pwiraD
XXV.
Kupujte
E BONDE!
Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio
Oglasi v tem listu so uspešni
LETO XXV.
EQUALITY
NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI
Kupujte
VOJNE BONDE!
The Oldest I Slovene Daily in Ohio
Best Advertising Medium
ICTORY
WAR
ONOS STAMPS
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY (PETEK) S^]PTEMBER 4, 1942.
ŠTEVILKA (NUMBER) 208
ablogram ameriških Slovencev jugoslovansld vladi v Londonu
I 0
»v ;ore> ipe' lo,* ej mJl on
JRISKE PODMORNICE SO
OCREZNILE 5 JAPONSKIH LADIJ
; /
vojaštvo pokončuje izkrcavajoče se Japonce, ki se hočejo zopet polastiti Solomonov.
Rommelove čete ustavljene in vržene nazaj
^olomonsko otočje prihajajo stalno
vojaška ojačenja
' INGTON, 3. septem-j sko otočje pa ne preprečuje stal-^ornariški department nega ojačenja ameriškega vo-
ijif
htii
se je nekaj malih | jaštva in zalog, japonskih vojakov iz-' ^ Solomonskih otokih,
ameriški marini, ki so , G otoke pred nekaj ±e
zdaj lovijo ter
Ikonskih ladij pogrezaje-
J ki "ih
'I	mornariški de-
" fnW ' 80 ameriške pod-Ppgreznile na Pacifiku Iji sovražnih ladij, ®rio japonsko lahko I ' tri nadaljne ladje pa ^Poškodovane. Izza 7. de-podmornice Oajljl ® poškodovale 99
"a ameriška ojačenja
^ligki -	J.	_
napadi na Solomon-
ki prihajajo stahio na otočje.
Japonske ladje in izkrcavajoče se vojaštvo napadajo ameriški bombniki s svoje baze na Guadalcanal otoku.
Napad na japonski tanker
Neka leteča trdnjava je opazila v bližini Santa Isabel otoka neki japonski tanker, katerega je bombardirala ter pustila v plamenih na morju.
Od treh ladij, ki so jih poškodovale ameriške podmornice, je bil neki srednje velik parnik naj-brže pogreznjen.
Med' pogreznjenimi ladjami, ki so bile potopljene poleg japonske lahke križarke, sta bila dva manjša tovorna parnika, en srednje velik tanker in neki manjši parnik.
masaker Židov v Veiižu ^ Rusiji, kjer so bili pomor jeni vsi židje
Nemški general Romme\ je potegnil svoje čete nazaj iz pravkar zavzetih pozicij.
Dijaški kongrcjs v Washingtonu
v Washingtonu se vrši zborovanje Mednarodnega dijaškega kongresa, na katerem je govoril tudi! predsednik Roosevfelt,
KAIRO, 3. septembra. — Nemški maršal Rommel je potegnil nazaj svoje čete z naprej potisnjenih in izpostavljenih položajev na egiptski fronti, kjer so ameriška in angleška letala ter zavezniški topovi čete osi-šča tako obdelovali, da so znašale izgube: trije vojaki osišča za vsakega zavezniškega vojaka.
Rommelovega napredovanja pred njegovim sedanjim umikom niso to pot zaustavili zavezniški tanki, temveč zavezniški topovi, ki so pričeli bruhati železo in jeklo na Rommelove tanke in pehoto iz razdalje tisoč mestoma pa tudi iz razdalje samo 250 metrov.
Četam generala Rommela se je posrečilo prodreti petnajst milj daleč preko minskega polja, ko je stopila v akcijo zavezniška artilerija in letalska sila, ki je zaustavila njegove armade. Zdaj Rommel že 24 ur ždi na svojih novih odncisno starih položajih.
•»C
1 Zaprli Žide v svinjake, katere so polili s petro-ter jih zažgali. — Nastali so prizori, ob katerih ^ trgalo srce.
(ICN). — Te dni
Kva
i](Q^ po večtedenski blod-fiM ^^^"^ove 13 let stara Sreča ji je bila ■) ^ogla pobegniti iz So uganjali nacisti

ločine.
J
mesto v Beloru-zasedli mestece °.36Sen, nakar so ne-pleniti ter mori-Na trgih so posta-^Mer so javno obeša-ter jih tudi foto-
na javnih trgih

0
18

}

ovekovečijo svoje

zbledi pred straš-je primerila ^ Post Nemci so že v ^	nekaj stotin ži-
' Pa* zaprli v svinjake
turne zadruge Ulici.
na

&nje

v svinjakih
,	nacisti proglasili
5j, ter niso dovolili no-
li}	v svinjakih ter
od gladu. Nem-preiskovali mesto '	^idi, katerim se je
^ hiag tajno se preseliti v

Strašni prizori
Tedaj so nastali prizori, ob katerih se je trgalo srce. Ženske so milo prosile Hitlerjeve krvnike,, naj se usmilijo njihovih otrok. Toda vse zaman. Kmalu so plameni zajeli svinjake. Neka deklica je hotela izpla-ti petrolej, katerega so polili,, toda nemški častnik jo je n^ mestu ustrelil. Ko je neki mali deček v smrtni grozi splezal jia streho svinjaka, so ga Nemci z očividnim užitkom ustrelili.
Nacisti — krvoločne zveri
Nekaterim ženskam je uspelo, razbiti vrata svinjakov. One so vrgle male otroke ven, da bi dokazale nacistom, da jim ni za lastno življenje, temveč samo za otroke. Brezupne nade! Nemški divjaki so otroke hladnokrvno postrelili.
Nekaterim se je posrečilo vdreti iz gorečih svinjakov, toda te SQ Nemci postrelili s strojnicami. Ko je bilo vse gotovo, je nacijski poveljnik javil; "V mestu ni več židovsltega prebivalstva."
Tega dne so nacisti ubili 1,420 Židov — starcev, žena, otrok in novorojenčkov. Samo sedemnajstim je uspelo pobegniti iz tega pekla.	• ^
razmejitev med madžarsko in hrvaško
Skupna madžarsko - hrvaška komisija bo v kratkem začela razgovore glede meje med Madžarsko in Hrvaško. Po vsej svoji dolžini teče meja ob rekah: od izliva Tise v Donavo gre meja ob Donavi' navzgor do izliva Drave, potem ob Dravi do izliva Mure. Ob isti priliki bodo uredili tudi pripadnigtvo otokov na Donavi in Dravi.

* -I
ki je pozival mladino vsega sveta, naj se pridruži zavezniškim narodom, da se ustvari nov svet najvišjih ciljev in idealov. "Hitler vam ne more dati ničesar razen smrti!" je izjavil predsednik Roosevelt.
Na tem zborovaijgu zastopata poleg ostalih ruske mladino tudi poročnik Vladimir Pčelincev, in Ljudmila Pavličenko, ki ima tudi čin poročnika v ruski armadi. Oba mlada ruska junaka, ki ju vidimo na gornji sliki, sta se proslavila v bojih proti Nemcem.
Nemci nadaljujejo « PREDSTAVNIKI AMERIŠKIH
silnimi napadi na Stalingrad
-4-
Položaj postaja za Ruse čimdalje bolj resen in nevaren. — Nemci prebili na več krajih ruske obrambne črte.
MOSKVA, petek, 4. septembra. — Mase nemških tankov in pehote so prebile rusko obrambno črto severnozapadno od Sta-lingrada ter prisilile rusko vojaštvo k umiku, dočim nadaljujejo druge nemške čete s svojim pritiskanjem proti Stalingradu od jugpzapada. Dalje ruski polnočni komunike priznava, da so se Rusi umaknili severnozapadno od Novorossiska.
Bitka pod Stalingradom pa še ni dosegla dohodov do Stalin-grada.
Nemci so zabili zagozdo v ruske obrambne linije v bližini nekega obljudenega kraja, nakar so vrgli tanke v nastalo vrzel.
V severozapadnem Kavkazu pa so bili odbiti vsi nemški napadi.
Splošen položaj ob Volgi in ob Črnem morju postaja čedalje bolj kritičen.
ZAPOR, KER JE BIL PREPO ZEN ZA DELO
LONDON, Anglija. — Neki 18 letni tovarniški delavec, po i-menu A. Hartard, je bil zadnji petek obsojen od sodišča na 18 mesecev trdega dela, ker je stalno prihajal prepozno na delo.
NQVA LAŠKA PRETNJA
Preko Berna je prišla iz Rima vest, da bodo Italijani od zdaj naprej v svojih bojih proti hrvaškim upornikom zaplenili vse imetje puntarjev in tudi vseh drugih Hrvatov, ki bi brez veljavnega vzroka zapustili svoj dom.
thyssenov vnuk ubit
STOCKHOLM, Švedska, 2. septembra. — Kurt Ferdinand Thyssen, vnuk Fritza Thyssena, izgnaiiega nemškega industrij-ca, ki je financiral Hitlerjev nacijski pokret ter pomagal Hitlerju v sfedlo, je bil dne . 28. avgusta ubit na ruski fronti. Star je bil 19 let in je bil korporal pri topuičarjih. — Njegov vnuk ubit, stari Thyssen pa izgnan . . Kakor je videti, mu vračajo milijoni, ki jih je izdal Thyssen za Hitlerja in njegove naciste, res lepe dividende.
SLOVENCEV ZAHTEVAJO OSVOBODITEV PRIMORCEV
Reprezentanti slovenskih bratskih organizacij zahtevajo bolj enfergično akcijo od sirani jugoslovanske vlade.
^6%
«viu uuai
Žide žive se-y ^ vsak dan odva-4 / sttp, .^,^®tto, kjer so jih Se „ Proti koncu zi-
Važen pouk v SND
Mr. Edward Kovačič, slovenski councilman v 23. vardi, nam naznanja, da se bo vršil nocoj, v petek, 4. septembra ob 7:30 v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., pouk, kako se je treba ravnati v slučaju letalskega napada. Posebno prijazno so vabljene k temu pouku ženske in starejše osebe.
"Slovanov" izlet V nedeljo, dne 6. septembra i-ma pevski zbor "Slovan" izlet na Močilnikarjevi' farmi. Prijatelji so vabljeni, da se ga udeležijo. Zbor se obenem zahvaljuje Johnu Močniku za dar v svo-ti $2.00.
sabotaža žetve na hrvaškem
Havas javlja iz Budimpešte: nk Hrvaškem so uvedli posebne poljske straže za nadzorstvo obdelane zemlje. Kdor bi namenoma ^^apravil' škodo na obdelani zemlji, pride takoj pred posebno sodišče. Najmanjša kazen je 10,000 kun in mesec dni zapora.
boji v zahodni bosni
LONDON, 31. avgusta (Reu-ter) — Italijanski radio je poročal danes ponoči, da divjajo v gozdovih zafadne Bosne srditi boji in da so tam jugoslovanske čete domoljubov izvršile napad na zelo važno železniško progo.
DR. IVAN M. ČOK JE V EMIGRACIJI EDINI LEGITIMIRAN PREDSTAVNIK VSEH PRIMORSKIH - SLOVENCEV
Glavni odborriiki slovenskih bratskih oi'ganizacij, ki so kot taki tudi vidni predstavniki ameriških Slovencev, so poslali jugoslovanski vladi, na naslov njenega predsednika Slobodana Jovanoviča, sledeč kablograip:
Kablogram Jugoslovanski vladi v Londonu
Slobodan Jovanovič,
predsednik jugoslovanske vlade,
Kingston House, Princes Gate,
2. septembra 19Ji2 Ameriški Slovenci, predstavljani po svojih organizacijah, irgiramo jugoslovansko vlado, da pravično zahtevo po osvoboditvi Slovencev izpod italijanskega, nemškega in madjarskega jarma ter združitev vseh v eni državi odločno poudarja kot cilj jugoslovanske državne politike in da za dosego tega cilja pokrene bolj energično akcijo.
Pridružujemo se soglasni zahtevi vseh političnih krogov Slovenije po spremembi enostranske sestave slovenskega predstavništva v vladi v smislu, da pride za dosego tega namena tako potrebna sloga med političnimi strankami do, pravega izraza tudi v vladi.-	...
"Priznani predstavnik vseh primorskih Slovencev dr. Ivan M. Čok je v emigraciji edini legitimiran, da jih predstavlja in ga tudi mi priporočamo.
Slovenska narodna podporna jednota, V. Cainkar.
Kranjskoslovenska katoliška jednota, Jos. Zalar.
Ameriška bratska zveza, Janko N. Rogelj.
Slovenska ženska zveza, Marie Prisland.
Zapadna slovanska zveza, Leo Jurjgvec.
Uredništvo "Enakopravnosti" z zadoščenjem beleži to važno in potrebno potezo "predstavnikov naših organizacij, ker smatra, da se ne bo brez pritiska našega ljudstva ničesar ukrenilo za naše nesrečne brate, ki jih že celo četrtstoletje žuli tuji jareifl. Uredništvo "Enakopravnosti" obeta temu prepotrebnemu pokretu svoje polno, neomejeno in brezpogojno sodelovanje in podporo.
Led je prebit, pot je utrta, zdaj samo neustrašno naprej, da slišijo naš glas tudi oni, ki si pred njim ušesa maše!	'	\
DALJNOSEŽNE IZPREMEMBE
V ŠPANSKI VLADI GEN. FRANCA
Drug drugega sta lovila
SPOKANE, Wash., 2. septem-1 na stopnico njenega avtomobila
zide v mestu
da pomorijo Ne-
obkolili svinjake k); ulici, kam®^ so ^^^ko sodov petro-J K	So zlili po stenah
potem zažga-
bra. — Poicist John Domit je dal neki ženski, ki je zagrešila s svojim avtomobilom neki prometni prestopek, "tiket", nakar se je s svojim avtomobilom odpeljal Ženska pa jo je ubrala s svojim avtom za njim, nakar je policist ustavil. '
Ženska, mu je sntehljaje se ponudila njegovo električno svetilko, ki jo je policist položil
ter tam pozabil. Policist se ji je zahvalil ter raztrgal "tiket," katerega ji je bil malo prej dal.
Ženska se je odpeljala, toda zdaj pa jo je policist ubral za njo. Ko jo je dohitel, se ji je nasmehnil ter ji — izročil njeno ročno torbico, ki jo je bila ona pozabila na stopnicah njegovega avtomobila.
Pozdravi
Iz države Wisconsin nam pošilja pozdrave Mr. Jože Zelene, znani Vrhničan, ki pravi, da je bil tudi v Willardu, kjer se nahaja zdaj na počitnicah oziroma na okrevanju tudi Mrs. Terček, vdova po, Janezu Terčku/ pokojnemu uredniku Glasa Naroda. Mrs. Terček je bila živčno bolna, toda se ji zdaj zdravje obrača na bolje.
Listnica uredništva
A. B. Barberton. — Z Vašim pismom se strinjamo. Vaš komentar glede našega članka "Ljudstvo bo govorilo," pa bomo objavili prihodnji teden. — Pozdrav!
Na obisku
Na obisku se nahaja Mr. Joseph Yarta iz Ely, Minn, in sicer pri svoji hčeri Mrs. Edward Kovač, 956 E. 185 St., soprogi prodajalca hiš in zemljišč. Dobrodošel!
WILLKIE GRE V . TURČIJO
ANK\rA, 3. septembra. -V soboto bo prispel Wendell Willkie z letalom iz Kaira v Ankaro. V Ankari bo sprejel Will-kiea Ismet Inonu, predsednik Turčije, ki bo prišel nalašč zato iz Istanbula. Willkie bo ostal v Turčiji do tri dni.
Ramon Serrano Suner, znani nacist in fašist, minister zunanjih zadev in Francov svak, je zletel iz vlade.
izpremembe pomenijo najbrže zbližanje z
zavezniki
K mornarjem
V petek, 11. septembra gre prostovoljno k mornarjem v službo strica Sama, Andy Testen, ml. Pred odhodom pozdravlja svoje krstne in birmanske botre in vse prijatelje ter znance. Prijatelji ga lahko obiščejo na 3233 W. 58 St.
NoVa državljanka
Mrs. Anna Pultz, 3320 W. 88 St., je vredo uspešno prestala preizkušnjo in je dobila ameriško državljanstvo. — Naše čestitke !
\ _
Seja Progresivnih Slovenk
Jutiji večer ob 7:30 uri se vrši seja ^Progresivnih Slovenk krožka št. 3 v Slov. društvenem domu na Recher Ave. Članice so prošene, da se gotovo udeležijo.
MADRID, 3. septembra. — Ramon Serrano Suner, svak diktatorja Francisca Franca, znani pronacist in profašist ter minister zunanjih zadev in načelnik španske fašistične Falange, je moral odstopiti z vseh svojih važnih položajev. Kot zunanji minister mu je nasledil grof Francisco Gomez Jordana general in državnik, ki je zavzemal mesto ministra zunanjih zadev v vladi Primo de Rivere. Na izpraznjeno mesto načelnika Falange, edine španske avtori-zirane politične stranke, pa je stopil zdaj sam Francisco Franco.
Carlos Asensi-Cabanillas je nasledil kot vojni minister generalu Jose Vareli. Bias Perez pa je nadomestil Valentina Ga-larza kot minister notranjih zadev.
Izpreinembe ob tem času so silno značilne
Te izpremembe vodilnih mini-
strstev v španski vladi so ob tem času silno značilne, ker je komaj aprila meseca Suner izjavil, da je genetal Franco dejal, da če bi Nemčija ne mogla vzdržati silnega pritiska ruske armade, bo Španija pomagala Nemčiji "ne s 15,000, temveč / 1,000,000 možmi."
Približanje k zaveznikom BALTIMORE, 3. septembra. - Louis M. Nevin, ameriški časnikar, ki se je nedavno vrnil iz Madrida, kjer je bil nad dve leti, je izjavil, da pomeni pretres v španski vladi približanje Španije k zaveznikom. Nova španska ministra zunanjih in notranjih zadev sta znana po svojilji simpatijah do zaveznikov.
Darovi
Mr. in Mrs. A. Homec, 835 E. 146 St. sta darovala $1.00 za Jug. relief in $1.00 za Ruski relief. Hvala!
'"'4 '-A'- ■
'I:':: jll





3, sepl'emli'y septeitil:

"ENAKOPRAVNOST"
Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING GO.
6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON, 6311-13 Issued Every Day Except Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES (CENE NAROČNINI)
dy Carrier in Cleveland and by Mail Out of Town:
(Po razna&alcu v Cleveland In po pošti izven mesta):
Por One Year — (Za celo leto) ........................................
tVar Half Year — (Za pol lata) _______________________________________
Por 3 Months — (Za 3 mesece) ......................................................
UREDNIKOVA POSTA
k
..........i$6.50
.......... 3.50
........... 2.00
By MaU In Cleveland, Canada and Mexico: (Po poStl v Clevelandu, Kanadi In Mehiki); Por One Year — (Za celo leto) _. _________________________________ Por Half Year — (Za pol leta) .....................................................		________$7.50 _________ 4.00
* B'or 3 Months — (Za 3 mesece) __________________________________________	---------------	.......... 2.25
For Europe, South America and Other Foreign Countries: (Za Evropo, Južno Ameriko in druge inozemske države)': Poi" Onf Year — (Za pflo .......		........$8.00
For Half Year — (Za Dol leta) _____ ___________________	_______I.........	............ 4.50
		
Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879.		
«$^^»»104 *		
k
	i$6.50
		 3.50
		 2.00
Vsi in vse na veliko tri-dnevno proslavo Slov. nar. podp. jedno+e
Cleveland, Ohio. — Upraviče-;mo d;i si med nami! Da bo po-no se lahko zapiše, da je Slo-, strežba v vseh ozirih izvrstna, venska narodna podporna . jed-1 je samo ob sebi razumljivo.
nota ena največjih in najbolj | Tudi godba bo fina in sicer bo vplivnih podpornih organizacij i igrai Johnny Peconov, orkester, med Slovenci. To je pribita res-1 Za zunanje goste se bo kuhalo niča. Ta organizacija bo prosla-1 v S. N. Domu.	^
vila prihodnje tri dni v sobo-j Torej, še enkrat dobro došli to, 5., nedeljo 6. in ponedeljek vsi člani in nečlani Jednote!

VAŽNOST UPORA V JUGOSLAVIJI ZA SPLOŠNI POLOŽAJ ZEDINJENIH NARODOV
Znani in dobro urejevani bostonski mesečnik "Atlantic" prinaša v svojem izvodu za nlesec september dolg članek s pregledom vseh važnejših dogodkov preteklega meseca. V tem članku razmotriva tudi o splošnem položaju, ter o novih ukrepih in podjetjih, ki bi bila potrebna ali koristna. Obširno govori tudi o uporu jugoslovanskega naroda napram osišČu, ki je največje važnosti za zedinje-ne narode.
NajpVej opisuje nacifašistične metode tlačenja v zasedenih deželah, trpljenje in upornost pod jarmi jenih narodov ter omenja, da so v Jugoslaviji tisoči kmetov takoj po prihodu Nemcev in Italijanov zapustili svoje domove in pobegnili v gore.	»
"Kljub temu, da je bilo jugoslovansko .ozemlje, ki, so ga Nemci preplavili, prav posebno temeljito izropancr, se je ravno tukaj ljudstvo odločno uprlo in dokazalo šibkost nemške teorije, da je mogoče z lakoto organizirati in z njo potlačiti upornost ljudstva v zasedenih ozemljih. Srbi brez pristanka vodijo krvavo četniško vojno proti osišču. Sodelovanje s to protirevolucionarno silo v boju proti Hitlerju bi bilo zedinjenim narodom potrebno in koristno. Tu je velika udarna sila, akoravtio še nima-svoje zastave."
Pisec članka pripoveduje, da je konservativnost Angležev začetkom ovirala uporabo in usmeritev te revolucionarne sile in omenja, da je zdaj že videti preobrat tudi v tem pogledu.
"Oni, ki 80 želeli sodelovati s podjarmljenimi narodi, 80 hoteli pomagati izgnanim vladam Čehov, Poljakov, Holandcev, Norvežanov, Francozov, Grkov in Jugoslovanov in usmeriti njihovo uporno silo v cilje, ki nav-' dušujejo svobodoljubne ljudi. Dokazovali so, da je potrebno priznati in organizirati to protirevolucijo, ki zahteva štiri svobode predsednika Roosevelta. Kdor bi to zanikal, bi tvegal poraz."	. .
" članek se loti tudi vprašanja, kako bi bilo najbolje organizirati tajne vojaške kadre, gerilskih čet in zatrjuje, da bi bilo jajitrebno urediti dobave in enotno usmeriti njihovo delovanj^. O Jugoslovanih pravi:
"Najbolj nevarni med vsemi evropskimi uporniki so zdaj slavni jugoslovanski četniki, katerih vodja, general Draža Mihajlovič, je zaradi uspehov svojih 12 bataljonov balkanski narodni junak. Četniki so v zgodovini že star pojav—tako so se že imenovali v 17. stoletju srbski uporniki proti turški nadoblasti.
Mihajlovičeva vojska, katero cenijo na približno 2p0,000 mož, je uporna, trcla in brezobzirna. Kreče se od pobočij vzhodnega Balkana pa do Jadranskega morja. Povsod na tem ozemlju -so eetniki že pobijali, laške posadke, zavzemali mesta, zasedena od čet osišča, in -za-diževali deset divizij vojske centralnih sil v južni Evropi. Skoro vsak teden četniki na novo dokažejo strategično važnost svojih postojank z napadi na velike železnišlce zveze osišča od severa na jug in na vzhod. V slučaju invazije bi bili neprecenljive važnosti kot pomožAe čete.''
Članek zaključuje s pripombo, da bi bilo pametno^ ako bi voditelji zavezniških narodov in njihovega vojnega vodstva pazili na razvoj gerilskega vojskovanju in to prav posebno v iugozapadnem delp Balkana, kjer Mihajlovič prizadeva Italijanom hude udarce.
TAKO GOVORE NEMCI
Nikoli zadovoljen.
Za mlado Nemčijo ni pravil, v katere bi mogla I stisniti svoje narodne zahteve za obstanek. Za nas ne more biti končnega ravnotežja v oblasti .^ato, ker se to ravnotežje menja od leta do leta pod pritiskom nemške , življenjske sile,
( Voelkischer Beobachter, 12. 4. 39.)
7. septembra kot TSfarodni dan. Vsa priiedba se bo vršila v naši naselbini, p. d. v clevelandskv metropoli.
Da se razumemo, naj poven», da se vrši v največjem Slovenskem narodnem domu v Ameriki, in menda na celem svetu (ker ako je kje v stari domovini Narodni dom, kot na primer v Trstu, so ga fašisti in nacisti sežgali in uničili).
Tukaj v naši svobodni Ameriki se pa še lahko brez skrbi zbiramo v naših narodnih hramih. Ravno te tri dni se nudi iz\|rst-na prilika, da se zberemo skupaj. Vsega količkaj zavednega slovenskega življa v. Clevelandu in okolici je skoraj dolžnost, da poseti to proslavo, če je le mogoče. Komur še ni znano, naj bo povedano, da to je običajna letna proslava naše Jednote, katero poseti članstvo iz vse Amerike. Možno je, da bo med vsemi temi. gosti, ki bodo prišli in prisostvovali priredbi iz zunanjih naselbin, tudi vaš sorodni brat, sestra, morda oče, mati, sin ali hčerka. Še bolj gotovo pa bo med njimi prijatelj ali prijate Ijica, ki ga ali je niste videli že delj časa. Ali ne bodo res taka svidenja pomenljiva in vesela? Menda 'ja!
Spodaj podpisani je že veliko-Jrrat prisostvoval takim proslavam v Clevelandu in po drugih krajih Amerike; Videl sem mno-go sličnih veselih svidenj.
Akoravno živimo v težkih vojnih časih, smo vendar lahko BO kdaj veseli v krogu svojih sorodnikov, prijateljev, znancev in rojakov sploh.
program vam v celoti ne bom opisoval tukaj, ker je bil že o-pisan in se ga bo se opisalo. O-menim naj le to, da bo v soboto zbiranje^ in sprejemanje zunanjih gostov. Vršila se bo ples iia veselica v Slovenskem na rodnem domu na St. Clair Ave.
Glavna prireditev se vrši v nedeljo popoldne-okrog 3:30 u-re. Zjutraj se vršijo žogometne igre in golf ter razne'druge tekme, v katerih bodo večinoma tekmovali mladi člani.
V ponedeljek se vrši zborovanje atletičnega odbora, na kate-vrm se bo med drugiA tudi odločilo kje se vrši prihodnja J dnotina proslava leta 1943.
Govorniki bodo menda samo trije in sicer bodo nastopih predsednik Clevelandske federacije S. N. P. J. Matt Petrovich, predsednik Slovenske narodne podporne jednote Vincent Cain-kar in gotovo naš najbolj priljubljeni rojak ,in član SNPJ, clevelandski župan Frank J.
Anton Jankovich, večni popotnik.
Vabljeni ste v metropolo
župan Frank Lausche, ki bo govoril in zdravil vse posetnike kot pred Glavnik milijonskega mesta Cle-velanda.
Povem vani tudi, da zlasti zad n je dni slišim mnogo naših ljudi, ki radi poseti jo naše prireditve, toda to pot pridejo šs % večjim veseljem, ker bo govoril 3iaš priljubljeni župan Frank J. Lausche.
To je zadosti rečeno. Res je, da kadar on govori ni nobenemu dolgčas, in tudi nobenemu se ne zdeha.
Toroj, dobrodošel in pozdravljen Frank!	•.
Pa akoravno med drugim poveš kakšno od Rlbenčanov, sa-
Cleveland, Ohio. — Kam boste pa odpotovali 5., 6. in 7. septembra, je vprašala ongava soseda svojo sosedo. Nikamor, kar doma ostanemo, ker te tri dni pridejo naši zunanji rojaki vseh krajev Amerike v našo slovensko metropolo. Kaj pa bo vendar takega te tri dni^ Mi bi lahko rekli mednarodni dan, ali pa dan Slovenske Narodne Podporne Jednote, in glavni stan bo v našem Narodnem domu na St. C^ir Ave. in East 65th St., in vsak to lahko najde.
Že v sobcyto 5. septembra bo zvečer velik ples v avditoriju S. N. Doma, "kjer se bo ■zbirala mladina iz vseh krajev, in tudi starejših ne bo manjkalo'.
V nedeljo zjutraj se snidejo mlajši člani, eni v Gordon parku, da se udarijo v žogometni igri, dočim odkoraka druga skupina, da se preiskusi v golfu na Mayfield Heights Country klu-bovem športnem prostoru. Vse to je označeno- za ob desetih zjutraj kot pričetek.
Glavno bo pa program popoldan ob pol štirih v avditoriju Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave., vogalu Addison Rd.
To bo "Juvenile Festival", ki bo proizvajan izključno po članih !z mladinskega oddelka Slovenske narodne podporne jednote. Poradi tega bomo navedli njih imena kakor približno bodo nastopali. Program bo izvajan v treh dejanjih in sicer:
Prvi del. — Nastopijo James Tushar v petju in igranju na kitaro, Marian Krk v petju, Eleanor Beno v akrobatičnem plesu in Moonlight Madonna, John Klayder z harmoniko, Dorothy Švigel s petjem, Irene Rose Martinčič v akrobatičnem l^lesu; "Dobro jutro zaspani Lagoon", Violet Vogrin in Herman Sluga v duetu na kitaro, Louis Baje z harmoniko, Mildred Novak in Richard R6bich (iz Sha-rona, Pennsy) zapojeta v duetu Hrvatsko, Slovensko in ^anjol-sko.
Nastopi govornik sam župan mesta Clevelanda, Frank Lausche.
V drugem delu nastopijo: A-melija Slejko, igra Poljski ples (od Schanvenka), na klavirju Josephine Martinčič, poje in pleše, Robert in Eddie Sala-mont-harmonika-sax duet, Ed mond Korber poje "Aear Mom" Mary Ann Žele igra na klavir v po- "Es" ali "three flat" po Duran-du, Daniel in Joseph Sroek, har-
' Was Courting Ma-komediji, Betty Jane Dolinar igra slovenski komad, James Tushar s petjem in Concordettes v korakanju, Mildred Berčič, voditeljica ali Drum Majorette. — Konec programa in potem ples.
Pri otvoritvi programa nastopi Matt Petrovič kot predsednik SNPJ Clevelandske federacije, da pozdravi "goste in za njim nastopi glavni predsednik S. N. P. J. Vincent Cainkar iz Chicaga, 111.
V ponedeljek se vrše zopet v Narodnem domu razna razmo-trivanja, ali forum, delile se bodo nagrade zmagovalcem v tekmah in potem sledi kosilo ali banket.
Toraj Clevelan&ani, posebno člani Slovenske narodne podporne Jednote, sedaj vam bo dana zopet prilika, da se lahko seznanite s tem, ali onim iz drugih naselbin. Zato bo najboljše, da praznujete vaš delavski praznik kar doma v naši metropoli. Zabavajte se doma, ker se vam nudi obilo zabave.
Toraj na svidenje v metropoli na St. Clair cesti, pri Slovenskem narodnem domu in v domu, kjer bo pač prostor.
Za program za "Juvenile Festival" so se potrudili Miss Agnes Jerič, Rudy Lisch in podpisani, in upamo, da vam bo v dopada-nj£ in užitek. Frank Barbič.
Cleveland, O. — Slovenaki narodni muzej odprt za javnost. — V petek 4. septembra se odpre prva razstava zbranih stvari v Slovenskem narodnem muzeju v S. N. Domu, 6411 St. Clair Ave., in sicer ob 6. uri zvečer. Razstava bo odprta do 9. ure ali delj, če bodo obisko-"" valci. V soboto 5. septembra pa bo razstava odprta ie ob. 2. uri popoldne in do 9. ure, zvečer. .V nedeljo 6. septembra in na delavski dan 7. septembra pa bo muzej odprt od 10. ure dopoldne do 9. ure zvečer, da bo vsakemu dana prilika, ki hoče, da si lahko ogleda razstavo. Razstava se bo potem nadaljevala do 20. septembra in sicer ob pet-Sih, sobotah in nedeljah ob večerih od 6. ure naprej.
Vstopnina je določena 25c za osebo. Razstave se udeleži tudi Mr. Matija Pogorele iz Minne-sote, ki je prvi častni član S. N. Muzeja in je tudi kot posamezni!^ največ poslal stvari v muzej. Kdor se zanima seznaniti se z Mr. Pogorelcem, naj pride v S. N. Muzej, kjer bo sprejemal goste ob navedenih urah.
Mnogo je bilo dela in priprav, da se je priredilo to razstavo v teh burnih časih, ko se nahajamo v vojni in ko je sk^o-ro sleherni zaposlen z delom v tovarni ali kje drugje, tako da je res težko dobiti pomoč za izpeljavo načrtov razstave.
Medtem ko sovražniki rušijo vasi in mesta v starem kraju, ko sežigajo slovenske knjigfe in uničujejo vse kulturne pridobitve, pa se tukaj na tej strani oceana odpira nova ustanova Slovenski narodni muzej, ki bo skušal vršiti važne naloge ameriških Slovencev in ohranit^ pridobitve za zgodovino. Obiščite S. N. Muzej in toplo vam bo pri srcu, ker tq je nekaj našega — slovenskega v Ameriki. Na razstavi je preko 200 slik ysake
"Njegušev dan"
Cleveland, Ohio. — V needljo bodo praznovali Srbi takozvani "Njegušev dan". Odkar imamo Jugoslovanski kulturni vrt, vsako leto Srbi praznujejo svoj tako imenovani dan. Praznovanje se vrši po sledečemu redu:
Dopoldan se izvrše cerkvene molitve pred spomenikom Nje-guša, kjer nastopi tudi cerkveni pevski zbor in duhovnik opravi kratke spominske molitve, nato sledi nekaj govorov, navadno povabijo predsednika Kulturnega vrta in pa goste, kateri običajno pridejo iz drugih mest.
Program se prične ob pol e-najsti uri dopoldne. Po programu, kateri ne presega nad eno i^ro časa, odidejo vsi v Puritas 'Sprang Park, kjer se nadaljuje njih redni piknik, kamor povabijo številne druge govornike.
Ker so nam bili bratje Srbi vedno naklonjeni in so z nami skupno v organizaciji Kulturnega vrta, priporočam, da bi se tudi naši rojaki odzvali pri prvem in potem tudi pri drugem programu.
Ako smo res Jugoslovani, dajmo to tudi pokazati. Ni lepo in zadostno, da to stori samo predsednik Kulturnega vrta, tudi drugi naj pokažejo dobro voljo bratskemu narodu, osobi-to še sedaj v teh dijieh, ko se gleda na nas iz vseh strani.
I) so Ti
SKRA
Damir Feigel:
"Na besede svojega^ predgQvornika imai» " '
nase
reS
pomniti. V svojem . " šujočem govoru se j® "T ® vli spod Strganšček saS"® se| narod, samo na svojo " Tak Toda mi vsi vemo, j ' o v rod le del one večje sP ^^elebi pravimo država, ^ Di
na* ^bili
teri domovina
"il od
le kos Država je širši poj®'"'
vrsti ^ J ^eter
moramo v prvi se godi celokupnosti
A. Grdina, predsednik.
Kako je v Dalmaciji? Šibenik
v (b
Iz privatnega pisma nekega Hrvata, katero je bilo poslano iz Dalmacije meseca marca 1942 citiramo nekaj odstavkov.
Šibenik je postalo mrtvo mesto. Ce greš v Narodno kavarno, vidiš tam samp Italijane in nekaj dijakov.
V "Krči" je isto. Na ulici srečaš samo Italijane, v civilu ali v uniformi. Naši ljudje se pokažejo na ulici samo ob nedeljah in praznikih. O^i se dobro zavedajo, da hočejo Italijani izkoristiti svojo okupacijo in aneksi jo v namen, da popolnoma italijani-zirajo našo Dalmacijo. V tem postopajo z nami kakor so postopali v Abesiniji z divjaki. Pri v^m tem so pa ostali stari ko-medjanti.
Vsako jutro se odigrava na Poljani (šibeniškim sprehajališču) v navzočnosti vojaških oddelkov in vojaške godbe ceremonija izobešanja italijanske zastave. Kdor je v tem času na ulici, se mora ustaviti, odkriti in mora dvigniti desnico. To je italijanski Gesslifrjev klobuk. Kdor tega ne napravi, kdor se ne pokloni dobi na mestu "bati-ne" in mora popiti določeno količino ribjega olja. V začetku so v tem pogledu popolnoma podivjali. A sedaj, ko prihaja odpor našega naroda vedno bolj do izraza, se začenjajp Italijanom odpirati oči, da delujejo takšna sredstva baš obratno.
Pred božičem je^bilo ribje olje izredno aktualno. Vlivali so ga vsakemu, ki so ga srečali. Ce ni bil Italijan, je bil že kandidat za olje in "batine". Nekega večera
le potem se godi dobf^ ' sameznim njenim del" (b žave dobivamo vse:
službe in pokojnine. ^
sti in dobrote pa na''' državljansko dolžnoS^'^ • Va ti davke. Skrbimo, ^ , rej kot dobri državlj
v nO®	1
da ne pride država	J' «
brezbrižnosti in	^
'zneskom obligatnib *o tem smo gotovi, da največjo lahkotj)
stiske; podvojimo državne dohodke z jku.
w ^ i
zunanjih sovražnik"^ črez naše državne žeč na pripravni nas vtaknejo v svoj ^avljanski delokrog tiče organizacije ^ katero je blagovolil oH" cenjeni predgovornf^' jam pravočasno, da 3® tako ustanovitev do^j litične oblasti, pri ' ni pozabiti potrebnih Sklenem svoj govor joč mogočni naši d rasti, cveti!"	j
^e nikdar ni nepretrgoma toliko • nehal, si , je pokdl kakor ga je sram ,^| je razlegalo po sobi "J.; znanje; "Okužen se*"'
f i v t
a
Oko;
lo a dels
0(J •lovrj
[^ei
W ili (
s
k.
K\
"Da, da, tudi ja« ,j(
Bacilus eloquentiae. Nov nap4d čutim'-govoriti!"
Oi
"Dovolite prej ^ * Strganšček, kratko _ Strganščekova go®P kih šestdeset let na raatrona, se je ® vorom približala ? nanjo prazen kozai čivši si izpregjovoril^', (Dalje prihodih
nionika-duet, Mildred Berčič in I^^Pte in v 12 razstavnih oma-Alma Žagar—klarinet in piano mhogo zanimivosti in dra-duet, Virginia Korber—aki'oba- j počenih predmetov. Slovenski lični ples in potrkan ples, Betty.	muzej je vaš, je last
Jane Dolinar (hčer Anton	ameriških Slovencev, zato
Mrs. Dolinar, oba oderska igral-ll^^dite in si oglejte prvo raz-ca)—piano harmoniko Jolly Ca-	J« 8'cer skromna, am-
ballero. (Konec drugega deja- lP^'" P^^cej zanimiva./Na ande-
nja). Nastopiti bi moral kot govornik Michael Kumar, prvi j podpredsednik S. N. P. J., ki pa: je bil pozvan k vojakom, in je sedaj v St. Petersburg, Fla.
Tretji in zadnji del: Nastopijo ponovno Mildred Novak in Richard Robich s petjem. Ed-mond in Virginia Korber v "Pa
nje I
Erazem Gorshe, tajnik,
H
%
Isi ■tt
V Bosanski k'"
'Neue Zuericher ^
J
roča, da je hrvaški narodno zdravje
%

ministra zunanjih viča in raznih stroko . setil begunske t'abo*" Kozare planine

%
so na primer Italijani vpadli v šibeniško kavarno in pogostili z j macijska služba ribjim oljem vse navzoče goste.
Med nesrečniki je bil tudi Dane ŠkaHca. Profesorja Dunka Ca-tlaka so tako pretepli, da je o-stal dolgo v nezavesti.
Glavna gonja se vodi proti intelektualcem. Dr. Pašini je bil obsojneen na 14 let, ker je baje nagovarjal italijanske vojake v	' r'
hrvaščini. Dr. Jurin je še vedno	popolnoma p®
zaprt. Prav tako je internirangrozno sliko dr. Stambuk. V Italijo so bili' BnBHBOK
deportirani dr. Boris Novak, ^ OGLAŠAJTE V Dane Škarica, Sime Belamarič,
ravnatelj učitelišča Kalik, pro- "ENAKOP fesor Činoti in mnogi drugi. .
ren opis vtisov rodno zdravje , dr- y tem opisu poroča, ^ razu partizanske slo število begiuice^^, 10,000 in da je nji^'" ^ strašen. Prijedor ^ / membnejše mesto na katerem se je
C
S

'^Ptembra, 1942.
ENAKOPRAVNOST
STRAN S.
Uskoki
■ ^ So Turki pridrli na Bal-
^ feli 'ter
radi njihovega nasilja ^ogi ondotni prebival-

si iakalr mirnejšega za-■) h/i sosedih na severu .in u, Ha Hrvaškem, Ogrskem, ®^keai, Kranjskem in v I-Piošno so se imenovali ti lj®,^hi ali Morlaki, pa tu-W ^ ali Prebegi, ker so L Turkom in pribežali k in Slovencem. Po našo bili večinoma Srbi, ® danje kraljevine Srbske, avoslavne vere, deloma pa ^toliški Hrvati iz Dalma-^"ercegovjne in Slavonije. Se navadno imenovali Pre-m Pridavci« Tu in tam Se med Vlahi celo Rules plemena, ki je še ah	v manjših sku-
1^ Macedoniji in Albaniji
■ imenujejo Kucovlahe ali are.
Sin slavnega oČeta Fantje in možje!
(Nf
ega m
L :
je' ain
ijO"
da ski ya,
jem, tisk" ti obr" ieloii^] e:
T«' iaii>
Ofit'
, del"? [vlj(
i.po'
ilotf' pro 3 dv»
1 a
na^l :oV,'
itisi*
® vlaške
/elebita,
, ^ Calm; "O bili
ali uskoške na-segajo nazaj v 15. sto-
eiil	86 jih je mnogo
^ Liki na severni stra-okoli Cetinja in aciji. Posebno Kli-močna obramba, ko vseh st;fani obdan od p ' Junaški poveljnik me-Krušič je s svojimi 'ke'	drzne poho
I (bosanske) pokra\ji
mnogo škode. Pri
pohode ine in
'j v°l g
1	je bil pa povelj-
^ 1537 ubit in hrabra . ^ se je morala vdati. :^ceta Uskokov, okoli 600 " 8e je tedaj preselila •' kjer jim je kralj Fer-*il	zemljišča in bb-
^ &Č0, ako mu bodo slu-H °jBki proti Turkom. Do-^ na leto 20,000 cekinov. '®kr	bUa ta vsota le
izplačana, ker je vla-KCaljevi blagajni skoro sugj. jjTgj,	kraški
"Koli ^
Senja ni nudil dovolj y tudi sami niso imeli '■ ^P^^tncati in .veselja za nrf ;*l«vo, ^ ^ yd^ii ropa.
1 otf nik

se vdali ropa
■ j	v turške pokra-
^ llj<	ljudi, živino in
^	dragoceni plen.
)V
W	se jim bolj prilju-
. po morju v malih hi-® katerimi so obis-dJ^l...^inatinsko obalo. Tako
jriit, . ^njski Uskoki v slo roparjev, ki
Iv;
strah vsem mor-

z	drzne napade in
;! ^ I	s turškimi
Lenkovič, povelj-J'jih „ Krajine, je. spoznal % Pfetio in bojevito ob-ki je bila vedno
Mjer
gop^	"mavbarji."
Ob istem času ka-

jjiejii' J	so se naselili
o y	% Kranjskem oko-
8po^ ,	in Marindola. Tu
'et!i odločevali vojaški ist^j Razlili so se še dalje 'fitji ^ Notranjskem in Go "*	prar^ tja do fur-
if
I^skokih, . njih
življenju, šegah in navadah, nam ve mnogo povedati zgodo-pisec Valvasor. Hvali jih, da so dobri vojaki, toda surovi in divji. "Zato krotak in dober poveljnik ne opravi niče^r pri njih. Cim strožje pa ravna z njimi, tembolj ga ljubijo. Brez ropanja in klanja ne morejo živeti. Zato včasih skrivaj, včasih pa očitno hodijo na rop v turške pokrajine. Orožje jim je največje veselje in najdragocenejši kinč."
Doslej opisane uskoške naselbine so bile večinoma osnovane v vojaške namene, da se je u-stVarila stalna obmejna straža, ki je morala biti vedno pripravljena .za izvidno službo in zavračanje turških napaViov. V 15. in 16. stoletju pa opažamo tudi veliko število priseljencev z miroljubnim namenom, da si poiščejo varnejšega domovja nego so ga imeli pod turško oblastjo. Takih priseljencev je bilo zlasti v Istri, in sicer se tu pojavi zanje ime "Ciči." Cič pomenja e-nako kakor Vlah, nomad ali črednik, ko so hodili s svojo živino iz kraja v kraj in iskali pripravnih pašnikov.
Istra je v 15. in 16. stoletju izgubila vsled kuge in mnogih drugih bolezni zelo veliko ljudi, tako da so bile cele pokrajine neobljudene. Avstrijska vlada kakor tudi beneška republika sta si mnogo prizadevali, da privabita novih naseljencev. Leta 1463 se omenjajo Ciči okoli Pazina, kot podložniki in vojaki kneza Ivana Frankopana. Še starejše pa utegnejo biti naselbine, ki se v severni Istri raztezajo po '-'čičariji" od Buzeta do •Veprinca. Hrvati jih imenujejo Vlahi Čiribirci. Po vsem soditi, imamo v teh Cičih ali Ciribircih zanimive ostanke macedonskih Rumunov ali, Kusovlahov^ ki žive v manjših skupinah še danes po Macedoniji ali Albaniji, katerih jezik je čudna mešanica iz rumunščine, oziroma stare latinščine in'novogrščine. Istrski Ciči so se danes vsi poslovenili in pohrvatili. Svoj čiribirski jezik govore še v vaseh Mune in Žejane, vendar je precej hrvatskih besedi primešanih v njih. narečje. Le njihova pesem spominja : na macedonsko pokolje-nje. Kakor njihovi macedonski predniki gojijo tudi Ciči ovčar-stvo, najraje medtem, ko mrzi-jo' poljedelstvo.
Nekako ob istem času je prišel večji dotok Uskokov tudi po goriškem Krasu, kjer je med prebivalci še danes najti priimkov južnoslovanskega izvora. Tako na primer Herkov, Danev, Marušič, Stepančič in drugi dokazujejo, da so njihovi predniki že imeli in varovali svoje priimke. Tudi vas Opatjeselo, ki jo Spodnjekraševci imenujejo Opacelo — Opat selo, dokazuje, da je bilo nekdaj več ljudi juž-no-slovanskega izvora tam okoli.
v naši trgovini dobite vedno •lajboljše spodnje perilo, srajce, iravate, klobuke in druge stvari. Izdelujemo obleko po meri.
JOHN MOČNIK
772 East 185th St.
Gostilna zD-5 licenco
naprodaj. — Naslov se dobi v uradu tega lista.
John J. Sherman, lf7 let stari sin slavnega očeta, podadmirala Shermana, poveljnika nosilke letal Lexington. Mladi Sherman je vstopil ^ ameriško mornarico.
pomagajo ubežnim četnikom preko švedske meje. Prihod te skupine Jugoslovanov je \ prvi dokaz zato, da Nemci tirajo u-jetnike na delo iz Srbije na Norveško. To na novo potrjuje, da Nemcem zelo primanjkuje moških delavnih moči.
Prijatel's Lekarna
St. Clair Ave. vogal E. 68 St.
Prescription specialists
Zastonj pripeljemo na dom ENdicott 4212
POPOLNA ZALOGA
trebušnili pasoh', elastičnih nogavic In pasov za kilo. Izvršujemo zdravniške recepte točno , in zanesljivo. Dostavimo na dom kamorkoli.
MANDEL DRUG 15702 Waterloo Ed. Slovenska lekarna
ZAVAROVALNINO
za hiše, pohištvo in avtomobile vam preskrbi MIHALJfiVICH BROS. 6424 St. Clair Ave. Zavarovalnina na pohištvu za vsoto $1000 vas stane le $5.00 za tri leta.
Nacis+i in njihovi po-magači so začeli plačevati za svoje grehe
TWIUGHT BALLROOM
se odda v najem
PLESE in VESELICE
$e nekaj dobhh dnevov za oddajo na razpolago POKLIČITE
TINO M ODI C
6025 ST. CLAIR,AVE. ^ ENdicott 9691
f04lBu4fWiiU
i	^nele Sam's
ir	VMtly different
■'	American farms
vH 1	barbed wire is
**1(1 the barbs, about %l»n kngth, are more ordinary barbed wire.
Jugoslovanski vojni ujetniki zbeže iz Norveške
London, 27. avgusta (UP) — Privatni krogi poročajo, iia je dr. Hans Drasch, nemški generalni konzul v Ljubljani "nenadoma umrl" v hotelu Slonu v Ljubljani. Tukajšnji jugoslo vanski krogi mislijo, da je bil morda zastrupljen od protifašističnih domoljubov.
Spomnimo se na to, da je general Draža Mihajlovič, vrhovni poveljnik jugoslovanske vojske pred kratkim začel neusmiljeno vojsko proti uradnim osebnostim osišča v Jugoslaviji, katere namerava iztrebiti s pomočjo svojih tajnih agentov. Jugoslovanski krogi sp mnenja, da je bil dr. Drosch najbrže ena prvih žrtev. Ime dr. Droscha je bHo na takozvani ''Z — listi" [generala Mihajloviča, t. j. na seznamu obsojencev, ki bodo morali umreti v tej vojski domoljubov proti osišču.
Iz privatnih virov smo tudi zvedeli, da so Nemci uvedli v Srbiji nove ukrepe za zaščito življenja osiščhih uradnikov. — Zatrjujejo nam, da je bilo v zadnjih par tednih ubitih 16 na-cifašističnih osebnosti, ki so ,oči-vidno žrtve novih Mihajloviče-vih eksekutivnih oddelkov. Domoljubi' napadajo v Sremu
Tukajšnja jugoslovanska vlada je dobila poročila, ki dokazujejo, da so pripadniki generala Mihajloviča v zadnjih par tednih neobičajno podjetni tudi v •srems^em okrožju, torej v o-zemlju med Savo in Donavo, kjer palijo žetev in napadajo posadke osišča. V Zemunu so ubili žandarmerijskega častnika in ranili nekega nemškega častnika. Nemci groze z strašnimi re-presalijami — da bodo ustrelili 1,000 oseb — ako krivci ne bi I bili odkriti v teku 10 dni.
PRODA SE
hišo za eno družino, 6 sob, podi iz trdega lesa, gorkota na vročo vodo ter hiša za eno družino, 6 sob, podi iz trdega lesa in "hot air" gorkota. — Dve garaže. Vsaka je na svoji loti.— Cena za obe hiši je......$8,800.
Hiša z 12 sobami, za dve družini, na East 99 St. — 2 for-neza, 2 garaže. Cena......$7,000;
173 St. Hiša za 2 družini, 4' sobe spodaj, 4 zgoraj, '2 garaže. Nahaja .,se v bližini Euclid Beacha. — Cena ............ $5,900.
Hiša 10 sob za dve družini, vse v najboljšem stanju. Nahaja se v bližini cerkve sv. Marije v Collinwoodu. Cena $7,700.
Zidana hiša s 6 sobami. — Cena ................................. $5,200
Hiša na Turney Road, za tri [družine, 4 sobe zgoraj, 4 sobe i spodaj in 5 sob v ozadju. — Cena $4,500. Se mora prodati, da se uredi zapuščino.
Za podrobnosti se zglasite pri
Zavarovalnino
proti
ognju,tatvini,avtomobilskim nesrečam itd.
preskrbi
Janko N. Rogelj
6208 Schade Ave.
Pokličite:
ENdicott 0718
Kupujte vojne bonde!
DomaČi mali oglasnik
G««
r*
AVT0M0BII5KA POSTREŽBA

E. 61st St. Garage
Frank Rich, lastnik.
Se priporočamo za popravilo In barvanje vašega avtomobila. Delo točno In dobro.
ELYRIA AUTO REPAIR AND WELDING
Towing, Parts, Batteries, Painting Body Fenders
6815—31 SUPERIOR AVE. ENdicott 9361
Moderna slovenska papravljalnica PROi>AJAMO TUDI NOVE WILLYS AVTOMOBILE IN TRUKE
RE-NU AUTO BODY CO.
982 East 152nd St.
Popravimo vaš avto in pre^ barvamo, da bo kot nov.
Popravljamo body in fender-je. — Welding!
J. POZNIK — M. ŽELODEC GLenville 3830


CVETLIČARNE
Joseph Globokar
986 East 74th St.
HEnderson 6607
DELNO IZURJENI STROJNI OPERATORJI
.in neizkušeni težaki dobe delo v obrambni industriji.
PLAČA. NA URO
Chose Brass & Copper Co. 1155 BABBIT RD.
Slovenska cvetličarna
felercic jFloriiSitJi
15302 Waterloo; Rd.
KEnmore 0195
GOSTILNA

CARL'S CAFE
1301 E. 54 St.. — EN. 8097
vogal Marquette-Hamilton Ave. — FRIDAYS PISH FRY —
Music Fri. & Sat. Mrs. Rose Frank in sin, lastnika Izborna postrežba — prvovrstna jedila in fina pijača.

GASOLIN
asX3S38St3S3t36SS36SS83«SSCSeSS3W3S^^
MIKE POKLAR
E. JfS St. in St. Clair Ave. ENdicott 9181
Gulf Refining Gas Station
tisvršnjeino tudi prvovrstna popravila ua JMrtomobilih.
Frank Mihžič Cafe
7114 St. Clair Ave.
DOBRO PIVO, ŽGANJE IN PRIGRIZEK ENdicott 9S59
KO ZAŽELITE KQZAJiEC dobre pivc, vina ali žganja, obiščite
Louis Seme Cafe
B507 St. Clair Ave.,
/a privatnei zabave polcličite EN. 902G Odprto do 2:30 ure zjutraj
DEKORIRAMO
vaše sobe po najnižjih cenah. Scenerija, napisi itd
A. PLUTH
21101 Rocher Ave.
IVanhoe 2261 M.
STOPAR'S HI-SPEED SERVICE 905 East 185th St.
Ml injamo avto-rack; najnovejšo na pravo za mazanje avtomobilov. Delo garantirano. Se priporočamo.
UECKER XAVERN
John Sustaršič in Frank Hribar 1194 E. 71 St.
_ ] Pri. nas dobite vedno dobro pivo, -'-ivino in žganje ter okusen . prigrizek. Odprto"do 2:3.0 ure zjutraj.
3CX36963636X3K
MttRAR
ZA
Tu si lahko izberete kakoršnekoli vrste zaves, katerih imamo v zalogi nad 300 različnih vzorcev. POPRAVILA NE RAČUNAMO
ZAVESE
Odprto ob večerih do 9. ure .
PARKWOOD HOME FURNISHINGS
7110 ST. CLAIR AVE.	ENdicott 0511
John Peterka
Paperhanger and Painter
Delo prvovrstno in točno Se priporočam 1121 East 68th Street Endicott 0653
J. SIMCIC in J. MABN
priporočata svoj
GAY INN
6933 St. Clair Ave.
Odprto do 2:30. — Mize za več- ^ je družbe E N d i c'o't t 8 8 11*
NAPRODAJ
Na East 32 St., dve hiši, ena s 6 sobami, druga z 3 sobami. Cena $2,200.
Hiša za dve družini, 10 sob,
Ustanovljeno 1908 ,
ZAVAROVALNINO VSEH VRST VAM TOČNO
PRESKRBI
Haffner Insurance Agency 6106 St. Clair Ave.
aocaoi
aoE
30B
RAZNO
aoEaoB
loao
MARIO'S CAPE
6220 St. Clair Ave.
ENdicott 5)138
V vročem času se prileže kozarec dobre pive. — Pri nas dobite tudi žganje In vino ter dober prigrizek. Se priporočamo za naklonjenost.
Pozor, hišni gospodarji!
Kadar' potrebujete popravila pri vaših poslopjih, pri strehi,
žlebovih ali fornezih, zglasite se j pri LEO LADIHA, 1336 E. 55 Najfinejša vina, domačega iz-
RUDY BOŽEGLAV
6010
wini:ky
ST. CLAIR AVE.
St., HE. 7740.
Oglašajte v - « Enakopravnosti j
delka, dobite na kozarec ali v večji količini za na dčm. ■ Postrežemo tudi z okusnim prigrizkom. ^ Se priporočamo!
^ ^elvB	(Uty cents
w 36 feet oi Ai^®Qulact»ired barbed
Stockholm, — Te dni smo tukaj zvedeli, da je skupina jugoslovanskih jetnikov, katero so ^ .^ast 71 St. — Cena $5,600. ^ bili Nemci ujeli v borbah na. Hiša za eno družino, 8 sob, E. Balkanu in poslali na delo, da v gt. —Cena $4,200.
^ k/ ot to. 'z. waa
Bonds and fStamps T quantity for ^vest at least yten «Vejy>our wpge# In War '•y day.
^*5, Trtaturj D*parlm*»t
severni Norveški zidajo utrdbe*, pobegnila iz delavskega tabori-;šča in po izredno težavnem pohodu preko planin, ki je trajal celih 14 dni,'varno prispela na Švedsko.
Ko je švedska obmejna straža naletela na to skupino beguncev, so bili vsi popolnoma iz črpani. V nacističnem delavskem taboru šo z njimi ravnali | izredno surovo. En sam obed so dobivali na dan, in sicer krompirjevo juho in četrt kg kruha.
Begunci so posebno hvaležni 1 norveškim domoljubom, ki so dobesedno tvegali življenje, da
Dve hiši, vsaka za eno družino. East 78th St. —• Cena $5,600 Na E. 47th St. hiša za 4 družine. — Cena $3,800. Za podrobnosti se zglasite pri
J. TISOVEC
1366 Marquette
' i bl^zu St. Clair Ave. in E. 55 St.
*****
Cass pravi:
Utrdite si vaš odpor proti zimskim prehladom.
VZEMITE VITAMINE SEDAJ
I. v. C. Vitamini A & D ________________________4gc
p9-
$|.09
56^
67-69-
STOP THIS BLACKOUTI
C. Vitamini A & D ______ _ -........
" A, B, D, G kapsule " B Complex kapsule
BI—3.3 Ml _______ ^
mtim
IN WAR
BONDS
****** 1
"< BI—5 Mg_____________
"	" kapsule .
Imamo tudi vitamine različnih vrst po nizkih cenah.
John E. Cass Ph. C.
--LEKARNAR--.
797 East I85th St. — IVanhoe 2877


v. s. Treanan IHpL <4
Buy United States V/AR BONDS
SI RAN 4.
ENAKOPRAVNOST
4. septeffl'^
SODNIKOVI
JOS. STRITAR
mM
Vojaške vaje za napad na kopnino



.-k *"
iiVof. . ::;


Mimo je poslušal Sodnik te j hudiča klicali in mu svojo du-krive nauke; paČ bi bil lahko;šo zapisavali. Dandanašnji ni mnogokaj na to odgovoril iz-'več taka navada. Hudič se zdaj kušnjavcu; vendar je bil v ta-! ne da več priklicati, menda ima kem stanju, da se mu ni vse,; že toliko duš v peklu, da se za kar je slišal, zdelo tako ničevo, j nobeno več ne zmeni. — Tiho, kakor je bilo v resnici. Ogiba-, nekdo prihaja! Premisli to stvar joč se pravega vprašanja začne'čez noč; jutri pridem zppet o ga strašiti;	j tem času na to mesto. Bodi pa-
"Ali si pa prav premislil, j meten, Sodnik. Srečno!"
Nosan, kaj delaš, da meni take | Nato izgine kakor senca. Sod-stvari pripoveduješ? Ali ne veš, jnik je mirno obsedel na svojem da te imam zdaj v svoji pesti?" j mestu. Ni mu dejal, da naj pri-"Sodnik izdajalec, ovaduh ? j de, ne, da naj ne pride.
Ne, dobro vem, kaj delam, Lah-!	„
'	VVT
ko bi ti bil dejal, da mi daj j
roko in besedo, da ostane med| Bilo je zvečer. Okoli velike nama, kar ti bom povedal; pri j mize pri Korenu je sedela kmeč-tebi tega ni treba; predobro j ka druščina. Možje so se mete poznam. Četudi se nam nejnili, kakor po navadi, o slabih pridružiš, vem, da se nam tebe, časih, potoževali si svoje teža-ni treba bati. Človek mora ve-1 ve in nadloge in pili dobro Ko-deti, s kom govori; mož ostane| r6novo kapljico za tolažbo. Na-mož, naj se mu še tako hudo | zadnje i^e govorica obrne na pogodi. Torej, Sodnikj nič pomis-; sebne dogodbe med njimi.
leka, odloči se, udari mi v roko,! - "Saj prayim," oglasi se suh kakor mož možu, in tvoje stis-' možiček v kotu, "mačko vrzi ke je konec,"	^	j kakor hočeš, vselej ti pade na
"Ne, Nosan, tu ni treba nič noge. Tega Sodnika ni ugono-pomisleka. Slabo se mi godi biti. Kdaj smo že mislili, da mu res, kaj bi tajil, saj tebi tako; je vrat zadrgnilo, vendar še dine morem, ko bi hotel. Siro-jha, in prav krepko diha.. Nas mak sem, berač, a dozdaj še: pa da le kaj dregne, pa že le-pošten. Če ne morem drugega, žimo na tleh, da se ne ganemo pošteno ime hočem zapustiti


i ku • i'l'i i ii i lf\^i\ur- 'i'l'' i	'4 ..........iir..... "tl .......i----1 '^11	. ■^.^■.. a ...sv,: )^<: ..■•■■ a.. , ..aft-. ..■■ .-.....x...
Preden so' ameriški marini naskočili in zavzeli ^Solomonsko otočje, so imeli nešteto vaj, kakršne vidite na gornjih slikah. Na spodnji slilci izkrcavajo marini težak top.
Reševanje velikega letala

svojim otrokom, da se jim ne bo treba sramovati svojega očeta še po moji smrti. Ce mi ne veš drugega sveta, pusti me in hodi zbogom!"
'To je torej tvoja zadnja beseda?"
"Kakor sem rekel."
"Kakor te je volja. Komur ni svetovati, njemu ni pomagati. Drugih imam dovolj na izbiro, ki z veseljem sprejmo mojo ponudbo. Saj ni da bi moral ravno ti biti." ' Vendar čez nekaj časa se premisli:
"Ne, Sodnik, tako te ne morem pustiti. Veš, mnogo dobrega sem pri tebi užil, ko se ti je še dobro godilo. Nehvaležen bi til, ko bi šel drugarn. Premisli se, bodi naš, ne boš se kesal. Kaj boš s svojo poštenostjo? Beračiti pojdeš lahko z njo ti in tvoji otroci. Ali ni dolžnost očetu storiti za svoje otroke; kar more? Bojiš se, da bi nas zalezli? Nič se ni bati; mi smo previdni in vemo, kaj delamo; moja koža je meni tako ljuba, kakor tebi tvoja. Poskusi sa-moi videl boš, kako je to lahko in brez nevarnosti, samo jezik za zobmi! Nekaj srčnosti seveda je treba. Ali pomisli, da ti ni druge pomoči. Nekdaj so možje v takem stanju, v kakršnem si zdaj ti, o polnoči v ris hodili,
več. Kaj menite, možje, kako si je zdaj zopet opomogel? Jaz pravim, v loteriji je zadel kako veliko terno. Srečo im$ ta človek, da nič takega. Moja stara stavi in stavi, pa še ambe ni nikoli zadela."
"Ti inj tVoja večna loterija!" zavrne ga ndož z zavihaniipi rokavi ter krepko plune pod mizo. "Brezar mu je pomagal, nič drugega. Kako da ne? Njegovg hčer ima rad in petičen je tu-diy zakaj bi ne pomagal možu, ki bo danes ali jutri njego^ tast!"
"Ta je bosa!' oglasi se rja-volas, pegast mož, ki je sedel predgovorniku nasproti: "Ko bi imel Brezar toliko stotakov kolikor ima desetakov, potem bi se govorilo. Kaj veš ti, koliko ima Sodnik dolga! Vse vkup, kar imamo mi, ki tukaj sedimg, ni toliko vredno.- In ka bi mu tudi Brezar mogel in hotel dati, kolikor potrebuje,, da izgazi, potlej se še le-vpraša, ali bi hotel Sodnik pomoči od Brezarja. Saj menda ves,'kako ga sovraži in zaničuje. Ti ne poznaš Sodnika, ako meniš, da bi se kedaj pred Brezarjfem tako ponižal. Ali ni bolj pametno misliti, da seje sin Matija usmilil svojega očeta? Dobro se mu godi, kakor govore, tam na Nemškem, ali kje je. Bogati trgovec, pri ka-
Na sliki vidimo majhno ladjo ameriške mornarice, ki dviga z morda veliko vojaško dvomotorno letalo, ki je treščilo na morje v San Pabto zalivu, pri čemer je izgubilo življenje četvero letalcev, ki so se nahajal\ v letalu.	• '
terem je bil v službi, vzel ga je gel, kar najprej mogoče, bd-
za tovariša; edino hčer ima in Matija bo zet njegov."
"Tudi takisto ne.bo, kakor ti praviš, Martin," seže mu v besedo zaripljen možak, ki je do zdaj, brado s komolci podpirajoč, mirno poslušal to modro-I vanje. "Vi možje, vsi nič ne veste. Mene poslušajte in potem mir besedi! Meni je pravil Me-jačev Jurij, ki ga je sam slišal, in on bo menda vendar vedel, odkod ima denar. Dobil je pravdo s tistimi možmi, ki so pri nas tovarno zidali. Vsega res ni dobil, kar so mu dolžni, a vendar toliko, da se more zopet gibati; ali upa sčasom še več. Tako, zdaj veste!"
Nato se je možiček v kotu, ki je bil izprožil ta pogovor, ravno pripravljal, da bi mii odgovoril, ali v tem trenutku se
praviti ga z lepa od hiše. Poklical ga je k sebi, da bi mu razodel svoj sklep,
"Saj to menda sam vidiš in čutiš, ljubi sin," pravi mu prijazno, "da ni vse, kakor bi imelo biti. Očital ti ne bom ničesar, ne daj^l to dobrih naukov, kakor bi bila morda očetovska dolžnost; saj sem tudi sam nekoliko kriv, da je tako. Da ne more dalje, taki) biti, da ni tukaj tvoje pravo mfesto, to pač ču-tm sam. Na Dunaj, praviš, da ne moreš nazaj, ne bom te pritiskal in izpraševal, zakaj. Ali vlačiti se tod kakor megla brez vetra, to te ne more veseliti in tudi meni je hudo, ko te tako vidim. Glej torej, da si pre-skrbiš ' kje kako malo službo za silo, da boš vendar vsaj kaj; da bi bil kedaj to, kar sem s
mm

m
m


mm
nekaj zgodi, kar je možu sapo ^ teboj nameraval, tega upanja
' pač ne smem več imeti. Pojdi v mesto, tam se najprej kaj najde, če ni drugače, kaka služba za pisarja. To je vendar nekaj za začetek, potem se bo že dalje videlo. Ce ti bo sila, saj veš, kje imaš očeta; vendar skrbi kolikor mogoče, da se skoraj postaviš na svoje noge. Tvoji materi sem že sam vse razložil; poslovi se na kratko od nje in od drugih. Potem pojdi zbogom. Na, tu, imaš nekaj za prve potrebe, dobro gospodari, priden bodi, varuj se dolgov in slabe tovariši je."
Valentin spravi podani mu denar ter reče očetu:
"Vi ste bili vpdno dobri z
zaprlo. Vrata se nanagloma od-pro; prikaže se ženska, ki je bila možu predobro znana. Ženska na pragu obstoji in nekaj časa molči, bodisi da je bila tako spehana, ali pa od jeze ni ^ogla izpregovoriti besede. Jezna je bila, to se je videlo z njenih zaripljenih lic in bolšče-čih oči. Vsa družba se je obrnila proti nji, razen moža v kotu, ki je bil vidno v veliki zadregi. Čez nekaj časa odpre žena usta, in iz njih se vsuje gosta toča srditih besed in zarobljenih priimkov nad glavo nesrečnemu možu. Zdaj pa zdaj je odsko^ilo tudi kako zrno na njegove tovariše, ki niso prav vedeli, kako bi se držali v tej nevihti. Huda vest je pač na-tihoma govbrila vsakemu izmed njih; kar se je njemu zgodilo, to lq.hkq tudi tebe doleti, in ne čisto po, krivem. Toda pustimo že neprijdtn|. prizor, enako neprijeten pripovedovalcu in pot slušalcu, in obrnimo^ se drugam, ■ V Sodnikovo hišo.
Tu vidimo Sodnika v svoji sobi, v govoru z Valentinom. Rad je imel, kakor vemo. Sodnik svojegia sina, hvalil ga je in ponašal se ž njim pred svetom, toliko bolj ga je peklo, da zdaj tako brez pravega dela postopa doma. Njegova prva skrb je bila torej, ko si je bil opomfo-
SLAP THATJAP/


I
0W6 S¥iArreits
V. S, Triatun DiPartmant
mano, dasi sem bil tako malo vreden vaše dobrote. Tudi zdaj ste mi storili, česar sem sam najbolj želel. Skrbmi hočem naprej, da vam ne bodem delal sramote, kakor sem vam jo do sedaj. Zdravi ostanite, oče!"
Valentin bi bil morda še kaj rekel, ali v tem trenutku je bil res tako ginjen, da je še zadnje besede težko izgovoril. Bil je, kakor smo videli, lahkomiseln, razvajen, samopaš človek, ali poleg tega je imel vendar mehko srce, v katerem je našla dobra beseda svoje mesto, in razuzdano življenje mu ni zadušilo zadnje iskre pravega čuta in moštva.
Še tisto noč je spal pod tujo streho in Andreju Sodniku sej je bil odvalil težek kamen od! srca.	I
XVII.
Prijazni bralec ne bodi nevo-Ijen, da ga že zopet vedemo v gostilno; ali v trgu, v katerem se suče naša povest, ni bilo v onem času ne čitalnice ne kazine, ne strelišča ne drugega enakega mesta, kjer bi se bili možje zbirali in pogovarjali ali pa samo kratkočasili. Korenova gostilna je bila našim tržanom, kmetom in gospodi, edino prilič-no zbirališče. Tja nam je iti, ako jih hočemo najti zbrane.
Bilo je torej pri Korenu, v soboto zvečer, ko človek rad mtlo prej izpreže ter še oddahne in si, ako mogoče, kaj privošči. V soboto večer se je zbirala, kakor smo že slišali, navadno gospoda iz trga pri Korenu v stranski, gosposki sobi. Tudi nocoj vidimo tu vso družbo zbrano; gospoda okrajnega sodnika za - starejšino v kotu, gospoda davkarja, priglednika, pristava in kar je druge drobne jše gospode. Precej pozno je že, vendar družba ni nič kaj glasna in vesela, kakor po navadi; nič se jim prav noče. Gospod sodnik je bil nekako slabe volje. Dobra kapljica Korenova se je zastonj borila z meglami, ki so mu mračile visoko čelo. In ker,ni sodnik dobre volje, kako bi mogli, kako bi smeli biti podložniki njegovi! Bil je, da naravnosi;^ rečemo, nocoj prav dolgočasen večer, da že dolgo ne tako. To si je menda vsak sam pri sebi mislil, a kaj takega reči hi spodobno. To je bilo Korenu prav neprijetno, a krč-mar že celo ni, da bi se po sili vitkal v take gosposke zadeve. Pokušal je sam svoje vino in pokušal, a njemu se je zdelo, da vino ne more biti krivo slabe volje, katerq je bilo videti na vsakem obrazu. To je potolažilo poštenega krčmarja, češ: jaz sem storil svojo dolžnost, če se gospoda vendar dolgočasi, kaj to meni?
Pokušal je zdaj ta, zdaj ta, da bi gospodu v kotu razvedril čelo. Gospod davkar mu je pravil svoje najzanimivejše lovske dogdobe, gospod pristav ga je zapletal v najbolj zvita pravo-znanska vprašanja, in tako so si drugi prizadevali vsak po svoji moči: vse zastonj! Mož jih je mirno poslušal, zdaj pa zdaj tudi malo prikimal; a ^ je bilo vse, njegove misli so bile vidno kje drugje. Rad lj)i bil kateri vprašal gospod^, kaj mu je, ali upal se ni nobeden; čakali so, da jim morebiti mož sam razodene, kaj ga teži. In to se je tudi res zgodilo.
"Gospoda!" izpregovori z u-radno resnim glasom. "Nekako tihi smo nocoj. Meni se prav ne ljubi, kakor ste \gotovo že vsi zapazili. Ni čudo! Uradnih skrbi se Človek ne iznebi tudi pri vinu. Danes mi je prišel drugi dopis o tistem potepuhu, tistem Zaplotniku, ki se, kakor pravijo, klati in poteka po našem o-kraju; zakaj ga nismo že izsledili! Saj veste, gospodje, da smo storili vse, kar je bilo v naši moči. Poročil sem bil, da so vse naše prizadeve brez uspeha. Nato je bil nekaj časa mir. Zdaj mi je pa prišel, kakor pravim, zopet dopis, da je v naših krajih, da ga moramo najti in jim izročiti živega ali mrtvega.
Sam^lodej ga je zanesel sem, v ta mirni kraj, kjer nimamo in nismo imeli, kar sem jaz tukaj, ne razbojnika, ne tatu, sploh ne človeka, katerega preganja postava, če je res tukaj, kakor pravijo. LepO priložnost ima-mOj gospoda, pokazati svojo bistroumnost m zadpbiti priznanje in pohvalo, morebiti še kaj več od zgoraj. Ali kako? to je vprašanje. Ta človek je kakor vešča; povsod je in nikjer. In če ga tudi v jemo, ne drži ga ne ozidje ne železje. Saj so ga ime-
li v Gradiški in na skem gradu, zakaj Ž® bolje varovali! Zdaj ( iščimo!"
(Daije prihodnji®

ZA CEMENTNA" se obrnite na i" Vzdignemo garaže,
mo tla in "driveway"' prvovrstno * delo. Cdn( Nobeno delo preveHk^
t	premajhno-
JOHN ZUPA# 19315 Chickasa\v' KEnmore 4993yaneg in I
uie
a z ■ itvan »Vati ' te Pat
jih J
K
OCoi torj-t do bo

je naslov
novi knjigi
ki jo je spisal v angleščii^i slovenski pisat«' LOUIS ADAMIČ
Cena knjigi je $2.50 ih nabavite ^ lahko v našemu uradu.
J 0%
Pat g
!ČU
klul %
Naznanilo in zahvala
s tužnim srcem naznanjamo vsem sof' kom in prijateljem, da je kruta smrt iztrg®' naše srede ljubljenega soproga in očeta
PETER YAN
je
»m,
I
ja
^ %
1%
Umrl je dne 18. avgusta, 1942 po paf . nem trpljenju za poškodbami, katere je je padel po stopnicah. Star je bil šele SO Pogreb se je vrši| dne 21. avgusta iz Želetovih prostorov v cerkev sv. Kristine tam na Calvary pokopališče, kjer smo njegovo truplo v naročje materi zemlji.
Pokojni je bil rojen dne 31. januarja _ 1892 v Myklasvewo, na Poljskem, kjer t ^ dva brata in dve sestri. V Ameriko je pri«®' 29. leti. Bil je član društva Cvetoči Noble s'' SNPJ in unije I. A. of Machinists.
Srčno zahvalo naj prejmejo vsi, ki s"
bili v pomoč v tej nepričakovani nesreči, iti® Mr. in Mrs. Ernest Slokar, Mr. in M*"® Shelter, Mrs. Rose Kmc, Mr. Matt Smith' Mary Zelko, Mr. in Mrs. John Cimperman-
V dolžnost si štejemo, da se tem hvalimo vsem, ki so položili tako krasne v®'', krsti pokojnika in sicer; Mr. in Mrs. Erne«'j kar, Mr. in Mrs. John Cimperman, Mr. Joe Shober, Mr. Frank Smith, Mr. in Mrs. ' j ^ Tekauc, mladim fantom iz naše okolice, Cvetoči Noble št. 450 SNPJ, sosedom in PC, L Ijem iz sledečih cest iz E. 236 St. in E. 237 ^ E. 239 St.	T	^ tj
Lepa hvala sledečim, ki so darovali v iu ni namesto venca in sicer: Mr. in Mrs. v, Tomšič ter uniji I. A. of Machinists.	iv^
Zahvalimo se tudi sledečem, ki so %
ki
It ^ >ie k k
fi,
ffei
za sv. maše, ki se bodo brale za pokojnik^ Mary Zelko, Mrs. Louise Andolšek, Mrs-Roksa, Mrs. Simrak, Mrs. Jeni Intihar, M""' j I \ liam Ropush, Mr. in Mrs. Anton Muha« Gertrude Skubic, Mrs. Pollok.
Zahvalo naj sprejmejo vsi oni, ki svoje avtomobile brezplačno v poslugo pri ?,] bu: Mrs. Anna Kocman, Mr. William Mr. Frank Smith, Mr. William Ropush.
Lepa hvala vsem, ki so ga prišli kropi*' ležal na mrtvaškem odru in vsem, ki so mili na mirodvor.
/ Prisrčna hvala društvu Cvetoči Nobl®/.| " SNPJ, ki je skrbelo za tako lep in dostoj® j|j greb. Hvala tudi tajnici istega društva>J Mary Dodič, za opravljene obrede na mif^ ^
Hvala pogrebnemu zavodu Joseph ^^ sinovi za vzorno urejen pogreb in vsest' » najboljšo poslugo.	,	^ ^
Ljubljeni soprog in oče, odšel si od ^ večno tja, odkoder ni več povratka. Sp<''''||i ^ se 'Te bomo vsdno, dokler bodo utripa^^ src. Spavai srečno in snivaj sladko, do^ }( pridemo za Teboj!
Žalujoči ostali:
Mary Yan, soproga Peter Jr. in Filip, sinova. . V Clevelaridu, Ohio, dne 4. septembra, j