NAJVAŽNEJŠA DOLOČILA V PREDLOGO ZA SPREMEMBO ARGENTINSKE USTAVE STVARNOST (Ob priliki občnega zbora Dru¬ štva Slovencev) V nedeljo 23. t. m. ob 3 popoldan bo v dvorani cerkve sv. Julije občni zbor Društva Slovencev, prvi red¬ ni zbor po ustanovitvi lansko leto 25. januarja. Tedaj je bilo v Ar¬ gentini komaj nekaj sto Sloven¬ cev novonaseljencev, v vidu pa je bil začetek množičnega prihoda, s čemer se je pisarna društva prven¬ stveno bavila vse preteklo, leto. Zdaj je tu že okrog 5.000 novih Slovencev ali pa bodo prišli vsak čas. Emigracija še ni zaključena in bo še trajala .Poleg tega dela pa stoji Društvo Slovencev še pred novo širšo nalogo: biti res Dru štvo Slovencev in za Slovence v Argentini, ne več samo emigracij¬ ska pisarna za prihod novih. Zato stoji pred preosnovo in novim de¬ lovnim področjem in novimi nalo¬ gami. Slovenci nikakor ne moremo bi¬ ti brezbrižni do 'svojega osrednje¬ ga, društva v novi domovini. Zave¬ dati se rrtoramo, da smo prišli sem kot izraziti protikomunisti ter kot taki moramo biti novi domovini le v korist. Zadnjič smo omenili že nevarnosti, ki se jih želi posluže¬ vati nasprotnik teh pozitivnih vrednot tudi v teh krajih po svo¬ jih agentih (Plan IN 7), toda čim bolj bomo držali strnjeno svojo skupnost, tembolj bomo odporni prti vsem nakanam; da, tembolj bomo mogli uspešno uveljavljati svoj vplžv na tiste Slovence, ki so se vdali komunističnim lažem, o- pustili svoje verske navade in zašli vede ali nevede med nasprotnike obstoječega reda. Naša naloga slo¬ venske skupnosti bo, da pritegne¬ mo k sebi vse naše zdrave sile v tej državi ter jih usmerimo v njen dobrobit. Pod temi vidiki mora¬ mo uravnati naše kulturno delo, ki bo najgloblje in najbolj plodno le tedaj, če bo rastlo organsko iz naše narodne zavednosti in naše duhovne tradicije ter se oplajalo ob bogastvu tukajšnjega kultur¬ nega okolja. Eno glavnih nalog društva bodi predstavljati kulturni most za prehod in razumevanje argentin- stva, nikakor pa ne za prehod v internacionalizem, kamor se izgub¬ ljajo neorganizirani posamezniki ki tako načeloma ne morejo biti zvesti tudi novi državi. Slovenci v novem kraju moramo dvakrat bolj okrepiti svojo skup¬ nost, da se nam ne spodmakne te¬ melj, na katerem je edino možna vsaka pozitivna državljanska vzgo¬ ja. Plamen argentinske Svobode je tako velik, da bo v njem lahko v polnosti zaživela tudi naša maj¬ hna lučka, še lepše pa je povedal veliki pesnik Ruben Dario, ki je o že v zadnji številki našega lista smo kratko omenili, da je peroni- stična stranka, ki razpolaga v o- beh zbornicah z veliko večino, izde¬ lala osnutek sprememb in dopolnil posameznih členov v sedaj veljav¬ ni argentinski ustavi iz leta 1853. Te spremembe in dopolnila je sporočil javnosti predsednik repu¬ blike general Juan Domingo Peron na sestanku novoizvoljenih po¬ slancev peronistične stranke v to¬ rek 11. januarja v svoji letni rezi¬ denci v Olivosu. Dvorana, v kateri je bil sestanek je bila okrašena z za stavami, državnini grbi in znaki peronistične stranke. Nad odrom je visela na steni velika slika osvo¬ boditelja Argentine generala San Martina. Ko se je predsednik republike general Juan Domingo Peron poja¬ vil s svojim spremstvom v dvo¬ rani, so ga zbrani poslanci in osta¬ li visoki državni funkcionarji spre¬ jeli s ploskanjem in navdušenimi vzkliki. General Peron je v svojem govo¬ ru poudarjal naloge, ki jih ima peronistična stranka. Zanjo pravi, da ni samo politična stranka, am¬ pak tudi gibanje. Njen cilj je e- postaven: doseči izpolnitev nalog, ki jih je narod zaupal stranki. Pe- ronizem hoče le eno zastavo, za¬ stavo Argentincev in je proti ti¬ stim, bi na kakršenkoli način hote¬ li zasužnjiti narod. Politika za pe- ronizem ni cilj, ampak le sredstvo za službo domovini. Prav je, kay služi narodu, kar pa blaginji naro¬ da ne koristi, je treba odstraniti. Stranka služi Argentini, Argenti¬ na pa svetu. Po teh ugotovitvah je general Peron prešel na spremembo sedaj veljavne argentinske ustave. Ob¬ delal je vsak člen posebej ter tudi utemeljeval predložene spremem¬ be. Pri členu,, ki govori o možnosti ponovne izvolitve je naglašal, da je peronistična stranka proti nje¬ govi volji vztrajala na tej točki. Teoretično pa je tudi prav tako— o tem so ga prepričali—. da more narod svobodno voliti kogarkoli hoče. če hoče. Pri teh besedah SO' predsednika republike generala Perona navzo¬ či poslanci burno pozdraviliali in mu nazdravljali tudi kot bodočemu predsedniku argentinske republike. General Peron pa je takoj nato dejal, da ponovne izvolitve za -5 Buenos Airesu rekel, da je „velik moderni Babilon, v katerem pa se vsi razumejo”. In temu porazume- vanju se z vsemi v tej veliki drža¬ vi, temu skladju svobod, naj v slo¬ venskem primeru služi naše Dru¬ štvo Slovencev. predsednika republike ne bo mogel sprejeti. Po njegovem mnenju te¬ ga ne bo mogel storiti zaradi fizič¬ nih naporov, ki jih ta služba nala¬ ga. Razen tega je pa tudi njego¬ vo načelo, da bo odložil predsedni¬ ške funkcije takoj, kakor hitro bo uvidel, da narodu ni več resnično nujno potreben Zato možnost po¬ novne izvolitve za predsednika zanj ne pomeni nobene obveze. Po njegovem mnenju je v straki do¬ volj mož, ki bi ga lahko nadome¬ stili, on sam pa da bo potem pero- nist med mnogimi. Po govoru predsednika republi¬ ke generala Perona, ki so ga po¬ slanci stalno prekinjali z odobra¬ vanjem, je bilo za vse pripravlje¬ no kriolsko kosilo, med katerim je orkester izvajal argentinsko na¬ rodno glasbo. Osnutek vseh sprememb in do¬ polnil sedanje ustave je mogoče zajeti v petnajstih osnovnih toč¬ kah in sicer: 1. Med pravicami, določenimi v čl. 14 se izrecno omenja “pra¬ vica združevanja’’ in se dodajo še tri posebne pravice: pravica de¬ lavca, pravica družine in pravica starostnikov. 2. Davki in vsa javna bremena se odmerjajo proporcionalno. 3. Ustava ne bo priznala nobe¬ nih narodnih ali mednarodnih or¬ ganizacij, ki nasprotujejo osebnim svoboščinam in ki bi bile naperje¬ ne proti demokratični ureditvi. Kdor bi pripadal takim neprizna¬ nim organizacijam, ne more dobi¬ ti nikake javne namestitve. 4. Država ne bo priznavala takih svoboščin, ki bi pripravljale napad na pravo svobodo. 5. Prepovedano je organiziranje posebnih milic ali sličnih zdru¬ ženj, nošenje uniform in njihovih znakov. 6. Država zavaruje lastnino kot socialno funkcijo. 7. Kapital bo v službi gospodar¬ stva. 8. Za uvoz in izvoz bo skrbela država. Privatna iniciativa bo za¬ varovana v eni izmed organizacij, ki bo usmerjena v splošno korist. Javni promet bo podržavljen. 9. Tujci morajo po dveh letih stalnega ali prekinjenega bivanja v državi zaprositi za državljan¬ stvo, ali pa zapustiti republiko. Pridobitev državljanstva bo ure¬ jena s posebnim zakonom. Natura- lizirani*državljani bodo imeli pra¬ vice in dolžnosti, kakor rojeni Ar¬ gentinci. Politične pravice pa šele po petih letih .Zakon, ki je natu¬ ralizirane državljane oproščal vo¬ jaške službe 10 let po pridobitvi državljanstva, se razveljavlja. 10. Predsednik in podpredsed¬ nik države se volita'direktno za do- Frente a la realidad (CON MOTIVO DE LA ASAMBLEA GENERAL DE LA SOCIEDAD ES- LOVENA, A REALIZARSE EL DIA 23 DE ENERO EN EL SALON PA- RROQUIAL DE SANTA IULIA) El dia 25 de enero se cumplira un aho desde que se realizo la pri¬ mera asamblea de esta sociedad de les eslovenos anticomunistas. Era- mos entonces algo mas de 200 in- migrantes eslovenos nuevos que nos habiamos reunido para poner bases a la organizacion de nues- tros esfuerzos para ayudar la inmi- gracion de los demas, a fin de apo- yarnos mutuamente en nuestros es¬ fuerzos al restablecer nuestros nue¬ vos hogares en esta nuestra segun- da patria y para reunir nuestras fuerzas en la lucha anticomunista junto con las fuerzas anticomunis¬ tas argentinas. La asamblea futura es para nos- otros un vivo llamado a la reali¬ dad. De ninguna manera podemos quedar indiferentes para con "la or- (Sigve en- la pag. 2*) bo šestih let in moreta biti ponov¬ no izvoljena. 11 .Nova ustava predvideva 20 ministrstev. To število pa se lahko še zviša, ne da bi bila potrebna sprememba ustave. Ministri uži¬ vajo imuniteto, kakor člani zbor¬ nic. 12. Senatorji se volijo direktno za dobo šestih let. Senat pa se ob¬ navlja vsaka tri leta z izvolitvijo polovice članov. 13. Poslanci se volijo za šest let. Na vsakih 100.000 prebivalcev pride po en poslanec. Poslanska zbornica se prav tako obnavlja vsaka tri leta za polovico članov. Naturalizirani državljani so lahko izvoljeni za poslance po 10 letih pridobitve državljanstva. 14. Predsednik republike in nje¬ govi ministri lahko posegajo v de¬ bate obeh zbornic, toda nimajo pravice do glasovanja. 15. Nepremestljivost sodnikov ostane še naprej v veljavi. Vrhov¬ no sodišče bo poslovalo kot kasa- cijsko sodišče. x Z ozirom na določila v spremem¬ bah in dopolnilih sedanje argentin¬ ske ustave, ki se nanašajo na tuj¬ ce o obvezui prošnji za argentin¬ sko državljanstvo po dveh letiih stalnega ali prekinjenega bivanja v državi, ali pa zapustitve držav¬ nega ozemlja, je argentinsko zu¬ nanje ministrstvo 14 januarja t. 1. sporočilo, da je poslalo vsem argen¬ tinskim stalnim diplomat s k i m predstavništvom v inozemstvu o- krožnico, ki pravi, da se bo to do¬ ločilo nove argentinske ustave na¬ našalo samo na one tujce, ki bodo prišli v Argentino po stopanju v veljavo nove ustave. Stran 2. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 3. (Viene de la pdg. 1*) ganizacion central, que nos ha de reunir en nuestra nueva patria. Somos anticomunistas y este he- cho nos impone un gran deber tam¬ bien en las filas militantes por el bienestar de la Argentina. En vista de la sospecha del comunismo a todos los eslavos (cuestion que to camos en el numero anterior de nuestro periodico, desvirtuando nuestra vinculacion con la Union Eslava y con el Plan IN 7) nos da- mos todavia mejor cuenta de la grandisima necesidad de aunar nuestras fuerzas para la lucha co- mun contra todas las maniobras del astuto enemigo, que admirablemen- te inventa modos como enganar al puhlico y desunirnos a nosotros mismos. Nuestras fuerzas unidas y bien dirigidas son condicion esencial pa¬ ra conquistar a esos nuestros her- ffianos que sucumbieron a las men- tiras rojas, enganados por el falso misticismo comunista y se alej ar on tambien de la religion, linico indi- cador del camino de la felicidad y bienestar. Nuestra mision es ilustrar a los enganados, reagrupar a los despa rramados y concretar todas las fuerzas sanas de nuestra colectivi- dad en el esfuerzo para la prospe- ridad del Pais que nos brindo la pcsibilidad de restaurar nuestras vidas. Bajo estas normas hemos de orientdr nuestras actividades cultu- ralds y recreativas que deben os- tribar en nuestra conciencia nacio- nal, nuestras tradiciones' espiritua- les y en las riquezas del ambiente cultural argentino. Nuestra mision es construir puen- tes hacia la comprension de lo ar¬ gentino y a la vez que hemos de impedir el pašo al intemacionalis- mo que se traga a todos los indi- viduos no suficientemente formados Y organizados, f&ciles para sucum- bir al engaiio e indiferentes para con el pais cuyo pan comen. Debemos pues los eslovenos du- plicar los lazos de nuestra union para reforzar las bases sobre las cuales s61o puede existir una edu- cacion nacional positiva y benefi- ca. Eso nos impone el carino hacia nuestro pueblo esloveno y hacia nuestra actual patria, la Argentina. La Hama de la libertad argenti- na es sobradamente poderosa para dar lugar tambien a la chispita es- lovena. No solo de Buenos Aires sino de la Argentina entera vale la hermosa palabra de Ruben Dario que dijo de su Capital que es una "gran Babilonia modema en la cual todos se entienden". A ese entendimiento y colabora- cion en la luz de la libertad, quie- re servir fielmente tambien la So- ciedad Eslovena. J--- KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE je izšel Vse naročnike, bralce in prijatelje li¬ sta prosimo, da ga čimprej dvignejo v upravi lista na Victor Martinez 50. Po pošti ga pošiljamo samo onim, ki ga naroče. Koledar Svobodne Slovenije je prva knjiga, ki so jo izdali slov. protikom. begunci. Naj ne bo nikogar, ki je ne bi imel v svoji hiši. Opozorite na koledar tudi svoje znance ali prijatelje, ali ga jim pa pošlijte kot svoje darilo. MEDNARODNA KRONIKA FRANCIJA. — Vsako leto voli fran¬ coski parlament novo predsedstvo in prvi seji zato vedno predseduje najsta¬ rejši poslanec. Tako ; je tokrat predsedo¬ val Marcel Cachin, stari voditelj fran¬ coskih komunistov. V svojem govoru je ves svet presenetil s svojo zmernostjo. Rekel je, da med vzhodom in zahodom ni takih težav, ki ne bi mogle biti od¬ stranjene. Rekel je, da ljudje napresta- no govore, da se bosta sešla Truman in Stalin. Taki sestanki med Stalinom in ameriškimi državniki so vedno rodi- dili dobre sadove. Mednarodni komenta¬ rji tolmačijo ta Cachinov govor tako, da mu je Moskva naročila, da naj go¬ vori tako, da ne bi prišlo do sklenitve Atlanstkeg-a pakta, češ da je nepotre¬ ben ,ko je Stalin vendarle pripravljen na razgovor. KITAJSKA. — Komunistične čete so na Kitajskem zasedle Tientsin,. važno kitajsko središče, ki šteje nad dva mi- ljona prebivalcev. Bivša kitajska pre¬ stolnica Peiping je tik pred padcem in komunistične čete se pripravljajo na na¬ pad na Nanking, ki je prestolnica nacio¬ nalistične Kitajske. MADŽARSKA. — Madžarski škofje so odklonili nadaljevati razgovore z vlado, dokler ne bo kardinal Mindszen- ty izpuščen na svobodo. POLJSKA. — Poljska vlada je vse bivše nemško vzhodno ozemlje vključi¬ la v poljsko narodno ozemlje; ukinjeno je bilo zalo ministrstvo za zasedeno o- zemlje. Zahodna meja Poljske bo tedaj poslej tekla ob Odri. Končno mejo bi mogla sicer potegniti šele mirovna po¬ godba z Nemčijo, toda poljska vlada je najbrž že obupala, da bi do te pogodbe sploh kdaj prišlo. PALESTINA. — Med Izraelom in E- giptom so se na otoku Rodosu v Egej¬ skem morju začela pogajanja za skleni¬ tev premirja, čemur bi nato sledila pra¬ va mirovna pogodba. ANGLIJA. — Francoski zunanji mi¬ nister Schuman je na vabilo angleškega zunanjega ministra Ernesti* Bevina pri¬ šel v London. Na teh posvetih sta oba državnika obravnavala vprašanje Berli¬ na, organizacijo zahodne Nemčije, po¬ svetovanja za sestavo Atlanskega pakta in pa vprašanje italijanskih kolonij. RUSIJA. — Moskovski tisk je začel objavljati novice o tem, da bo prišlo do sestanka med Trumanom in Stalinom. Vse novice so datirane iz USA, toda v Moskvi se sme vedno pisati le tisto, kar dovoli vlada. Torej bi le bilo možno, da bi se Stalin podal na obisk k Trumanu — tako pravijo poročila nekaterih lis¬ tov. INDONEZIJA. — Pristaši indonezij¬ ske republikanske vlade, ki so jo Nizo¬ zemci ujeli in zaprli, so se začeli zbira¬ ti in napadajo nizozemske postojanke na guerilski način. Guerilci požigajo- javne naprave in uničujejo vse, kar bi moglo služiti nizozemski oblasti. NEMČIJA. — Stranka socialistične edinosti v vzhodni Nemčiji (tako so si komunisti v vzhodni Nemčiji, kjer vla¬ dajo sovjeti, dali ime) je imela; kongres in je bilo na kongresu dogovorjeno: 1. stranko je treba očistiti vseh nezane¬ sljivih elementov; 2. stranka se mora pripraviti, da bo še pred marcem izve¬ dla udar v vzhodni Nemčiji, prevzela vso oblast in zatrla “buržuazijo”; 3. takoj nato bo stranka izvedla volitve, pri katerih bo naštetih zanjo 90% gla¬ sov; 4. ta komunistična vlada vzhodne Nemčije bo nato sklenila ločen mir s sovjetsko vlado. JUŽNA AFRIKA. — V Južni Afriki živi 2 in pol miljona Evropejcev, sko¬ raj 8 miljonov črncev iz plemena zulu, en miljon drugih črncev in 280.000 In¬ dijcev. Vladajo izključno Evropejci, črn¬ ci so pod strogim nadzorstvom, Indijci so pa tisti, ki imajo vso majhno trgo¬ vino v svojih rokah; ker so izredno skromni, z njimi nikdo ne more tekmo¬ vati. Med pripadniki zulu plemena in Indijci je sovraštvo zelo globoko in ta¬ ko je tudi tokrat zadostovala nepomem¬ bna iskra (neki Indijec je pretepel ma¬ lega zulujca), da je prišlo do največje- ga pokolja, kar jih pomni zgodovina Južne Afike. V Durbanu so zulujci na¬ padli indijski del mesta, požigali indij¬ ske hiše, predvsem pa ropali indijske trgovine. Po najnovejših poročilih je bilo nad 100 oseb mrtvih in nad 6.000 ranjenih. Nemiri pa se širijo še na dru¬ ga mesta. - TURČIJA. — Turški novi vladi bo predsedoval Hasan Saka; iz nove vlade bodo izločili ministre, ki pripadajo leve¬ mu krilu vladne ljudske stranke. GRČIJA. — Predsednik grške vlade Sofulis je podal ostavko. Kralj se trudi, da bi se sestavila nova vlada iz vseh nekomunističnih strank. Vendar nasto¬ pajo težave in ni izključeno, da bo kralj uvedel vojaško diktaturo, če ne pride do sporazuma med strankami. ANGLIJA. — Levo krilo delavske stranke je začelo veliko gonjo proti zu¬ nanjemu ministra Bevinu. Očita mu, da je napačno ravnal v vprašanju Palesti¬ ne, kjer da je postavil stališče Anglije v tako luč, da je škodilo ugledu Anglije. NEMČIJA. — Zahodni zavezniki so sklenili ustanoviti za zahodno Nemčijo posebno policijo, ki bo nadzirala, da se Nemčija ne bi začela zopet oboroževati. KAJ JE NOVEGA V ARGENTINI Skupščina za spremebo ustave je za¬ čela s svojim rednim delom v pondeljek dne 17. januarja. Nova delovna pogodba za delavstvo v pivovarnah je bila podpisana na Taj¬ ništvu za delo in socialno skrbstvo in sicer v navzočnosti soproge predsedni¬ ka republike, gospe Marie Eve Duarte de Peron. Pogodba je zelo ugodna za delavstvo. Po podpisu pogodbe je gospa delavske delegate oppzarjala na obveze, ki jih imajo delavci do sedanjega raz¬ voja v Argentini. Zlasti morajo delavci podpirati predsednika republike s tem, da slede njegovemu stalnemu pozivanju k čim večji proizvodnji. Požar v Mar del Plata. — Na letali¬ šču v Mar del Plata je zaradi kratke¬ ga stika nastal požar, ki se je silno hi¬ tro razširil in je zgorelo sedem letal vrste “Piper” in dve letali, ki sta bili last letalskega kluba v Mar del Plati. Zaplemba orožja. — V prostorih “A- lianza Libertadora Nacional” na oglu ulic Gascčn in Humahuaca je policija izvedla preiskavo in zaplenila orožje in strelivo. Pred hišo je policija ustavila in preiskala 20 oseb in pri nekaterih našla revolverje. Proti tem je uvedeno postopanje zaradi nošnje orožja brez oblastvenega dovoljenja. Valutni problemi. — Listi pišejo, da bo prišla do določitve novega tečaja za peso. Govori se, da bo vrednost dolarja določena ali na 7, ali 8, ali pa celo 10 pesov in še več. Toda drugi viri zopet pravijo, da ne bodo izdani nobeni ura¬ dni ukrepi o vrednosti pesosa, le to bo najbrž, da se bo za nekatere uvožene predmete dolar zaračunaval po 10 pe¬ sov, prav tako pa tudi za nekatere iz¬ vožene. Tako bi se argentinski izvoz v Igralska družina Narte Velikonja NEDELJA 30. JANUARJA 1949 ob 18. uri (šestih zvečer) v dvorani Salezijanske gimnazije na calle Belgrano (za cerkvijo, kjer je slovenska služba božja) Joža Vombergar ~ VII N I T E V ” Drama v 3. dejanjih Izvajajo člani in članice IDNAVE. Režija Jože Petrič 1 VSTOPNICE a $ 3.-- in $ 2,— v predprodaji v pisarni Društva Slovencev, VICTOR MARTINEZ 50 nekaterih predmetih zelo pocenil, uvoz pa zelo podražil. Novi državni podtajnik. —■ Z vladnim ukazom je bil’ za državnega podtajnika za tisk in informacije imenovan Carlos Maria Fereyra Rozas. Trgovine na veliko bodo v poletnem času ob sobotah ves dan zaprte. Zbor¬ nica trgovcev na veliko misli to zaporo raztegniti celo na vse leto, če se bo se¬ daj v poletnem času obnesla. Novi francoski veleposlanik Picot je te dni prišel v Argentino. Nadomestil bo veleposlanika grofa d’Ormesona, ki ga je francoska vlada imenovala za ve¬ leposlanika pri Vatikanu. Pravica do “No Argentino” potnega lista. — Biv. poljski državljan Mordeko Horubesky je tuk. oblasti zaprosjl za izstavo potnega lista. Sodnik dr. Ale- jandro Elquera Belgrano je s posebno odredbo priznal pravico do potnega li¬ sta “No Argentino”. Svojo odredbo u- temeljuje sodnik z navedbo polic, de¬ kreta štev. 13/57 2/45, s katerim So po¬ licijske oblasti pooblaščene izdajati po¬ tne liste “No Argentino” samo v tistih primerih, v katerih prosilec nima domo¬ vine odn. državljanstva. DRUŠTVO SLOVENCEV SPOROČA: V nedeljo, 23. t. m. bo ob treh popol¬ dne v dvorani pri sv. Juliji, Victor Mar¬ tinez 50, občni zbor DS. Prosimo vse člane naj pridejo točno, ker bo pričetek ob napovedani uri. Kdor morda ne bi prejel pismenega vabila za občni zbor, naj ga v nedeljo dopoldne ali pa pred pričetkom občnega zbora zahteva v društveni pisarni. To velja zlasti za /se one člane, ki nimajo stalnega naslova ali pa je netočen, prav tako pa za tiste, ki so se morda v zadnjem času preselili in še niso javili novega naslova. Dostop na občni zbor imajo samo člani. Prihaja spet večji transport s Koroš¬ ke. Prosimo vse rojake, naj pomagajo društveni pisarni z nasveti, sporočili jn event. oskrbo stanovanj za novodošle. Sporočite tudi naslove, kjer bi bilo mo¬ goče nastaniti begunce vsaj za prve te¬ dne. Javljate društveni pisarni naslove in spremembe stanovanj. Mnogo pošte pri¬ haja, pa je ni' mogoče dostaviti zaradi pomanjkljivih naslovov. Štev. 3. SVOBODNA SLOVENIJA Stran 3. Novice iz Dr. Josip Leskovar v' zaporu. — V M ari bom so titovi komunisti zaprli zna¬ nega slov. rodoljuba, delavca v števil¬ nih kat. prosvetnih in gospodarskih or¬ ganizacijah in biv. predsednika maribor¬ skega oblastnega odbora dr. Josipa Leskovarja. Dr. Leskovar je nad 60 let star in se vsi boje za njegovo zdravje, ker je v zaporu izpostavljen vsem mo¬ gočim šikanom oznovcev. Dr. Juvan — mestni uradnik. Titovci so v zadnjem času nastavili za navadne- S’aga uradnika na mariborski mestni občini znanega mariborskega odvetnika dr. Alojzija Juvana, bivšega dolgolet¬ nega mariborskega župana. Dr. Juvana so Nemci takoj po zasedbi Maribora leta 1941. pregnali v Beograd v Srbijo, kjer je preživel vsa vojna leta. Po vr¬ nitvi domov je ostal brez prave zapo¬ slitve in je živel v težkih razmerah. Franc Hrastelj, bivši ravnatelj Ciri¬ love tiskarne v Mariboru, je v veliki nemilosti pri Titovih komunistih. Že večkrat so ga zaprli, mučili pot zaporih, končno ga pa spustili na svobodo do no¬ ve aretacije. Tako so ga nedavno zopet zaprli, nato ga pa iz Maribora napodili na deželo, kjer je pod stalnim oznov- skim nadzorstvom. Vsa vojna leta je Hrastelj prebil v dachauskih zaporih. Mariborski škof dr. Jožef Marija To¬ mažič je od zadnje bolezni že toliko o- kreval, da se je zopet lahko posvetil delu v svoji škofiji. V obrambi verskih resnic pred zablodami komunizma in > vernikov je odločen in je imel zato že več ostrih nastopov s Titovci. Preplah med Titovci. Po poročilih iz Jugoslavije je zajel silen preplah vse ti- tovce od samega Tita pa do zadnjega oznovca. Vsi se boje atentatov komin- formovcev. Zavedajo se tudi, da je voj¬ ska skrajno nezanesljiva. Zato je de- nunciranje v bujnem razmahu. Na ta način vohuni za denar odstranjujejo svoje osebne nasprotnike ter so areta¬ cije v vojski, kakor drugod, na dnev¬ nem redu. Vsi titovski funkcionarji so silno zastraženi in sami brez oborožene¬ ga spremstva nikamor ne zahajajo. Vsi pričakujejo, da bodo kominformovci prej ali slej sprožili oboroženo vstajo. Stare služkinje, ki ne morejo več de¬ lati in so dosedaj živele v Ljubljani, na¬ meravajo nasilno izseliti na podeželje. Slovenije Divji lov za šivankami. V Ljubljani je titovska svoboda vse ljudi resnično osvo¬ bodila vsega: kruha, mesa, tekstilnega blaga in celo šivank, ki jih ni mogoče nikjer dobiti v trgovini. Tako stane ši¬ vanka na črni borzi od 40 do 100 di¬ narjev, 1 zvitek sukanca pa 300 dina¬ rjev. Zgodilo se je tudi to, da je nek obrtnik prodal tele. Zanj je dobil toli¬ ko, da si je potem komaj mogel kupiti na črni borzi šivanko za šivalni stroj. Iz Združenih držav je prišlo precej družin v Slovenijo. Nasedli so titovski komunistični propagandi in se vrnili do¬ mov. Doma pravijo, da so “izseljenci”. Govore angleško. Silno so vsi razočara¬ ni nad strahotnim pomanjkanjem. Pra¬ vijo, da so jih prevarili. Sedaj bi se vsi radi vrnili nazaj, kamor pa* ne vodi no¬ bena pot več. Pomanjkanje doma je iz dneva v dan večje. Splošna ugotovitev je, da ljudje doma še nikdar poprej niso tako slabo živeli, kakor pod sedanjim komunistič¬ nim režimom. Ljudje dobesedno strada¬ jo. Pri takem stanju so bolniki poleg otrok največji reveži. Dobre hrane, ki bi jo morali imeti, ni. Bele moke po tr¬ govinah ni. Na črni borzi stane 1 kg 170 dinarjev. Če ima človek denar, je lahko vesel, če jo dobi. Tudi masla ni v prosti prodaji. Na črni borzi stane 1 kg. 350 do 400 dinarjev, ki jih pa na- vadnji ljudje ne premorejo. Meso dobe le tisti, ki delajo po tovarnah in sicer 15 dkd na teden, otroci pa nič. Iz popolne dezorganizaeije prehaja titovsko gospo¬ darstvo v pravo anarhijo. KPJ popušča na vseh področjih svoje delavnosti sa¬ mo v toliko, koliko to koristi večjim uspehom petletke. Vse nemške vojne ujetnike, ki so jih titovci še držali za žico, so izpustili ter poslali ‘na delo v Vojvodino, Bačko in Banat, da na tej zemlji rešujejo zavo¬ ženo gospodarstvo, do katerega je pri¬ šlo zaradi naselitve črnogorskega prebi¬ valstva. Med člani CK PKS se je pojavilo tu¬ di ime biv. kršč. socialista dr. Marjana Breclja, o katerem sicer pravi poročilo o II kongresu KPS, da je član KPS od leta 1946, da pa je že prej tesno sodelo¬ val z njeno organizacijo. V Ljubljani so pred nedavnim zaprli ■ ženo narodnega mučenca Narteja Veli¬ konje. Kaj je titovsko ozno nagnilo do tega koraka, še ni znano. Iz Slovenije je nedavno pobegnil v Italijo .Teza Franc, nekdaj agilen član v Janhubovih in Kraigherjevih atenta- torskih skuipnah. Gospodarsko propadanje Titove Jugo¬ slavije je posebno vidno v železniškem prometu; promet je marsikje omenjen na minimum ali pa je sploh ustavljen, ker primanjkuje strojevodij, tehnikov in drugega osebja. Težave tehnikov v Ljubljani. Kakor znano morajo tehniki tudi mnogo risa¬ ti. Lahko je bilo to prej, ko so imeli na izbiro papirja in vsega orodja. Danes pa vsega tega ni. Zato tehniki stikajo po starih šestilih in jih drago plačujejo. Tako je pred tedni nek tehnik v Ljublja¬ ni prišel do starega šestila in je zanj plačal 4.000 dinarjev, kar je dobra me¬ sečna plača kvalificiranega delavca. Smrt iz obupa. Znani veletrgovec v Logatcu, Verbič Jože, p. d. Brus, se je iz obupa obesil. Med državlj. vojno je komunistom podaril več miljonov. Toda s tem težkim denarjem si še vedno ni mogel zagotoviti njihove naklonjenosti potem, ko so prevzeli vso oblast. Tedaj so se komunisti spravili tudi nadenj ter Slovenci v Buenos Air,es, 19. januarja. Svobodna Slovenija izhaja kot tednik vsak četrtek. Uredništvo in uprava je na VICTOR MARTINEZ 50, Buenos Aires NAROČNINA: pri plačilu naročnine za celo leto 25 pe¬ sov. Pri plačevanju) naročnine v obro¬ kih pa za pol leta 15 pesov, za četrt leta 8 pesov. — Posamezna številka 0.70 pesa. Za ostale države Latinske Amerike: na¬ vadna 30 pesov, letalska 40 pesov. U. S. A.: navadna 6 dolarjev, letalska 8 dolarjev. Kanada: navadna 7 dolarjev, letalska 9 dolarjev. Anglija: navadna 2 funta, letalska 3 f. Prihod novih Slovencev. —i 17. janua¬ rja prispela ameriška vojaška prevozna ladja “General Sturgis”. Z njo je prišlo Ob predstavi Vombergarjeve drame "Vrnitev" Igralska družina Narte Veliko¬ nja, ki j s žs tolikokrat sodelovala pri raznih naših kulturnih prire¬ ditvah, bo zdaj nastopila prvič s svojo lastno celovečerno igro ter tako nekako začela svoje pravo teatrsko življenje. Svojec a s n a predstava Jalenovega “Doma” v okvirju “Duhovnega življenja” je bila pripravljena že prej, preden se je družina dobro ustanovila. Tako bo v nedeljo 30. t. m. prav za prav prva predstava stalne slo¬ venske odrske družine ter zato go¬ tovo dogodek, ki ne sme iti mimo našega občinstva. Zlasti še zato ne, ker je to igro spisal slovenski pisatelj, ki je zdaj tu med nami in bo sam igral tudi eno glavnih 'vlog, in katerega vsi poznamo, pi¬ satelj “Vede” Jože Vombergar. Srečal sem ga slučajno na Pla¬ za Once, ko bi se kmalu vame za¬ letel: “Dsreš kot voda, kam?” “K skušnji za Vrnitev. In potem mije pravil, da imajo zdaj vsak dan skušnje, da se on vozi iz Ave- llanede v Liniers, glavna igralka pa celo dve uri, in da nimajo dru¬ gje prostora za vaje, kakor pri¬ vatno stanovanje predsednikovo. To se žrtve, je mislil: po osemur¬ nem delu pa še skušnje in nazad¬ nje ljudje še k igri ne bodo pri¬ šli. . . To on misli, jaz ne, kajti pi¬ satelj “Vode” je pa že tako znan širom slovenskega sveta, da bo vedno imel dovolj občinsva, kakor ga je imel doma. Pospremil sem pisatelja v vlak in tam nadaljeval pogovor o nje¬ govi igri. Zanimive zgodbe mi je pravil Joža o igri: napisal jo je po prvi svetovni vojni, ko je slišal, da je nekdo v boju ustrelil svoje¬ ga tekmeca v ljubezni, potem pa se doma oženil z njegovo “vdovo”. Kaj, ko bi se “mrtvi” vendarle vrnil? Kaj bi nastalo iz tega? To je vsebina njegove igre, ki je po drugi svetovni vojni še bolj aktual¬ na... Gotovo je šla že doma čez vse slovenske odre. Samo eno leto je bila igrana 1.000 krat. Joža pra¬ vi, da so ga v Planini nad Celjem kamor je incognito šel gledat svo¬ jo igro, ven vrgli in nabili, ker je na stojišču miril fante, naj bodo tiho. V emigraciji so jo igrali na Koroš¬ kem, v Italiji ne, ker ni bilo knji¬ ge. Tu v Argentini, kjer so pred leti igrali že njegovo “Vodo”, pa zdaj novi imigrantski oder daje “Vrnitev” kot prvo predstavo. V Linisrsu na stanovanju pred¬ sednika Perhariča sem dobil igral¬ ce, katere je režiser Petrič že “vrtel”. Zadnji teden imajo vsak večer vaje in iz vseh koncev me¬ sta, na dvorišču te hišice, pa so- se morali umakniti ta hip celo na streho. Toda kar manjka v “kom- fortu”, pa je. toliko več v požrtvo¬ valnosti in ognju igralcev, ki jim dajem že tu priznanje. Z režiserjem sva govorila o dra¬ mi, katero sta s pisateljem nanovo predelala in tudi več prizorov, zla¬ sti konec, popravila. “Dobra dra¬ ma je to. Pisana realistično, pa je kot grški misterij. Jaz sem jo ta¬ ko zasnoval: vsa okolica realistič¬ na, le dozdevni mrtvec Janez je so mu kot “kapitalistu” odvzeli večino premoženja. To je moža tako zadelo, da se je iz obupa obesil. Titovska priznanja. Sedanje komuni¬ stične oblasti v Jugoslaviji so ustanovi¬ le “častne naslove”, ki jih dobe tisti, ki v vsem izpolnjujejo vsa navodila nosil¬ cev protiljudskega režima. Ti naslovi so: “zaslužni kmet”, “odlični kmet- zadružnik”, “odlični kmet zadružnik FLRJ”, ‘prvak socialnega dela”, “junak socialnega dela” itd. Kontrolna komisija LRS je ugotovi¬ la več nepravilnosti v poslovanju trgo¬ vin in preskrbovalnih zavodov. Izrečenih je bilo več disciplinskih kazni, več usluž¬ bencev je bilo predanih drž. tožilstvu, 12 pa takoj odpuščenih. Zaradi “zanema¬ rjanja službene delavnosti” so bili izro¬ čeni drž. tožilstvu: Fran List in Anton Jeran (uprava za odkup pri trgovin, min.) Miran Petrič (poverjenik za tr¬ govino in oskrbo okraja Čnomelj), Er¬ vin Hode (isto za Kočevje), Drago Ko- mericki, poverjenik za mesto Celje, Fran Kanižar, referent za preskrbo ma- rib, ooklice, Franc Skok, upravnik raa- gacina Idrija, Jože Gregorič, upravnik magacina Kamnik, Ivan Javornik, kra¬ jevna mesarija KLO Črnomelj. Argentini v Argentino 59 Slovencev iz Nemčije. Med njimi je prispelo tudi nekaj begun¬ cev iz Italije. Naslednji transport slov. beguncev je napovedan z ladjo “General Black”, ki bo najbrže priplula v Buenos Aires 21. januarja. S to ladjo bo prišlo 162 oseb iz taborišč na Koroškem in 20 iz Italije. Okrog Svečnice pa bo prišel še večji transport slov. beguncev s Ko¬ roške in sicer z ladjo “S/S Halwerd”. Med ostalimi begunci na tej ladji je Slo¬ vencev 457. V tem številu so tudi vsi sorodniki. Iz Marseillesa pa je tudi že odpotovalo v Argentino 71 slovenskih fantov in nekaj družin. Romanje v San Antonio de Padua. — V nedeljo, 16. januarja, je bilo tradicio¬ nalno romanje Slovencev k znani ro¬ marski cerkvi. Novodošli Slovenci po večini še ne poznajo tradicij staronase- ljencev ter zato ne vedo, kako lep dan dožive rojaki ob tem vsakoletnem izle¬ tu. Njihova udeležba je bila manjša, kot bi bilo pričakovati. Mašo in nagovor je (Nadaljevanje na 4 strani) kot mesij artistična postava, ki pri de po tolikih letih iz ujetništva, da kaznuje doma zločin in greh. Ko to opravi, je dopolnil svoje poslan¬ stvo in mora pasti. Boš videl, da bo prijela, ker je izvrstno graje¬ na in napeta. Občinstvo bo odhaja¬ lo od nje kot po grški drami, no¬ tranje očiščeno. Upajmo, da bo Joža napisal še kaj dram in to iz našega begunskega življenja in morda še kdo drug, tako, J da bo¬ mo na našem odru ustvarjali tudi našo novo slovensko i/nigrantsko dramo. Zato pa smo tu.” Nisem imel časa in zdaj nimam prostora, da bi še dalje motil dra¬ gocene trenutke njihove skušnje, zato sem odšel in napisal te vrsti¬ ce v glavnem zato, da bi Slovenci v Buenos Airesu spoznali veliko ljubezen in žrtev naših igralcev ter ceno drarnatskega dela našega pisatelja, ter kot se spodobi, prišli k predstavi — ne enkrat, dvakrat, trikrat!-—kljub vročini, zlasti, če izdam, da bo z odra vel domači slovenski mrzli božič, ki vam bo že s samim spominom hladil vročino tukajšnjih dni. Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Štev. 3. (Nadaljevanje s 3. strani) imel e. g. Hladnik. Med sv. mašo je bi¬ lo lepo ljudsko petje. Pri popoldanski pobožnosti pa je imel nagovor č. g. Ma¬ li Gregor. Lepo naše petje je navdušilo tudi popoldne vse druge, ki so prihiteli na ta kraj. č. G. Hladnik sporoča rojakom v Cor¬ dobi, da bo imel sv. mašo pri frančiš¬ kanih v soboto 12. februarja ob deveti ari. V nedeljo, 13. februarja bo sv. ma¬ ša ob isti uri in v isti cerkvi. Od osme ure naprej bo brilika za sv. spoved. Smrt dobre' mamice. — Dne 21. de¬ cembra 1948 je lepo na smrt pripravlje¬ na za vedno zatisnila oči ga Ana Per¬ me, iz Velike Kostrevnice, župnija Šmartno pri Litiji. Pred 13. leti je pri¬ šla v' Argentino in živela pri hčerki Pavli, poročeni Rozina. Za zadnjo pot jo je previdel g. Hladnik, na zadnjem potu pa sta jo, spremila čč. gg. dr. Na¬ ce in Lado Lenček. Rajna je sorodnica urednika g. Kremžarja, katerega je še želela videti ob prihodu v Argentino, pa ji. ni bilo dano. Maša za rajno bo na Avellanedi 20. februarja. Lep. življenski jubilej. — Č. g. Tone Ravnikar, sedaj kaplan v San Fernan- du, je 17. januarja obhajal 50. letnico rojstva. Deset duhovnih sobratov ga je ta dan obiskalo in preživelo z njim lep dan. Jubilanta naše iskrene čestitke! OSEBNE NOVICE: Poročila sta se g. Drago čater in gdč. 1 Marija Sterle. Čestitamo! Novi Argentinci. — V družini Jako¬ piča Andreja, doma iz Goriškega se je že sredi novembra rodil sinko, ki so mu dali ime Ladko. Rojenice pa so v sobo¬ to obiskale tudi Marinčkovo družino v San Martinu in prinesle krepkega fan¬ tiča. Obema družinama naše čestitke! KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE lahko dobite: v upravi VICTOR MARTINEZ 50 pri č. g. Hladniku, PASCO 431 v trgovini Časa Boyu, OLAZABAL 1 2336 (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) in pri g. Lojzetu Erjavcu, ALVARADO 350, Ramos Mejia V prihodnji številki bomo objavili spet zastarelo pošto. Prosimo, da na to opozorite tudi druge vaše znance in pri¬ jatelje! Poizvedba. — Iščem bratranca Vel¬ kavrh Kazimirja. Nahajal se je v tran- sit campo No. 1 Bari, Italija. Kdor kaj ve' o njem ali mu je znan njegov na¬ slov naj istega sporoči ali uredništvu ali pa naravnost na naslov: J. Šušter¬ šič, Box 7, Čamp 82, Nipigon, Ont. Ca- nada. Izdelujem vse moško in žensko peri¬ lo, predvsem moške srajce — po nizkih cenah Kokalj Ančka CASTELLI $71, Ramos Mejia, FCO SPREJEMAM TUDI V POPRAVILO -—-1 SLOVENCI ITALIJA Rim, 10. jan. V Rimu so begunski narodi »ustanovi¬ li ad hoc skupno organizacijo pod vod¬ stvom msgr. Meysztowicza, cerkvenega svetnika poljskega veleposlaništva biv. poljske londonske vlade pri Sv. Stolici. Tako počasi begunski narodi ustvarjajo svojo UNO. G. Dr. Zimmermann, šef oddelka za emigracijo v Južno Ameriko pri it. mi¬ siji IRO je 29. decembra odpotoval v USA. Gospodu, ki ga večina naših Be¬ guncev pozna in mu bo vedno hvaležna za vse velike usluge, želimo vso srečo na novih potih življenja. V Trstu je na izpraznjeno mesto šol¬ skega inšpektorja g. Ježa Janka prišel g. dr. Kacin, čestitamo! Zbirno taborišče Bagnoli so razselili. Ljudi so odpeljali v Jesi, Fermo, Bari in Trani. V Bagnoli pa so prišli Čehi, o- krog 1.500, prav tako pa tudi vsi tisti, ki imajo vizum za USA ali čakajo na USA. V Bagnolij.u je sedaj tudi DP bol¬ nišnica. Taborišče v Bologni so razpustili. Ljudi so preselili v Senigallijo, kjer je sedaj tudi sprejemno središče (Intake Center). Taborišče v Senigalliji sedaj nanovo urejajo, ker so ga judovski be¬ gunci skoro popolnoma raedeljali. Raz¬ bita je tudi kapela v tem taborišču. BELGIJA Louvain, 29. dec. 48. Tam v flamski deželi tik belgijsko- holandske meje je v zadnjih dveh deset¬ letjih nastalo in se razvilo največje bel¬ gijsko rudarsko središče, ki danes za¬ posluje okoli 7.000 delovnih moči: Eis- den. Prav v njegovem začetku so tja pri¬ hajali Slovenci in se naselili v najve¬ čjem številu. Zato je tam bila in je še danes največja strnjeno naseljena slov. rudaska kolonija v Belgiji. Pred zadnjo svet. vojno so imeli slov. duhovnika, celo slov. učitelja. Vojna je tudi tu pustila svoje posledice in močno razbila staro sk*upnost. Ni več učitelja, ne stalnega duhovnika. Slovenska maša je enkrat na mesec. Počasi se obuja prosvetno življenje kljub silnim teža¬ vam, ki jih stavlja položaj in težko ru¬ darsko delo za vsakdanji kruh. Na sveti večer so Slovenci v Eisde- nu priredili skupno praznovanje tistih skromnih uric, ki morda s svojo čudežno močjo najbolj zbližajo ljudi med seboj posebno pa še rojake v tujini. Neko dru¬ žinsko čustvo ogreje človeka, ko doživ¬ lja sveti večer ob domačih božičnih pes¬ mih sredi tujine. V Eisdenu so letos največ pokazali otroci. Nostopili so s pesmimi in dekla¬ macijami. V kratkim času, v katerem jim je požrtvovalni slov. pevovodja- rudar naklanjal vso svojo pozornost in potrpežljivost, so dosegli napredek, ki ni samo razveseljiv, ampak celo občudo¬ vanja vreden. Pomisliti je treba, da so to otroci, ki hodijo v tuje šole, ki jim slov. jezik prizadeva nemajhne težave. Radi pojejo, še raje pa morda nasto¬ pajo. To njihovo razpoloženje ali bolje nagnjenje, je vsekakor ugoden moment, PO SVETU ki ga je iz koristiti. Ob nastopu na bo¬ žični večer so nekateri pokazali poseb¬ no nadarjenost in dobro voljo, saj so se dobro naučili pesmice na pamet, čeprav jim je bila marsikatera beseda precej tuja, če ne popolnoma nepoznana. Na praznik sv. Štefana so peli pri slo¬ venski maši, kar je bil zanje prav izre¬ den dogodek. Na sveti večer je pel tudi mešani zbor. Kot zadnja točka pa je bilo obdarovanje otrok. Blagoslovljeno novo leto Vam in bralcem ter mnogo uspeha “Svobodni Sloveniji”. J. A-ž. ANGLIJA Oldham, koncem decembra 48. že 14 mesecev delam v tovarni bom¬ baža, čeprav je moj poklic čisto drugo. Pogodbe smo podpisali za eno leto in v tem času ne moremo menjavati službe. Delo je težko. Zaupamo v Boga, da nam bo enkrat bolje. Sprejmite mnogo po¬ zdravov vsi v Argentini. Amalija Fara- zin. CANADA Kirkland Lake, pred Božičem 1948. Vsem Slovencem in Slovenkam želi srečno in zadovoljno novo leto 1949. Černe-Marušič Terezija. Barhead, koncem decembra 48. Tu sem že dobre 4 mesece. Prišel sem iz špitalskega taborišča. V kraju sem čisto sam. Najbližji Slovenci' so 60 milj od tukaj. V službi sem v mali podeželski bolnišnici. Mi je dobro. Vesel sem, da sem se rešil večnega strahu, ki sem ga prestajal zadnja tri leta. Čutim, da sem spet postal človek. Na prestano trplje¬ nje sedaj samo obujam žalostne spomi¬ ne. Sprejmite vsi, ki berete Svobodno Slovenijo moje prisrčne pozdrave. Vsem pa voščim srečno novo leto. Slavko Zu¬ pančič. CHILE Punta Arenas, december 48. Vsi Slovenci in Slovenke v najjužnej¬ šem mestu sveta, pošiljamo vsem slo¬ venskim beguncem po svetu preko Svo¬ bodne Slovenije najlepša voščila za no¬ vo leto. Naj jim prinese obilo sreče in božjega varstva. Mi tu smo, kar dobre volje, čeprav si prepevamo: “Nesrečna zima mrazi me...” Imamo poletje, pa si moramo večkrat obleči zimsko oble¬ ko. Šmarnice smo imeli od 7. novembra do 8. decembra. V tem času je bil Ma¬ rijin oltar ves v svežem cvetju, za kar so poskrbele Slovenke. 8. december je bil velik praznik. Pričeli so ga možje opolnoči s polnočnico in skupnim obha¬ jilom, ki velja ta dan tu kot velikonoč¬ na dolžnost. Otroci so imeli dopoldne prvo sv. obhajilo, popoldne pa 'birmo. AVSTRALIJA Tarcoola, december 48. S časopisom sem prav zadovoljen in mi je včasih prav hudo. Čitam in čitam, pa ne vem kaj početi. Loteva se me do¬ motožje. S prvim transportom Jugoslo¬ vanov smo prišli sem samo 4 Slovenci. Pozneje jih je prišlo še nekaj. Vsi slo¬ venski fantje v Avtraliji želimo vsem bralcem Svobodne Slovenije srečno no¬ vo leto. Komunisti proti nedeljskemu prazno¬ vanju. Komunistično časopisje v Slove¬ niji je objavilo članek pod naslovom “Socialistično gospodarstvo zaht e v a planski transport.” V njem predlaga in zahteva uvedbo nedeljskega dela. Z ve¬ likim zadoščenjem listi ugotavljajo, da so s pritiskom na podjetja naložili v ne¬ deljo 10. oktobra 1.000 vagonov razne- .ga blaga. Za ona podjetja, ki bi se bra¬ nila dati na razpolago delavstvo ob ne¬ deljah in praznikih, so določene težk« kazni. In se kljub temu dogajajo sluča¬ ji, da podjetja raje plačujejo kazni, ka¬ kor pa da bi skrunili nedeljo in delav¬ stvo silili ta dan na delo. V Sloveniji je za ostalimi “plani” od¬ povedal tudi “plan” vpisa na raznih niž¬ jih strokovnih šolah. Tako so ugotovili, da se je vpisalo v industrijsko šolo stek¬ larske stroke 30 učencev premalo, za kovinarsko šolo na Jesenicah 60, v Što¬ rah 20, v industrijsko rudarsko šolo v Trbovljah okoli 100 itd. Od republiških industrijskih šol potrebuje rudarska šo¬ la v Velenju še 30 do 35 učencev. Ker gre mladina na te šole samo z Ijudsko- šolsko izobrazbo in je torej že v otroški dobi izbrana za težaške poklice, je ra¬ zumljivo, da le malo staršev odobrava svojim otrokom tako šolanje. Da bi pa komunisti vendar le dobili nekaj otrok za te šole, nameravajo pobrati sirote, ki so v reji pri raznih kmečkih družinah. Takih sirot'je v Sloveniji ok. 900. Poravnajte naročnino čimprej! RBO.IAČNICA ^AltGOS” Jože Praznih Obveščan vse rojake, da sem pričel s samostojno krojačnico. Na razpolago blaga vseh vrst kakor tudi vse potrebščine za gospode. Poznanim osebam dajem tudi možnost plačila v obrokih. Postrežba točna in solidna. L. N. ALEM 1702 Banfield FCS (F.N.G.R.) (Dochod iz Constituciona) Najboljša blaga iz uvožene angleške ali domače čiste volne ima na zalogi ANTON KORI MAIPU 474/V,I. soba A. Telefon: 32. Darsena 4539. BUENOS AIRES Kličite me ali obiščite ob delavnikih od 13 — 15 in od M>21 — 22 ure, ob nedeljah in praznikih pa ves dopoldan do 11 ure. Sporočite mi. prosim. Vaše zelje, da Vas obiščem ali prinesem vzorce in blaga na ogled. imprenfa "Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires, T. A. 54-4644 "ČASA B O Y IJ ” OLAZABAL 233G (pol kvadre od ogla Cabildo 2300) Lepa izbira ur, zlatnine, srebrnine in nakita. Vsa popravila ur in zlatnine naj vestne j e in točno »izvršena. Odprto vsak dan od 9. do 12.30 in od U.30 do 20. Ob sobotah popoldne se slovenske stranke lahko zglase v našem stanovanju, ki je v isti hiši Olazabal 2338, prvo nadstropje štev. 5