* '-* . ' > f
Političen list za slovenski narod.
Po poitl prejemu тв1 j«:
U «ri» !«to predplataa 16 fld., u pol leta 8 vi«., i« četrt tata 4 »1*., n N«
meiec 1 fld.AO kr.
V adminlatraeijl prejeman velja: Za «al» leto II (14., ia pol leta в «ld., xa četrt leta S fld., ta jetrn um 1 gid. V LJubljani na dom poiiljan velja 1 fld. 90 kr. ve« aa leta. Роеашпа itevilke pe 7 kr.
^VaroeiliBO in ocnanila (iaaeiate) vsprejem» npravnlltvo ia ekipedlelja v „Katol. Tiskarni", Kopitarjeve uUee it. 2.
Rokopisi m ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo.
Vrednlitvo je v Semealiklh alleah it. 2, I., 17.
lahaja vaak dan, tmemii nedelje in pnuaike, ob pol 6 uri pepoldne,
TO.
V Ljubljani, v ponedelje| 29. marca 1897.
=f=j"=
^Tabilo na naročbo.
S I. aprilom pričenja se nova naročba, na katero uljudno vabimo p. n. občinstvo.
„SLOVENEC"
velja za ljubljanske naročnike v administraciji :
Četrt leta . 3 gld. Jeden mesec 1 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec. Po pošti velja predplačan:
Vse leto 12 gld. Pol leta 6 „
Vse leto Pol leta
15 gld. 8 „
Četrt leta 4 gl. — kr. Jeden meseci „ 40 „
Poljak vitez Abrahamovi Kramar, tretjim krščene!
Začasni predsednik voru naglaša, naj. bi M iitični in narodnostni gospodarska in eoeijalaftr
r mmo
Imetnik XXV.
dragim Mladočeh dr. ijalist dr. Pattai. ovetz t svojem nago-ivt zbornici polegli po-ter reševala velika pereča rašanja.
Začasni zapisnikarji it. Barstoli, Bogdanovics, grof Deym, Budig, Jante, Barvinski, dr. Popovici in dr. Susteršič prečitajo obljubo v raznih jezikih, poslanci n* svojih sedežihftorć obljnbo tudi v raznih jezikih. S tem je bila pri^, formalna seja končana. V ponedeljek ob 12. uri t opoludne bode presvetli cesar državni zbor slovesno otvoril s prestolnim govorom.
T"
Upravništvo „Slovenca". Državni zbor.
Dunaj, 27. marca.
Težko je ie danes izreči jasno in gotovo sodbo o konstelaciji raznih strank, o položaju. Zbornica je razdrobljena v razne stranke in strančice, ki iščejo zvez in zbližanja. Položaj se pojasni tekom prihodnjih dnij. A to je gotovo, da se pričenja nova doba, v kateri se bode državni zbor pričel resneje baviti z narodnogospodarskimi in socijalnopoli-tičnimi vprašanji. Prave, trdne večine vlada ne dobi, ker ga ni obroča, v kateri bi vlada vkovala nasprotne si življe. Pač pa bodo odločujoči Poljaki in Mladočehi s češkimi veleposestniki, s katerimi bodo hočeš nočeš od slučaja do slučaja hodili nemški liberalci.
Mladočehe je vlada pridobila z jezikovno naredbo, ki se bode tikala Češke in Moravske in ki določa v § 1., da mora vsak uradnik vešč biti obema deželnima jezikoma. Toda tudi ta naredba je prikrojena po želji Nemcev, kajti že nameščenim uradnikom ni treba dokazati znanja češkega jezika, ib novim uradnikom je določen obrok šestih let, da se nauče češčine. V okrajih pa, kjer bivajo sami Nemci, bode pri vsakem uradu jeden uradnik zmožen češčine. Notranji uradni jezik ostane nemški. Ta že pripravljena naredba stopi v veljavo s 1. julijem t. 1.; ni sicer vabljiva vada, vendar pa je vlada ž njo Mladočehom olajšala vstop v vladno večino. Nasproti pa je vlada, tako se naglaša, liberalnim Nemcem obljubila, da se bode upirala vsaki .reakciji" na cerkvenem in šolskem polju. „Quieta non movere", to je nekaka izdana parola po dogovoru. Vederemol
* *
Pred otvorjenjem zbornice je bila v cerkvi Sv. Štefana ob 9. uri slovesna sveta maša, katero je daroval kardinal Gruscha ob mnogoštevilni azistenci. Navzoči so bili ministri, predsedstvo gospodske zbornice in mnogi člani obeh zbornic. Točno ob 11. uri grof Badeni po Najvišjem nalogu otvori zborovanje ter pozove poslanca Proskovetza, da kot starosta začasno vodi seje do izvolitve predsednika in podpredsednikov, kar se najbrže zgodi prihodnji četrtek. Mimogrede omenjam, da sta poslanca dr. Boser in dr. Zurkan starejša od Proskovetza, a se nista neiljevala; dalje je že skoraj gotovo, da bode predsednikom izvoljen dr. Kathrein, I. podpredsednikom
Politični pregled.
V Ljubljani, 29.
marca.
Snovanje poslaniških klubov je sedaj jedna najvažnejih točk, ki •« obravnavajo v krogu novoizvoljenih poslancev. Jeden prvih se je osnoval kWb * katoliške ljudske stranke, h kateremu so pri-stopili tudi vsi nemški konservativci. Načelnikom je bil izvoljen baron Dipauli, za namestnike pa poslanci Ebenhoch, Karlon in Fuchs. — Nadalje se je ustanovila krščansko socijalna zveza, s katero bodo neiti tesno združeni tudi somišljeniki Stojalovskega. Načelnik kluba je dr. Lueger, njegova namestnika pa princ Liechtenstein in dr. Gessmann. V zbornično predsedstvo kandidnjejo krščanski socijalisti dr. Pattai-a, ki ima neki kot tretji podpredsednik nekaj upanja. — O socijalno • demokratičnem klubu poročamo na drugem mestu. — Proti pričakovanju se je ustanovil sedaj tudi italijanski klub, h kateremu je pristopilo vseh 19 poslancev.
—	Klub nemške ljudske stranke se je tudi že osnoval in mu načelujejo nastopni možje: dr. Bareu-ther, Hofmann-Wellenhof, Kaiser, Richter in dr. Steinwender, ki je ob jednem začasni predsednik.
—	Sest Poljakom prijaznih Businov je osnovalo lasten klub, kateremu načeluje posl. Mandyczevrski, kot namestnik pa Barwinski. — Bumunskim poslancem načeluje poslanec Lupul. — Češki in poljski klub dosedaj še nista izvolila svojih načelnikov, jugoslovanski klub je pa še vedno samo misel nekaterih slovenskih in hrvatskih poslancev.
Poslovni načrt socijalnih demokratov. Socijalno-demokratični poslanci so se sošli minuli četrtek k posvetovanju, v katerem so razpravljali o najbližnjih korakib, ki jih morajo storiti v prid svojih volilcev. Posvetovanja so se seveda tudi vdeležili njih pravi voditelji dr. Adler, Pernerstorfer in dr. Franko. Sklenilo se je v prvi vrsti staviti formalni predlog glede uvedbe splošne, jednake in direktne volilne pravice. Zahtevali bodo nadalje, da se sostavi poseben odsek, ki bo preiskaval, je li zakonito utemeljeno razpuščenje strokovne organizacije železniš kih služabnikov. Razgovarjalo se je pri tej seji tudi o načrtu zakona glede varstva delavcev, kateremu bodi podlaga osemurni delavnik. Pri nadaljnem posvetovanju, ki se je vršilo minulo soboto in h kate> remu so povabili vodje tudi šest somišljenikov Sto jalovskega in 3 poslance poljske ljudske stranke, se je razpravljalo o predlogu, naj se vloži pritožba proti ministerskemu predsedniku grofu Badeniju radi do godkov povodom zadnjih državnozborskih volitev v
Galiciji. Ubitih je bilo namreč 8 in aretovanih nad 900 oseb. Sklenilo se je, da se v slučaju, ako se za ta predlog ne dobi potrebnih 40 podpisov, stavi nujni predlog, da se sostavi parlamentarna komisija, bi naj bi pregledala vse volitev na Poljskem zadevajoče akte. S tem so namerava doseči isti namen, namreč dokazati, .da se je vlada protizakonito bodisi direktno ali indirektno vmešavala v volitve in vplivala nanje". V Gradcu se je vršilo seveda vse v najlepšem redu, ali kali 1 Konečno zahtevajo imenovani možje, da se oprosti iz zapora poljski poelanec Szajer, za katerega izročitev je že prosilo okrožno sodišče v Rzeszowu pri starostnem predsedniku poslanske zbornice. — To so torej glavne točke socialističnega poslovnega reda za prvo sesijo. Možje so se razgovarjali o nekaterih točkah za zboljšanje delavskega položaja, seveda največ zato, da se sploh igovori o njih. Krščansko-socijalna stranka ima že davno izgotovljene potrebne načrte. Kot načelniki kluba se imenujejo posl. Zeller, Hybeš in Daszjnski, zapisnikarjem je pa izvoljen posl. Berner.
V nemškem državnem »boru se je vsprejel minulo soboto s 179 proti 49 glasovom tudi v tretjem branju predlog libeialne stranke, naj se dovolijo državnozborskim poslancem dijete, kakor so v navadi večine državnih zastopov. Ta predlog se je stavil in vsprejel od leta; 1871 že v desetič in se bode najbrže tudi v desetič zavrgel v zveznem svetu ter ondi čakal z drugimi predlogi vred odrešenja mej zaprašenimi akti. Pred glasovanjem o tem predlogu je poslala liberalna stranka v boj še jedenkrat najboljšega zagovornika, ki je naglašal; da je ravno vsled neizplačevanja dijet tolik nered v zbornici in so seje tako slabo obiskovane, da so redkokdaj sklepčne, in sploh nihče, posebno pa zastopniki obrtnikov, ni voljan zastonj tratiti čas in izgubljati zaslužek. Ta govor je imel toliko vspeha, da je glasovalo za predlog mnogo več poslancev, kakor se je s početka mislilo. Pomagalo seveda ne bo ravno tako nič.
Volitve v Italiji so sedaj završene na celi črti. Največ so provzročile opravila neštevilne ožje volitve. Vspeh volitev je nastopen: 382 je vladnih pristašev, izmej katerih jih pripada 143 desnici, 146 levici in 43 centrumu; 149 je opozicijonalcev, namreč 9 članov desnice, 46 levičarjev, 20 jih bode pripadalo centrumu in 74 članov skrajne levice. Tu sem pripadajo radikalci in socijalisti. Od 508 članov nove zbornice se sme vlada s polno gotovostjo zanašati na 186 poslancev, mej tem ko ne more toliko zaupati ostalim 146 poslancem, ki so izvoljeni pod imenom „ministerskih pristašev". Položaj Ru-dinijev je sedaj mnogo slabeji, kakor je bil v prejšnji zbornici. Posebno neljubo pa mu mora biti, da so mogočneji in številneji postali ravno oni, katere zatreti in uničiti si je Rudini mnogo prizadeval, a ee v to svrho ni posluževal pravih sredstev. Socijalni demokratje so tudi v Italiji pokazali svojo moč, s katerimi bode kolikor toliko morala računati sedanja ne več tako ponosna vlada.
Grško-turška vojska je neki neizogibna in v nepredolgem času pojavljajoča se posledica nape-tostij, ki vladajo mej Grško in Turčijo ter njeuimi zaveznicami radi krečanskega vprašanja. Dosedaj sicer še ni druzega povoda za to trditev, kakor dejstvo, da je utaborjenih na grško-turški meji 46.000
turških in 42.000 grških vojakov ia se še vedno dovažajo nove čete, kajti minulo soboto je že odšel ix Soluna 61. vojaški vlak, vendar kažejo rama druga znamenja, da je vsaj pričetek vojake neii-ogiben. Grške čete imajo, kakor znano, povelje, vzdržati se vsakega najmanjšega napada, ob jednem pa se morajo tudi vsakokrat postaviti po robu, ko bi pričeli rogoviliti turški vojaki. Najslabeje znamenje pa je nadalje to, da je tudi kralj Jurij po vzgledu kraljice odložil poveljništvo nad jednim ruskih polkov in s tem pretrgal tako rekoč zadnjo vez s turškim zaveznikom, akoravno bi bil marsikdo menil, da je ta zveza skoro nerazvezljiva. Neka posebna skrivnost pa je odpotovanje prestolonaslednika v Tesalijo k armadi. Najpreje se je razglasilo, da je prestolonaslednik odpotoval pred par dnevi zjutraj na vse zgodaj, takoj nato se je pa sporočilo, da prestolonaslednik še ni odšel in da se to zgodi v dveh ali treh dneh. Zadnja sporočila iz Aten pa javljajo, da je priredil kralj v soboto zvečer velik obed; katerega ee je vdeležil tudi metropolit. Pri obedu se je poslovil prestolonaslednik in nato v spremstvu nekaterih članov in mej burnim pozdravljanjem odpotoval.
Dnevne novice.
' • •	i	Г 7	i
V Ljubljani, 29. marca.
(Dvorni svetnik $uklje) objavlja v sobotnem .Narodu" članek, v katerem pojasnuje, zakaj da je prišel pred otvoritvijo državnega zbora v Ljubljano, dogovarjat se z novoizvoljenimi poslanci o postopanju slovenske delegacije v državnem zboru. У tem pojasnilu omenja, da je sedaj položaj za Jugoslovane ugoden, ter da bi bil klub broječ 29 poslancev tako važen in čestokrat odločilen faktor, da ga ne bode mogla prezirati nobena vlada. Našteva nadalje razmere na Primorskem, Koroškem, Štajerskem, kjer treba korenitih sprememb, za kar pa treba močnega kluba. Glede naše dežele pravi, da je deželno gospodarstvo v skrajni nevarnosti, ako se o priliki ogerske nagodbe, oziroma o priliki zvišanja konsumnega davka na žganje ne doseže za deželo primerna odškodnina. Konečno omenja poslanec Suklje, da je sedaj ugoden čas oživotvoriti belokranjsko železniško progo ter ob jednem zvezati dolenjske železnice še po drugi črti s sosedno Hrvatsko. — To omenja gosp. Suklje in to je vse, kar omenja. S tem pa nam ni povedal nič novega, iz-vrševalni odbor katol. narodne stranke je na pr. vse te točke že obširno razpravljal pri posvetovanju, kako naj postopajo naši poslanci v državnem zboru. Kar pa je novega povedal poslanec Suklje, to je tista zoperna samohvala, ki veje iz celega članka. Kar smo pisali o poslancu Sukljeju, da vživa malo simpatij mej jugoslovanskimi poslanci, to smo pisali na podlagi razgovorov z nekaterimi jugoslovanskimi poslanci obeh strank na Kranjskem in izven Kranjske. In zato pri tej trditvi tudi ostanemo. Vtis, katerega je napravil poslanec Suklje s svojim politiškim po-setom v Ljubljani, je bil ta, da hoče vpreči poslance jugoslovanskega kluba v vladin jarem, katerega naj bi vlekli v prilog vladi skozi drn in strn pod vodstvom dvornega svetnika Sukljeja. Proti temu smo se odločno izjavili in sicer zato, ker smo v zadnjem desetletju, ko so naši poslanci v vseh odijoznih vprašanjih podpirali vlado, uvideli, da so se vsa leta in se še sedaj nadaljujejo krivice, ki se gode Slovencem povsod, zlasti na Štajerskem, Koroškem in Primorskem. To postopanje v kričeči luči kažejo dogodki pri zadnjih volitvah na Štajerskem v mestih in posebno na Goriškem v veleposestvu, v Trstu pri Nabergojevi volitvi in v Istri pri volitvi v peti skupini. Ti dogodki pričajo, da jugoslovanskim poslancem treba pred vsem neodvisnosti nasproti vladi, katero naj podpirajo le tedaj, ako se bo res v dejanju skazala pravično Jugoslovanom. To neodvisnost naših poslancev smo hoteli varovati, ko smo oznanili svoje stališče napram dvornemu svetniku Sukljeju.
(Surovost.) Sobotni »Narod" se hvali v svojem članku, da z ozirom na skupno delovanje, katero naj druži slovenske poslance na Dunaju, ni napadal v volilni borbi naših kandidatov, a v isti številki z najbrezozirnejšo surovostjo napada poslanca g. Pogačnika. „Narod" naj bi raje premislil, kakšno duševno revo je kazal njegov pristaš in zastopnik Ljubljane v zadnjem zasedanji državnega zbora, ter lepo molčal, nego pa da napada poslanca, ki je še le stopil v javno življenje in kateremu se torej v tem pogledu ne more ničesar očitati. — Sploh pa
zopet ta napad kaže, kakšna surovost prevladuje, v odločilnih krogih »Slov. Naroda". Sami se obsojajo I
(Osebi« voati.) Nekateri listi prinašajo s nova veeti o nekaterih spremembah pri namestništvih. Da se pridobi za vlado češki in moravski Mladočehi, bo neki odstopil namestnik baron Spens-Boden, na njegovo mesto pride štajerski marki Bacquehem, v Gradec pa pride kranjski deželni predsednik baron Hein. — Bedni profesor avstrijskega civilnega prava na graškem vseučilišču, dr. Schej, je imenovan rednim profesorjem na graškem vseučilišču. — Predsedništvo finančnega ravnateljstva sa Kranjsko je imenovalo asistenta pri deželnem plačilnem urada, gospoda Aleksandra I n g 1 i č a, oficijalom v desetem, in računskega asistenta gospoda Ivana Gogalo asistentom v jednajstem plačilnem razredu pri tem urada. — Gimnazijskima profesorjema gg. S. R u t a r - j u in B. P e r u š e k - u je priznan osmi plačilni razred. — Suplenturo modro-slovja v ljubljanskem semenišču je namestu državnega poslanca prcf. dr. Kreka prevzel dr. Aleš U š e n i č n i k. ,
(Imenovanje.) Župnim upraviteljem v Č r -nomlju je imenovan č. gosp. M i h a e 1 Klemen 4 i č, kapelan v Semiču.
(Dnevni red) iirednej seji občinskega sveta ljubljanskega, v ponedeljek, 29. dan marca 1897 ob šestih zvečer v mestni dvorani. I. Personalnega in pravnega odseka poročilo: 1. o pogodbi, ki se ima skleniti med mestno občino in deželnim odborom v zadevi 3®/» posojila; 2. o volitvi jednega člana komisije ia razdeljevanje 3°/« posojila. — Ker je zadeva jako nujna, prosijo se gospodje občinski svetovalci, da se točno in polnoštevilno udeleži seje!
(Krščen.) Danes je v stolnici preč. g. stolni župnik J. Flis krstil e. kr. nadzdravnika pri deželni brambi v Ljubljani, izraelita dr. Jos. H e 11 e r - j a.
(Razpisani ste žnpniji) Višnja Gora v dekaniji Smarijski in Unter-Lag v dekaniji kočevski. — Prošnje za obe župniji so obrniti na visoko c. kr. deželno vlado v Ljubljani. Zadnji rok za vlaganje je 14. april 1897.
(Rojak-nmetnik odlikovan.) Dne 24. t. m. je bila otvoritev razstave v hiši za umetnike na Dunaju. Razstavo je otvoril presvetli cesar sam. Mej drugimi umetniki je razstavil tudi naš rojak gospod Alojzij R e p i č iz Vrhpolja pri Vipavi svoj umotvor (kip). Rojak-umetnik je bil predstavljen tudi cesarju ter s pohvalo odlikovan.
(Slavnostna otvoritev novega drž.zbora) seje vršila danes ob 12. uri v ceremonijalni dvorani v eesarskem dvoru. Na desni pred prestolom so se razvrstili člani gospodske, na levi pa člani poslanske zbornice, v sredi je bil prazen prostor za cesarja in njegovo spremstvo. Ko je bilo vse vrejeno, je naznanil to vladarju višji dvornik, na kar se je jel pomikati sprevod iz notranjih prostorov. Najprej so šli ministri in nadvojvode, potem prvi višji dvornik z žezlom in višji dvorni maršal z državnim mečem, za njima pa presvetli cesar, ki se je na to vsedel na odločeni prostor.
(Zanesljivo pristno masno vino.) Škofijski list v zadnji številki objavlja nastopno : Ustrezajoč prošnji vinarske zadruge v Vipavi objavimo nastopno naznanilo : »Vipavska vinarska zadruga naznani spoštljivo p. n. gg. župnikom, da je ustanovila poseben oddelek za mašna vina. Ona skupava o trgatvi najfinejše grozdje in napravlja pod nadzorstvom župno-dekanijskega urada vipavskega najboljša in popolnoma zanesljiva vina za sv. maše. Sedaj ima na razpolago še veliko finega, popolnoma naravnega mašnega vina. Vinarska zadruga ne štedi pri nakupovanju, gleda se ne toliko na ceno nego na kvaliteto, zato pa ima v zalogi garantovano naravno in fino mašno vino. Vinarska zadruga se nadeja, dajo bodo cerkveni predstojniki podpirali s tem, da bodo mašna vina edino le pri njej kupovali. Kdor bi želel kacega pojasnila, obrne naj se na zadrugo; naročbe na mašna namizna vina naj se tudi na vinarsko zadrugo v Vipavi pošiljajo. Cena finemu mašnemu vinu je od 26 do 80 gld. za 100 litrov, loco Postojna. Cena navadnemu namiznemu garantovanemu naravnemu vinu je od 26 gl. naprej v Postojno postavljeno. Kvantiteta je 56 litrov najmanjša. Zadruga zaračuni posode po nakupni ceni, ako naročnik svoje ne pošlje ali je v šestih tednih franco ne vrne. — V Vipavi, 24. decembra 1896. Odbor." — Temu naznanilu še pripomnimo, da je preč. gosp. Matija Erjavec, dekan vipavski, sam prevzel vso skrb za mašno vino, ka-
tero brani v svoji posebni kleti ter je vestno nadzoruje tako, da se sme vsakdo zanesti, da je vino pristno, ter se more z mirno vestjo rabiti ta sv. maše. Zarad tega se vsem čč. gg. cerkvenim predstojnikom, ki žele zanesljivega mašnega vina, vipavska vinarska zadruga najtopleje priporoča. Ker je — kakor že omenjeno — celo skrb za mašno vino prevzel preč. gosp. dekan Matija Erjavec, j« naj-umestneje, da se čč. gospodje v tem ozira naravnost n&nj obračajo.
(Stoletnica prvega prihoda Francozov v Ljubljano.) Letos sto let je videla Ljubljana prvo francosko armado. Vsaj trttji del prebivalcev je pred prihodom sovražnika zbežal iz mesta. Avstrijsko vojaštvo se je umaknilo že 28. marca. 80. marca ob 7*8- zjutraj so prijahali prvi francoski vojaki, en oberstlajtnant s trobentačem in pet francoskih hu-sarjev. Drugi dan, 31. marca, jih je prišlo že več. Slovesno pa je primarširal z armado in godbo general Bernardotte v nedeljo 1. aprila. Z uljudnostjo in prijaznostjo so si kmalu pridobili splošno zaupanje in Bonaparte sam, ki je prišel 30. marca v Celovec, je pisal stanovnikom Kranjske jako pomirljivo proklamacijo. V Gorico so prišli 20. marca, v
Idrijo 23., na Vrhniko pa 28.
*
* *
(Iz Prage) 21. marca. Zmaga Mladočehov je splošna tudi v mestih. Kakor dohajajo (daj poročila iz raznih krajev, ne bili bi se mogli toliko veseliti, ako bi ne bili ž njimi volili tadi .klerikalci" zoper socijalno-demokratične kandidate. Tako bi bil na pr. propadel njih kandidat na Sumavi, kjer so učitelji volili s soc. demokrati. Zdi se, kakor bi Mladočehi to »klerikalno" pomoč tudi očitno pripoznali. Pri ožji volitvi v peti skupini so vzeli šiloma besedo soc. demokratu, ki je hotel še zadnji trenutek nekaj volilcev na limanice vjeti ter so ga povrh tega še pošteno naklestili, tako da se ne bode več v prihodnje toliko upal. Enako je govoril i dr. Gregr dne 17. t. m.; ako bi se ne bili slišali vmes »šlagerji" zoper duhovščino, mislili bi, da govori krščanski socijalist. Rekel je tudi: Antisemit nisem bil nikoli, studilo .se mi je iz stališča humanitete, a po skušnjah poslednjih dni je cela Praga antisemitska. Zoper svojo voljo je priznal, da je mogoča ljubezen do domovine le v zvezi z ljubeznijo Božjo. Navajal je namreč besede češkega izseljenca, ki se vrne domov, gre s stariši v eerkev in na pokopališče, pozna, kaj je narodnost, hoče ljubiti svojo domovino, kjer so pokopani njegovi dragi. Tako prehajajo Mladočehi v tabor antieemitov in prešli bodo s časoma popolnoma h kršč. socijalietom, ako bodo voditelji slednjih razumeli znamenje časa. — Dne 15. t. m. je umrl slavnoznani pisatelj g. Edvard Jelinek. Največ svojih spisov je vzel iz poljske zgodovine. L. 1881 je pripeljal iz Krakova truplo pesnika Boleslava Jablon-skega. Svojo oporoko je sklenil z besedami: Svatij Vaclave, vojvodo českd zeme I nedej zahynouti nam ni budoucim". Njegov pogreb je bil silno veličasten. V miru počivaj, na zemlji ti slavni spomin. — Minister Gautsch se je sem pripeljal k otvoritvi stra-kovske akademije. — Na češkem, Moravskem in v Sleziji je 444.969 kmečkih posestev. V petih letih od 1. 1888—92 je bilo po dražbenem potu prodanih 33.767 posestev, ki so prišla večjidel v židovske roke. Ako pojde tako dalje, je kmetski stan v 65 letih skozi. Kako znajo kupovati Židi, spozna se iz naslednjega. Tukajšnji neki fijakrist je podpisal za dva svoja tovariša dve menjici in plačati je moral. Zato so mu bili prodani vozovi in konji. Kupovali so Židi. Voz landauer cenjen za 200 gld. so kupili za 20 gl., konja jednega za 8, druzega za 6 gld. — V Stribru se neki ustanovi nova nemška prepa-randija. — V Budjejevicah se sezida muzej, za ko-jega je dovolil deželni zbor 60.000 gld. — V Hart-manicah so našli na županovem vrtu denarje iz časa Vaclava II. — Zida Johna so obsodili za 7 let v ječo radi goljufije. — V zavodu slepcev je umrla devetnajstletna slepa deklica Wolfova; bila je pienica.
(Iz Brna) 22. marca: Katoliško-narodna stranka je propadla tudi v mestih. Spravila je torej v drž. zbor le jednega zastopnika dr. Stojana. Seveda je vedela, da vsi njeni kandidatje ne zmagajo, a da bode Uid tak, tega vender ni bilo pričakovati. — Toda, kaj hočemo. Naši liberalci volijo raje s soc. demokratom, kakor so storili na mnogih krajih Sokoli I Nemci so pomagali tudi demokratom, le-ti so se pa zdržali volitve, ko so jih Nemci nagovarjali, da volijo njih kandidata. Lepa hvaležnost. V skupini mest Olomuc itd. je zmagal letos prvič Ceh. V Sle-
siji je' zmagal nacijonalec Hoffmann, liberalec dr. Haas in nacijonalec Heeger. — Volitve v Brnu e« pokazale zopet, kako potrebna je državna policij«: Nemci in socijalisti so smeli početi, kar so hoteli,' policajev ni bilo nilyer. — V Opavo so prišli zopet jezuitje. Le škoda, da ni med njimi nobenega Ceha . govornika. — V neki vasi na Moravskem sta agi-tirala posebno dva socijalista. Nekaj volilcev sta premotila. A kaj se je zgodilo ? Gospodarji odpovedo vsem stanovanje. Jeden zapeljanih je prosil na kolenih za odpuščanje; dosegel ga je. Eo je to zvedel agitator, pride k tistemu gospodarju in ga tudi prosi, da ponuja še večjo najemnino. Gospodar pokliče prvega ter mu reče: .Glej, ta-le mož, ki te je zapeljal, je prišel, da te zapodim iz hiše in njega ▼sprejmem, hoče plačati več kot ti." Zdaj je zape-Ijanec pograbil gorjačo: .Pridi še jedenkrat s svojo bratovščino in židovskim socijalizmom 1" Dr. Adler ima kot urednik .Arbeiter Ztg." 2500 gld. plače, plačajo ga reveži socijalisti, a on se ž njimi noče po bratovsko razdeliti.
(Na Kreti) je izmed 200.000 kristijanov okoli 1000 rimskih katolikov (latinskega obreda), a to v Največjih mestih: v Kaneji, Kandiji in Retimnu. L. 1204 je bilo na Kreti in bližnjih otocih 11 škotskih stolic; v Kandiji pa je bila stolica nadškofa ritetropolUa. Takrat je bil še skoraj ves otok do JS&lega katoliški. Ko pa so 1. 1669 otok dobili v svoje roke TuVki, so se škofje lat. obred« z Vsemi
toliškiniii misijonarji izselili iz Krete, popnstitši k razkolnim duhovnikom, kateri so se od takrat le tu naselili; L. 1874 je Pij IX. obnovil staro latinsko škofijsko stolico v Kandiji in jo podvrgel smirnski nadškofiji. Sedaj tfpravlj» škofijo kapucin Angelo di S. Giovanni Rotondo. Razun njega je ha Kreti še 6 duhovnikov s 3 župnijami v Kaneji, Re-timnu in Kandiji. Katoliške cerkve so tndi 3, šol pa '6 (4 deške in 2 dekliški) z 200 učenci in učenkami. Malo bolnišnico oskrbujejo francozke sestre sv. Jožefa; kapncini so Italijani.
(Za pošiljalce živil v Turčijo.) C. kr. trgovsko ministerstvo je tukajšnjo trgovsko in obrtniško zbornico opozorilo na predpis, da so vsa za uvoz v Turčijo odmenjena živila podvržena zdravstveno-policij-skemu nadzorstvu in da je zlasti za klobase, šunke in drugo meso le takrat dovoljen uvoz, če spremlja pošiljate v oblastveno izpričevalo o izviru, ki se mora pokazati turškim carinskim organom.
(Pravila za tobakarje.) Nikdar ne kadi smodke, ki ne vleče. Sploh, kadar dobiš smodko, ki noče goreti, ne kadi je dalje. V tem slučaju gre mnogo nikotina v dim in s tem v telo kadilčevo. V dimki kadi vedno labek tobak. Močan tobak razvija v pipi, kjer ima zrak navadno malo pristopa, veliko nikotina. Varuj se črnih ali vsaj zelo temnih smodk. V njih je mnogo amonjaka. Ne skadi smodke kolikor mogoče do konca. Cim krajša postaja smodka tem težja je. Ne požiraj dima, to razdraži želodec. Ne kadi nikdar smodke, ki si jo že kadil, pa ti je ugasnila in nekaj časa tako ležala. Ce kadiš iz dimke, imej vedno dolgo cev. Pazi pa na snažnost v cevi, sicer se nabere v nji mnogo nikotina. Ne kadi niti smodke niti svalčice brez snažne smodkovnjače. Ne griži in ne žveči smodke, sicer pride mnogo nikotina med slino. Tudi mnogo boleznij, n. pr. sušico lahko dobiš s kajenjem. Nihče naj ве kadi, predno se telo njegovo ni popolnoma razvilo, torej ne pred 20. letom. Ne kadi niti smodke niti svalčice, ako nimaš pravega veselja za to. Ce imaš razpokane ustnice, pusti smodke. Mala množina nikotina ti lahko zastrupi kri. Ne kadi nikdar na tešč želodec, nikdar v postelji in pri bolnikih. S tem izpostavljaš sebe in druge v nevarnost. — Najboljše pravilo pa je sploh — ne kaditi.
Društva.
(Letno poročilo o d e 1 o v a n j u o srednjega Slovenskega planinskega društva v letu 189 6.) Število članov je to leto naraslo za 131 novih; - vseh skupaj jih je bilo konec leta 525. Osrednje društvo je imelo: 3 častne člane, 6 ustanovnikov in 272 rednih članov, skupaj 281; Kamniška podružnica: 1 ustanovnika in 12 rednih članov, skupaj 13; Radovljiška podružnica: 1 ustanovnika in 84 rednih članov, skupaj 85; Savinjska podružnica: 9 ustanovnikov in 94 rednih članov, skupaj 103; Soška podružnica: 43 rednih članov. — Z žalostnim srcem se spominjamo ob tej priliki prerano umrlih članov, gospodov: sodnega pristava Franoviča, profesorja Fr. Ser. Gerdiniča, veleposestnika Janeza Hausenbichlerja in notarja V. Rozine. — Osrednji odbor je imel preteklo leto 24 sej, v katerih je rešil 618 vlog in vse važne dru-
štvene stvari. — Priredil je pet društvenih izletov: 1: Dne 26. aprila k Sv. Joštu, 2. due 80. majnika ia Trzina črez Rašioo na Črnuče, 3. dne 7. /unija na Cfttei in Zaplai, 4.. dne 9. julija k slovesni ot>o-ritvi .Aljaževe koče" v Vratih in 5. dne 10. avgusta k slovesni otvoritvi .Triglavske koče" na Kredarici. Vsi ti iileti so bili popisani v .Planinskem Vestnikn". — Poučno zabavna večera sta bila dva. Pri prVem, to je .Aljaževem častnem večeru" dne 11. novembra je predaval društveni častni član, prečastiti gospod župnik Jakob Aljaž z Dovjega, o turistiki v obče, zlasti pa v Triglavskem gorovju, pri drugem dne 10. decembra pa član radovljiške podružniee, gospod Ljudevit Stiasni, učitelj iz Radovljice, o svojem potovanju po Krimu ob Črnem morju. Obeh večerov se je udeležilo^ preobilo članov in društvenih prijateljev. Prav odlično občinstvo so zabavali pevci kvarteta .Ilirije", .Planinskega kvinteta" in društva „Slavca".
Najvažnejše turistično delovanje osrednjega odbora je bilo I. 1896 v Triglavskem pogorju. Znamenita uspeha te delavnosti sta Aljaževa koča v Vratih in Triglavska koča na Kredarici — obe velikanskega pomena za turistiko.
Veliko je društvo žrtvovalo za ti lepi zavetišči, a še mnogo mnogo več bi bilo moralo, ko ne bi imelo pod Triglavom, na Dovjem, skalnate zaslombe. Prečastiti gospod župnik Jakob Aljaž je tisti, ki je opozoril na ti važni postojanki; on je tudi izdelal načrta in vodil vse delo z vrlim Požgancem vred. Neumorno je tudi navduševal domačine in tujce za naši stavbi ter nabiral doneske. Poleg njega imajo pa tudi slavna občinska zastopa na Dovjem in v Zaspu in tudi domačini velike i zasluge za uspeh našega delovanja v tem pogorju.
Društveno glasilo .Planinski Vestnik" se je omililo splošno, ker prinaša res lepe poučne in zabavne sestavite. Priznanja, katera nam dohajajo, so nam najlepše zadostilo za trud in strošek. — Društvo je izdalo I. 1896. tudi brošurico .Rogaška Gora", Aljaževo sliko in Aljažev slavnostni spev .Triglav".
Osrednji odbor je najel društveno sobo v .Narodnem domu" v Ljubljani in jo lepo opravil. V njej ima shranjeno knjižnico in arhiv, se shaja v seje ter posluje vsak dan zvečer. Članom so na razpolaganje knjige in časopisi.
Podružnica se je ustanovila preteklo leto samo Soška v Tolminu, ki se že prav krepko razvija na vse strani. Izmed prejšnjih treh spoštovanih podružnic napreduje najugodneja S a v i n s k a; postavila in otvorila je tudi dne 5. oktobra lepo M o -zirskokočo na Golčki planini največ s pripo-močjo vrlih Mozirjanov. Savinska podružnica deluje res vzgledno. Nje načelnik g: Fr. Kocbek je dosegel z razumnim in pogumnim postopanjem in z vzorno požrtvovalnostjo uspehe, na katere smo po pravici ponosni, uspehe, ki so trdni kakor skala, na kateri stoji njegova sloveča koča na Molički planini. Njegova zasluga je tudi, da sme si častno osvojili prekrasno Logarjevo dolino, in da postavi zadruga Rinka hotel v njej. Slava njemu in podružnici 1 — Naj omenimo, da je bilo odboru to leto mnogo prebiti; kajti ne samo da je imel silno dela, napadali so ga neprijazni naši nasprotniki v domači deželi po raznih listih ter društvu izkuSali škodovati. Nismo jim odgovarjali. Le v .Planinskem Vest-niku" in v enem strokovnem nemškem listu smo objavili pojasnilo ter dokazali, da nas je pri vsem delovanju vodila le želja, da bi koristili planinstvu in hribolastvu po Slovenskem in privabili več turistov v našo domovino. Na neutemeljene nasprotne napade so odgovarjali razni merodajni nepristranski tujci, ne da bi jih bil odbor v to pozval. Naše geslo jo bilo in bo : mirno in neumorno delovati in ne brigati se za neosnovane napade nasprotnikov, ki jim je naše društvo trn v peti. — Osrednji odbor si šteje konec tega poročila v sveto dolžnost, da se hvaležno spominja velikodušnih dobrotnikov „Slovenskega plan. društva". Preobilo jih je, da bi vse tukaj dostojno imenoma navedli. Naj omenimo zahvalno le visoki deželni zbor kranjski, slavno mestno občino Ljubljansko, preblage nabiralce in darovalce za sklad in opravo naših koč, med njimi zlasti požrtvovalna brate Cehe, častna člana preč. gospoda župnika Jakoba Aljaža in gospoda profesorja dr. J. Frischaufa, slavno Dovško županstvo, vrlega Triglavana Požganca, dalje vse, ki so zalagali naš list s spisi in sporočili, zaznamenovali pota ali pri tem delu posredovali, darovali knjige in liste ter druge koristne stvari. Tem in vsem drugim bodi tisočera iskrena zahvala! S srčno željo, da bi nam bili vsi ti dobrotniki in pospeševatelji tudi v bodoče blagohotno naklonjeni, sklepamo poročilo, trdno preverjeni, da bodemo z njih vztrajno in po-žitvovalno pripomočjo tudi v bodoče uspešno delovali v korist mile domovine slovenske.
(Trgovska in obrtniška zbornica.) [ Dalje, j 5. Na vprašanje fin. ministerstva glede potrebe brzojavne objave cekinskega kurza je zbornica na podlagi poizvedb sporočila, da se je cekinski promet tekom zadnjih 10 let tako izdatno zmanjšal, da de-janstveno za dež. stolno mesto Ljubljano in Kranjsko sploh ne obetaje več potreba, da se brzojavno naznani kurz te novčne vrste, predno se razpošlje uradni kurtni list dunajske borze.
6. C kr. deželna vlada je zbornici poslala na-■ slednji dopis:
Poslanska zborniea državnega zbora je v resoluciji, sklenjeni v seji dne 6 junija 1896, pozvala c. kr. vlado,. da trgovino s pivom v steklenicah, uredi in se pri tem ravna po sledečih načelih:
1. Trgovina s pivom v steklenicah ee deli:
a)	v napolnitev steklenic s pivom;
b)	v razpečanje s pivom napolnjenih in primemo zaprtih steklenic.
2) Napolnitev piva se kot lit. b) § 16 obrtnega reda uvrsti med pravice koncesijonovanih krČ-marskih obrtov in za to pravico se primerno uporabljajo določila, veljajoča za gostilniški in krčmarski obrt, osobito §§ 16 in 18 obrtnega reda.
3.	Razpečevanje piva v po predpisu zaprtih steklenicah, ostane prost obrt.	. ,
4.	Po predpisu je zaprta ona steklenica, ki ima v vratu probkov (Kork) zamašek tako tesno in globoko utaknjen, da leži njegova vnanja plošča približno v isti ravnini z robom steklenične glave, dočim ima na notranji plošči razločno užgano tvrdko napolnitelja. Pripuščeno je ta zatvor spopolniti s kovinskimi kapicami, pečati, pečatnimi znamkami itd.
5.	Krčmarskim obrtom je v prometu s konsu-menti dovoljena raba takozvanega patentnega zaklepa (zatvora)
Po ukazu trgovskega ministerstva se vabi zbornica, da se o gornjih načelih izreče z ozirom n» razmere, ki vladajo v zborniškem okolišu glede trgo-vioe s pivom v steklenicah in z ozirom ua to, kar je pri tem opazila. Zbornica je na to pivovarne, zaloge piva, zadrugo gostilničarjev in krčmarjev in gremij trgovcev v Ljubljani vprašala za mnenje in potem c. kr. deželni vladi predložila naslednje mnenje:	.
Zadruga gostilničarjev in krčmarjev je poročala, da se popolnoma strinja z ureditvijo trgovine s pivom v steklenicah po načelih resolucije visoke poslanske zbornice državnega zbora. Gremij trgovcev tudi pritrja resoluciji in želi samo, da se točka 5 razširi tako, da bi bila raba takozvanega patentnega zaklepa dovoljena tudi pivovarnam v prometu s krčmar,skimi obrti in konsumenti. V tem slučaju bi morala na patentnem zaklepu biti tvrdka pivovarne vidna, in na zaklepu taka kontrolna naprava, da bi se steklenica ne mogla odpreti, ne da bi se poškodovala ta kontrolna naprava. Na ta način bi bilo konsumentom, kakor doslej mogoče, da bi dobivali pivo v lahko otvorljivih steklenicah naravnost iz pivovarn ali njihovih zaleg.
Telegrami.
Dunaj, 29. marca. Pri slovesni otvoritvi državnega zbora je predsednik gospodske zbornice knez Windischgraetz ob prihoda in odhodu cesarjevem zaklical trikratni ,,hoch", čemur so navzoči poslanci živahno pritrdili. Raznim delom prestolnega govora so poslanci burno pritrjevali.
Dunaj, 29. marca. Presvetli cesar je danes ob 12. uri otvoril novi državni zbor s presto 1 n i m govorom, v katerem se najpreje naglaša, da državni zastop popolno opravičuje zaupanje, ki se je stavilo v minulem zasedanju v njegovo ljubezen do domovine, in izraža nado, da bodo sedanji poslanci izvršili, kar se je srečno pričelo. Opozarja se na razširjeno volilno pravico, ki omogočuje interese vseh krogov zastopati in varovati z odgovornostipolnim sodelovanjem za blagor celoskupnosti, v kolikor so ti opravičeni. Ustava se je s tem znatno zboljšala posebno z ozirom na zahteve po zdravi socijalni preosnovi. Prestolni govor naglaša potrebo skrbi za prebivalstvo v materijelnem in kulturnem oziru, oblaženja nasprotstev v okviru družabnega reda, ne da bi se morale staviti prevelike zahteve na zmožnost podjetnikov in slabiti zmožnost konkurence v ino-zemlju. Prestolni govor navaja nadalje potrebne preosnove glede preskrbovanja v prilog nezgodam in boleznim, pospeševanja obrti in sploh industrijske delavnosti, naredb proti težnjam kmečkega stanu. Najvažneja in naj-nujneja pa bode naloga obnovitve pogodbe z Ogersko- V svrho gojitve vede in umetnosti bode vlada obrnila vso svojo skrb, na polju javnega šolstva pa si bode prizadevala z mirno preosnovo povzdigniti splošno izobrazbo. Najodličneja naloga šole ostane pa vender odgoja mladine. — Prestolni govor omenja potem preosnov v pravnem zakono-davstvu, vojaškem kazenskem zakoniku, pobiranju naravnostnih davkov, preosnov zakonov za ohranjenje reda z ozirom na dežele in občine ter obrtnih zvez. — Ako se posreči rešitev tako mnogih in važnih nalog, reševale se bodo narodnostne zadeve, ki potem ne bodo provzročale prevelikih tež-
koč, in hode rešitev teh vprašanj blagodejno vplivala na razvoj narodov vsake dežele. V dosego tega namena se morajo zjediniti vse moči. Vlada si bode prizadevala, odpraviti vse zapreke k zbližanju v okviru veljavnih ustavnih določb. Prestolni govor naglaša dalje potrebo nagle izvršitve del, da se s tem pridobi več prilike za delovanje v deželnih zastopih. Deželnim zborom odkazane zadeve se iz stvarnih in strokovnih ozirov lahko pomnoži.
—	Gledč zunanje politike izraža prestolni govor nado, da bode skupna akcija velevlastij vkljub različnim mnenjem in pomislekom dovedla do ugodne rešitve. Koraki, ki jih je storila avstrijska vlada v sporazumlje-nju z zavezniki in zaupnim občevanjem z ostalimi velevlastmi, bodo mnogo pripomogli za ohranjenje statusa quo in pomirili razburjene duhove. Konečno prestolni govor ne odobrava postopanja Grške in svetuje Turčiji, naj odpravi žalostne razmere, ki so bile vedno povod novim nemirom.
DnnaJ, 29. marca. Konstelacija v državnem zboru se dosedaj še ni nič pojasnila. Le malo klubov se je dosedaj že osnovalo. Večinoma se mej posameznimi skupinami vrše razgovori in pogajanja. Tudi slovenski poslanci še niso na jasnem, kaj jim storiti.
—	Suklje dela zavladin jugoslovanski klub. Večina jugoslovanskih poslancev je proti temu. Hrvatski poslanci silijo s svojimi držav-nopravnimi vprašanji na dan. Katoliško-na-rodni poslanci se po dogovoru z nekaterimi drugimi slovanskimi katoliškimi poslanci ogrevajo za neodvisno katoliško slovansko ljudsko stranko, ki bi imela širšo podlago, nego jugoslovanski klub, in bi ji lahko pristopila večina jugoslovanskih poslancev. Ta misel ima mnogo upanja, da se realizira.
Sredeo, 29. marca. Ministerski svet je sklenil, da se Bolgarija udeleži pariške svetovne razstave v letu 1900.
Berolin, 29. marca. Cesar je obiskal včeraj avstro-ogerskega poslanika Szogyenyja in ostal pri njem jedno uro.
Carigrad, 29. marca. S turške strani se naznanja, da je bilo pri nemirih v To-kaju 70 Armencev in jeden mohamedanec
in v vaseh arbaškega okraja 10 Armencev ubitih. V resnioi je pa število nesrečnikov mnogo večje. Armenci niso dali nikakega povoda za napad.
Dogodki na Kreti.
Pariz, 29. marca. Poslaniki v Atenah se posvetujejo o ultimatumu, ki ga nameravajo naznaniti velevlasti grški vladi. Tu sa ji neki zapreti, da se prične z blokado pristanišča Volo, ako ne odzove svojih čet s Krete. — Kralj Jurij je vsprejel ruskega poslaniškega tajnika Bahmetijeva, ki je imenovan diplomatičnim agentom v Sredecu, ter mu opetovano izjavil, da svojega stališča ne more spremeniti.
Pariz, 29. marca. „Agence Havas" poroča iz Kaneje: 300 mož francoskih, laških in ruskih vojakov broječi oddelek se je podal s tremi topovi pod poveljstvom Peri-gnona v vas Butunarion, da čuva ondi studenec, ki preskrbuje z vodo Kanejo, ker ga nameravajo vzeti v last vstaši.
Pariz, 29. marca. Iz Aten se poroča, da je po splošnem mnenju odpotovanje prestolonaslednika v Tesalijo najboljši znak, da je storila grška vlada odločilen korak. Vspeh pogajanja mej Grško in velevlastmi bo odločil grško-turško vojsko.
Atene, 29. marca. Glasilo vstaškega odbora objavlja izjavo, da bi z ustanovitvijo kneževine ne bilo trajno rešeno pereče vprašanje.
Atene, 29. marca. „Agence Havas" poroča : Po poročilih s Krete se je vnel v soboto nov boj v Gazi pri Kandiji. Mohame-dovski vodje so poživljali somišljenike na raznih delih mesta, naj gredo v boj proti kristijanom. Kapitan Caraeas je izjavil, da lahko preskrbuje z živežem vseh 16.000 mož skozi pet mesecev.
Atene, 29. marca. Mohamedani v He-raklejonu zahtevajo, da se dovoli naselitev Turkov na Kreti, da se s tem dopolni število, ki se je zdatno zmanjšalo v zadnjem času. Polkovnik 'frassos poroča, da je došlo minulo noč 180 vjetnikov v njegov tabor. Trdi se, da pripadajo posadki v Malaksi in da so jih vstaši poslali Vassosil.
9 o	čas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	l1 a ««g a55
27	9. zvečer	730-2	12-4	sr. zah.	del. jasno	
28	7. zjutraj 2. popol.	729'8 727 6	96 180	sl. svzh. sr. jzab.	oblačno pol oblačno	0-0
28	7. zvečer	727-3	12-2	sr. jzah.	skoro oblč.	
29	7. zjutraj 2. popol.	723-6 720-7	12-7 121	sr. jzah. n	skoro oblč. dež	00
Heprekosljlvega edink* j«
Tanno-chinin tinktura za lase.
Okrepčaj« in ohranjaj« lailiče in preprečuje Izpadanje laa. Gena 1 stekl. z rabilnim navodom 80 kr.
Jedlna zaloga	67 11 2
lekarna M. Leustek v IJubljani,
Besljeva oeita itev. 1, poleg mesarskega mosta
Meteorologidno porodilo.
Srednja temperatura sobote 1Г7*, za 5-9* nad normalom. Srednja temperatura nedelje 13-3®, za 7*3" nad normalom.
€. In kr.
dvorna
tovarna za izdelovanje orgelj
bratov Rieger
v Jagerndorfu v avstr. ŠlezJJi.
Filijalka v Budimpešti, VII., Garay-utcza 48, v lastni hiši. Izvrstne, cenene cerkvene orgije
pod prav ugodnimi pogoji. 23 26—6 Seznam orgelj brezplačno.
Liniment. Capsici compos.
144 4 iz lekarne Rlohter-Jeve v Pragi
priznano izvrstno bolečine olajšujoče mazilo je dobiti posodica po 40 kr., 7U kr. in 1 gld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 46 26-14
Richter-jev liniment s,sidrom*
ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristna.
Richter jeva lekarna
pri ziatem Ievn ▼ Pragi.

Otvoritev steklarske obrti.
Prečastito duhovščino in slav. občinstvo dostojno obveščam, da nm Otvoril
£ trgovino s steklom, porcelanom, podobami, zrcali itd.
v Ljubljani na Dunajski cesti št. 9 (preje Sličcr).
t t
i
Istotam imel bodem tudi svojo delavnloo za stavblnako in umetno steklarstvo, kjer bodem izvrševal vsa meni izročena dela. Osobito bom posvetil svoje znanje flV cerkvenemu umetnemu steklarstvu (cerkvena steklena okna, vrata itd.) ter gojil isto kot specijaliteto.
Pridobil sem si mnogo znanja tu v Ljubljani, kakor tudi v inozemstvu, torej mi more vsakdo zaupati glede zanesljive izvršitve. Priporočam se torej vsestranski in beležim velespoštovanjem
237 9-i	Avgust Agnola.
Zgradba novih zvonikov v Moravčah
oddala se bo dn6 7. aprila t. 1. ob 10. uri dopoldne po zmanjp tevalni dražbi. Podjetnikom je vložiti 10% vadijum.
Troški (brez materijala in vožnje) .su proračunjeni:
Zidarsko delo......... 4032 eld. 99 kr.
Kleparsko delo . Škrljarsko delo Podobarsko delo Mizarsko delo .
Steklarsko delo .... Pleskarsko delo (Anstreicher)
Železj«
. 923		80	
. 785		18	
. 3172		89	
. 124		02	
74	n	—	n
. 330		20	
. 174	n	—	
33		19	
79		26	
750	•	—	n
Sknpaj
. 10850 gld. 55 kr. Načrti in proračuni so na razpolago v moravškem župnišču. Moravče, dnd 24. marca 1897. 224 3-2	Stavbeni odbor.
Dunajska borza.
Dn4 28. maroa.
Skupni drtavni dolg v notah .... Bkupni držami dolg v srebro . . .
Avstrijska zlata renta 4%.....
Avstrijska kronska renta 4%, 200 kron
Ogerska zlata renta 4%......
Ogerska kronska renta 4%, 200 кгов . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld.
Kreditne delnice, 160 gld.....
London vista..........
Nemiki dri. bankovci sa 100 m. nem. dri. v«
80 mark...........
SO frankov (napoleondor) . . t . .
Italijanski bankovci . .....
O, kr. cekini......... .
. 100 gld 70 kr.		
. 100		70 .
		65 .
. 100		30 „
. 121		90 .
. 98		85 .
. 944		•
. 357		25 .
. 119		65 .
j. 58		65 .
. 11		74 .
9	•	62 Vs •
		
6	n	65 .
Dn6 27. maroa.
4* driavne srečke 1. 1854, 260 gld. . .	153 gld.	—	kr.
6% državne srećke 1. 1860, 100 gld. . .	153	.	75	.
Državne srečke 1. 1864, 100 gld..........188	,	60	.
4 % zadoltnice Rudolfove želez, po 200 kron	99	.	10	.
Tišine srečke 4*, 100 gld..............140	.	60	.
Dnnavske vravnavne srečke 6% . ....	127	,	50	.
Dunavsko vranavno posojilo 1. 1878 . .	107	„	60	,
Posojilo goriškega mesta . . . . ...	112	,	60	.
1% kranjsko deželno posojilo .....	99	.	26	.
Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke4$	99	.	80	.
Prijoritetne obveznice driavne železnice . .	225	.	—	.
. „ južne ieleznice .	174	.	90	.
. . južne železnice b% . 127	.	30	.
dolenjskih Ieleznic 4 %	99	.	60	„
Kreditne srečke, 100 gld................200 gld. —
4% srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld.	146 „ —
Avstrijskega rndečega križa srečke, 10 gld.	19
Rudolfove srečke, 10 gld.......27
Salmove srečke, 40 gld................69
St. Genčis srečke, 40 gld.......72
Waldsteinove srečke, 20 gld......60
Ljubljanske srečke.........21
Akcije angio-avstrijske banke, 200 gld. .	151
Akcije Ferdinandove sev. železn., lOOOgl.st.v,	3396
Akcije tržaškega Lloyda, 600 gld. . . .	388
Akcije južne teleznice, 200 gld. sr. . . .	82
Dunajskih lokal, ieleznic delniška družba .	169
Montanska družba avstr. plan.....80
Trboveljska premogarska družba, 70 gld. .	156
Papirnih rabljev 100........126
kr.
20 60
76 76
75 90
62
Vakap ln prodaja vsakevrstnih drftavnlh papirjev, srečk, denarjev itd.
tavarovanje za zgube pri trebaojlh, pn izžrebanj« najmanjšega dobitka. Kalantna izvršitev naroAU na boni.
Menjarnična delniika družba
ДБВС1Ј
Volizaila it 10 DnnaJ, lariahilfarstrma 74 B,
t*
ШГ Pojasnila "SS v vseh isspsdarsklh in tnaninlh stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh inekulaoi|*klk vrednttttfe papirjev in vestni sviti za dosego kolikor je mogoče visooega obrestovanja pri popolni varnosti РГ naloženih glavnic, Ц