapolnih potov! Kal ljuje več skrbi in časa. Duhovna seminarija je šestrazredna šola, v ka bolezni je prinesel seboj iz Afrike, kjer je imel hudo „malario". Vsak dan je imel napade te potuhnjene teri se štirje tečaji ujemljejo s štirimi tečaji višje bolezni. Niti jednemu telesu ni mu prizanesla. Pred gimnazije s predstvom veroznanskih predmetov. Oba par tedni se mu je obrnilo na bolje; že so upali, da višja tečaja pa sta samo bogoslovska. njegova, pod afriškim solncem utrjena narava pre Duhovna akademija bogoslovska fakulteta maga bolezen, ko se je ta nenadoma poslabšala, univerze. Iz duhovne akademije se nabirajo aprofesorji skoöil iz postelje k mizi, sedel duhovnih akademij, „prepodavatelji" duhovnih semi na divan in začel pisati v dnevnik. Takoj na to pa narijev, „učitelji" duhovnih učilišč, „protojijeriji* (žup Zdravniki so sedaj spoznali, da so bolniku štete ure Dan pred smrtjo ga # 9 - __ popadel krč, zgubil je zavednost in v tej je niki in tehanti) v mestih, „zakonoučitelji* (kateheti) Letnik LX. NOVICE Stran 467. gimnazij in realk, „nastojatelji" (prijori) mnogobrojnih, večji del bogatih samostanov, in pa škofje. Iz duhovnih seminarijev se nabirajo „popi* („de-revenskije sveščeniki") župniki po vaseh. Redko dobi seminarist „prihod" (faro) v mestu. To je naravno, ker vsi nadarjeni in pridni mladeniči, če je le mogoče, iz seminarija prestopajo v akademijo. Iz duhovnih učilišč se nabirajo „djački". „Dja-čaktt v pravoslavni cerkvi opravlja tako službo, ka-koršno pri protestantih in judih „kantor". To je res lepa uredba duhovnega odgojanja mladine, toda le na videz. Prelep je kostnjak, oblečen je v prelepo, gladko kožo; in vsakdo bi mislil, da mu ni treba nikakih poprav in obnovljenj. Poglejmo njegovo kri in dušo. Ko mladenič končuje učenje v seminariju, stopi „našedži podrugu žiznji", v duhovni stan, ter prevzame „prihod" svojega starca-očeta. Če pa to ni mogoče, ker oče je še zdrav in more še služiti, v takem slučaja se mladenič ozira pa „prihodih" ter išče starca-sveščenika, imajočega hčer nevesto, ženi se in prevzame „prihod" (službeno mesto) kot doto neveste. Po številu šol in po številu učeče se mladine duhovno vedomstvo konkurira z naučnim ministrstvom. Vzemimo na pr. gubernijo s poldrugim milijonom prebivalcev in gubernsko mesto s 50 tisoči meščanov. V taki guberniji naučno ministrstvo ima eno gimnazijo in pa 2 do 3 „progimnaziji" (štiri- in šestrazredne gimnazije) * in eno realko (specijalnih vsakovrstnih šol je več); duhovno vedomstvo pa ima en seminarij in nekoliko učilišč, v katerih število učencev skoraj dvakrat preseza število gimnazistov in realistov. V duhovnih šolah se šolajo sinovi duhovnih oseb, v gimnazijah in realkah pa sinovi vsakovrstnih civilnih in vojaških „činov", redki so „kupe-českije sinovja", še manj jih je pa iz „krestjan" kmet-skega stanu. Vsako leto je seminaristov-abiturijentov veliko več, kakor praznih mest v selskih krajih (farah). Zato morajo iti odvečni seminaristi s trebuhom za kruhom, kamorkoli je mogoče: v kako zasebno službo, k pošti, k železnici, ali v kake druge uradnije; kdor more, stopi v univerzo, kamor se pa vrata odpirajo samo tistim seminaristom, kateri se v gimnaziji podvržejo preskušnji zrelosti; seminarsko spričevalo jim ne daje te pravice. So pa tudi taki slučaji, dasiravno redki, da gimnazist čuti v sebi poklic k duhovnemu stanu. S atestalom zrelosti, kateri mu daje pravico stopiti v kakoršno hoče visoko šolo, gre on k rektorju duhovne akademije, ter pove svojo željo biti „slu-žitelj cerkvi". Rektor, ki vidi pred seboj mladeniča, prišedšega ne s trebuhom za kruhom, ampak s po-klicom, mu rade volje pojasnjuje: „Attestat zrelosti dajet vam pravo podvergnutjse prijemnomu ispitanjiju". Čudno je vse to — v eni edini politični državi imamo dve učeni državi, katera druga za drugo ne marajo, druga drugi ne zaupajo! Vidite, to so razmere dveh vedomestev, ki kažejo pomanjkljivost šolstva, terjajoče nujne reforme, obnovljenja, edinjenja duševnih sil. Zakaj pa te dve naučni državi ne zaupajo druga drugi? Na to vprašanje nam daje odgovor zgodovina razvitja naučnega obrazovanja. Pred 1870. letom so bile duhovne šole nepomerno više gimnazij. Ogromna večina pisateljev in poetov, državnikov in učenjakov so bili potomci vojaških in duhovnih akademij, V 1870. letu znani državnik grof Tolstoj je reformiral gimnazije; naučni sistem se je v njih in z njimi tudi v univerzah jako povikšal; med tem so pa seminarje reformirali v nasprotnem pomenu: svetne nauke so predelali v prid bogoslovskim predmetom, vsled tega se je ponižalo učenje tudi v duhovnih akademijah. Vse to pa nas je povrglo v haos Ovidijevih meta-morfos, kateri v našem vseobščem stremljenji k reformam in k uglajanji poti narodnemu razvitju se ne more skriti za grmom. Rusija, kakor je razvidno iz rečenega, ni bogata srednjih šol, med tem ko duhovstvo in država potrebujeta inteligentnih delavcev. Potemtakem je treba, da šola, naj se imenuje „duhovnoj" ali „svetskoj", izpolnjuje svojo zadačo. Njena zadača je, dajati državi in duhovstvu prave, zmožne, poučene in pripravljene delavce. Z ozirom na le-to, veliko število šol, katere ima duhovno vedomstvo v svoji vlasti, more imeti velik vpliv na razvitje obrazovanja v obče, ako brez prikrajšanja bogoslovskih predmetov se obraz več skrbi na svetne predmete. Čim bolj se spomin ukrepljuje, čim bolj se um bistri, tem lože se dosega končni namen: resnično znanje, prava, globoka naučnost. Pitomci duhovnih šol od tega ne bodo v škodi, marveč pridobili bodo večjo temeljitost v bogoslovskih naukih. Nek liberalen časnik piše o tem tako-le: „Ne možet že srednjeje obrazovanjije bitj zaznim v školah dvuh raznih vedomstv. V takom slučaju, v odnom vedomstve ono bilo bi huže, v drugom lušče. Odnako sledujet predpolagatelj, čto i to i drugoje vedomstvo zainteresovano datj svojim pitomcam najlučšeje obrazovanjije. V vidu etogo reforma srednjago obrazova-njija možet bitj toljko obščej v svetskih i duhovnih školah, čto nesomnjenno prineset gromadnuju poljzu obščemu rasprostranjenjiju obrazovanjija i budet spo-sobstvovatj najlučšej podgotovke buduščih predstavi-teljej našego duhovenstvo". Časnik prav lepo pretehtava vprašanje o reformi, želeč imeti edinorodno šolo na mestu dosedanjih raznorodnih duhovnih in svetnih šol. Njegova misel je zlata vredna. Čas se urno suče, noseč starino v JA večnost in javljajoč na njeno mesto vedno nove in nove utise, oblike in uredbe. Doba kastnega stanja Stran 468. Letnik LX. r ..... ■--—- -----— . - _ - --. -- - — je pretekla in pravoslavno duhovenstvo napačno smatra svoje kastno stanje za varno obrambo pravoslavlja. Znano je, da mnogo mladeničev iz seminarija postopa v duhovni stan po starodavni šegi. Ko bi šola bila ednorodna, tedaj bi mladeniči večinoma po poklicu stopali v duhovni stan, kamor bi bila vrata Tiskovna pravda. Župan Hribar je vložil tožba proti „Slovencu" radi na ea&ti. »Slovanska zveza«. Drž1 _f % t / » JL/ » Jt -JL . ._ M . „JL^r ulj vJL-/