Glasilo občine Logatec. 16. oktober 2003, letnik XXXIII, št. 10
^ Arheološki park Longaticum
^ Le kod teče podzemna Ljubljanica?
Najprej
Kako žaltave se razdirajo!
Prehod iz poletja v jesen je zaznamoval še nekatere sitne premike in premene.
Se pomnite celo leto služenja
vojaškega roka? Kaj leto, celo dve leti in tri leta; tistih, ki so prepevali: čez kratkih sedem let, se bova vid'la spet, pa tako in tako ni več med živimi. Zdaj ti pa na vsem lepem obesijo služenje vojaščine na klin. Že prav. Toda, na kateri klin bomo zdaj obesili tisto naše leto ali dve leti ali celo tri leta? Koliko izgubljenega časa in denarja!? Ej, država, država! Pa kako nemilosrčna si bila! Zdaj bomo pa lahko shajali s plačanci, in domovina bo rešena.
Še bolj bo domovina rešena z Belo knjigo, ki nas želi tako oblagrovati z zdravjem, da bomo obiske pri zdravnikih in zdravila kljub zavarovanju plačevali, seveda, simboličnot!?), in še to iz vzgojnih nagibov, češ kar je brezplačno(?), nima cene. In podobne ncslanerije.
Kebri pa se še vedno spreletavajo po našem zdravstvenem obnebju.
Naše politično obnebje pa se vse bolj pripravlja na menjave. Nekdanja stranka SDS ne bo več SDS, ampak bo SDS. Razlika je očitna. SLS, ki še naprej ostaja SLS, pa bo oktobra po božji volji zamenjala le predsednika. Če bo. LDS pa je tako in tako že zamenjala vse, kar je bilo potrebno zamenjave.
Bo treba tudi referendum zamenjati za kaj drugega? Ko je referendumu 0 nedeljskem delu v trgovinah pritrdila večina tistih, ki so glasovali, je naše objektivno in neodvisno novinarstvo hitelo v en glas dopovedovati bralstvu, daje bil izid referenduma Pirova zmaga, da je bil referendum nepotreben, da je bil nesmiseln, daje zaušnica pobudnikom, da gre za nezaupnico potrošnikov, da je referendum peljal glasovalec žejne čez vodo, da je šlo za referendumsko farso, za nepotrebno tratenje časa in davkoplačcvalskega denarja, da je večina dala košarico manjšini in še mnogo podobnega. Le to, daje bil tudi ta referendum demoratični izraz ljudske volje, se našemu objektivnemu in neodvisnemu  novinarstvu ni
zapisalo.
Pač pa seje zapisalo v Delu tankočutnemu in resnicoljubnemu novinarju Zdcnku Matozu, ki se pretirano ne trudi z objavami dogodkov na Logaškem, da ima občina težave z občinskim glasilom in da je občina ostala brez glasila. Tankočutni in resnicoljubni novinar bi preprosto nič ne pisal o občinskem glasilu, če že o njem nič ne ve, niti tega ne, da občina nima težav z občinskim glasilom in da glasilo izhaja kar redno, in to že 33. leto, kar sicer ni okrogel jubilej.
Okrogli 50-letni jubilej pa je 7. septembra doživel KLI brez fanfar. Kan far ne bodo dočakale niti spremembe Statuta in Poslovnika občine koalicija in opozicija sta še preveč vsaka k sebi.
No, pa vsaj mrka še nismo doživeli ne v Sloveniji ne v Logatcu niti pravega niti navideznega; navideznih poslov 80 se lotile le borzne hiše. Zakaj pa ne? Afer nam vendar ne sme zmanjkati. Ja! Morda pa bo novina odplaknila vsaj nekaj te žaltavosti.
Urednik
Obe i na zajetnih razvojnih
korakov
Ob prazniku občine slavnostno zasedanje občinskega sveta - prijetno kulturno obarvani umeščen slavnostni govor nagovor župana - KLI dobitnik najvišjega občinskega priznanja.
Slavnostna seja, ki seje 19. septembra odvijala v počastitev občinskega praznika, je bila kulturno prijetno obarvana z nastopi Trobilnega kvinteta, sopranistke Jerice Rudolf ob spremljavi pianista Mihe Nagodeta, skupine Nemogoče in Harmonikarskega orkestra vse iz Glasbene šole. Osrednji dogodek je veljal podelitvi spominske plakete z znakom. Prireditev je mikavno vodila
Renata Gutnik
Po pozdravu, ki je veljal občinskim svetnikom, predstavnikom krajevnih skupnosti, vsem drugim prisotnim, posebej še poslancema Majdi Zupan in Stanislavu Brenčiču in častni občanki dr. Pavli Jerina Lah, je župan Janez Nagode nadaljeval slavnostni govor in med drugim dejal: »Danes v občini živi, ustvarja in tudi po svojih močeh
oblikuje skupno sožitje skoraj 12 tisoč prebivalcev. Med njimi je preko 21% mladih, starih do 15 let. Smo občina, ki se lahko pohvali z velikim naravnim prirastkom, mnogo večjim, kot velja za povprečje v Sloveniji. Mnogi, ki obiskujejo naše kraje po daljšem obdobju, smatrajo, da se Logatec in z njim tudi celotna občina zelo hitro razvija. Vsi, ki živimo in ustvarjamo tu, pa vemo da ostaja nedokončanih
in niti začetih še mnogo nalog in obvez. Mnogo nalog, ki jih mora lokalna skupnost postoriti, je opredeljenih v zakonih, v posameznih
Slavnostni govor župana Janeza Nagodeta. Foto:./. Turk
uredbah  vlade  in ministrstev. Obveznosti se samo večajo in' dopolnjujejo, pri tem pa je občina le malokrat povabljena k razpravi.
Vedno več sredstev iz občinskega proračuna gre za izvrševanje zakonskih obvez in vodnom manj jih ostaja za nujne in potrebne investicije. Obljublja se nova, spremenjena politika financiranja občin, ki bo morda še slabša in bo zagotavljala še manj potrebnih sredstev. V tem trenutku tečejo vsa prizadevanja v centralizacijo vseh služb v sam center države. Tečejo priprave za reorganizacijo sodstva sodnikov /a prekrške. Mnogo se razpravlja o regijah, predvsem o njihovem številu, 0 tem, kje bodo sedeži, kje in kako se bo oblikovala tretja veja oblasti, kdo bo usmerjal in vodil razvojno agencijo, kateri so pomembni projekti, koliko sredstev bo morala prispevati občina. Malo, skoraj nič pa se ne razpravlja o pristojnostih in obveznostih, ki naj bi bile prenesene na regijo iz državne in občinske pristojnosti.
Slovenija postaja s I. majem
prihodnjega leta članica Evropske unije. Mnogi se tega trenutka veselijo, mnogi ga pričakujejo z nezaupanjem in strahom. Predvsem lokalne skupnosti pričakujemo večjo možnost pridobivanja nepovratnih sredstev za posamezne programe in projekte. Kaj v resnici pomeni biti član tako velike družine, kot je združena Evropa, pa bo pokazal čas.
S samim dogajanjem in izvajanjem določenih investicij v občini še zdaleč nisem zadovoljen in postajam že kar malo zaskrbljen. Premnogo stvari je treba še urediti. Pri tem pa si vedno pogosteje sam sebi zastavljam vprašanje, kje dobiti potrebna sredstva. V zadnjem času pa se pogosto tudi sprašujem, ali bomo našli toliko politične volje na ravni lokalne politike, da bomo strnili svoje želje in prizadevanja in s skupnimi močmi poskrbeli za izvajanje možnih obveznosti, jim določili vrstni red in jih tudi podprli s svojimi prizadevanji. Ali bomo pozabili na stare zamere in nesoglasja in peljali voz, v katerega smo vpreženi, bolj složno v prihodnost?
Kljub vsemu se nekaj dogaja. Letos smo posvečali veliko časa investicijam: zagotavljanju potrebnih prostorov in opreme za potrebe devetletnega izobraževanja v vseh treh osnovnih šolah, pri čemer je  treba  poudariti,  da  nas v
Najprej
prihodnjem letu čaka ob sofinanciranju Ministrstva za šolstvo, znanost in šport I. faza rekonstrukcije šole Tabor v in tudi ureditev Knjižnice in multimedijske učilnice v OŠ Osem atalcev. - Tc dni je konačana II. faza obnove odlagališča komunalnih odpadkov Ostri vrh, ki za prihodnje obdobje omogoča odlaganje odpadkov naši občini in morda tudi sosednim občinam. Končana je tudi obnova (iorenjske ceste v KS Tabor, o kateri je bilo mnogo govora in izrečenih mnogo lepih, šc več pa neprimernih opazk. Poleg obnove ceste in izgradnje novega mostu čez Črni potok je obnova vsebovala tudi izgradnjo fekalne in meteorne kanalizacije, obnovo vodovoda, plinifikacijo, izgradnjo javne razsvetljave in ureditev obračališča ob OŠ Tabor. Žal, pa niso uspela naša prizadevanja za izgradnjo enostranskega pločnika za zagotavljanje večje varnosti pešcev. -Izvedene so bile tudi posodobitve lokalnih in krajevnih cest v KS Rovte, Vrh Sv. Treh Kraljev, v Hotedršici; v naslednjih dneh pa se prične posodobitev Ulice 5. maja na Martinj Hribu. V sodelovanju z Direkcijo RS za ceste in Ministrstva za promet se zaključuje križišče pri Klamu. Določene obveznosti pa se odvijajo tudi v okviru izgradnje IOC Zapolje: obnova vodovoda Turkova grapa-Logatec, ki bo omogočila še letos tudi
llarmonikarski orkester, dirigent P. Malavašie.
Foto: J. Turk
Najprej
priklop na javni vodovod vsem prebivalcem zaselka Ceste, izgradnja trato postaje, pričctck izgradnje ceste.
Veliko pa je bilo narejenega tudi pri pridobivanju projektov in pri zagotavljanju sofinanciranja za določene projekte: 30% sofinanciranja obnove OŠ Tabor (slabih 100 milijonov); 50% sofinanciranja obnove vodovoda v KS Rovtc iz programa SAPARD (18 milijonov); dalje sofinanciranje izgradnje zunanjih igrišč pri OŠ Osem talcev; preureditve Knjižnice v višini 13% investicije, digitalizacije prostorskih dokumentov občine ter zloženk iz projekta Po poteh dediščine. Pričakujemo pa tudi določena sofinanciranja za gradnjo kanalizacijskih vodov v KS Naklo za projekt Jačka in Mandrge; z omenjenima projektoma nameravamo kandidirati za nepovratna sredstva pri Evropski uniji.
Nadalje si bomo prizadevali za uvrstitev obnove glavne ceste skozi Logatec v državni proračun in tudi v samo izvedbo, pri čemer pa pričakujemo tudi dobro sodelovanje krajanov. Težimo tudi k dokončanju obnove ceste skozi naselje Kalce.
Te dni smo prejeli izdelano
Spominska plaketa z znakom za KLI!
V imenu občine in svojem imenuje župan Janez Nagode podelil družbi KLI, d.d., Logatec najvišje občinsko priznanje spominsko plaketo z znakom - za 50-letni prispevek k gospodarstvu in razvoju samega kraja z željo, da družba tudi v prihodnje vztraja na svoji poti, pa čeprav postaja ta iz dneva v dan težavnješa.
V imenu družbe KLI je najvišje priznanje sprejela direktorica Danijela Rus.
I
Direktorica D. Rus sprejema spominsko plaketo za KLI    Foto:./. Turk ------------------------1
Fcasibilitv študijo o zajemanju in čiščenju odpadnih voda v občini Logatec, kjer so na podlagi Pravilnika o čiščenju odpadnih voda Ministrstva za okolje, energijo in prostor konce lanskega leta idejno obdelana vsa naselja v občini, ki bodo morala do leta 2012 imeti urejeno zajemanje in
Na županovem prazničnem sprejemu.
Foto: J. Turk
čiščenje odpadnih voda. Prva faza te ureditve pa je rekonstrukcija in večanje čistilne naprave v Logatcu. Kdaj, kako in s kakšno dinamiko se bodo želene investicije pričele, pa je odvisno od prizadevanja občinske uprave, od politične volje in složnosti v občinskem svetu, od sodelovanja drugih institucij, predvsem pa od razpoložljivih sredstev.
Danes pa je predvsem dan praznovanja. Trenutek, ko se spodobi, da se izreče čestitke občanom in vse priznanje tistim, ki so v preteklosti skrbeli za razvoj kraja, občine, nudili možnost služenja vsakdanjega kruha in so tudi danes uspešna in sodobna družba. Ob praznovanju sc tudi spodobi, da zaslužnim izrečemo zahvalo za vse, kar so storili za boljše počutje, za večjo srečo in zadovoljstvo naših občanov, čeprav je to le skromen prispevek na področju športa, kulture ali samo prijazen in kulturen pozdrav..."
_ Najprej
Dober dan - gospd župan!
Obnova rovtarskega vodovoda tik pred začetkom
Prenova vodovoda v Rovtah se bo začela prav kmalu. Občini so bila odobrena sredstva iz programa SAPARD v višini 1S milijonov lorajev, kar je 50% celotne investicijske vrednosti. Vsak čas pričakuje občina soglasje Ministrstva za finance, na podlagi katerega bo občina lahko takoj objaviia razpis za izvedbena dela, ki bodo končana do leta 2005.
Le soglasje še manjka
Ministrstvo za šolstvo, šport in znanost je občini odobrilo sredstva za adaptacijo gornjclogaške šole. Ministrstvo za finance pa še ni izdalo svojega soglasja k uporabi sredstev in tako nas je preskočilo prvo leto devctletke, zaradi cesarje bilo treba začeti pouk z. zasilnimi prostorskimi rešitvami. Takoj po prejemu zadevnega soglasja bo občina objavila razpis za izvedbena dela. Skupaj Z vodstvom šole bo pripravljeno vse, da se bo adaptacija opravila prihodnje poletje   od junija do septembra.
Pa bo urejena tudi Cesta 5. maja
Te dni tečejo dela za prenovo Ceste 5. maja na Martinj Hribu; ta že dalj časa čaka na primernejšo podobo. Posodobitvcna dela bodo zajela kanalizaejo za padavinske vode, javno razsvetljavo in asfaltiranje cestišča. Dela bodo stala 18 milijonov tolarjev; deloma bo sredstva pispeval občinski proračun, deloma pa občani skladno s programom opremljanja stavbnih zemljišč. Izvajalca del sta firmi Jesenko, s.p. in Primorje, d.d., iz Ajdovščine.
Več nove kanalizacije, več kakovostne vode za ljudi in ribe
Občina je pridobila tudi gradbeno dovoljenje za
Ko suša izsuši Črni potok. Foto:./. Turk
gradnjo druge faze kanalizacije za fekelne in padavinske vode po Pokopališki, delu Režiškein proti Podstrmici. Letos bo zgrajena povezava kanalizacije med Gorenjsko in Pokopališko-Rcžiško. Investicijska vrednost 80 milijonov tolarjev se bo krila deloma iz republiške takse za obremenjevanje voda, deloma s sredstvi proračuna v prihodnjem letu. Na delu Rcžiške in v Podstrmici se bodo dela izvajala sočasno s prenovo vodovoda iz Cuntove grape proti Dolenjemu Logatcu; za ta dela bo izdano gradbeno dovoljenje oktobra letos. Z vključitvijo vrtin kapacitete 40 1/sek v novi vodovod bo zagotovljeno dovolj kvalitetne vode za Dolenji Logatec (Martinj Hrib in del naselja desno od ceste proti Ljubljani). Ker bodo površinska zajetja opuščena, bo poslej več vode tudi za ribe v Črnem potoku
Nova vrtina bo Lazam zagotovila dovolj neoporečne vode
Lazam so se v letošnji suši presušili vodni izviri pod Goro, čeprav v globini 18 metrov. Zaradi količinske in kakovostne nezanesljivosti te vrtine so prav te dni vrtali po nasvetih strkovnjakov, tudi domačina, geologa Prestorja, na isti lokaciji, le da bo ta vrtina segala do globine 100 metrov, kjer naj bi bile obilne zaloge kakovostne vode.
Krožišče pri Klamu pred tehničnim pregledom
Po novem krožišču pri Klamu, ki gaje od letošnje pomladi gradilo Cestno podjetje Ljubljana, smo se sicer zapeljali že v začetku septembra, vendar tehnični pregled bo opravljan v oktobru. Občina je bila pri celotni ivesticiji, vredni 103 milijone tolarjev, udeležena z 31 milijoni, s čimer je financirala prestavitev vodovoda in telefonskih vodov, pločnik in javno razsvetljavo. Župan si prizadeva, da bi središče krožišča ne bilo le posejano s cvetjem, temveč naj bi vanj postavili še kako dckorativno-simbolno stvaritev.
Vendar kmalu spet na Kalce po varnejšem pločniku
Direkcija za ceste Republike Slovenije je objavila razpis za prenovo pločnika od Pokopališke do Kale. Pločnik, ki gaje bila zgradila občina, je nevarno poniknil pod ravem, ko je Direkcija kasnjc prenovljala cesto od Gorenjega Logatca proti Kalcam. Občina bo pri tej obnovi sofinacirala postavitev javne razsvetljave, obnovo vodovoda vzdolž pločnika in dograditev manjkajočega dela pločnika (od avtobusnega postajališča do konca Kale), čeprav Direkcija za ceste pričakuje, da bi občina nasploh še kaj primaknila k prenovi pločnika. Toda občina, kot rečeno, je svoje že opravila.
Martin Koren
Najprej _
Ob nedeljah manj nakupov
Referendum je pritrdil omejitvam nedeljskega trgovinskega dela
Kakorkoli že, referendum je pritrdil predlagateljem omejevanja nedeljskega dela v trgovinah. In kako smo glasovali?
Na državni ravni:
glasovalo: 445.842 oz. 27,4%
Na ravni občine:
glasovalo: 2.704
oz. 39, 59%
ZA: 256.461 oz. 57.53%
PROTI: 185.773 oz. 41,67%
ZA: PROTI: 1.663 oz. 901 5,32% oz. 34, 78%
Najvišji odstotek glasovalcev se je udeležil referenduma na Medvedjem Brdu 59,52%, kjer so tudi najviše pritrdili referendumskemu vprašanju z 81,00%. Najnižji odstotek glasovalcev seje udeležil referenduma v Hotedršici -29,19%, najmanj protivnih glasov pa so oddali na Medvedjem Brdu - 19,00%. Najmanj glasov ZA pa so referendumskemu vprašanju namenili na Vrhu Svetih Treh Kraljev-55, 91%.
Za omejitev nedeljskega dela.
Zdaj je na vrsti državni zbor, da prelije v zakon o trgovini.
Fotoi./. Turk voljo ljudstva
Martin Koren
Izza svetniških klopi
Še naprej vsak pri svojem
Do sprememb Statuta in Poslovnika občine še vedno manjka soglasje
med koalicijo in opozicijo
V sredo, 1. oktobra, je župan Janez Nagode povabil na delovni sestanek, na katerem naj bi se usklajeno dogovorili za ponovni predlog dopolnil Statuta in Poslovnika občine Logatec, člane Statutarno pravne komisije, vodje svetniških skupin, direktorico občinske uprave Alenko Gorzo Jereb, svetovalko za družbene dejavnosti Nado Sajovec in posebnega gosta mag. pravnih ved Boštjana
Naporna razprava brez. soglasja.
Brczovnika z Inštituta za lokalno samoupravo in javna naročila iz Maribora.
Namera, da bi se koalicijska in opozicijska stran usoglasili glede ponovne obravnave dopolnil in sprememb Statuta in Poslovnika, ki jima je opozicija na septembrski seji občinskega sveta nasprotovala, ni našla resne poti. Ponovno utemeljevanje župana in svetnikov s koalicijske strani (SLS, LDS in neodvisni) o nujnosti uskladitve obeh aktov z novo zakonodajo ni doseglo, da bi opozicija (NSi in SDS) popustila. Tudi pravna mnenja, ki jih je pojasnjeval mag. Brezovnik niso zalegla. Opozicija sicer ne nasprotuje prenovi Statuta in Poslovnika, vztraja pa pri tem, da sc pred razpravo o novelizaciji obeh aktov skladno z demokratičnimi in statutarnimi normani vključi v odbor za stavbna zemljišča in v nadzorni svet Komunalnega podjetja član iz opozicije ter da se oblikuje predlog za poseben odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prostor.
Po dolgi in burni razpravi je ostala vsaka stran še naprej pri svojem. In vendar bo treba Statut in Poslovnik uskladiti z zakonom, za kar jc potrebna dvotretjinska večina, koaliciji pa brez opozicije manjka en glas. Potrebni bodo ponovni preudarki.
Špela Istenič
Izza svetniških klopi
Svetniki sprašujejo -župan odgovarja
Občinsk prisluhnil vprašan
i svet je na začetku septebrskc seje jem in pobudam svojih članov.
Miro Šcmrov, NSi, je v daljšem ekspozeju izpostavil široko paleto zadreg, ki težijo prebivalce Kale: od že zdavnaj načrtovane obnove pločnika, ki je izginil ob rekonstrukciji ceste, prek gradnje kanalizacije, kabelske televizije, javne razsvetljave do prehitre dovoljene vožnje skozi naselje.
Nato je Damjan Menard, SM, vprašal, kdaj bo napeljana javna razsvetljava po Gregorčičevi, Levstikovi, Potoški, po Naklu in Rovtarski cesti ter kdaj se bo začela graditi kanalizacija na Notranjski, karje vse zajeto v letošnjem občinskem proračunu, a se dela še niso prav začela.
OV odgovoru je župan ponovil že mnogokrat pojasnjen potek dogodkov ob rekonstrukciji ceste proti Kalcam, kdaj in kako seje zagotavljal denar, kdo je bil dolžan kaj storiti. Povedal je, daje kanalizacija zahteven in drag projekt, da je odprta tudi opcija individualnih čistilnih naprav. Na kratko je pojasnil tudi zadrege pri pridobivanju soglasij nekaterih lastnikov za prekop zemljišč, karje za Arjem sicer razumljivo, ker gre zvečine za zelo majhne parcele.
K županovim odgovorom so svoja razmišljanja in pojasnjevanja dodajali tudi svetniki v smislu medsebojnih razmišljanj in pojasnjevanj, tako da je sej vajeni poslanec državnega zbora dvakrat interveniral in usmerjal razpravljalcc k upoštevanju poslovnika.
J. T.
------- -- _--- ------£j|
K prijaznejšim odlokom '
Veliki iztoki vode zaradi napak na omrežju - Obdavčitev nepozidanega stavbnega zemljišča - Občini predkupna pravica za nepremičnine - Program opremljanja stavbnih zemljišč - Imenovana komisija za gospodarjenje s
stavbnimi zemljišči
Občinski svet je na septembrski seji dopolnil Odlok 0 oskrbi s pitno vodo na območju občine Logatec. Komunalno podjetje Logatec ugotavlja vsako leto nekaj večjih iztokov vode zaradi napak na internem omrežju uporabnikov. Te količine včasih presegajo tudi 1000 kubičnih metrov vode in bi ob doslednem upoštevanju odloka pomenile tako velike zneske, da jih marsikdo ne bi zmogel. Po novem bo v takih primerih odjemalec, ki ni kriv za iztok inje o tem obvestil upravljavca, plačal povprečno mesečno porabo prejšnjega obračunskega obdobja. Krivdo presoja direktor Komunalnega podjetja, v primeru spora pa O tem odloči nadzorni svet podjetja. Ugotavljamo, da je dopolnjeni odlok bolj prijazen do ljudi.
Ali bo tak tudi nov odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, kije bil na seji sprejet v prvi obravnavi, pa se še ne ve. Načrtovano je, da bi občani plačevali nadomestilo tudi za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča tam, kjer je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, daje dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih zgradb. Primeri, posredovani svetnikom, so pokazali, da bi lahko bil znesek za nekatere občane večji tudi za nekaj sto procentov. Glede na tako (pre)visoko obdavčitev je župan predlagal, da bi nezazidana stavbna zemljišča obdavčili le
v višini 10% nadomestila, ki velja sicer za zazidana stavbna zemljišča. Da bo pa tak izračun možno narediti, bo treba vzpostaviti novo evidenco, kar pa bo terjalo veliko truda, časa in denarja.
V prvi obravnavi je bil sprejet odlok o predkupni pravici občine Logatec pri nepremičninah na celotnem poselitvenem območju občine in na območju obstoječih in predvidenih infrastrukturnih omrežij. Tako bi imela občina večji vpliv na zemljiško politiko in urejanje prostora, predvsem pa na zemljiške rezervacije za prihodnji razvoj občine.
Sprejet je bil program opremljanja stavbnih zemljišč za cestno infrastrukturo s 30% prispevno stopnjo zavezancev oziroma največ 360 000 tolarjev. Prispevek je možno plačati največ v šestih obrokih. V programu je načrtovana ureditev cest Hotedršica-dolnji Novi Svet, Rovte-Sovra in Sopot-Hlevišc. Predvideni strošek asfaltiranja teh cest znaša dobrih 32 milijonov tolarjev.
Končno je bila imenovana Komisija za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči. Upajmo, da bo delala konstruktivno, s posluhom za občinske potrebe in za potrebe posameznikov ter bo v pomoč županu.
Alenka Gorza Jereb
5
O*
Spomenik žrtvam fašizma obtožuje tudi po dvajsetih letih
Slovesnosti ob dvajsetletnici postavitve spomenika žrtvam fašizma na Colu v občini Repentabor se je udeležila tudi delegacija ZB NOB iz
pobratenega Logatca
Pred dvajsetimi leti so na Colu v pobrateni občini Repentabor postavili spomenik žrtvam fašizma. V ta namen so v naravnem okolju uporabili velikansko kraško skalo Pri stenah, ki jo je v tisočletjih izoblikovala narava. Nanjo so pritrdili spominsko ploščo in uredili okolico. Obeležje naj bi postalo last celotne slovenske narodne skupnosti in italijanske demokratične javnosti.
V potrditev vere v ideale svobode, demokracije in antifašizma je občina Repentabor v sodelovanju z. zamejsko borčevsko organizacijo in taborniki rodu Modri val priredila slovesnost ob 20-letnici postavitve spomenika. Lepega sončnega nedeljskega popoldneva 21. septembra seje pri spomeniku zbralo nad 500 ljudi, predvsem mladih. Kot bi prek nastopajočih govornikov, recitatorjev, deklamatorjev, harmonike in Partzanskcga pevskega zbora Pinko Tomažič vrelo iz kraških tal, se je med prisotne razlivala najgloblja spoštljivost do vseh žrtev fašizma. Odločno pa je bilo izraženo tudi ogorčenje nad skrunitvijo spomenikov žrtev fašizma v preteklem obdobju in nad izpadom ljudi iz vladajočih krogov, zlasti sramotnih trditev predsednika italijanske vlade o Mussoliniju kot »dobrotniku«.
O postavitvi spomenika, njegovem pomenu in namenu ter ob 20-lctnici njegove postavitve je izšel zapis, v katerega uvod je tamkajšnji župan Aleks Križman zapisal:
»Popotnik, postoj in se zamisli! - Ali se tudi tebi zdi, daje ob 20-letnici postavitve tega spomenika njegova sporočilnost še aktualna?
Za našo skupnost je spomin na žrtve še tako živ, zato naj to obeležje predstavlja trajen opomin in kažipot
Na slovesnosti je govoril repenski župan. Foto:./. Turk
tudi rodovom tretjega tisočletja.«
Slovesnosti Pri stenah se je udeležila tudi delegacija ZB NOB iz Logatca, položila venec k spomeniku žrtvam fašizma in obiskala grob padlega partizanskega poveljnika Franca Nemgarja, doma iz Laz.
V. Sen
Slovenija - moja cista dežela
V akciji Nedeljskega tudi logaški planinci
Skupina planincev seje 8. avgusta udeležila akcije Slovenija - moja čista dežela v organizaciji Nedeljskega. Očiščevalna dela so stekla na Planini pri jezeru. Z ekološkimi vrečkami so od planine Blato odšli proti Planini jezero - kakih 1450 m -, kjer jih je Tone Fornezzi-Tof sprejel in usmeril še na Ovčarijo, na Planino na lazu, na Krštenico in proti Dednemu polju. V akciji so sodelovali tudi potapljači. Ne eni ne drugi niso imeli preobilnega dela, kar priča o tem, da je ozaveščenost planincev zelo dopadljiva.
Ob enih popoldne nas je v koči Pcrilnik čakalo
presenečenje. Prijazen oskrbnik, ki je zaigral tudi na harmoniko, je z ženo postregel vsem z enolončnico, Ljubljanske mlekarne kot pokrovitelj pa so ponudile osvežilno pijačo. Vsi udeleženci so prejeli tudi majice s spominskim napisom Slovenija   moja čista dežela.
Ker je to leto posvečeno vodam, se je podobna akcija opravjla 20. septembra pri Krnskih jezerih.
Velja poudariti, da ne prva ne druga akcija nista bili v letošnjem programu aktivnosti Planinskega društva Logatec.
Marinka Kozamernik
Signal kabelske televizije tudi v
Hotedršici
Kar nekaj lel se je krajevna skupnost I lotedršiea trudila s predstavniki podjetja Naklo, d.o.o., Logatec in občine, da bi se tudi v Hotedršici izboljšala vidljivost programov ter vzpostavila tudi kabelska televizija (KaTV).
Letošnjo pomlad je Naklo, d.o.o., upravljavec KaTV, le pridobilo vsa potrebna soglasja in gradbeno dovoljenje za gradnjo KaTV. Dela so stekla sredi avgusta; izvajalec del je praktično že zaključil z glavnimi izkopi in
Gasilska društva na preizkušnji
V soboto, 27. septembra, in nedeljo, 28. septembra, je na logaškem nogometnem igrišču potekalo tekmovanje CJasilske zveze Logatec. V gasilskih veščinah in spretnostih se je pomerilo 2') desetin iz. 7 društev. Tekmovalni prostor in potrebno orodje je za tekmovanje pripravilo P(il) Vrh Sv. Treh Kraljev. Pravilnost izvedbe gasilskih in gasilsko športnih disciplin je preverjala ekipa sodnikov iz (IZ Logatec in Vrhnike.
Kdo ho prej? loto:./. Turk
Doseženi rezultati.
Med pionirji: 1. Dol. Logatec, 2. Gor. Logatec, 3 . Hotedršica; med mladinci: I. Rovtc, 2. Medvedje Brdo, 3. Dolenji Logatec; med člani A: 1. Medvedje Brdo, 2. Rovte, 3. Laze-.Iakovica;
Med članicami A: I. Hotedršica, 2. Medvedje Brdo 2, 3. Medvedje Brdo I; med člani B: 1. (rorenji Logatec, 2. Vrh Sv. Treh Kraljev; med veterani: I. Hotedršica, 2. Rovtc; članice (7): Vrh Sv. Treh Kraljev; Članice: (5): Dol. Logatec O tekmovanju najboljših desetin, ki so se pomerile v soboto in nedeljo, 4. in 5. oktobra letos z desetinami iz. GZ Cerknica, Loška dolina in Vrhnika, bomo poročali v naslednji številki Logaških.
M. Cempre Turk
Med seboj
položitvijo kabelskih cevi. Ta čas se izvajajo priključki na odjemna mesta, tako da bo konec oktobra imelo kakih petdeset odjemalcev na voljo vseh 40 programov, kolikor jih ponuja KaTV Logatec.
Vzporedno s televizijskim priključevanjem se posodablja tudi telefonija, saj bo poslej celotno telefonsko omrežje po Hotedršici teklo pod zemljo; koder je mogoče, pa se pripravlja tudi osnova za postavitev javne razsvetljave.
Vse čestitke investitorjem, izvajalcem del pa tudi vaščanom, ki z vso strpnostjo pomagajo reševati težave, ki se pojavljajo ob teh delih.
S. Nagode
Zgodovinsko izročilo velja ohraniti
Tovariško srečanje ZB NOB v Raskovcu - ker 12. september 1943 ne sme v pozabo
Pred osamosvojitvijo Slovenije je logaška občina praznovala svoj občinski praznik 12. septembra, in sicer v spomin na 12. september 1943, koje neposredno po padcu fašistične Italije z logaškega in sosednjih območij v nekaj dneh odšlo v partizane nad 300 ljudi, večinoma mladih, in je bila tako ustanovljena partizanska enota Logaški bataljon. Po osamosvojitvi je bilo praznovanje v počastitev tega dogodka iz NOB ukinjeno.
Združenje borcev in udeležencev NOB Logatec seje negledc na to odločilo ohraniti zgodovinsko izročilo, zato vsako leto prireja v dneh pred 12. septembrom odprto tovariško srečanje. Letos je bila prireditev zadnjo nedeljo avgusta pri domu PIGD KLI v Raskovcu.
Srečanje oh 60-letnici Logaškega bataljona. Loto:./. Turk
V kratkem sporedu so bila navržena nekatera vprašanja, času primerna; ta se nanašajo na neposredno lokalno skupnost in na širše družbeno in politično okolje. Osnovo kulturnega sporeda je prispeval logaški učiteljski oktet. Vse je bilo posvečeno 60. obletnici dogodka.
Poleg članov združenja seje prireditve udeležilo ^ tudi več gostov, med njimi legendama partizanska zdravnica Pavla Jcrina Lah. Udeleženci so bili s srečanjem zadovoljni in so vztrajali, da 12. september 1943 ne sme v pozabo.
V. Sen
Gospodarske diagonale
Več vedeti in bolje znati
Vodilo, ki ga obrtna zbornica želi udejanjiti med svojimi člani v času, ki Slovenijo še loči od vstopa v evropsko skupnost
Letos pripravlja obrtna zbornica še pet, šest seminarjev in krajših tečajev za zadovoljevanje temeljnih potreb po znanju in usposabljanju za delo. Mednje štejemo tudi uporabo računalnika, elektronske pošte in digitalne fotografije. Drugo področje izobraževanja zajema poslovne odnose inveščine: komunikacijo in usposabljanje za učinkovito vodenje skupin in delovnih procesov. Sledila bo še povsem operativna uporaba posameznih predpisov s področja poslovanja. Po novem letu, ki bo naznanilo tudi vstop v Evropo (ali vrnitev ali potrditev, da smo že dolgo v njej), se bodo seminarji nadaljevali.
Izobraževati, učiti odrasle, samostojne nosilce dejavnosti je sicer hvaležno, ne pa zmeraj tudi prijazno sprejeto delo. Preveč je nezaupanja do izvajalcev, preveč tudi različnih potreb in še več nekakšnega ogibanja izobraževanju. Zares, najteže se je na tečaj ali seminar prijaviti, ker prenckateri pomisli najprej na to: kaj bodo pa drugi rekli, če se pri svojih letih prijavim na začetni računalniški tečaj? Nič ne bodo rekli, morda kvečjemu: poglej, ta bi se pa rad še česa naučil! Na tečaju se bo pa tako ali tako srečal s sebi enakimi - in zadrega bo mimo.
To velja za splošno izobraževanje, namenjeno vsakemu podjetniku. Zaradi različnih dejavnosti podjetnikov pa se posebej pripravljajo izobraževanja članov posameznih ustanovljenih sekcij. Osem, devet jih je v zbornici, vsaka s svojimi izobraževalnimi potrebami. Večina izobraževanj je bila načrtovana že s sprejetim delovnim načrtom sekcij za letos. Kar precej jih je treba še uresničiti. Po dolgem, vročem poletju zna biti zato jesen izobraževalno dokaj bogata.
Ker je zbornična predavalnica dovolj prostorna, bo prostor tudi za udeležence, ki niso člani zbornice. Izobraževanja bodo najavljena na zborničnem stenčasu, širše zanimive dejavnosti pa tudi na kabelskem omrežju.
V trdno oporo vodilu več vedeti in bolje znati naj bi postal tudi porajajoči se logaški podjetniški center. Skupaj z zbornico ga na njeno pobudo snujeta še občina in ('enter za razvoj malega gospodarstva Ljubljana. Če bi vse steklo po željah, bi center lahko dejavno zaživel že letos; podjetnikom in tudi drugim zainteresiranim naj bi dajal najširše možnosti dostopa do cenejših kreditov. Predvsem občina pa naj bi za nekatere projekte najširšega pomena prek centra konkurirala tudi za nepovratna sredstva. Treba pa je že na začetku opozoriti, daje od vabljivega oznanila glede ugodnejših kreditov ali nepovratnih sredstev do uspeha (biti izbran med ponujenimi projekti) lahko dokaj trnova pot. Uspeh ni že vnaprej zagotovljen, posebej ne pri konkuriranju za evropska sredstva. Pri vsem tem pa ni dovolj samo sredstva pridobiti, doseči je treba tudi obljubljene rezultate, sicer je treba denar vrniti. Tod pa se lahko tudi zatakne. A   sreča je na strani pogumnih.
Želja je, da vsa predvidena izobraževanja in vse spremljajoče dejavnosti dosežejo svoj smoter. Za to se splača potruditi se in tudi nekaj tvegati.
Več o izobraževanju in zborničnem delu je bilo obiskovalcem na voljo v sredo, 15. oktobra, med 8. in 16. uro, ko je imela zbornica odprta vrata ob tednu vseživljcnjskega učenja (TVU).
Janez Gos lisa
Na tržnici brez tržnice
Lilijana Babic, vedno dobre volje in nasmejana prodajalka, prinaša v Logatec sadje in zelenjavo iz daljnega Čenturja na Koprskem. Skoraj 40 let mineva, odkar Lilijana vztrajno prihaja v Dolenji Logatec - sprva na nekdanjo tržnico, odkar ni tržnice, pa kar tako. Pred sončno pripeko ali pred dežjem in mrazom se zavaruje, kakor ve in zna. Bogve, če bo kdaj le dočakala kak tržnični prostor; morda bi ji zaradi zaslug -40-letna ponudba svežih domačih pridelkov - prej uspeli podeliti naziv častna občanka.
mAš
Vselej dobrovoljna Lilijana.
Turistične panorame
Večni optimist
Kjer grad cesarjev prej v neba je svod kipci, rumeni sip zapira vhod.
L i Ta i Po
Razbita stekla, odpadajoči omet, nagrmadeni odpadki, nepokošena trava so mnoga leta »krasili« grajsko poslopje v Gorenjem Logatcu vse do leta 2002, ko se je pojavil Marko Smole s skupino partnerjev odločil za prenovi graščine. Podjetnik Marko Smole je že dalj časa tudi častni konzul Republike Sejšeli, član predsedstva evropskega konzularnega zbora, dokončuje magisterij iz evropskih zadev in je član sveta guvernerja slovenskih Lions duhov in vztrajni optimist pri obnavljanju gradov. -
V preteklosti ste bili solastnik gradu v Podvinu; kako, da ste sprejeli nov izziv?
Res je, da smo leta 2002 oblikovali interesno skupino z namenom, da v grajskem parku vzpostavimo novo turistično športno in kulturno destinacijo pod enotno blagovno znamko (i rajski park Logatec. Zato smo še istega leta pridobili VVindischgractzov grad s spremljajočimi objekti v izmeri kakih 2.000 nr' in grajski park v izmeri 14.000 ni'. Na grajskem dvorišču sem preživel otroštvo in mladost; tam sem dan za dnem gledal propadajoče poslopje, ki ga kljub lastništvu ni nihče vzdrževal. Pa sem zbral pogum, pripravil v glavi idejni projekt, ga predstavil zainteresiranim partnerjem, županu, banki, prijateljem... pa smo zavihali rokave.
Kakšno je bilo stanje gradu ob nakupu?
Kot rečeno, gradu ni nihče vzdrževal, zato je nezadržno propadal. Puščala je streha, skoz razbita okna je tekla voda, rušil sc je strop, skratka, klavrna zapuščina. Vsepovsod je bilo polno nekdanjih ostankov vzgojnega zavoda in kasnejših odpadkov vse do narkotnanskih igel. Iz gradu smo odpeljali.več kot 20 prikolic smeti in odpadkov. Grad je bil tako vlažen, da v šali večkrat omenim smo na misnice lovili ribe. Z vso odgovornostjo trdim,
da če bi sc takoj ne lotili zaščite, bi se udri še drugi strop, potem bi bila usoda zapečatena. Z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine smo se dogovorili, da bodo pomagali pri strokovni obnovi in pri njej tvorno sodelovali. Podobno je bilo v parku, ki ga je robidovje prekrivalo že do polovice. Danes je park urejen, trava posejana in redno košena, urejene so parkovne poti in obnovljena razsvetljava ter talna infrastruktura. Zahvala gre prijateljem in članom društva za pomoč; v parku jc bilo opravljenih več kot 4000 ur prostovoljnega dela.Vse je dokumentirano v študiji Stanje gradu 2002.
Marko Smole tudi logaški "graščak ".
Kaj pravzaprav vse sodi v območje gradu?
Ko smo odkupili graščino, smo mislili predvsem na njegovo bogato preteklost: 500 let stara grajska stavba (temelji so še iz rimskih časov) je izjemne kulturne zgodovinske vrednosti. V zgodovini je graščina pomenila dominanto v kraju in je veljala za pomembno stično in tranzitno točko mnogih znanih imen iz svetovne zgodovine. Tod so sc namreč premikale največje vojske rimskega časa z Markom Avrelijcm, Francozi z generalom Bernadottom in Napoleonom. Grad je umeščen tudi v imenitno Topografio Carnioliae modernac slovitega J.V. Valvazorja, ki je grad šc posebej upodobil v svojem zgodovinskem delu. O bogati tradiciji gradu govori tudi spoštovani spisek lastnikov; med njimi zasledimo barona
Lamberga, grofa Kolbenzla, Marijo Terezijo-grofico Palf, grofa Coronninija ter kneze Windischgraetze.
Kaj ste doslej že uspeli urediti?
Gradu še nismo začeli obnavljati, ker potrebujemo kopico upravnih dovoljenj in soglasij. Da pa smo zaščitili grad pred nadaljnjim propadanjem, smo popravili streho, presušili stene ter delno zaščitili komunalne vode, obnovili parkovno razsvetljavo, talno infrastrukturo ter opravili raziskave statike in vlage ter primerno sondirali konstrukcijo. Ocenjuje se, da je za ureditev parka in spremljajočih objektov potrebno še 20 milijonov tolarjev, celotna prenova grajske stavbe pa bo predvidoma stala 200 milijonov, kijih bomo pridobili od ministrstva za kulturo, iz evropskih strukturnih skladov ter prek povezanih partnerjev in bančnih posojil. V minulem letu smo očistili in obnovili ter dodelali športne objekte: dve tenis igrišči, košarkarsko igrišče, lokostrelsko pisto, igrišče za badminton, trim stezo, mini nogometno igrišče ter igrišče za odbojko na mivki. Na južnem koncu parka bomo pripravili avtokamp za 30 enot. V parku dograjujemo gostinsko središče, ki bo z bogato ponudbo kulturnih, turističnih in športnih aktivnosti postal center za preživljanje prostega časa. Ustanovljeno je že kulturno-športno-turistično društvo Grajski park, ki naj postane nosilec revitalizacije grajskega kompleksa za potrebe kulturnih, športnih in turističnih prireditev. Z društvom smo poleti temeljito očistili Logaščico od mosta mimo gradu. Člani društva so poleg domačinov tudi Primož Peterka, Martin Strel in Tomaž Humar. Naj ob tc| priložnosti povabim Logatčane, da se nam pridružijo z idejami in voljo za uresničitev projekta, saj v gradu ne straši. Konec koncev grad nc pripada samo članom kluba, ampak tudi vsem Logatčanov, ki spoštujejo krajevno in narodovo zgodovino.
Kakšne so vaše nadaljnje usmeritve?
Tu gre za protokolirani »spisek želja«, ki se spogleduje z načrtovanim projektom Grajski park Logatec. Koordinacijo aktivnosti in trženjsko
c
>(/! «
6ij
I I
Turistične panorame
Logaški graščini se obeta privlačna prihodnost.
strategijo bomo sooblikovali s pomočjo Gea colleage v sodelovanju z Visoko šolo za podjetništvo. Projekt bo zametek inkubatorskega vzorca razvoja nove turistične destinacije. Namembnost grajske stavbe bo v pritličju predvidoma namenjena turističnemu društvu ter gostinstvu, muzejska zbirka, poslovna in poročna dvorana naj bi bili v prvem nadstropju. Še 25 sob naj bi bilo v drugem nadstropju in v mansardi. V bližini se gradi v depandansi nastanitvena zgradba v izmeri 400 m2. V sklopu podjetja bomo tržili tudi storitve cateringa (srednjeveški in sodobni) in postrežbe pri naročniku. Catering se bo lahko razvijal v grajskem parku (vrtni catering) v eminentnem okolju stare grajske kamnite vinske kleti ali v prostorih naročnika. V izdelavi imamo idejno študijo o morebitni vzpostavitvi srednjeveškega gostišča in hotela s starimi vsebinami in srednjeveško postrežbo ob odprtem ognju v zgodovinskih kostumih in sploh z bogatim kulturno zgodovinskim nabojem. Zato se povezujemo v sistem »Hiš s tradicijo«, kar so zelo uspešno oživili na Portugalskem, vodi pa ga
kolega   častni konzul v Portu.
In kako bo  s trženjskimi
prijemi?
Izvedbo trženjske strategije in koncepta trženja Grajskega parka na slovenskem, srednjeevropskem in mednarodnih trgih bo izvedlo marketinško podjetje PG Group. Znotraj grajske stavbe bomo postavili trgovino s spominki, ki bo koordinirala aktivnosti grajskega parka z vsebinami kompatibilnih ponudnikov slovenske in srednjeevropske regije. Del grajske stavbe nameravamo posvetiti rimski zgodovini, ki je svojsko zaznamovala davnino teh krajev. Imamo pa tudi projekt notranjske žganjice kot spominek v estetski izdelavi Steklarne Hrastnik in naših oblikovalcev. - Seveda, vse je odvisno od interesa, ki ga podpira tudi lokalna in širša skupnost; na občini so podprli projekt Grajskega parka s podpisom pisma o nameri.
Načrtujete tudi ustrezne kadrovske rešitve?
Naše podjetje štipendira študenta na Visoki šoli za turizem v Portorožu in na Srednji turistični šoli v Ljubljani. Želimo vzpostavili visoko
kvalificirani menedžmcnt, ki bo z bogatim znanjem in izvirnimi idejami uspešno vodil predstavljeni projekt. V začetku naj bi bilo v Grajskem parku zaposlenih 6 delavcev, z nadaljnjimi aktivnostmi pa naj bi vsako leto zaposlili še po enega sodelavca. Seveda, naši načrti so časovno opredeljeni na krajši in daljši rok, odvisno pač od finančnih razpolaganj. Ostajamo vztrajni optimisti.
Gospod Smole, veliko uspeha pri izpolnjevanju vseh vaših bogatih zamisli.
Albin Čuk
Nagrajena ™ lepota in prikupnost
Sklenila se je turistčna akcija »Moja dežela - lepa in gostoljubna
Ob koncu praznovanja občinskega praznika so bila v petek, 3. oktobra, v Narodnem domu Logatec podeljena priznanja TD Logatec in Hotederšica. Letos so ocenjevalci pregledovali stanovanjske hiše in urejenost krajev spomladi in jeseni. Ocenjevalna komisija je v omenjenem obdobju evidentirala več kot 60 lepo ocvetličenih hiš, v izbor za priznanja pa je odbrala le 30 hiš.
Ob podelitvi priznanj so bili prikazani tudi izdelki iz natečaja turistični spominek občine Logatec, ki so jih predstavili avtorji sami. Na letošnji natečaj seje odzvalo kar devet avtorejev. Komisija je prvo nagrado 100.000 tolarjev prisodila Romanu Dodiču za komplet logaških motivov, uporabnih kot okrasek ali podstavek. Drugo nagrado 50.000 tolarjev je dodelila Francu Godini za oblikovan lipov list z. motivom lipovega drevoreda (iz lipovega lesa). Tretjo nagrado 10.000 tolarjev je prejel Rudi Čamernik za polharski spominek.
Vsa priznanja za ocvetličenje in izdelke iz natečaja za turistični spominek je podelil župan občine Logatec Janez Nagode. Več o nagrajencih turističnega društva pa v prihodnji številki Logaških.
AČ
Kulturni razgledi
A«2i
Opera na logaškem odru!
Puccinijeva Madame Butterfly - zgodovinski glasbeni dogodek, ki ga ni
kazalo zamuditi
V nedeljo, 28. septembra, se je Logateu zgodila opera pravgotovo prvič v logaški zgodovini. In to ne katerakoli, pač pa Puccinijeva Madame Butterflv, natančneje Sanje iz Butlcr-fly. In tudi nc v evropski, pač pa v izvedbi japonskih solistov in zbora Play Opere Tokio. Čo-Čo-Šan: Kiyoc Wada, Suzuki: Yumiko Nambu, Pinkerton: Takchiro Yamaguchi, Sharpless: Maki Orita, Goro: Kazuhito Nakamura, notar: Hirotaka Arai... Klavirska spremljava: Noric Kagawa, scena: SNG Opera in balet Maribor, režija: Gianpaolo Zennaro.
V poznih petdesetih letih prejšnjega stoletja je domači SKUD Rcmigij Jerman odmevno uprizarjal spevoigro Habakuk oder je takrat še imel orkestrsko jamo, v kateri je igro spremljal simfonični orkester pod vodstvom Alojzija Velkavrha. V sedemdesetih letih so na odru gostovali ljubljanski amaterski gledališčniki z opereto Pri belem konjičku, ki so jo uprizorili v režiji poprej tudi v Logatcu dejavnega režiserja (in učitelja matematike) Antona Šlibarja. Konec stoletja je Adoramus večkrat postavil spevoigro Miklavž prihaja, letos pa z otroki iz skupine Nazaret spevoigro Krcsničck, tudi s klavirsko spremljavo. Prave operne predstave pa na logaškem odru ne pomnimo. Zato nas je poslušalce še posebej razveselila najprej napoved, da opera sploh bo, potem pa še njena dobra izvedba. Žal, samo s klavirsko spremljavo, a povejmo, da zelo dobro.
Živi stik z drugačno pevsko kulturo, kot jo poznamo v Evropi, je bil za poslušalce izjemno doživetje. Lep, mlad sopran Kiyoe Wado se je lepo podal liku nesrečne gejše, gromovniški bas-bariton Makija Orita je zapolnjeval celotno dvorano. Zelo dopadljiv in jasen je bil notar Hirotaka Arai. Italijanski režiserje sicer v desetih dneh z japonskimi pevkami in pevci poleg Bufterfly postavil še Mozartovo Figarovo svatbo. Izjemno garaško delo za vse! Posebej še za glasove, saj so
V naslovni vlogi Suzuki je pela sopranistka Kiyoe Wada.
morali pevci v petih dneh odpeti pet predstav, v njim tujem jeziku (ialijanščina). Iskrene čestitke in priznanje vsem izvajalcem. Je pa bilo obenem za nas to srečanje z drugačno omiko, drugačnim načinom vedenja, drugačnim, za nas eksotičnim načinom komuniciranja z ljudmi z. drugega konca sveta.
In še nekaj o organizaciji. Obe omenjeni operi sta umeščeni v letošnji Primorski mednarodni glasbeni festival, ki ga prireja ajdovsko podjetje Figaro v sodelovanju s festivalom Oder iz italijanskega Oderza. Podjetje, ki ga vodi operni solist Zdravko Perger, je festival zasnovalo na svojih dolgoletnih izkušnjah pri vodenju podobnega festivala v Italiji. Festival sloni na visoki umetniški ravni že uveljavljenih pevcev in onih, ki se šele uveljavljajo. Direktor iz izkušenj ve, kako malo je priložnosti, da bi mladi pevci stopili na koncertni ali operni oder ob že uveljavljenih pevcih. Prav temu pa je namenjen ta festival.
Direktor festivala je še povedal, da sta bili letošnji operni
predstavi sprva zamišljeni kot skupni projekt japonskih in slovenskih pevcev. Država, ki naj bi k temu primaknila denar, se za to ni ogrela, zato so nastopili Japonci sami, ki tudi sami nosijo pretežni del stroškov. Pač pa so več razumevanja pokazale Notranjske novice, ki so eden od sponzorjev festivala. Naj ob koncu (znova) zapišem, da je bilo v dvorani manj logaških pevcev in logaških glasbenikov nasploh ter njihovih prijateljev (če odštejemo osemnajsterico iz »Notranjske«), kot bi jih pričakovali! Škoda. Bogve, kdaj bo spet v Logatcu podobna glasbena priložnost.
Janez Gostiša
L	
	ogaske......
vabijo k dopisovanju!	
Ti
©
></> rt
6ij O
Kulturni razgledi
Za veselje in mir srca
Koncert Pod veharško lipo je odmeval odprtim srcem in občinskemu prazniku
Spet je tu jesen, ta čarobni letni čas. Z njeno barvitostjo, bogastvom in zrelo lepoto se ne more kosati noben drug letni čas. Prav je, da se zavedamo, koliko nam narava daje in kako zelo lepa je. Če si ne damo časa in se tega ne ozavestimo, nam bo, kot še marsikaj drugega, tudi to spoznanje spolzelo mimo.
Le nekaj dni pred koledarskim začetkom jeseni je KŠD Trate pripravilo koncert ljudskih pesmi Pod veharško lipo. Pod tamkajšnjo lipo seje pred več desetletji dogajalo mnogo zanimivega, so nam zaupali starejši domačini. Tisti sobotni praznični večer, 20. septembra, pa je lipa s svojimi vejami privabila ljubitelje ljudske glasbe, pod svojo krošnjo pa privabila mlade in starejše pevce, plesalce in godce.
S pesmijo pod lipo domačo na Veharšah.
In zazvenela je ljudska pesem, ki pripoveduje o zemlji, iz katere je zrasla tudi lipa, in o ljudeh, ki živijo krog nje. Pripoveduje o lepoti slovenske dežele, o življenju in delu Slovenca, ki orje njena polja in seka njene gozdove. S pesmijo pozdravljamo letne čase, pesem daje takt našemu delu, z njo zasnubimo dekle ali povabimo prijatelje na kozarček. Otroke spremlja ob igri in plesu in jih razveseljuje.
Ljudske pesmi skrivajo v sebi milino, prijaznost in resničnost, v nas prebudijo spomin na življenje naših dedkov in babic.
»Ljudske so najlepše pesmi, v njih počivata naša duša in srce,« so rekli nastopajoči: učenci POŠ iz Rovtarskih Žibrš, pevski zbor Rožmarin, citrarki Ana in Maruša Pišljar, duo Mir, pevski zbor in plesalci folklorne skupine z Medvedjega Brda. »Prepevajte jih sebi in svojim otrokom, in pripravite svojemu srcu veselje in mir,« so še dodali.
Upamo, da bo lipa spomladi spet ozelenela in dozorela v nov koncertni večer.
Anica Žakelj
Sreča na vrvici
Mačkov rod se tudi danes trdoživo ohranja in v svojem nasledstvu ostaja zvest spominu svojih prednikov - Jane Kavčič, osemdesetletnik
Iz nekdanjega Krištanovega-Mačkovcga rodu izhaja tudi eden najboljših slovenskih filmskih ustvarjalcev Jane Kavčič, kije prav 10. septembra 2003 praznoval svoj 80. rojstni dan. Rodil seje v Dolenjem Logatcu materi Ivanki Mačck-Jožkovi in železniškemu uradniku. Gimnazijo je končal v Ljubljani, študij arhitekture pa je prekinil zaradi druge svetovne vojne.
Skupaj z. Janezom Galetom je eden najboljših avtorjev mladinskih filmov. Svojo ustvarjalno pot je začel kot asistent režije pri prvem slovenskem celovečernem filmu Na svoji zemlji. Njegova prva samostojna režija je Slovo Andreja Vitežnika v filmskem omnibusu Tri zgodbe iz leta 1955. Nato sledijo njegovi filmi Akcija 1960, Minuta za umor 1962, Begunec 1973.
Filmski režiser Jane Kavčič.
S filmom Nevidni Bataljon 1967 je segel na področje mladinskega filma in odtlej je to njegova poglavitna usmeritev. Njegovi najbolj znani filmi so Sreča na vrvici 1977, Učna leta izumitelja polža 1982, Nobeno sonce 1983, Maja in Vesoljček 1987. Njegov zadnji film je Nepopisan list izleta 2000.
Snemal je tudi dokumetarne filme, sodeloval pri koprodukcijskem filmu in pisal članke s področja filmske umetnosti. Za svoja dela je prejel številne nagrade. Za film Sreča na vrvici je prejel zlato plaketo Metod Badjura (1977), nagrado Prešernovega sklada (1978), Grand Prix na filmskem festivalu otroškega filma v Teheranu (1978), nagrado za najboljši otroški film na Festu v Beogradu (1978), nagrado Kckec za najboljši otroški film na Festu v Beogradu je dobil tudi za film Maja in Vesoljček (1989). Leta 2000 pa je prejel nagrado Metod Badjura za življenjsko delo.
Ob njegovem visokem življenjskem jubileju so v knjižnjici Logatec pripravili razstavo o njegovem življenju in delu. Čeprav je Jane Kavčič živel v Logatcu le do svojega petega leta, seje vedno rad vračal v svoj rodni kraj. Prav je, da mu ob tako visokem jubileju čestitamo in želimo še mnogo zdravih let. Albin Čuk
Kulturni razgledi
AVl
Furmani po cest9 peljajo
Predstavitev Trobičeve knjige »Furmani« - Nabito polna dvorana Narodnega doma je 25. septembra pričala o izjemnem zanimanju za
knjigo
Pa se je res začelo tako, kot da bi bili vozovi že na odru in bi čakali le še furmane. Osvetljena Muščeva slika »Voz pod kozolcem« je delovala zelo sveže, tako da je človek nehote pomislil na nekdanje logaške furmane in redke vozove, ki se še sramežljivo skrivajo pod nekaterimi kozolci. Pa še logaški oktet je večerno dejanje furmansko podkrepil s pesmijo »Hladna jesen že prihaja«.
In potem koje vodja JSKI) logaške izpostave povabila k oceni »Furmanov« prof. Janeza Bogataja, predavatrelja na Filozofski fakulteti v Ljubljani, seje pričel razgovor med dvema nekdanjima sošolcema in sedaj radijskima novinarjema Markom Skrijem in avtorjem knjige Milanom Trobičem. V razgovoru sta se dotaknila vsebine knjige, pa tudi osebnih vtisov ob zbiranju pomembnih podatkov o furmanih. Ob tako pestrem seznamu sodelujočih v navedeni knjigi, še zlasti pa že nekaterih pokojnih pripovedovalcih, je veljala Trobičeva zahvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k izzidu knjige. Seveda, njegovo delo še ni končano, saj Trobič še vedno dobiva nove in nove informacije o furmanih, ki mu jih posredujejo mnogi; tako je tudi tik pred predstavitvijo dobil v roke zelo zanimivo sliko iz leta 1928 s prevozom vina, na kateri je viden nekdanji furman, ki je tovoril vino za gostilno »Pri Pcrot«. Trobiču bo podobno gradivo prišlo še kako prav, ker kakor sam pravi, že zbira gradivo o »kontrabantarjih«; slike in različna pričanja bodo dobrodošel prispevek k njegovemu delu.
Vtisi o furmanstvu pa ne bi bili popolni, če v modri dvorani knjižnice Logatec ne bi predstavili še slikarskega dela o furmanstvu in
Milan Trohic (levo) na predstavitvi svojih Furmanov.  Foto: J. Turk
kmečkem življenju slikarja Franca Musca in miniaturnih furmanskih voz iz vse Slovenije Janka Samsa. Miniature so popolne kopije originalov s svojim poreklom in zgodovino. Vse skupaj pa je bilo podkrepljeno še s povečavami
fotografij iz Trobičeve knjige.
Bilje večer poln spominov in utrinkov minulih dni. In ob tem človeka nujno prešine: nikar ne zametujmo sledov svoje preteklosti, spoštujmo jo in jo ohranjajmo.
Albin Čuk
Gledališki abonma domala razprodan
V začetku septembra so na Območni izpostavi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti potekali vpisi v gledališki abonma za sezono 2003/04. Večina dosedanjih abonentov je potrdila svoj sedež in si s tem zagotovila dober pogled na oder. Nekateri, ki so na to pozabili ali pa so sc abonmaju odpovedali, so svoje sedeže prepustili tistim abonentom, ki so do tega leta sedeli v zadnjih vrstah ali na balkonu. Novi abonenti pa... so z razumevanjem sprejeli, kar je bilo pač prosto - z
upanjem, da se v prihodnji sezoni pomaknejo na boljši sedež.
V letošnji gledališki sezoni si bo 300 abonentov ogledalo Molierove Učene ženske, Camolettijevo Pižamo za šest, Lobozerova Kako bi se znebili tujca in Jaka Stoke Moč uniforme.
Predstave bodo v oktobru, novembru, januarju in februarju, in sicer zadnji petek v mesecu. Nekaj vstopnic (s sedeži na balkonu) bo na voljo tudi zunaj abonmaja, in sicer uro pred predstavo pri blagajni Narodnega doma. Nevma
Duhovni odsevi
Za vzpodbudne in prijetne
trenutke
Ob maši in družabnem snidenju ostarelih, bolnih in invalidov
Župnijska Karitas v Rovtah je 31. avgusta pripravila že deveto srečanje za ostarele, bolne in invalide.
Vsi so se najprej udeležili svete maše, ki jo je daroval bolniški župnik Miro Šlibar, somaševala pa sta devetdesetletnik Stanislav Kapš ter župnik iz Hotedršice Srečko Turk. Sveto mašo smo oblikovali tudi skupaj z ostarelimi. Mašno daritev je obogatil mladinski cerkveni zbor pod vodstvom Martina Logarja z lepim prepevanjem. V pridigi nas je gospod Miro Šlibar opogumljal, da vztrajamo na naši poti kljub prenekatreim težavam. Pridigi je sledilo bolniško maziljenje.
Po maši pa so bili vsi povabljemi v prizidek župnišča, kjer so člani Karitas ob pomoči faranov pripravili skromno pogostitev. Mnogi so se srečali po dolgem času in so si imeli kaj povedati. Vse zbrane paje nagovoril tudi novi predsednik krajevne skupnosti
Na srečanju bolnih, ostarelih in invalidov v Rovtah.
Peter Cigale. Za vedro razpoloženje pa na svoj dom s prijetnimi vtisi in z
je na harmoniko veselo zaigral Janez upanjem na snidenje prihodnje leto.
Žakelj. Hvala vsem, ki ste bili v pomoč.
Proti večeru so se razšli vsak Rezka Kavčič
Iz sveta mladih
Sola na poti novih preizkušenj
Ravnatelj Mitja Turk: Devetletka že, toda...
Priprave na devetletno izobraževanje potekajo tudi v Rovtah že nekaj let. Tako so se učitelji udeleževali le seminarjev, na katerih so spoznavali novosti poučevanja v prvem triletju, pri izbirnih predmetih in diferenciaciji ter
nivojskem pouku v zadnjem triletju. Tudi na študijskih skupinah in strokovnih aktivih so se pogovarjali v glavnem o novostih, ki jih prinaša devetletka, predvsem pa o vsebini prenovljenih učnih načrtov. Tudi s prostori in primerno opremo seje bilo treba pravočasno oskrbeti
Na novosti devetletke smo pripravili tudi starše letošnjih prvošolcev in
sedmošolcev. Brez kakih posebnih problemov gre v prvem razredu, v katerem imamo 14 učencev, kar pomeni, da z njimi dela le ena učiteljica, ki niti za trenutek ne more zapustiti učilnice. Zanje je organiziran oddelek jutranjega varstva, v katerem so otroci lahko od 5.30 do začetka pouka v podaljšanem bivanju, po pouku pa se jim pridružijo še učenci prvega razreda osemletke. Na podružnični šoli na Vrhu Svetih Treh Kraljev sta v prvem razredu devetletke le dva učenca v kombiniranem oddelku s še petimi učenci prvega razreda osemletke.
Posebno poglavje paje sedmi razred devetletke, v katerem je bistveno več novosti. Največja med njimi so obvezni izbirni predmeti, ki sodijo v obvezni program zadnjega triletja in jim je namenjena po ena šolska ura tedensko, izbranemu tujemu jeziku pa dve. Ti predmeti naj bi pomenili nov način prilagajanja osnovne šole individualnim sposobnostim, interesom in razlikam učencev. Z izbirnimi predmeti naj bi učenci razvijali svoje posebne interese in sposobnosti, morda tudi dvignili splošni učni uspeh.
Iz svotd mladih
Prvi razred iz Rovt.
Zaradi kadrovskih zadreg smo lahko programirali le štiri izbirne predmete: nemščino, okoljsko vzgojo, biologijo - raziskovanje domačega okolja in likovno snovanje.
Še večjo težavo s podaljševanjem delovnega dne povzroča fleksibilna diferenciacija pri matematiki, slovenščini in angleščini. Učenci 7. razreda so tri ure na teden skupaj pri teh predmetih, četrto uro, kije namenjena izključno ponavljanju in utrjevanju snovi, pa so razdeljeni v dve skupini in delajo na treh različnih nivojih. Ker imamo na šoli le po eno učiteljico za posamezni predmet, to učencem povzroča »luknje« v urniku. Letos sta le dve v tednu, v osmem in devetem razredu, ko se pri teh predmetih vse ure izvaja nivojski pouk, pa bosta vsaj po dve na dan. Zato bodo učenci v šoli tudi do treh popoldne. Tako bo počasi v urniku zmanjkalo časa za izvajanje dosedanjih interesnih dejavnosti, saj seje treba prilagoditi tudi glasbeni šoli, verouku, starši pa bodo izgubili pomoč pri domačem delu in kmečkih opravilih; večina učencev je namreč vozačev, ki se pozno vračajo domov.
Gotovo prinaša devctletka vsebinsko veliko novega, boljšega, naprednejšega, vendar očitno ni bila načrtovana za manjše podeželske šole, saj je na teh organizacija dela in pouka povsem drugačna kot na večini vzorčnih šol prvih krogov uvajanja. Morda pa bo čas pokazal drugače, morda bodo tudi starši, kijih vse premalo sprašujemo za mnenja, začeli misliti drugače kot sedaj, ko so še manj zadovoljni od svojih otrok.
Ravnatelj Borut Pfefer: Obviseli smo med obljubami in utesnitvami...
Na ta dogodek smo se strokovno in organizacijsko ^^^^^^^^^^^^^^ pripravljali kar dobra štiri
leta. Pouk v devetletni šoli bo bolj uglašen z otroki in prilagojen njihovim zmožnostim in potrebam. Ena večjih sprememb je ta, da so učenci v prvem razredu eno leto mlajši in imajo v razredu poleg učiteljice še pol vzgojiteljice. S poukom tujega jezika začnejo že v četrtem razredu devetlctkc,
torej dve leti prej kot v osemletki. Obdobja šolanja so razdeljena na triade, po vsaki se lahko opravi nacionalni preizkus, ki pa je za zadnjo triado obvezen. Od 4. razreda naprej se lahko 25% ur pri matematiki, tujem jeziku in slovenščini izvaja v fleksibilni diferenciaciji. V 8. in 9. razredu pa so pri teh treh predmetih vse ure v sistemu nivojskega pouka. Poleg drugih novosti velja omeniti še možnost, da si učenci izberejo tri izbirne predmete, enakovredne drugim predmetom. O tem, ali je devetletka sprememba na boljše ali na slabše ali lahko sploh zaživi v praksi, so mnenja še vedno deljena. Spremembe so naravnane k izboljšanju osnovnega šolstva, bo pa treba nekatere novosti še dodelati.
Prvi razred iz Gorenjega Logatca.
Svoj del priprav na devetletko smo na šoli dobro opravili, ostaja pa nam grenak priokus zaradi neustreznih prostorov za devetletko. Zasilno smo letos rešili prostorko pomanjkanje ob pomoči KS Tabor. Če v naslednjih letih šola ne bo adaptirana za potrebe devetletke, bomo morali preiti na delno dvoizmenski pouk. Naš ustanovitelj je sicer pravočasno konkuriral na javnem razpisu Ministrstva za šolstvo za delež sredstev za adaptacijo šole. Po prioritetni listi Ministrstva je bila naša šola na 44. mestu, šola »8 talcev« pa 237. po vrsti. Vendar seje ustanovitelj odločil, da prostorsko najprej uredi sosedno šolo in šele kasneje našo. Po kakšnih kriterijih so pri tej odločitvi ravnali občinski svetniki, mi ni znano. Kljub vsemu pa naj bi naša šola kmalu dobila potrebne prostore, saj je potrebna sredstva predvideval že letošnji proračun, ki pa je bil, žal, sprejet šele maja. Zato se ni dalo pridobiti vseh potrebnih soglasij za javni razpis za izbor izvajalca, in šola je ostala prostorsko utesnjena. Do sedaj smo bili na šoli veliki optimisti, saj smo verjeli zagotovilom ustanovitelja, sedaj pa temu ni več tako.
Devetletka je torej prinesla kar veliko vsebinskih in organizacijskih sprememb; mislim pa, da jo bomo s skupnimi močmi in s sprotnim dogovarjanjem in usklajevanjem tudi uspešno umestili v naš šolski prostor. Od ustanovitelja pa pričakujemo, da bo izpolnil svojo dolžnost in končno izvedel adaptacijo naše šole.
c3 O
-J 17
Ravnateljica Metka Rupnik: Povsem zaupam učiteljem in vzgojiteljem
S 1. septembrom smo na šoli načeli devetlctko z 59 učenci v 1. razredu in 79 učenci 7. razreda; na podružnici v Lazah pa imamo v 1. razredu 2 učenca. Z 32 oddelki, v katerih jc700 otrok spadamo med največje šole v Sloveniji. Šolo smo za nov program dobro pripravili. Imamo lepe, na novo opremljene učilnice za 1. razred devetletke in nove prostore za tehnični pouk. Na vsebinske spremembe so se učitelji izredno poglobljeno pripravili na seminarjih in na aktivih. Učiteljice in vzgojiteljice iz 1. razredov zatrjujejo, daje delo zanimivo, da uživajo in da jim je prijetno. Timsko delo učiteljice in vzgojiteljice je dobro in učenci kar veliko pridobijo. Dobro bi bilo, ko bi tim deloval skupaj ves čas učnega procesa. - To, da prihajajo učiteljice in vzgojiteljice v zbornico zadovoljne ter navdušujoče pripovedujejo: Moji so zanimivi... Moji so živi in zvedavi... Moji so pa lepi, najlepši... - mi pove vse. Starši, res vas nima kaj skrbeti.
Učitelji, ki poučujejo v7. razredu devetletke, niso vsi prepričani, daje program boljši. Skrbi jih nivojski pouk, pridobivanje ocen. Nivojski pouk zahteva predvsem več timskega dela in dogovarjanja. - Učiteljem zaupam, da bodo zmogli in izkoristili spremembe.
Občutne so spremembe med 6. razredom osemletke, ki ga ni več, in 7. razredom, ki gaje nadomestila devetletka. Učenci imajo lahko največ enkrat tedensko nivojski pouk pri slovenščini, matematiki in angleščini. Takrat ponavljajo snov na treh različnih nivojih. Vsak učenec je izbral tri izbirne predmete iz dveh sklopov. Naši učenci so iz družboslovno humanističnega sklopa izbrali: nemščino, francoščino in vzgojo za medije. Iz naravoslovno tehničnega sklopa pa šport za sprostitev, astronomijo, biologijo in računalništvo. Imajo pa tudi nove predmete:
Hvaležni sponzorjem
Učenci in zaposleni na osnovni šoli "8 talcev" Logatec se zahvaljujemo Spološnemu mizarstvu Petrovčič - Jožetu Petrovčiču, Krovstvu Šušteršič Andreju Šuštcršiču, Naklu, d.o.o., - Antonu Vladiču in JUB-u Dol pri Ljubljani   gospodu Marjanu Krabonji.
Z vašo pomočjojc dimnik okras šole in v stavbo stopamo skozi nova vrata.
Skozi nova vrata.
naravoslovje, tehniko in tehnologijo, državljansko vzgojo in etiko.
Nekaj stvari v devctletki bi lahko spremenili. Dva izbirna predmeta bi bila dovolj, tudi eden.Tretji je lahko glasbena šola... Ne bi bilo treba toliko ur in toliko predmetov ter s tem povezanih učbenikov, delovnih zvezkov.
Vendar, spoštovani starši, zaupajte nam, ker smo dobro pripravljeni in tudi navdušenja imamo dovolj. Sproti pa nam povejte, kaj vas žuli. Marsikaj lahko popravimo, če smo na to opozorjeni, če pa ne vemo, s čim se ne strinjate, pa ne moremo ničesar spremeniti. Najbolj nas žalostijo posplošene kritike. Verjemite, da delamo odgovorno.
Županu pa želimo, da bi mu ne bilo žal vlaganja v šole, saj so otroci naše veliko (drago) bogastvo!
Preglednica
števila učencev, posebej vpisanih v prve razrede, števila oddelkov in učiteljev
\
		št. učencev		št. oddelkov	št. učiteljev
	vseh	vir. 9-letke	vl.r. 8-letke		
šola 8 talcev	681	59	66	30	56
podr. Laze	19	2	4	2	2
šola Tabor	364	41	24	18	29
podr. Hotedršica	45	10	6	3	5
podr. R. Žibrše	12	6	6	1	2
šola Rovte	176	14	16	9	15
podr. Vrh S.T. K.	20	2	5	2	2
skupno v občini:	1.317	134	127	65	111
I Mm V \0 Ipd    I I I I d \J§ I
Odlična popotnica
Malčki vrtcu Tabora - s hvaležnostjo
A*
V prelep pomladni dan je izzvenela še zadnja skupna pesem malčkov iz enote vrtca Tabor, ki so v jeseni odšli v prvi razred devetletkc. Metuljčki, sovice in čebelice so skupaj z Erno, Anito, Branko, Karmen, Milojko, Tjašo... pripravili nadvse prisrčen poslovilni "koncert". Oblečeni v lastnoročno poslikane majice svojih skupin, s pravimi maturantskimi kapami na glavah so za konce vsi skupaj suvereno odpeli himno svoje generacije:"Mi v šolo odhajamo, to zdaj je naše slovo,..," (na melodijo iz filma Bratovščina sinjega galeba, napisala Erna Udovič) in izvabili staršem v oči solze radosti.
Vse premalokrat smo znali izrekati glasno pohvalo
našim vzgojiteljicam, vse prevečkrat so besede ganjenosti ostajale v grlih, ko so nam malčki izkazovali pozornost, pripovedovali o prijetnih doživetjih življenja v vrtcu; smo pa navdušeni opazovali, česa so se tam naučili. Veselilo nas je, da se naše skupine najmočneje oblikujejo prav v predšolskem obdobju. Poslušanja, pripovedovanja, gibanja, pohodov, opazovanja narave, privajanja na red in socialne odnose se malčki učijo prav v vrtcu.
In popotnica, ki sojo pripravile naše "tete", je več kot odlična.
Jana Martinšek in Bojana Breznikar
Športni kalejdoskop
Planinski jubilej na Ermanovcu
Logaški planinci so počastili 30-letnico svojega društva
Logaško planinsko društvo praznuje letos 30-letnico delovanja. Zaradi denarnih zadreg so se odločili za skromno praznovanje. Kakih 50 članov z nekaterimi povabljenimi se je 6. septembra odpeljalo do Koče na Ermanovcu (968 m). Kljub oblačju seje ponudil razgled na |l Ermanovcc (1026 m), na Mrzli vrh in Sivko, celo na Nanos in Trnovski gozd, pred njima pa na Idrijsko hribovje z Bevkovim vrhom. Z razglednega vrha Štor (1005 m) je bil še razsežnejši razgled na Ratitovec, Porezen, Črno prst, Crni vrh, Blegoš, Koprivnik Mladi in Malcnski vrh, celo na Sorsko polje; Triglava pa ni bilo moč uzreti.
Pred planinsko kočo pa so planine; s posebno slovesnostjo počastili svoj jubilej. Zbrane sta uvodoma nagovorili predsednica
Med podelitvijo priznanj ob 30-letnici Planinskega društva. Foto: A. Melik
društva Alenka Mrak in tajnica Marinka Kozamcrnik; dolgoletni predsednik Janez Slabe pa je orisal 30-lctno pot logaškega društva. Zaslužnim članom in prijateljskim društvom pa so podelili priznanja. Po slovesnosti seje razživela družabnost ob prigrizku, pijači in srečelovu (ob tej priložnosti se planinci zahvaljujejo vsem, ki so
darovali dobitke). Po kvizu, ki sta ga izpeljali Tončka in Ema je raztegnih svoj meh Florjan in poskrbel za plesno razpoloženje.
Bilo je slovesno in prijetno; prijetno in varno pa naj bo po vseh planinskih poteh.
Marinka Petkovšek
Športni kalejdoskop
Krst vrh Triglava
Logaški planinci sredi avgusta že petnajstič iz Logatca na Triglav
Kar 22 logaških planincev seje 16. avgusta odpravilo na štiridnevni pohod iz Logatca na Triglav. Do Uskovnice je težjo planinsko opremo odpeljal vodja pohoda Janez Slabe s kombijem, ki ga je planincem posodila občina. Na pot so planinci krenili zarana po ustaljeni poti prek Blekove vasi, Žibrš, Medvedjega Brda in Razpotja do Sivke (1006 m), kamor so prispeli sredi dneva in se tam nekoliko okrepčali. Po naslednjih dveh urah so prispeli na Bevkov vrh (1030 m), nato prek Kladja do Cerkna, kjer so se nekateri osvežili v bazenu. Do večernih ur so se vzpeli do Labinja in v najviše ležeči kmetiji tudi prespali na seniku.
Naslednjega dne so nadaljevali pot na Porezen (1632 m), se nato spustili do Planinskega doma na Petrovem Brdu (804 m), kjer so si odpočili in okrepčali. V vročem soncu so nadaljevali pot čez Lajner (1548 m), od koder je lep razgled na Porezen. Tam okoli je več ostankov vojaških utrd iz I. svetovne vojne. Sredi popoldneva pa so se podali proti Soriški planini in se ustavili v »Brunarici« (1282 m). Tukaj je polovica pohodnikov tudi prenočila, druga polovica pa v bližji lovski koči. Tega dne se je eden od planincev vrnil domov. Tretji dan so po planinski poti dospeli mimo Nemškega Rovta v Bohinjsko Bistrico, kjer so se opremili še z nekaj hrane in zdravili za ožuljene noge. Okrog poldne so priromali do Koče na Uskovnici (1138 m), kjer so odložili del prtljage v kombi. Od tod dalje je šel na pot tudi voznik kombija. Pot so ubirali naprej do Vodnikovega doma (1817 m) in dalje za prenočitev do Doma Planika (2408 m); spotoma jih je spremljal močan veter pa grmeča nevihta, ki sta ponoči sprožila dež s sodro.
Četrtega dne so se navsezgodaj odpravili prek Malega Triglava in se že v gneči vračajočih po dveh urah povzpeli na vrh Triglava (2864 m). Razgled je deloma zastirala megla. Ob Aljaževem stolpu, kjer je pritrjena posebna vrv, je bil deležen »krsta« tudi eden od starejših logaških planincev. Da so odstopili prostor množici prihajajočih na vrh, so se Logatčani prek Malega Triglava spustili do Kredarice (2525 m). Od tod je Janez odšel po kombi na Uskovnico, ostali so se po krajšem počitku spustili v
Ob Aljaževem stolpu.
dolino Vrat: nekateri mirno Staničeve koče (2332 m) in po Tominškovi poti, nekateri pa čez Prag.
Sredi popoldneva so se zbrali pred Aljaževim domom (1015 m), kjer je Janez (potem ko se je pripeljal z Uskovnice) razdelil vsem pohodnikom spominske majice; za slovo še spominska
Foto: M. Petkovšek
fotografija. Po krajši zamudi zaradi predrte gume so se planinci zvečer vrnili v Logatec, kjer jih je pričakala predsednica Alenka z nekaj planinkami in nageljni za pohodnikc, ki so tedaj prejeli tudi spominske značke.
Prihodnje leto se jim bo veljalo pridružiti.
Marinka Petkovšek
Prek zahtevnega «SI brezpotja
Le trojica planincev seje 14. septembra odpravila proti Gorenjski, in prek Vršiča v Trento. Od tod so jo plezalno opremljeni urezali prek visečega mostu čez Sočo po brezpotju na Trcntski Pele. Pot jih je vodila mimo slapa strmo v breg. Tu in tam so jim smer kazali kamniti možici. Po dveh urah hoje so dospeli do lovske koče, od koder seje že videl Trenrski Pele; do njegovega vrha jih je ločila le še ura hoda. Pot seje vila skoz gmajno, ruševje in melišče. Pod steno so si morali nadeti čelade zaradi nevarno krušljivega kamenja. Po nezavarovani poti so srečno priplezali na vrh Trentskega Pelca, podobnega
piramidi. Sčasoma je posijalo sonce, kije toplo ožarilo vse naokoli.
Razgled se je kazal proti Srebrnjaku (2100 m), proti Tičarjevemu domu na Vršiču, dalje proti Mali in Veliki Mojstrovki, Prisojniku, Razorju, Pihavcu, Cmirju, Lepošpičju in Triglavu; dalj časa je bil v megli vrh Jalovca, Bavški Grintovcc in Rombon.
Po čudovitem razgledu in počitku z okrepčilom seje trojica planincev po isti kar zahtevni poti vračala v Trento, od tod pa z avtom skoz dolino Soče in Idrijce proti domu. Ja, Trcntski Pele je zahteven, vendar pravi lepotec nad Trento.
M. P.
Pokal tudi Logatčanom
Mednarodnega balinarskega turnirja se je udeležilo 14 ekip
V počastitev praznika občine Logatec je Balinarsko športno društvo i/ Logatca organiziralo na domačem balinišču tradicianlni mednarodni balinarski turnir za tnemorial Antona Wcbra.
Športni kalejdoskop
Na Stol še z avstrijske strani
Enajsterica planincev se je 24. avgusta odpravila prek Ljubelja do Medvedjega dola (blizu 1100 m) na avstrijski strani. Od tam so sc s plezalno opremo lotili poti po prostranem prodišču pod stenami Stola proti Celovški koči. Premagati je bilo treba navpično steno z ustrezno plezalno opremo, čeprav je bil vzpon zavarovan z jeklenicami. V zgornjem delu so se prek grebenčkov vzpenjali do skalnate vršne gmote Stola. Vse bolj so se bližali višini sosednjega Vajncža (2104 m), ki so ga bili planinci osvojili v začetku letošnjega julija. Od podnožja do vrha Stola (2236 m) so zlasti novinci v plezanju potrebovali kake tri ure.
Prehodni pokal v rokah postojnsikih halinarjev.
Foto:./. Turk
Na turnir, ki je potekal prav na sam občinski praznik, 20. septembra, sc jc prijavilo 14 ekip iz Slovenije in Italije. V prijetnem vremenu in skrbni organizaciji so se odvijali tekmovalni spopadi. V njih so se najbolje odrezali balinarji Železničarja iz Postojne, ki so sc dobalinali do prehodnega pokala; pokal tekmovalne dne pa so si priborili še balinarji iz Loške doline, z Vrha Sv. Treh Kraljev in iz Logatca. Do 14. mesta so se z dosežki razvrstili še balinarji iz Repna (Italija), z Rovt, iz Dragomera, Grmade (Planina pri Rakeku), Blagajane (Vrhnika), Kanala, Žirov, Kolcktorja (Idrija), Škafarja (Idrija) in Volva (KLI).
Imenitno vreme in še imenitnejša organizacija sta poskrbela za uspešno izvedbo turnirja. Organizatorji so hvaležni tudi Društvu upokojencev iz Logatca za pomoč pri organizaciji tekmovanja, še posebej gospe Klcvišarjevi za okusen bograč.
Nedeljko Mrvoš
S poti na Stol.
Foto: M. Petkovšek
Z vrha so se spustili do 15 minut oddaljene Prešernove koče (2174 m); razgleda ni bilo kaj prida, lepo pa se je videlo Blejsko jezero in po nebu spreletavajoča se jadralna letala. Po daljšem oddihu so sc planinci vračali na izhodišče po lažji poti prek sedla Bcščica in mimo Celovške koče.
Uspešni turi, ki jo je vodila Alenka, so na poti domov še nazdravili v gostišču na slovenski strani mejnega prehoda.
M.R
Športni kalejdoskop
Praznični pohod od Krpana do Lanišča
V počastitev občinskega praznika je domače planinsko društvo organiziralo zanimiv pohod iz Logatca na Lanišče. Vodja pohoda Janez Slabe je želel s pohodom privabiti predvsem priseljene Logatčane in mlajše planince, da bi spoznali zanimivosti in nekatere zgodovinske posebnosti okolja na tej poti.
S še tremi starejšimi planinci jo je pohodna druščina mahnila po markirani poti skoz Logatec, Kalce, čez Vodice proti Hrušici in se ustavila na Lanišču pri nekdanji rimski utrdbi, sedaj obnovljeni razvalini manjšega rimskega vojaškega oporišča. Ta stoji malo nad cesto Kalce-Col; cesta pa teče skozi gozdove domala po trasi nekdanje rimske ceste, ki je povezovala Oglej s trdnjavami ob Donavi.
Tukaj seje skupini pridružilo še nekaj pohodnikov. Janez je prisotnim opisal bogato zgodovino Logatca in krajev, koder so hodili. Sam je dober opazovalec narave, in že od mladosti rad prisluhne pripovedim starejših domačinov. Do sedaj tega vedenja še ni utegnil prenesti na papir, kar je velika škoda.
Sredi popoldneva so se pohodniki odpravili po markirani poti proti Planinskemu domu v Novem Svetu, od tod pa so se zadovoljni vračali domov.
Domiselni napotek tudi za poživitev logaških turističnih namer.
Marinka Petkovšek
Ob koncu sezone
V počastitev občinskega praznika je športno društvo Optimist 21. septembra organiziralo odbojkarski turnir na mivki v grajskem parku. Na turnirju so sodelovale tri ekipe, ki so tekmovale med seboj. Zmagala je ekipa Smučarskega kluba Logatec.
Z zadnjega letošnjega turnirja na mivki.   Foto:./. Turk
»Hkrati je bil to tudi zaključni turnir, saj jesenske in zimske vremenske okoliščine ne bodo omogočale tega športa na mivki.Treningi se bodo do pomladi preselili na parket, pravi Matjaž Mihevc, sicer tudi prizadevni moderator logaške odbojke na mivki. g.ur.
Le kod teče podzemna Ljubljanica?
Nova odkritja logaških jamarjev želijo izslediti podzemne vodne tokove
V zadnjem času posvečajo logaški jamarji več pozornosti jamam v domačem okolju; nanje so že nekako pozabili. In vendar je ravno tod moč iskati vode podzemeljske Ljubljanice.
Da se splača pogledati v vsako luknjo, ki le nekoliko »diha«, se je pokazalo konec prejšnjega leta. Močan prepih ob vhodu in globlje v notranjosti jc nakazoval smer nadaljevanja jame. Po mnogih urah utrudljivega kopanja so se jamarji končno priplazili do še ene od mnogih ožin, ki pripelje do večje stopnje v meandru, pod njo pa se odprejo rovi ogromnih dimenzij. Skoraj neverjetno, a vse to se dogaja prav pod Logatcem.
Vhod v Gašpinovo jamo je na obrobju logaških Koliševk, za njimi opisani ozki deli pa že potekajo proti Logatcu. Spodnja etaža se razdeli v dva večja rova z odcepi: ožji poteka proti Zelenici in strugi Logaščice, drugi, ki je večjih dimenzij, pa poteka proti Martinj Hribu, natančneje pod delom tamkajšnjega novega naselja. Do zdaj so jamarji izmerili 3.250 m rovov, največja globina meri 105 m. Večina rovov se konča s sifoni. Pregledati pa bo treba še kar nekaj stranskih rovov in za novimi ožinami najti nadaljevanje v še neznane dele jame.
Nekakšna nagrada za opravljeno trdo delo je okrogla številka 8.000, ki jo je jami dodelil kataster Jamarske zveze Slovenije. Toliko in še nekaj več jam jc evidentiranih v naši državi.
Podrobnejši opis jame z morebitnimi novimi podatki lahko pričakujemo v eni naslednjih številk Logaških.
Drago Korene
Obogatite občinsko glasilo tudi s svojimi sporočili in s svojimi mnenji!
Bralci pišejo
Po preprogi gorskega cvetja
Za poln mali avtobus invalidov sc je 21. avgusta odpeljalo dO luč in naprej do planine Podvežak. Od tu dalje pa po lepi planinski poti do Kocbekovega doma na Korošici.V prelepem, a ne prevročem sončnem vremenu so sc pohodniki naužili svežega zraka in pogleda na okoliške dvatisočake (Ojstrica, Dedec, Planjava), ki obdajajo dom na Korošici. Korošica je kot velikanski stadion, na dnu katerega jc zelena ravnina s pisano preprogo gorskega cvetja. Nastala je na prelomnici med Ojstrico in Dedcem, oblikovala pa stajo tudi led in voda.
Na poti v dolino so obiskali še Kocbekovo zavetišče in kapelo sv. Cirila in Metoda na Molički peči. Tako seje končal Se en lep pohodniški dan. Po daljši vožnji in že nekoliko pozni večerni uri so se pohodniki ob prihodu v Logatec razšli vedrih obrazov in v želji, da sc kmalu zopet dobijo na kakem pohodu.
Olga Mihevc
Priokus po grenkem
Logaške, 11, septembra
Draga udeleženka izleta, smo humana družba do meje izkoriščanja, smo družba, ki jo setavljamo mi vsi člani ali občani, kajti humanost jc zelo širok pojem.
Društvo upokojencev organizira preko celega leta najmanj 10 zelo lepih izletov, vsi pa se pokrivajo finančno sami, razen srečanja upokojencev cele Slovenije, ki jc ta dan tudi bil; tega pa delno pokriva društvena blagajna. Zato si tudi ne moremo privoščiti dodatnih kilometrov, kot so bili predvideni po programu.
Druga leta sta peljala na to srečanje dva avtobusa, za letošnje srečanje pa je bil sklep upravnega odbora, da zaradi finančnih težav pelje samo en avtobus.
Draga udeleženka izleta, bilo je pač treba počakati 15 minut na avtobus z malo dobre volje, poleg tega pa sta dva osebna avtomobila peljala skoraj prazna v Gor. Logatec.
Spoštovana dobro znana pa neimenovana udeleženka izleta, premalo je, da sc udeležite vsakih pet let naših izletov in obsojate našo humanost Upokojenci vozimo izlete od Krpana do Krpana, razen Rovt, kamor gremo po sklepu upravnega odbora iskat izletnike, če jih je več kot 10, kajti iz Rovi je poleg Logatca največ udeležencev.
(iospa, postavile sc v vlogo organizatorja - vsi imajo enake pravice: iz Laz, Hotedršicc, (ior. Logatca, Rovt in iz Dol. Logatca in izpeljite, prosim, izlet lako, da boste vse le ljudi zjutraj zvozili skupaj, zvečer pa domov.
Poglejmo si v oči in si natočimo čistega vina.
Franc Verbič, organizator in vodja izleta
Pod kapelico sv. Cirila in Metoda
Vodstvu družbe KLI, d.d.y Logatec!
V Logatcu je leta 1952 v zasilnih prostorih opuščene Kustljeve žage pričelo podjetje Les z izdelavo manjših izdelkov - z lesno galanterijo. S širitvijo obrata se je povečalo število zaposlenih moških in žensk. V septembru 1953 je bilo z uredbo o ločitvi proizvodnje od trgovine iz Lesa Ljubljana iz obrata lesnih izdelkov ustanovljeno samostojno podjetje Kombinat lesno predelovalne industrije - KLI Logatec. Iniciator in prvi direktor je bil Anton Pctkovšck, domačin iz Logatca, kije zelo uspešno vodil firmo do odhoda k ljubljanski izvozni firmi Slovenijales v letu 1962.
Vsi delavci, ki so bili zaposleni v lesni industriji še v LIP Logatec, pozneje LIP Postojna, nato v KLI Logatec, se po upokojitvi v medsebojnih srečanjih spominjamo, v kako trežkih časih smo z veseljem in upanjem na boljše čase prenašali vse napore pri delu, koje bilo treba ob slabem vremenu in mrazu ter v snegu priti pravočasno na delo brez toplih obrokov peš ali s kolesi, posebno iz bolj oddaljenih krajev. Po požaru avgusta 1957 smo vsi tedaj zaposleni z direktorjem vred s podvojenimi močmi sodelovali v proizvodnji v zasilnih prostorih, popoldne pa pri zidavi novih, modernejših proizvodnih prostorov. Ob dograditvi novih prostorov in ob obletnicah KLI-ja smo se tudi radi poveselili v prostorih tovarne ali na izletih.
Ob 50-letnici KLI-ja želimo vsi še živeči nekdanji delavci in delavke, ki smo s svojim delom skupno s pokojnim prvim direktorjem in vsemi drugimi že pokojnimi in živečimi sodelavci doprinesli svoj delež, daje bila postavljena in danes uspešno dela tovarna-družba KLI, sedanjim zaposlenim še nadaljnjih uspehov in delovnih zmag v konkurenci na trgu.
Se živeči upokojenci KLI-ja pa želimo ob 50-letnem jubileju priznanje za naše delo, morda samo srečanje še živečih ob, recimo, dnevu odprtih vrat s kakim spominkom na jubilejno srečanje; poveselili pa bi se v mejah možnosti.
Upokojenci smo navsezadnje pripravljeni tudi s svojimi prispevki podpreti tako srečanje.
Upajoči
Ne nazadnje
Lokalni časopis - zrcalo
ga
dogajanja
Sedmo srečanje lokalnih časopisov je bilo v Nazarjah - osmo bodo gostile Notranjske novice
Od 150 lokalnih tiskanih glasil, kolikor jih izhaja na Slovenskem, se je na 7. srečanju lokalnih časopisov Slovenije 19. septembra v Nazarjah zbralo nad 90 predstavnikov posameznih časopisov, med njmi tudi direktor in odgovorna urednica Notranjskih novic ter urednik Logaških. Srečanje, ki naj bi bilo v pomoč izmenjavi izkušenj med oblikovalci, uredniki in lastniki posameznih časopisov, sta uvodoma pozdravila urednik Savinjskih novic, tudi organizator srečanja, in mozirski župan.
Delovno srečanje, ki so mu kot predavatelji prisostvovali profesionalni poznavalci novinarskega dela in novinarske etike, je bilo še posebej namenjeno aktualnostim obveščanja, bralnosti časopisov, odnosu med javnostjo in lokalnim časopisom, vprašanju neodvisnosti in z njo povezane verodostojsti novinarjevega dela kar vpliva na zaupanje bralca v časopis - ravnanju z zaupnimi informacijami, novinarskemu dostojanstvu ter perspektivi lokalnih časopisov ob vstopu v Evropsko unijo.
Logaški časnikarji na srečanju lokalnih časopisov.
Srečanje je bilo dovolj studiozno, dinamično in v mnogih okolnostih tudi provokativno, kar je samo stopnjevalo zanimivost in sporočilnost. Zgled skrbno pripravljenega in vodenega posveta o zahtevnih vprašanjih sodobnega časnikastva. In lokalni časopis (regionalni ali občinski) naj bi bil vse bolj zrcalo bitja in žitja iz. okolja, ki mu glasilo pripada.
Ob koncu pa je direktor Notranjskih novic Dušan Černigoj napovedal, da bo 9. srečanje lokalnih časopisov prihodnje leto na Notranjskem. mAš
V Knjižnici je zmeraj kaj novega
Oddelek /a odrasle
BKRl.OGAR. J.: Organizacijsko komuniciranje: od konfliktov do skupnega pomena: F.vropski izziv: BEC'KWITH. H.: Prodaja nevidnega: vodnik po sodohnem marketingu SOROS, (i.: Globalizacija; Slovenija. Zakoni itd.: Zakon o zemljiški knjigi; ZABEL, B.: Tržno pravo; BRUCKO, D.: Sklenimo posel z vladarji znanja; BRUCKO, D.: Štirideset sodobnih učnih metod: priročnik za predavatelje, učitelje in trenerje; Zbornik za zgodovino naravoslovja in tehnike; ŽITNIK, J.: Univerzitetne fizikalne naloge: OGORUVC. M.: Biorgonomija; OGOREVC, M.: Karmična diagnostika in energijsko zdravljenje: zakaj zbolijo in umrejo bioenergetiki, radiestezisti. razni zdravilci. vedeževalci, zdravniki in ostali ljudje?
ADIZES, I.: Obvladovanje sprememb: moč vzajemnega zaupanja in spoštovanja v osebnem in družinskem življenju, poslovanju in družbi; KOVAČ. B.: Poslovna mitologija; PlIMPIN, (".: Usmerjanje razvoja podjetja: fazam ustrezno vodenje in obravnavanje kriz; GRAD, A.: Slovensko-španski slovar; GRAD, A.: Špansko-slovenski slovar: URADU., J.: Slovensko-madžarski slovar; JESENIK, V.: Slovcnsko-francoski slovar; OSTROMUCKA-Fraczak, B: Slovensko poljski slovar; SONCU tisočih je utonilo v morju: koncentracijsko taborišče Hamburg Neuengamme 1938-1945; KURMAUNUR.T.: Gradnikova pot k Bogu; COELHO, P: Demon in gospodična Prym; DIRIE, W.: Puščavska roža; GALI.OWAY, J.: Dihati moraš, to je vsa skrivnost: HESSE, H.: Gertrud; HESSE, H.: Igra steklenih biserov; S0LZUNIC'YN, A. I.: Avgust štirinajstega: 10.-21. avgusta po starem koledarju; IWASAKI, M.: Jaz, gejša; MANDINO, O.: Dvanajsti angel; ERŽEN, B.: Utrinki in reki; SANDURSON, .1. D.: Sovražniku za hrbtom; KUTTI-Gabrovšek, N.: Irena; PERME, D.: Zadnja pesem ptic selivk
ČEBELAR Anton .lanša: 1734-1773: ob odkritju njegovega obnovljenega čebelnjaka na Brezovici
Oddelek za mladino
RAITH-Paula. E.: Kaj se dogaja v mojem telesu; CASTELL, R: V hribih in gorah
iUKNO
trgovina s tkaninami,
posredovanje In zastopanje pri prodaji blaga trgovina na debelo In drobno uvoz In izvoz
ANTON Božič s.p. Tel.: 754 22 20
Trgovina NITKA
vas vabi v popolnoma novi preobleki na isti lokaciji Cankarejva 7, Logatec po ugodnih cenah vam nudi: -termovelurje, blago in zavese na kg, -brušene poliestre in spandekse, pozamentarijo.
Odprto:
od ponedelja do petka med 8. in 12. ter med 14. in 16. uro
ob sobotah med 8. in 12. uro
Ne nazadnje
ZAHVALA
29. junija 2003 smo se v Cerknici poslovili od brata Gregorja Logarja
Na njegovi zadnji poti gaje pospremilo veliko sorodnikov, prijateljev in znancev iz rodnega Logatca in od drugod.
Za izrečena sožalja in izkazano slovo vsem iskrena hvala. Še posebej se zahvaljujemo hotenjskemu pevskemu zboru za lepo zapete pesmi, gospodu Viktorju Senu za poslovilne besede in gospodu Milanu Matičiču za zaigrano melodijo v slovo.
Sestra Ani in bratje Matija, Andrej in Peter
V
ZAHVALA
V 90-letu je odšla naša teta Cilka Istenič
iz Gorenjega Logatca, Grajska pot 9
Na njeno željo smo jo pokopali na ljubljanskih Žalah. Tam smo se v mislih nanjo poslovili sorodniki, sosedje in prijatelji. Hvala vsem. Posebna hvala Zvonki Sovanovi za tople poslovilne besede v imenu ZZB iz logatca. Radi smo jo imeli
sestra Ivanka, nečakinje in nečaki
Teman oblak izza gore privlekel seje mul polic nad pol jim sredi je obstal, nebo je čez in čez obdal. To ni oblak izza gore, to tudi ni ravno polje: to misel je le žalostna na sredi srca mojega.
(Simon Jenko)
ZAHVALA
Poslovila se je naša draga mama in babica Pavla Furlan
Zahvaljujemo se sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izraženo sožaljc in spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala predsedniku SDS Janezu Janši in poslanski skupini SDS, članom Obljubljanske regijske koordinacije, Občinskemu odboru SDS Logatec, Krajevnemu odboru Rovte, SDM Ljubljana ter Zavarovalnici Triglav Ljubljana in Kompasu za izraženo pisno sožalje, za počastitev na njenem domu, za darovano cvetje in sveče ter pospremitev naše drage mama na njeni zadnji poti. Zahvala tudi Zdravstvenemu domu Logatec, zdravnikom, ki so se trudili rešiti njeno življenje. Prav tako se lepo zahvaljujemo gospodu župniku Janezu Komparetu za lep poslovilni obred. Vokalnemu kvartetu za lepo zapete pesmi in Pogrebnemu zavodu Menard za lepo izveden pogrebni obred. Žalujoči_ vat njeni
Ne nazadnje
V svetovnem vrhu zvezdoslovja
Observatorij Črni Vrh premore največji optični teleskop v Sloveniji -Specializirani za odkrivanje nevarnih asteroidov
Pred nedavnim sem v Delovi prilogi Znanost opazil članek Hermana Mikuža o odkritju nenavadnega asteroida v observatoriju Črni Vrh. Med člani opazovalne skupine sem zasledil tudi Stanislava Matičiča, elektrotehnika, (1944), marsikomu znanega logaškega zvezdogleda.
Prav njemu je bilo namenjenih nekaj vprašanj.
Kdaj ste se začeli zanimati za dogajanja v vesolju?
No, od teda je minilo že 35 let. Prek ustrezne literature in zvezdnih kart sem se začel »sprehajati« po nočnem nebu, ki me je pritegnilo kot gore, ki jih znova in znova obiskujem. Ker nam pa čas kroji življenje, si človek preprosto ne more privoščiti vsega, s čimer bi se rad ukvarjal.
V kateri čas sega vaš prvi teleskop in kaj ste z njim lahko opazovali?
Že spočetka sem se odločil izdelati večji instrument, kajpak, v okviru amaterskih možnosti tistega časa. Zrcalo teleskopa, ki sem ga sam obdelal, meri v premeru 25 cm, njegova goriščna razdalja pa 2,5 m. Pri postavitvi teleskopa na bližjem hribu in pri nakupu okularjev mi je pomagal kolega Polde Rozman. Ta čas je ta teleskop na drugi lokaciji in čaka na prenovo. Brez teleskopa so opazovanja omejena na pogled s prostim očesom: ozvezdja, meteorske aktivnosti, svetlejši kometi, svetlejši objekti osončja.
Teleskop pa nas popelje v globine vesolja, saj zbere veliko več svetlobe kot prosto oko in nam omogoči ogled nadrobnosti na Luni in na nekaterih planetih, popelje nas celo v svet galaksij... Velik problem sedanjega časa za opazovanje vesolja je prevelika osvetljenost urbanih naselij; svetlobno onesnaženje pa otežuje delo celo pri bolj odmaknjenih profesionalnih observatorijih. Svet se že dlje ukvarja s to težavo, pričakujemo, da mu bo sledila tudi Slovenija. Sicer pa so aktivnosti razvidne na internetnih straneh Slovenske pobude za temno nebo: httpi/wwvyJlz.uni-lj.st/astro/comets/DSSi/index.html.
Kako ste se pa lotili observatorija na Črnem Vrhu in zakaj ravno tam?
Observatorij na Črnem Vrhu je v lasti mojega dolgoletnega kolega Hermana Mikuža, ki se že dolgo ukvarja z opazovanji kometov in asteroidov (majhne zvezde premičnice). Leta 1997 smo se odločili, da tam oblikujemo
večjo skupino, ki se bo ubadala predvsem z iskanjem kometov in asteroidov. Poleg dr. Jureta Skvarča, tudi iz Logatca, in Bojana Dintinjana, sem se tedaj tudi sam priključil skupini. Naslednje leto smo izdelali prvi avtomatski teleskop in z njim odkrili kakih 20 novih asteroidov. Ko smo kmalu ugotovili, da je teleskop premajhen, smo se leta 2000 odločili izdelati mnogo večjega - s premerom zrcala 60 cm. Optiko smo kupili v Nemčiji, vse ostalo smo izdelali po delavnicah okoli Logatca. Lani poleti smo montirali teleskop na Črnem Vrhu in v začetku lanskega septembra že posneli prve slike. Teleskop odlično deluje, je popolnoma avtomatiziran; vse njegove funkcije upravljamo prek računalnika. Ta hip je to največji optični teleskop v Sloveniji,   letos smo z njim odkrili že kakih 40
Avtorji teleskopa.
novih asteroidov ter dva nevarna asteroida; na svoji poti okoli Sonca sta namreč letela zelo blizu Zemlje. Tovrstni asteroidi so posebno zanimivi, saj lahko kateri od njih kdaj trči v naš planet. Verjetnost trka je sicer majhna, ni pa zanemarljiva. Do takih trčenj je v preteklosti že večkrat prišlo, na primer, padec asteroida na Yucatan v Mehiki; zaradi česar so pred 65 milijoni leti izumrli dinozavri. Zgodnje odkrivanje asteroidov je torej za človeštvo zelo pomembno, in prav s tem se največ ukvarja naša skupina. Observatorij je lociran na Črnem Vrhu prav zaradi čistega ozračja in relativne odmaknjenosti od večjih naselij, ki, kot rečeno, motijo astronomska opazovanja z nezasenčeno razsvetljavo.
Kdo je odkril asteroid 2003 EMU?
Asteroid, ki ga omenjate in sodi v skupino nevarnih asteroidov, je odkril z. novim teleskopom naš kolega Jure Skvrač 5. marca, samo dan preden se je našemu planetu približal na vsega 1,6 milijona km, kar je samo štirikratna razdalja do Lune. Odkritje je bilo tudi mednarodno zelo
_   _ mm
Ne nazadnje
odmevno, saj so ga potem opazovali iz številnih observatorijev po svetu. Center za male planete Minor Planet Center iz Cambridga v ZDA je odrkitje tudi urano pripisal Juretu oziroma naši skupini. Naj omenim, da se nam je 26. septembra letos posrečilo še drugo odkritje: opazili smo asteroid, ki se na svoji poti približuje Zemlji. Imenovanje 2003 SS214. Tako smo letos uspeli že z dvema zanimivima odkritjema.
Kakšna je vaša bodoča usmeritev?
Z delom na observatoriju bomo vsekakor nadaljevali. Dopolniti nameravamo opazovalno opremo, s katero bomo asteroide odkrivali še bolj učinkovito. Prav tako intenzivno posodabljamo in dopolnjujemo programsko opremo za krmiljenje teleskopa in odkrivanje asteroidov. Velja poudariti, daje programska oprema v eeloti plod dela naše skupine. Zal, nas pri tem spremlja nenehno pomanjkanje denarja.
Kako vas prepoznava svetovno zvezdoslovje?
Seveda, posebno pozornost posvečamo mednarodnemu sodelovanju. Letos smo se udeležili mednarodne konference na Mallorci v Španiji. Tam smo izvedli dve svoji predstavitvi, ki sta vzbudili veliko pozornost mednarodne javnosti. Naš teleskop sicer ni zelo velik, je pa tehnološko zelo izpopolnjen in trenutno med najboljšimi tudi na svetu sploh. Prav z zadnjimi odkritji pa se je naša skupina še bolj uveljavila in tako spada med najboljše
pri odkrivanju nevarnih asteroidov. Več o delu naše skupine si lahko bralci poiščejo na spletni strani: http://www.fiz.uni-lj.si/aslro/comcts/
Teleskop v observatoriju Črni vrh.
Gospod Matičič, vam in vaši skupini želim še veliko uspešnega odkrivanja nam nevarnih asteroidov.
Albin Čuk
Peti barve
Ženski pevski zbor KD Tabor Logatec čaka ob začetku sezone nekaj pomembnih koncertnih nastopov, med njimi sijajen pevski izziv v Cankarjevem domu in prestižni nastop na medobčinski reviji v Trbovljah
»Septembra so se zboru pridružile nove pevke, zdaj jih je 32 in so sredi intenzivnega študija skladb, ki jih bodo pele še z nekaterimi ženskimi zbori in z Orkestrom slovenske vojske pod vodstvom dirigenta Milivoja Šurbka ob 150-letnici rojstva Vincenta van Gogha S. novembra v Cankarjevem domu v Ljubljani. Koncert bo za zbor velika preizkušnja, zato seje z zelo zahtevno in moderno skladbo posebej pripravljal na trodnevnih vajah konec septembra v CŠOD (torenje pri Zrečah,« je pripopvedovala predsednica zbora Bojana Levinger,
»Gre namreč za skladbo Vom Mallcn, napisano zelo moderno na 50 straneh za orkester in ženski zbor, leta 1961 rojenega nemškega skladatelja in dirigenta Rolfa Rudina. Pripoveduje glasbeno zgodbo 0 barvah, slikanju in van Goghu. Delo so prvič izvedli leta 2001. Polurna skladba terja odlično pomnjenje, koncentracijo in pevsko kondicijo, odpira pa pevkam nove glasbene razsežnosti. Zato sem vesel, da nam je odličen nastop na spomladanski reviji v
Logatcu ponudil to povabilo in nam jc dana možnost sodelovanja z odličnimi ženskimi zbori ter vojaškim orkestrom. Sicer pa zbor čaka 21. novembra še preizkušnja
Upevalne vaje razgibajo telo in razvedrijo dušo -nujnost sodobnega dela z zborom.
na medobčinski reviji v Trbovljah,« je strnil svoje navdušenje zborovodja Zdravko Novak.
Barve jeseni se pri ženskem zboru tako prepletajo z barvami glasbe Rolfa Rudina. P, T.
K"
Ne nazadnje
Asfalt vendar tudi skoz Dolenji
]\ovi Svet
Mladi ostajajo doma in ne iščejo življenja v mestu - kako se to lepo sliši!
Takorekoč ves Dolenji Novi Svet se je zbral tistega sončnega popoldneva 10. oktobra k pomenljivemu dogodku. Kaj da ne. Novosvečani s tega konca - od Dolinarja do Vrbančka - so v dolgi zgodovini vendarle dočakali prenovljeno in asfaltirano cesto. Tudi prisotnost pomembnih gostov je pritrjeval pomembnosti dogodka.
Poleg župana, nekatrih občinskih svetnikov, predsednikov krajevnih skupnosti in gospoda župnika sta se otvoritvene slovesnosti udeležila tudi poslanka državnega zbora Majda Zupan in njen kolega Stanislav Brenčič.
Vse se je začelo, kot se za ljudska slavja spodobi, z veselo harmoniko Franca Žaklja. Nato je brhka napovedovalka pozdravila vse prisotne, še posebej visoke goste. Med recitacijami je nagovoril vse prisotne župan Janez Nagode. Ob tej priložnosti seje posebej zahvalil domačinom, ki so nesebično odstopili dele svojih zemljišč, da se je cesta primerno razširila, pa izvajalcem in vodstvu krajevne skupnosti. Seveda, pa kliče to oklje še k nadaljnjim delom, ki jih bo
Z otvoritvene slovesnosti.
moč izpeljati ob dobri volji in potrebnem denarju.
Skratka, kraj je bogatejši od leta 1981 za trofazni tok, od leta 1983 za telefon, od leta 1986 za vodovod (tisto obdojc je predsedoval KS Jaka Nagode) in to pot še za posodobljeno pot, ki jo je tik pred otvoritvijo
blagoslovil domači župnik.
»Vas z vsako novostjo vse bolj živi, mladi ne iščejo več življenja v mestu, ampak ostajajo doma,« je napovedovalka še podkrepila pomenljivost dogodka, ki seje sklenil ob dobrotah gospodinj in Marjanovega srnjaka v golažu. mAš
Umetelnost v čipki
Društvo likovnikov Logatec je v Stekleni galeriji zadnji dan v septembru pripravilo in odprlo zanimivo razstavo čipk Olge Ferjančič.
Olga Ferjančič se s samostojno razstavo svojih izdelkov predstavlja prvič, večkrat pa je sodelovala pri različnih skupinskih predstavitvah logaških in drugih klekljaric. O njenem deluje ob odprtju spregovorila Draga Urbas iz idrijske Čipkarske šole. Lepoto razstavljenih čipk je obogatilo milozvočje citer, na katere je zaigrala Mirjam Treven, učenka Glasbene šole Logatec, iz razreda Kornelije Lovko.
Številno občinstvo je pozorno poslušalo govornico in si nato občudujoče ogledalo mojstrovine te imenitne logaške klckljarice.
Nevma
Mojstrovine iz čipk.
Foto: D. Malavašič
Ne nazadnje
Na poti k arheološkemu parku Longaticum
Rimski zid v Sloveniji - sektor Lanišče na Hrušici
Novo zloženko Claustra Alpium liuliarum je ob pomoči Občine Logatec v teh jesenskih dneh izdalo Turistično društvo Logatec. Gre za prvi korak projekta »Arheološki park Longaticum«, ki ga vodi dr. Marko Frclih. V naslednjih mesecih bo izšla še publikacija, ki bo na več kot 50 straneh predstavila vojaško območje z linijami zidov, stolpov in utrdb, imenovano Claustra Alpium luliarum, postavljeno v času Marka Avrelija v tretjem oziroma četrtem stoletju s poudarkom na logaških arheoloških odkritjih. Omenjeni projekt vključuje še pripravo in izdelavo informacijskih tabel, »trasiranje« arheološke poti ogleda in ustanovitev muzeja z referenčnim centrom za to območje.
Rekonstulranl hurgus na Lanlšču.
loto: M. Frclih
Tokratna zloženka, prva točka omenjenega projekta, predstavlja osrednji logaški del obrambnega sistema, ki poteka od Kvarncrskcga zaliva čez Slovenijo do Avstrijske Koroške. Logaška kotlina je bila namreč zavarovana s tremi obrambnimi linijami, ki jih avtor dr. Marko Frclih ponazarja z zanimivim besedilom, s hipotetičnimi skicami in fotografijo.
Ličen prospekt je oblikoval Matej Zupančič, angleški prevod pa pripravila Janja Polajnar. Zloženke so na voljo pri Turističnem društvu Logatec.
Nevina
Tel.: 01 756 49 43   Fax: 01 756 49 44    GSM: 041 918 218
IZDELAVA ŠTAMPIUK Z DOVOUEKJEM MINISTRSTVA ZA NOTRANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE
Roman Dodič s.p. Kalce 5a 1370 Logatec
E- mail: resal@siol. net
Lasersko graviranje, rezanje in označevanje:
(les, plastika, steklo, usnje, papir,        ( ) pleksi steklo, marmor.....)
Laserski barvni tisk:
do formata A3, dotisk na koledarje
Izdelki:
štampiljke.priponke, plastificirane vizitke, obeski za ključe, napisne tablice, plakete, gravirane nalepke, / stojala za mobilne telefone, gravirane čestitke, svinčniki z željenim imenom, sestavljanke iz prinesene fotografije priložnostna vabila gravirani kozarci, darilna embalaža,.
KOLEDARJI 2004 IN DRUGA POSLOVNA DARILA
Nikoli ni prepozno
V soboto, 27. septembra, sta zakonsko zvezo v Logatcu sklenila Peter Česnik in Ivana Zalesjak. Oba sta oskrbovanca Doma upokojencev v Logatcu. Verjetno sta med novoporočenci edinstvena, saj se je Peter rodil pred 85 leti, njegova žena pa 3 leta kasneje.
Ob sklenjenem zakonu jima iskreno čestita in jima želi še mnogo zdravih in srečnih let tudi
uredništvo Logaških
Ne nazadnje
Jesensko srečanje -da malo takih
Kvintet Pomladni odmev že nekaj let pripravlja srečanja vaščanov Blekovc vasi. Letos so pevei 27. septembra v sodelovanju z vaščani in dobrotnikoma Robertom Koprivnjakom in Rezko Seljak pripravili prijetno srečanje pri kapelici Marije Vnebovzete. Pevci kvinteta so v goste povabili še Logaški trobilni kvintet in tako se je popoldansko srečanje začelo s pravim koncertom pretežno Marijinih pesmi, pa tudi
Slomškova nedelja se je oglašala tudi njegova beseda in njegova glasba. Prireditev je povezoval
Sončno in srčno vzdušje.
vaško srečanje izzvenelo v radoživo družabnost ob kozarčku dobrega, ob
Robert   pečenem  pujsku  in ob dobrotah Trobilni kvintet je bil podobno   Šparcmblek. blekovskih gospodinj,
sakralno intoniran.   Ker jc bila Po koncertni prireditvi je A.Č.
Sijajno priznanje logaškim
gasilcem
Mednarodni opazovalec zveznega ministrstva iz Belgije navdušen nad opremljenostjo dolnjelogaškega gasilskega društva
Gasilce PGD Dol.Logatec je 29. avgusta obiskal Serge Amores Y Martincz Amore član industrijskega in reševalnega društva »Fedcral Ministrv of the Intcrrior Bruxelles«. V Gasilski zvezi Belgije deluje prostovoljno kot tehnični pisatelj in jc zadolžen za zbiranje gradiva o gasilskih društvih, predvsem o njihovi opremljenosti, zlasti z vozili po različnih državah Evrope in zunaj nje. Med letošnjim obiskom v Sloveniji si jc ogledal 28 orodišč prostovoljnih in poklicnih gasilskih enot. V svoji dokumentaciji ima že preko 90.000 slik; tem se bodo pridružile tudi fotografije iz. Logatca.
V PGD Dol. Logatec sije ogledal in slikal gasilska vozila in si z velikim zanimanjem in navdušenjem ogledal priložnostno razstavo ob 125-lctnici društva. Vodstvo mu jc predstavilo delo in različne aktivnosti društva.
Svoj obisk jc sklenil z odobravanjem vsega, kar jc videl. »Dokler nisem prišel v Slovenijo, si nisem mogel predstavljati, da je moč videti tu tako zavidanja vreden razvoj. Mirne duše lahko rečem, da se tolikšna kakovostna oprema gasilskih društev redko kje vidi v državah Lvropske
Gost iz Belgije navdušen nad opremo logaških gasilcev.
unije. Po tej plali bo Slovenija prav gotovo s svojim vstopom v unijo na poseben način obogatila Evropo,«je bil prepričan belgijski gost.
M.C.T.
Ne nazadnje
Torta s prvo jubilejno lučko
Kdor jc v soboto, 13. septembra zašel proti Merkatorjevcmu centru, se je lahko čudil nagnetenim avtomobilom, ne samo na parkirnem prostoru, ampak kar ob cesti do Valkartona. Kaj kmalu pa je ugotovil, da se na prostoru pred trgovino dogaja nekaj posebnega.
Obiskovalcu seje pogled najprej ustavil na veliki razstavljeni torti, ki sojo prodajalke pridno ponujale vsem obiskovalcem; prav tako je vabil tudi šank s pivom. Kar veselo je bilo, še prav posebej ob glasbi razigranih Veselih Štajerk.
Direktor Jan kovicje zarezal v jubilejno torto. Foto:./. Turk
Bil je to Mcrkatorjev dan, posvečen prvi obletnici Merkatorjevega centra v Logatcu, ki ga jc počastil tudi sam prvi mož Merkatorja gospod Jankovie, ki je tudi prvi zarezal v jubilejno torto. Merkator se je tega dne posebno potrudil z nekaterimi znižanimi cenami, da bi ja obiskovalci občutili, daje Merkator zares najboljši sosed.
A.Č
ogaške
Ob naj kelnareah še zmagoviti naj
kelner
Sklepno dejanje ob letošnjem izboru Notranjskih novic
Notranjksc novice so letos razširile izbiro »naj kelnarce« še na »naj kclnarja« Notranjske. V letošnjem spopadu seje pomerilo 44 tekmovalk in tekmovalcev, za katere jc bilo oddano več kot 900 glasovnic. Notranjske novice so glasovalec tudi primerno vzpodbudile in jim ponudile možnost dodatnega glasovanja tudi prek Radia 94 in Notranjskega radia. Vsak teden je ekipa novic obiskala izbrani lokal in obdarila glasovalce. Obdaritve so bili deležni tudi ob vsakem izzidu nove številke časopisa ter tudi na sklepni prireditvi 26. septembra v logaškem Navigatorju.
vabijo k dopisovanju!
Zmagal je kelnar Primož. Foto: Arhiv Notranjskih novic
Prireditveni prostor za razglasitev zmagovalcev je bil kar premajhen za veselo in bučno mlado občinstvo, ki sta mu večer popestrila najprej glasbena skupina Arborct, nato še ansambel Prava stvar iz. Cerknice. Program je spretno vodila Renata Ciutnik in ga končno pripeljala do razglasitve letošnjih naj kclnarc in naj kclnarja Notranjske. Ta naslov s posebnimi nagradami so si tako prislužili: tretje mesto Tina Ogrič iz Šubi bara, drugo mesto Snežka Garželj iz lokala »En krajcer« v Podskrajniku, prvo mesto pa Primož Petek iz logaškega Navigatorja. Vsi so za osvojena mesta prejeli tudi nagrade.
Brez dvoma - uspešna komercialna akcija v režiji podjetnega Dušana Čcrnigoja, lastnika Notranjskih novic.
A.Č.
I lOgaike, glasilo občine Logatec; izdajatelj Občinski svet občine Logatec; odgovorni urednik Marcel Stcfančič; oblikovalec (ioran Kapnik; tisk: Grafika (iracer, d.o.o., Celje; izdano 3450 izvodov. Naslov uredništva: Logatec, Tržaška 15, 1370 Logatec; telefon ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 12. ure (01) 7590-626 ali (01) 7590-600. E-mail: logaskcC«Mogatcc.si
^ Fotoobjektiv-nost