AOCTR. UH TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE
Št. 36.
V Ljubljani, dne 3. septembra 1915.
llllllllilllllllllllllllllllll
Izhaja vsak petek
Uredništvo: Kopitarjeva nllca 6
Naročnina znaša: celoletna . . K 4 — polaletna . . K 2 — četrtletna. . K !■—
Posamezna številka stane 10 vin.
usmmmmmammmmummmm*
Leto VIII.
Pred vojno dobo.
V »Slovencu« čitamo:
iVsled vojne je bilo izdanih veliko odredb, ki so popolnoma iizpremenile pred vojsko običajne kupčijske navade. Prej je veljalo prosto določanje cen, vojne odredbe pa predpisujejo, da se sme pri prodaji zahtevati le primeren dobiček; vsako odiranje in navijanje cen osobito živil se strogo kaznuje. Tudi na Kranjskem strogo zasledujejo vse tiste, ki navijajo cene. Globe, v katere so bili obsojeni posamezni navijalci cen živilom, so dosegle že znesek 20.000 K, pravomočne obsodbe pa obsegajo že vsoto 13.000 kron samo v okrožju ljubljanskega sodišča.
Obveščeni smo iz najboljšega vira, da je vloženih tudi zelo veliko ovadb proti tistim, ki so prodajali pod roko žito, dasi je od 15. avgusta dalje vse žito last vojnega žitnega prometnega zavoda. Naj se v tem oziru pouče povsod ljudje, da jih ne bodo zapirali in da jim ne bo treba plačevati visokih kazni.
Dne 24. avgusta je razpravljalo ljubljansko deželno sodišče kot vzklicno sodišče proti obsodbam okrajnih sodišč o navijanju cen. Senatu je predsedoval dvorni svetnik Pajk, votanti so bili gg. svetovalci Vedernjak, Papež, Regali; državno pravdništvo je zastopal državni pravdnik dr. Pajnič. Ker smo prepričani o tem, da se ljudje še niso dovolj uživeli v duh sedanje postavodaje in ker zato kupčujejo, kakor so trgovali pred vojsko, poročamo lo o slučajih samih ne da bi navajali tudi imen in krajev.
Gostilničar in gostilničarka nekje Pri kolodvoru sta prodajala dva . dni nileko nrimorskim beguncem. Stalo ju jo mleko liter 22 v., ceno sta pa navila od 24 v. za liter na 30—35 vin., jaj-ca. sta prodajala beguncem 20 vin. za komad. Oba sta bila obsojena v zapor ih v denarno globo. — Neka trgovka na Notranjskem je prodajala sladkor v koščkih s čistim dobičkom 9 K 35 vin. Pri 100 kg. Izvedenec je izjavil, da je Čisti dobiček pri sladkorju običajen 6 do 8 v. Bila je obsojena v denarno globo. Neka druga trgovka je bila tudi obsojena v denarno globo 30 K, ker je pro-
dajala sladkor v koščkih s čistim do-čičkom 11 K 49 v. pri 100 kg. Načelne važnosti je razsodba, ki tiče načelnika nekega konsumnega društva. Prodajal se je sladkor z dobičkom 11 K 84 v. in 8 K 01 v. pri 100 kg. Okrajno sodišče je prisodilo obtožencu 80 kron globe. Izvedenec je izjavil, da je običajen dobiček sladkorja pri podrobni prodaji pri kg 8 v. Zagovornik (dr. Pegan) je na-glašal, da se pri konzumu, ko prodajajo člani samim sebi, in ker je čisti dobiček v obliki dividende razdeli, ne more govoriti o kakem navijanju cen. Tu ne gre, da se smatra 8.01 v. pri kg za navijanje cen, ker se gre le za eno stotinko višjega dobička, kakor šen je po izvedenčevem nazoru običajen. Sodišče je nazora, da ena stotinka ne navija cen, potrdila; nazoru pa, da se v konzumnih organizacijah ne navijajo cene, ni pritrdilo, pač pa znižalo globo od 80 na 40 K. Neki trgovec je prodajal olje z dobičkom 52, petrolej pa z 72 v. dobičkom. Prvo sodišče mu je prisodilo 100 K globe, vzklicno sodišče mu je pa prisodilo 5 dni zapora in 300 K globe.
Posestnik in posestnica sta. prodajala mleko (na Notranjskem) bolnim vojakom po 30 do 40 v., dasi je bila tam cena litru običajna 16 v. Posestniku je prisodilo vzklicno sodišče 3 dni, posestnici pa 48 ur zapora.
Popoldne je bila vzklicna razprava proti enajsterim ljubljanskim branjevkam in proti enemu branjevcu. Dobička so napravili pri kg črešenj od 20 do 44 v. Okrajno sodišče je vse obtožence oprostilo, ker so bile nakupne cene res visoke, a branjevke so prodajale tako, kakor so bile navajene. Ljubljanski magistrat je v svojem dopisu naglašal, da je dobiček 8 v. pri kg črešenj primeren. Cene da so naravnost oderuške in in je v svojem dopisu izrazil željo, naj se vsi oderuški branjevci ojstro kaznujejo. Vzklicno sodišče je tri obtoženke oprostilo, ostale pa obsodilo in sicer v 48 urni zapor, 40 K globe, 4 dni zapora, 80 K globe, 1 teden zapora, 100 K globe, 3 dni zapora, 60 K globe, dve po 48 ur zapora, 60 K globe, 24 ur zapora, 20 K globe, 4 dni zapora, 80 K globe, 4 dni zapora, 100 K globe. Ko razglasi dvorni svetnik Pajk razsodbo, vpraša neka obtoženka: »Prosim, ali bi se razsodba ne mogla omiliti.« Dvorni svetnik Pajk:
»Tu jo ne moremo sprejeti na zapisnik!«
Devet posestnikov iz ljubljanske okolice je sodilo te dni ljubljansko okr. sodišče, ker so navijali cene žitu in so prodajali pšenico za 76—84, rž in koruzo po 60 K za lOOkg. Sodnik je vse obsodil, ker so navijali cene in jim prisodil denarne globe od 200 do. 300 K. Globe znašajo skupno 2000 K.
Nadalje je ljubljansko okrajno sodišče prisodilo T. S. iz Spodnje Šiške
7	dnevni zapor. Novi krompir 5—6 kosov je prodajal po 10 v. — M. R. iz Gline je prodajala krompir kg po 20 v., bila je obsojena v 6 dnevni zapor. — M. B. iz Spodnje Šiške je prodajala čebulo po
8	v. komad in bila obsojena v 7 dnevni zapor in 20 K globe. — Neka branjevka v Voidmatu je bila obsojena v globo 20 kron, ker ni hotela prodati neki stranki sladkorja, dasi ga je imela v zalogi.
XXX
Ojster nastop proti navijanju cen smo že v zadnji številki našega lista najtoplejše pozdravili. Zdaj uveljavljene odredbe proti oderuštvu bodo tudi merilo novi ustavni postavodaji po vojski. Kdo se je upal pred vojsko nastopiti proti gosposkim in kmečkim oderuhom dela/vskih stanov? Nihče. Če si bevsknil, planilo je vse na te. Dr Krekov zakonski načrt proti kartelom ni prišel naprej, ker so mu znali prizadeti ljudje metati polena pred noge. Iz nove postavodaje proti oderuhom veje svež, krepak duh tistih naukov, ki nas jih je naučil tisti dr. Krek, ki je ves čas svojega javnega delovanja širil med nami nauk, naj se borimo proti oderuštvu in gospodarskemu načelu proste konkurence. Letos, ko bo dr. Krek 25. decembra praznoval svojo petdesetletnico (rojen 25. decembra 1865 pri Sv. Gregorju), bo lahko samozavestno vzkliknil: načelo tiste svobodne konkurence, ki je rodilo toliko zla in gorja, je strto.
Vojska nam zadaja strašne žrtve, žrtve na življenju ljudi, uničene eksistence, uničene inteligence, porušeni domovi, polja, livade značijo njeno kruto pot. Če ostane po vojski posta-vodaja, ki se hvaja pri nas in v Nemčiji, in se še izpopolni, niso milijoni prelivali krvi zaman. Čaka nas boljša bodočnost, bodočnost, ki bo praktično izvajala načela krščanske pravice.
Proti pijančevanju.
Ukaz c. kr. deželnega predsednika na Kranjskem
z dne 7. avgusta 1915, št. 20.375,
s katerim se izdajajo ma povelje najvišjega poveljnika za južnozahodno fronto (Ces. ukaz z dne 23. maja 1915, drž. zak. št. 133) z dne 30. julija 1915, op. št. 10.602, odredbe za omejitev alkoholizma (pijančevanja!).
Na podlagi § 13. (oddelek c) Najvišjih določil o območju politiških oblasti z dne 19. januarja 1853, drž. zak. št. 10, in na podlagi § 54., odst. 2., obrtnega reda, drž. zak. št. 199 iz leta 1907, se ukaizuje do preklica:
§ 1.
Točenje in nadrobna prodaja žganih opojnih pijač kakor tudi trgovina z žganimi opojnimi pijačami na drobno v posodah, zaprtih po trgovskem običaju, je prepovedano ob nedeljah in praznikih in ob smajnih dneh skozi ves dan, sicer pa pred 7. uro in od 4. ure popoldne naprej. Točarne za žganje morajo biti med tem časom zaprte.
2.
Gostilničarskim in točilničarskim
obrtnikom (gostilnicam in kavarnam, točilnicam ikave i. dr.) kakor tudi trgovcem vsake vrste (trgovcem, prodajalcem delikates itd.) in drugim obrtnikom (slaščičarjem, destilaterjem in drugim), ki imajo pravico za točenje ali za nadrobno prodajo žganih opoj nih pijač na podlagi § 16., lit. d, obrt-nesra reda ali § 1. zakona z dne 23. junija 1881, drž. zak. št. 62, ali ki imajo pravico za trgovino z žganimi opojnimi pijačami nadrobno v posdah, zaprtih po trgovskem običaju, je prepovedano
ob nedeljah in praznikih in ob smajnih dneh skozi ves dan, sicer pa pred 7. uro zjutraj in od 4. ure popoldne naprej, točiti žgane opojne pijače ali jih prodajati v zaprtih ali nezaprtih posodah.
V teh prepovedanih časih je prepovedana vsaka oddaja žganih opojnih pijač neposrednemu uživalcu.
Trgovci na debelo ali izdelovalci smejo izvrševati samo že prej došla naročila obrtnikov, opravičenih za prodajo na drobno, ali za točenje. Toda tudi to se sme godili le v prostorih, ki kupcem niso dostopni.
§ 3.
Tudi izven v §§ 1. in 2. omenjenih preoovedanih časov je vsekako prepovedano oddajati (točiti ali prodajati) žgane opojne pijače pripadnikom oborožene sile, civilnim osebam, ki so poklicane v vojno službo pri armadi, uslužbencem podjetij, ki so postavljena pod zakon o vojnih dajatvah, osebam, ki se podvržejo dolžnosti nabora ali prebiranja, in vojnim ujetnikom.
Pri vojnih železniških transportih nobene vrste se ne smejo oddajati niti žgane opojne pijače, niti druge alkoholne pijače (vino, pivo, mošt itd.). Izjeme morejo nastopiti le na posebno zdravniško odredbo ali z izrecnim dovoljenjem poveljnika transporta.
§ 4.
Ravno tako je prepovedano oddajati žgane opojne pijače mladostnim pod 18. leti, pijancem iz navade, pijanim osebam, beračem, vlačugarjem, duševno manj vrednim ali nasilnim osebam. Tudi ni dovoljeno, da bi ostali pivci nepotrebno dolgo v žganjarnah.
§ 5.
Kolikor je oddaja ali prodaja opojnih pijač v obče dovoljena po teh določilih, se sme vršiti le za gotov denar.
Prepovedana je torej oddaja takih pijač na vei’o (kredit) kot zamena za živila ali na načun mezde.
»Povratek morskega roparja«, veliko dramo', delujočo z vsemi iznajdbami kinematografije, bo videti pri vseh predstavah prihodnjo nedeljo 5. septembra v »Kinu Central« v deželnem gledališču. Dejanje je tako zanimivo in napeto, da bo ta predstava vsakega zanimala. Prepričani smo torej, da bo prihodnjo nedeljo naše občinstvo zopet v velikem številu pohitelo v deželno gledališče. Kdor si hoče v nedeljah in praznikih privoščiti ceneno in dobro zabavo, naj gre v »Kino Central« v deželno gledališče. Na praznik v sredo bo zopet nov velezanimiv spored. Predstave v nedeljah in praznikih so ob pol 11. uri dopoldne, ob 3., pol. 5., 6., pol 8. in 9. uri zvečer.
Vojni dogodki
od 24. do 30. avgusta 1915.
Severno bojišče. 27. avgusta so naše armade prodrle močno utrjeno rusko fronto ob Zlati Lini (vzhodna Galicija) in ujele 10.000 Rusov. Rusi so se nato jeli umikati na celi črti od Dnje-stra do Vladimira Volinskega. —	23.
avgusta so Avstrijci zasedli mesto Ko-vel. — 25. avgusta so zavezniške armade osvojile mogočnoi rusko trdnjavo Brest-Litovsk. Razbite ruske čete beže proti Pinsku in Minsku.
Nemško-ruska fronta. Trdnjavo Olita ob reki Njemen (južno od Kovna) so Rusi izpraznili ter so jo zasedle nemške čete. Vzhodno od Kovna proti Vilni so Nemci v bojih ujeli 2450 Rusov in uplenili več topov. V Kurlandiji se boji nadaljujejo.
V dobrem mesecu so Rusi izgubili 14 močnih trdnjav. Ostal jim le še trd-
brez noge, me ne bo več marala in — tega — tega — gospodična, tega ne prenesem!« Ihte je zakopal glavo v blazine.
Obrisala mu je pot in ga potolažila:
»Prijatelj! Če vas dekle ljubi, če ima res dobm srce, vas ne bo ljubila potem nič manj — jaz mislim še bolj!«
»Mislite!« je zaklical in se vzravnal.
»Mislim, prepričana sem!« sem mu odgovorila.
»Dobro, malo bom zaspal in jutri vam bom povedal.«
Zrahljala sem mu blazine in ostala pri njemu, dokler ni zaspal.
Zjutraj zgodaj sem zopet prišla k njemu. Nasmejal se mi je.
»Dobro mi je. Naredite z menoj kar hočete; še bi rad živel. Samo materi bi rad popreje pisal. Prosim gospodična, pero in papirja mi prinesite!«
i»Precej, precej in odhitela sem naglih korakov, kajti zdel se mi je tako čuden. Hitela sem po gosp. dr. VučetiČ, ki mu je vbrizgal neko okrepčevalno tekočino. »Radi operacije!« smo mu pojasnili. Ko sem mu potem dala pero in papir, je zašepetal: »mati, mati...« in srce je nehalo biti...
„Doma imam dekleta, ki ga ljubim.. “
Bolniška strežnica pripoveduje v nekem nemškem listu sledeče:
Vojak, katerega so pred par dnevi operirali, je ležal v vročici, ki je vedno bolj naraščala. Zadnji kirurgični poizkus, rešiti mu nogo, je vzdignil temperaturo do številke, ki je usodepolna in lahko ugasne življenje. Hitro so nesli bolnika nazaj v bolniško sobo in poklicali prvega zdravnika dr. Sondemayer-ja. Bilo je ob 8. uri zvečer. Dr. Sonder-mayer se je obrnil proti meni in mi dejal: Ne morem mu pomagati drugače, kakor z zadnjim kar mi ostane . . .!«
In oko se mu je zasvetilo vlažno. Pogledal je bolnika in mu rekel:
»Ti, dečko, nogo ti moram vzeti, če hočeš živeti!«
Bolnik je molčal.
»Ti, ali si me slišal? nogo ti moram vzeti!«
»Gospod doktor, norčujete se, kaj ne?« je zašepetal mladi vojak.
»Ne, moj dragi; tu ni prostora ne časa za šale!« ga je zavrnil zdravnik.
»Gospod doktor,« je zavpil ubogi
človek, »nogo naj dam? Rajši umrem, kot živim brez noge!«
»Ja, kakor hočeš! Siliti ne morem nikogar. Toda če imaš doma očeta ali mater, ali koga drugega, ki ti je drag, si boš stvar premislil.«
»Ja, ja, gospod doktor! Premislil bom malo!«
»Ampak precej, precej premisli. Jutri bo prepozno!«
»Precej, precej ne morem!« Težke solze so mu privrele iz oči in s povzdignjenimi rokami je prosil: »Jutri, jutri povem!«
»Kakor hočeš!« in zdravnik je odšel.
Dve minuti pozneje sem pristopila k njegovi postelji.
»Gospodična, ali moram res umreti, če ne dam noge?«
»Tako pravi gospod doktor. Dober človek je in srce ga boli vselej, kadar mora rezati.«
Zopet so se zasvetile solze v njegovih očeh in počasi so mu lile po bledem utrujenem licu. Molče je strmel pred se. Za nekaj časa je obrnil glavo proti meni in s tresočim glasom je rekel: »Glejte gospodična! Doma imam dekleta, ki o-a ljubim, in če se vrnem
njavsiki trikot Mihajlograd — Rovno — Dubno (severovzhodno od Brodyja).
Italijansko bojišče. 22. avgusta je naša artiljerija zmagala italijanske baterije ob izlivu Soče in pognala v beg tudi italijansko pehoto vzhodno od Tržiča. — Na Griže Brdu je bilo krvavo odbitih več italijanskih napadov. — Pri Tolminu in Bovcu je sovražna napadalna sila omagala; Lahi so imeli silne izgube, uspeha pa prav nobenega. — V drugi polovici meseca avgusta s jeli Italijani posebno močno obstreljevati naše postojanke na planoti La-varone; kasneje je napadala tudi pehota. Vsi sovražni napadi so bili popolnoma odbiti. — Naše letalec je bombardiral Brescio.
Zapadno bojišče. Severno od Arra-sa, v Champagni in na višinah ob Mozi je nemška artiljerija razbila več francoskih utrdb.
Pred Dardanelami je sedaj 72 vojnih ladij (angleških, francoskih in italijanskih).
Okno v svet.
Vlada proti prevelikemu navalu na srednje šole. Z ozirom na preveliki, od leta do leta naraščajoči naval na srednje šole in vedno večje naraščanje zavodov in razredov, je bilo naučno ministrstvo prisiljeno, da je izdalo na vse deželne šolske oblasti odlok, v katerem opozarja naučni minister na slabe posledice, ki morajo nastati vsled tega za mladino, če se ne omeji prenapolni-tev srednjih in s tem tudi visokih šol. Gotovo je namreč, da čakajo našo državo po vojski velike naloge, ki bodo zahtevale popolni razvoj duševnih in gospodarskih sil ljudstva in tu naj bo vsakdo mož na svojem mestu. Merodajni krogi se vsled tega opozarjajo, da obračajo vso pozornost na to, da se pošilja novi naraščaj na zavode, oziroma vzgaja za oni poklic, do katerega ima posameznik veselje oziroma kjer bi pozneje narodu in držaivi več koristil. — Omenjeni odlok naučnega ministrstva je brezdvomno zelo upravičen in mogoče bolj kot kak drug narod Avstrije občutimo ravno Slovenci slabe posledice nadprodukcije srednje oziroma visokošolske inteligence. Vsako leto o pričetku šolskega leta opozarjamo na važnost strokovnih, zlasti trgovskih Šol, kajti za politiko ima naš narod Veliko preveč inteligentnih ljudi, premalo pa dobrih trgovcev. Tudi seda-na vojna je najboljši dokaz, da ne zma-8mje množica človeškega materijala, ampak tehnična in gospodarska sredstva. Strokovno in gospodarsko izobra-žeha inteligenca je najboljša prihod-5°st bodisi kakega naroda ali države. ‘Nnršem to posebno na srce polagamo, •mdar bodo izbirali poklice svojih si-jmv. Gospodarska moč odločuje in pa °hnično izobraženstvo!
Zaseženje stročnih živil. Neopravičeno podraženje stročnih živil v preteklem letu je napotilo vlado, da je tudi stročna živila odtegnila špekulaciji m jih vzela v krog onih živil, katerih
poraba prodaja je postavljena pod dr-žavno kontrolo. Z odredbo celotnega ministrstva so se odredbe, ki veljajo glede žita v splošnem, raztegnile tudi na stročna živila, in sicer grah, lečo in fižol vsake vrste, ki se ne porabijo kot zelenjadna prikuha, S tem se je prišlo v okom enostranskemu razpolaganju domačih zalog stročnih jedil, vsled česar bi se lahko splošnosti odtegnila ali podražila. S trenotkom, ko se ločijo od zemlje, se zasežejo tuzemski stročni sadeži leta 1915. Prav tako so zasežene s 1. avgustom še obstoječe zaloge stročnih živil iz prejšnjih žetev. Dokler se pa o porabi stročnih živil kaj drugega ne ukrene, jih smejo lastniki za pre-hranjenje pripadnikov hišnega gospodarstva v poljubni množini porabiti in za saditev imeti. Tudi trgovci, ki razpolagajo z zalogami stročnih živil iz prejšnjih žetev, smejo brez ozira na zaseženje ta do nadaljnjega prodajati. Visak drug promet s stročnimi živili in predelava je prepovedana in prodaja stročnih živil nove žetve le na vojni žitni prometni zavod dovoljena.
Gospodarski pomen Varšave. »No-wa Reforma« poroča: Varšava, tretje največje mesto ruske države, je sedaj v posesti centralnih držav, ki sta zasedli do zdaj 27.000 m2 Ruske Poljske, ki je v vsakem oiziru najbolj razvita dežela ruskega imperija. Vsled svoje lege ob tako važni cesti Visle je postala Varšava, v katere bližini se nahajajo zelo bogati premogu- in rudokopi, prav kmalu trgovsko in industrijsko središče, zlasti od one dobe, ko je prešla Rusija v polovici 19. stoletja k sistemu protekcijske carine, kar je zelo vplivalo na razvoj deželne industrije in kar je obenem povzročilo, da so se preselila industrijska podjetja iz Pruske na Poljsko. Na ta način je nastala tkalska industrija v Lodžu in v Varšavi težeča metalurgična industrija. Ta razvoj za,-hodne Poljske obstoji glavno na zelo intenzivnem gospodarstvu te dežele, ker pripada na en kilometer štirikrat toliko prebivalcev in dvakrat toliko železnic kot v Rusiji. Po zadnji uradni statistiki ima kongresna Poljska 10.953 industrijskih podjetij s 400.000 delavci. Vrednost letne industrijske produkcije je znašala 923 milijonov, to je dve miljardi 307 in pol milijona kron. Od časa tega izračunanja ste se industrija in trgovina še bolj razvili, zlasti tkalska industrija; v tej industrijski stroki je bilo leta 1910 1116, leta 1913 že 1142 podjetij. Po zadnjem izkazu je znašalo število važnejših podjetij, in sicer v živilski stroki 3052, v tkalstvu 1163, konfekciji 1918, kovinski stroki 1510, rudo-kopov in plavžev 479, v lesni 879 in papirni stroki 672. Produkcija premoga je znašala 6 milijonov ton, surovega železa 426.000 ton, gotovih železnih fabri-katov 451.000 ton, špirita dva milijona hektolitrov, sladkorja dva milijona me-terskih stotov, krompirjevega škroba 19 milijonov kilogramov, cementa dva milijona sodov. Letna produkcija Varšave se ceni na 250 milijonov kron in Lodža na 625 milijonov. Manjša denarna vrednost industrijske produkcije se pripisuje okolščini, da ima Var-šaiva mnogo malih industrijskih pod-
jetij, dočim so v Lodžu samo velepodjetja, ki spadajo z glavno^ celo pomožno in stransko produkcijo. V Varšavi pa je nekoliko veleindustrijalnih podjetij, ki so v tehničnem in komercialnem oziru nekaj posebnega; tovarniških podjetij je nad 300. Tudi v trgovini zavzema Varšava zelo važno mesto; sep-temberski sejmi za hmelj in junijski za volno, so zelo velikega pomena in v zadnjem času se je zelo povečala lesna trgovina. Glavni odjemalki sta bili v tem oziru) Nemčija in Avstro-Ogrska. Pred izpraznjenjem mesta so odstranili Rusi vse stroje in zaloge surovin, celo zvonove.
Ob stavki rudarjev na angleškem južnem Walesu so izgubili delavci na plačah 450.000 funtov šterlingov, a zato bodo dobivali zdaj boljše plače, kar se bo kmalu poravnalo.
Živilski oderuhi na Kranjskem.
(Konec.)
Kakor izvemo, se bo proti prekupo-valcem živine vršilo v kratkem pred deželnim sodiščem še več razprav. V kratkem se bo vršila obranava proti J. P. in štirim njegovim pomagačem, ki So obdolženi prekunovanja v velikem obsegu.
Ljubljansko sodišče je občutno kaznovalo pet kmečkih posestnikov ljubljanske okolice ter jim naložilo kazen treh do petih dni, 20 do 40 kron globe ter izreklo zapad predragih drv, ki jih je bil zasegel ljubljanski mestni magistrat. Po § 9. navedene cesarske naredbe se namreč lahko v sodbi izre-re, »da je storilčeva zaloga zapadla v prid državi, ki ima zapadle zaloge vporabiti za preskrbovali j e prebivalstva«. Želeti bi bilo, da bi sodišča to določbo uporabljala pri vsaki možni priliki.
Na ljubljanskem trgu so se v poslednjem času zelo drago prodajale češnje. Več branjevk je bilo pred okr. sodiščem oproščenih, ker so se izgovarjale, da so same blago tako drago kupile, vsled česar ga ne morejo cenejše prodajati. Javni obtožitelj je v vseh teh slučajih vložil vzklic in se bo torej razprava ponovila pred deželnim sodiščem.
Pšenice so imeli kmetje na Gorenjskem, pa tudi v litijskem okraju še do poslednjega časa mnogo v zalogi. Dobiti je pa ni bilo od njih, če jim nisi ponudil za mernik najmanj 20 kron, to je za sto kilogramov kar 80 do 100 K. Okrajna sodišča so te tiče, ki jih je bilo največ v litijskem okraju, obsojala na denarne globe od 50 do 10 K.
Mlinar in mokar, ki sta kupila pšenico po 1 kilogram, sta seveda prodajala pšenično moko, ki ni bila vedno najboljše vrste, popolnoma mirno kar po dve kroni. Zaradi takega draženja je dobil na primer mlinar Jožef O. iz Duplice 150 kron globe, oziroma 15 dni zapora. Ker je dražila moko, akoravno je bila že enkrat kaznovana, se je obsodila M. L. v Ložu zaradi pregreška
draženja na pet dni strogega in poostrenega zapora ter na 100 kron globe. Ta sodba pa še ni pravnokrepna, ker sta se be stranki pritožili..
Ponekodi imajoi kmečki posestniki navado, da prinašajo moko skrivoma tudi na trg in jo tam prodajajo na litre (dva litra moke približno en kilogram) po 80 vin. do 1 krone. Pred kratkim je okrajno sodišče v Kranju kaznovalo deset kmetic iz Zg. Berninkov, eno iz Šmartna pri Cerekljah, eno iz Hrastja in mlinarja Matijo K. iz Predoselj, ki so tržili po tej metodi.
Dočirn je okrajno sodišče naložilo tem krivcem mile kazni, 24urni zapor ali pa po 20 K globe, se jim je kazen pri deželnem sodišču zvišala povprek na tri dni zapora in do 30 kron. globe.
Tudi koruzna moka, ki je prej nihče ni hotel jesti, se je prodajala po 90 vinarjev in po 1 krono kilogram. Radi takega draženja je bila obsojena Helena R. iz Seničnega pri Tržiču, ki jo je obsodilo okrajno sodišče v Tržiču, na 80 kron globe, pri deželnem sodišču na 10 K globe, odnosno 12 dni zapora.
Razen tega je bilo v Ljubljani in na deželi kaznovanih kakih deset dra-žilcev petroleja, ker so prodajali petrolej mesto po običajni ceni 64 vin., kar po 80 do 90 vin. liter.
Kmalu po nričetku vojske je povsod na Kranjskem, posebno pa na Notranjskem, pričelo baje primanjkovati sladkorja. To priliko so nekateri trgovci porabili ter neverjetno poskočili s cenami. Neki trgovec je prodajal sladkor po 1 K 59 vinarjev kilogram. Dobil je tri dni zapora in 50 K globe. Deželno sodišče pa mu je kazen zaokrožilo na pet dni zapora in 80 kron globe.
Okrajno sodišče v Ilirski Bistrici je kaznovalo 10 takih trgovcev, med njimi tudi konzumno društvo v Ilirski Bistrici, in jim poleg občutnih denarnih glob zaseglo tudi zaloge sladkorja, v enem slučaju kar 552 kg.
Do zdaj je bilo v okolišu ljubljanskega deželnega sodišča kaznovanih okoli 140 dražilcev živil in navijalcev cen. Prisojene jim kazni so pravične in so jih krivci tudi zaslužili.
XXX
E
Sogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
F Mptfnl uubljhhh
fl . USCI JU1 Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika Izber vezenin, čipk, rokavic, nogavic, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sn-kanoa Itd.
(fredtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
O	Pozor, slovenska delavska društva I	O
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik (Pri Cešniku) LJUBUfUlH Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	£ 3 03 3 3* S
m	Postrežba poštena in zanesljiva.	O
~7/—7r
-2ŠZS2

A. <& E. SK^®EEinŠs	forg 1®
Velika zaloga manufakturnega blaga, različno sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kakovostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cenel
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh velikostih za otroke. — Predpasniki najnovejših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do najfinejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha.
Vedno sveže blago!

HaiholiSa, naisigurneiSa prilika za štedeniei
Ljudska Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubliani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni itiši, nasproti hotela „Union" za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
Sodišča naj po tej poti korakajo naprej, da se kolikor toliko draginja omeji in zniža.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne.
in jih obrestuje po
43
Uk«„PrlMuMr.PU.Boiiliii;
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo te sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, Izvrstno, krepilno In slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčn,' krč, steklenica SO v.
Posipalnl pražek, proti ognjivanju otrok in proti po-teniu nog, škatlica so v.
Blbje olje, steklenica l krono In 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes In trde kože, steklenica 70 v.
„Sladtn" za otroke. Škatla ao v.
Tinktura za želodec, odvajalno In želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, Izvrsten pripomoček proti kažlju, ste-
_ klenlca 1 krono.	_.
Železnato vino, steklenica 2 kroni #0 v In 4 krone 80 v.
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.