PODLISTEK. Gospod poroenik. (Slika iz vojaškega življeLJa.) Oficirski sluga Režibabo in prostak Zvorec sta službovala pri eni stotniji. Bila sta rojaka in iskrena prijatelja. Godilo se jima je dobro, ker Režibabo je imel vse ugodnosti sluge pri gospodu poročniku, Zvoreo pa je bil poSten stotnijski krpar ali kakor je rad sam pravil, stotnijski krojač, to je, da je Šivalgumbe na hlače in krpal raztrgane bluze. Mnogk) dela nista imela, pač pa zato več časa za izvenslužbene burke. Povizročitelj in izumitelj je bil sicer vedno gospod Režibabo, ki je že prehodil dokaj sveta. Zraven tega se je Se izobraževal s čitanjem knjig. Zvorec je imel sicer jako malo izuiniteljevega duha, a je bil zato zvest naklepom prijatelja Rezibabe. Komaj 17 dni Se imata prebiti pri sfotniji in v vojaSki suknji, polem pa, adijo pa zdrava ostani . . . Vendar se je začelo v glavi Zvoreca goditi nekaj strašnega. Ali nj,u bo mogofee zapustiti stotnijo brez ,,znamenite odhodnice" ? Dolgo je tuhtal m iskal po .svojih težklh možganih in menda bi se še mu vtrgala kaka žilica, da mu ni nekak slufeaj priskočil na pomog. PolK je bil namreč na manevru. In ravnovtera času je bila vaja zelo naporna. NaSega Zvoreca je zdelalo to skakjanje 6ez kamenje in grmovje tembolj, ker kot stotnijski krpar ni bil tega vajen. Zraven toga pa ga je Še muSila žeja in lakota. Z veseljem je tedaj pozdravil opoldanji pocitek z riževo juho, mesom in kruhom., Po obedu je poiskal na bližnjem vrtu, pod senčnato slivo, primerno mesto, da je raztegnil nekoliko svoje zmučene ude. Najprimerneje se mu je zdelo ravno tam, kjer je pri. pogibala sliva svoje veje k tlom. Ko je krparju ^,tako slučajno" zlezlo nekaj ducatov lepih sliv v usta in od tod v želodec, je zaspal sladko, kakor še nikoli. In spial je še, ko je stotnija že stala v vrsti za popoldanji ,,[vizit pušk". Stiriindvajseturni zapor je bil posledica te službene zamud'e. To je bilo kaj slabo za Zvoreca, tembolj, ker je b51 za drugi dan napovedan poBitek. In tedaj bi se lahko uaredilo marsikaj pametnega. Prijatelj Režibabo je bil tudi jezen kakor osa radi te neprijetndsti, ki je zadela tovariša, »Najprej si napolni celi trebuh s slivami, po~ tem pa spi kakor som", je momljal jezno. Pa to ni pomagalo ni^. Zvorec je moral takoj v luknjo. Ker pa v vasi ni bilo za zapor ni6 primeflnega dobiti, so ga zaprli v uto, kjer je imela požarna bramba svojo brizgalnioo. Prav neprijeten sluCaj za vrlega stotnijskega krojača. V tej temni luknji ni bilo ni6 drug"ega, kakor kupček slame, stara odeja in brizgalnica, že stara in neokretna škrinja. V. drugem kotu so ležali čebri za vado.. Ko je Zvorec na brizgalni študiral svojo nezgodo in mislil na Režiba/bo, je slišal zunaj poioft glas: ,,Hoplaho, ko se sliv najem . ,-.i ." ,,Saprment! To je prijatelj Režibabo," poskoči Zvorec in spleza kakor mafek na zamreženo okno. Takoj mu razodeno svoja srčna Žutila: ,,Le ven, le ven, srce me vleče . . ." Hudomušni Režibatoo pa se še ne zmeni zanj, ampak se sprehaja pojoC sem ter tje: ,,Prijetno na trati zaspim." ,,Lujzek, ne nagajaj mi, to ni lepo", de turobno Zvorec. ,,Ko bi gor ne zlezel pa bi dol ne padel . . ." odgovori zbadljivi tovariš. »Lujzek, ne jezi me! Naj ti raje kaj pametne* ga šine v glavo, da me rešiš." Režibabo ie hotel v resnici Zivorecu pomagati iz klešč, tembolj, ker je imel nek pjav imeniten načrt. Zato pomiri tovari&a. ^Skrbel bom, da pride brizgalna iz te luknje. Potem se da že kaj narediti. Prijatelj lnefkiai iimaan v glavi, da se bodeš čudil. Stotniik je odšel in moj sta. ri tudi ter sploh vsi častniki. Lepše prilike ni. Ko prideš iz luKnje, zaSneva. Servus! Zverec premišljuje, kaj bi naj pomenile tebesede o brizgalni. .,Brizgalno ven, seve, jaz z njo. Gotovo misli Lujzek tako. Nu, tu je samo ena pot."' Takoj naredi v kotu iz slame ležišče, nanj položi nekaj Čebrov in vse pokrije z odejo. Videlo se je v temi, kot bi tam kdo ležal. On sam pa je zlezel v brizgalnin trebuh, da počaka stvari, ki menijo priti. Kmalu zasliši glasove. Policaj [S štirimi hlapci je bil, da potegnejo brizgalno iz ute. ,,Vedno, da bi delali mi, če kdo hofie kaj imeti. Kaj nas brizgalna briga". (DkISo prthodaji*•*