PoRnfno plačemo v gotovini Leto LXXH., št. 295 Ljubljana, sobota aaceiufcea I039 Cena Din L— Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje in praznike. — Ineeratl do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrat i Din 2.50, od 100 do 800 vrat 4 Din 8, večji tnaeratl pettt vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inaeratnl davek posebej. — »Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za Inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ee no vračajo. UREDNIŠTVO Df UFBAVNISTVO LJUBLJANA, Kaafljeea allea Štev. S 11-22, 81-2«, 81*4. 81-25 In 21-26 od r u tnlee: MARIBOR, Grajski trg it. 7 — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, fclefon st. 26 — CELJE, cel jako uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1. telefon st 65; P telefon —_______-. podružnica uprave: Kocenova nI. 2. telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 10L SLOVENJ GRADEC, Slomškov trs &• — Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.35L Finci na progi Leningrad ■ Murmansk Na Karelijski ožini velika bitka s hudimi izgubami na obeh straneh - Sovjetske čete ojacene za I50.000 mož — Finci onemogočili promet na glavni sovjetski železniški progi KODANJ, 50. dec s. (Renter). Danski In Švedski listi poročajo, da se Je nova sovjetska ofenziva na Kareljski zemeljski ožini menda že pričela. Zadnjih 24 ur Je sovjetska artiljerija neprestano obstreljevala finske postojanke. V teku je že bitka, ki terja na obeh straneh velike izgube. Po zadnjih podatkih so imele sovjetske čete v zadnjih dveh dneh na Kareljski zemeljski ožini okrog; 3000 mrtvih. Finci pa so tudi izgubili več sto mož. Ojačenja, ki so jih dobile sovjetske dete na tem delu fronte, cenijo na 150.000 mož. Prispeli so tudi novi letalski oddelki. Zdi se, da imajo sovjetske čete povelje, da Še pred novim letom prodro skozi Mannerheimovo obrambno črto na Karelijski zemeljski ©Žl- Z drugih bojišč poročajo Finci e lokalnih uspehih Severno od Ladoškega jezera je bilo v bojih ubitih 300 sovjetskih vojakov in pri Suomisalmiju Je bila zajeta sov* jetska trenska kolona. Po poluradnlh finskih poročilih je smučarskim oddelkoma, ki prodirata proti Kandalakši, uspelo, da razrušita železniško progo Leningrad—Murmansk v precejšnji širini. Ce Je vest točna, bo prekinitev železniške zveze spravila sovjetske čete na daljnem severu v težak položaj. Ze dosedanja poročila so javljala, da čutijo sovjetske čete tam pomanjkanje živil in da so bile prav zato prisiljene, da se umaknejo proti Pečengi. Finci branijo svojo zemljo Poročilo finskega vojnega poveljstva s^ovori o novih uspehih - Upor med sovjetskimi četami HELSINKI, 30. dec e. (Havas). Snočnji finski komunike se glasi: Na Karelijski ožini je sovražnik 28. decembra spet izvršil napade severno od Hatlahatenjarvija in vzhodno od Sume. Oba napada sta bila odbita. Finci so uničili pet tankov in zaplenili dva. Sovražnik je spet napadel Kelio, a je bil odbit. Na ostalih točkah Karelijske ožine aktivnost topništva in patrulj. V bitki pri Keliji od 20. ure 26. decembra do opoldne prihodnjega dne je imel sovražnik nad 600 mrtvih. Finske čete so zaplenile mnogo avtomatičnega orožja in municije. Na vzhodu je sovražnik napredoval se-vernovzhodno od Ladoškega jezera v smeri Roukajarvija, toda sovjetski napad je bil ustavljen pred finskimi črtami. Pri napadu, ki je bil izvršen 27. decembra v prav cu Siskijarvija, so finske čete zaplenile več strojnic in strojnih pušk. Sovjeti so pustili na bojišču okrog 300 mrtvih. Na sektorju Kubme so naše čete zaplenile 1 tank in 1 top. Uničile so kolono 40 vpre-ženih konj. isevtrno od išuomisa^vija oKiog Kiautajarvija so se boji nadaljevali v teku zadnjih dni Finske čete so prebile sovražne formacije, ne da bi same utrpele večje izgube. Z morja se ne javlja ničesar novega. . • . ,.. V teku 28. decembra je bilo delovanje letalstva zmanjšano, toda v noči od 28. na 29. decembra je bilo sovražno letalstvo zopet aktivno ter je poskušalo bombardirati položaje na fronti Karelijske ožine in več mest v zaledju Finske. Včeraj je finsko letalstvo napravilo več izvidniških po- j letov, toda borb ni bilo. j Helsinki, 30. dec a (Reuter). Po poročilu finske uradne agencije je prišlo pri Salli do upora med sovjetskimi četami. Proti upornikom so morala stopiti v akcijo sovjetska letala, ki so upornike obstreljevala s strojnicami. Baje sta se spopadla dva sovjetska polka. Na finsko stran fronte je bilo slišati streljanje in vpitje. So vjersko poročilo Moskva, 30. dec AA. (Havas). Agencija Tass objavlja poročilo leningrajskega vojnega okrožja. Poročilo pravi, da so se vršile 29. decembra praske med izvidniškimi oddelki na več točkah bojišča. Te prask* . so se sprenienile pozneje v resne spopade V pokrajini Jalomento so sovjetske čete obkolile 2 finska bataljona, ki sta pustila na bojišču veliko število mrtvih. Sovjet- ' ske čete so ujele 85 finskih vojakov. Letalstvo je izvršilo izvidniške polete. V teku zračnih borb.je bilo sestreljenih šest sovražnih letal. Eno sovjetsko letalo se ni vrnilo v svoje oporišče. - Vprašanje Švedske in Stockholm, 30. dec. s. Iz krogov, ki so blizu švedske vlade, se izve ,da se sedaj proučuje vprašanje eventualnih posledic švedske in-norveške podpore Finski in od-pošiljanja vedno večjega števila dobrovoljce v na finsko bojišče. Smatrajo, da bi se tako stališče Švedske in Norveške lahko tolmačilo kot oddaljevanje teh dveh držav od dosedanjega stališča stroge nevtralnosti in bi bilo lahko povod, za intervencija Po informacijah, ki jih je dobilo švedsko zunanje ministrstvo, obstoji v Moskvi in v Berlinu identično tolmačenje .tega stališča. V Stockhelmu je izjavil včeraj zastopnik švedskega zunanjega ministrstva, da švedska vlada oficielno ne ve ničesar o švedskih prostovoljcih, ki se prijavljajo za finsko vojsko. Ce odhajajo prostovoljci tz Švedske, se to godi na njihovo lastno iniciativo in na lastne stroške. Stockholm, 80. dec j. (Havas). V kratkem odpotuje iz švedske prestolnice druga velika ambulanca za Finsko. V ambulanci, ki bo štela v celoti 150 ljudi, je 20 zdravnikov in prav toliko strežnikov, dočim so ostali pomožno osebje. Nadalje poročajo iz raznih krajev Švedske, da se pripravlja za prostovoljno zdravniško pomoč na finskih bojiščih še nadaljnih 100 švedskih zdravnikov in bolniških strežnikov ter več veterinarjev in dentistov. Prostovoljci iz Kanade Helsinki, 30. dec s. (Reuter). Prvi oddelek prostovoljcev za finsko vojsko iz Kanade je včeraj dospel v Helsinke. Tudi iz Švedske je včeraj odšel nov kontingent prostovoljcev. Nadalje je na poti več švedskih in norveških ambulančnih oddelkov. Finska kupuje ameriška letala Washington, 30. dec e. S finske strani je bil napravljen nov poskus za nakup vojnega materija v Zedin^enih državah Finski vojni ataše Siliapais je izjavil, da Finci žele čim prej zaključiti pogodbo o dobavi letal, a dodal je, da je to lažje reči, kakor pa storiti, ker so tovarne, ki izdelujejo vojni material, že preobremenjen^ z naročili. Člani finske misije, ki imajo nalogo nakupiti vojni material v Zedinje-nih državah, sov imeli včeraj razgovore z uradniki zunanjega ministrstva. - . Sovjetska postaja na finskem valu Helsinki, 30 dec. a (Reuter). Finska radijska postaja Lahti zaradi letalskih na-j padov že več dni ne deluje. Sedaj pa je očitno neka sovjetska postaja prevzela njene* valovno dolžino ter pričela oddajati program, ki obsega v glavnem propagando proti sedanji finski vladi v Helsinkih. Nemška ladja „Tacoma" mora v 24 urah zamisliti Montevid* Urugvajska vlada je ugotovila, da je „Tacama" „Admiral Graf Spee" z živežem in gorivom zalagala potopljeno ladjo MONTEVIDEO, 80. dec a (Reuter). Urugvajska vlada je stavila nemški petrolejski ladji »Tacoma«, ki Je še vedno v ln-ki v Montevideu, rok 24 ur, da zapusti pristanišče. V primera, da »Tacoma« ne odide v predpisanem roku, bo do konca vojne internirana Urugvajska vlada ute- meljuje svoj ukrep s dejstvom, da Je složila »Tacoma« kot pomožna ladja ok lopni-ci »Admiral Graf von Spee« ter jo Je zalagala z živili in gorivom. Kakor znano, je bil »Admiral Graf Spee« približno dva meseca v vodah Južnega Atlantika Iz poročila kapitanov angleških ladij, ki jih je potopfl, je bilo razvidno, da je »Admiralu Graf Spee« ponovno prihajala na pomoč nemška trgovska ladja, ki je imela očividno samo nalogo, da oklopni co zalaga z vsem potrebnim. Zdi se, da je bila ta nemška ladja ravno »Tacoma«. Torpediranje angleške vojne ladje Nemca so s torpedom poškodovali bojno ladjo razreda „Queen Ettzabeth", ki se je rešila brez tuje pomoči — Angleži zaplenili nemški trgovinski parnik London, 30. dec L Angleška admirali teta je včeraj objavila, da je neka nemška podmornica torpedirala ob zapadni škotski obali angleško bojno ladjo tipa »Qeen EHsabethe, ki ima 31.000 ton. Torpedo ni napravil posebne škode in je bojna ladja lahko nadaljevala vožnjo v luko. Pri torpediranju so bili štirje mornarji ubiti, eden pa težje ranjen. London, 30. dec a (Reuter). Angleška bojna ladja, ki jo je nemška podmornica včeraj s torpedom poškodovala, je dospela srečno brez tuje pomoči v angleško luka Poškodba na bojni ladji ni resnejšega zna- čaja. Admlrallteta je dodatno k včerajšnjo mu komunikeju objavila, da manjka še en član posadke, drugi pa je težko ranjen. Skupno pogrešajo sedaj z bojne ladje štiri člane posadke Vse bojne ladje razreda »Queen Eliza-beth« so starejšega tipa in so bile zgrajena v letih 1915 oziroma 1916. Rio de Janelro, 30. dec a (Reuter). Angleška križarka je zaplenila 8500 tonski temški trgovski parnik »Bahia Blanca« ki je konec preteklega tedna s tovorom kave in rudnin odplul iz Rio de Janeira. Tudi ves tovor je zaplenjen. __sodelova pskimi državai Pomemben govor Daladiera o zavezađlkib vojnih ciljUi Pariz, 80. dec a (Reuter). Franeeskl sesat Je sinoči soglasno sprejel vojni proračun. Pri glasovanju je bil navzoč 301 senator. Pred glasovanjem je Imel ministrski predsednik Daladier krajši govor, v katerem je zagovarjal proračun. Ministrski predsednik je navedel neka) podatkov o oboroževanju Francije ter o operacijah francoske vojake. Francoska mornarica je doslej potopila že 9 nemških podmornic V gradnji je že tretja velika francoska bojna ladja s 85.000 tonami. Daladier je nato govoril o sodelovanju med Francijo in Anglijo. Ta edinost se je zopet izkazala pred Društvom narodov v 2enevi, kjer sta obe skupno obsodili sovjetski napad na Finsko. Anglija in Francija imata iste ideale, iste cilje in isto pot k zmagi. Vsi poskusi ju ločiti in vse laži nemške propagande ne bodo imeli nobenega učinka. Sodelovanje se razteza tudi na finančno in ekonomsko področje. Vse to pa je šele skromen začetek kooperacije, ki bo šla Še preko zmage v vojni. Eden Izmed vojnih ciljev Francije je Širše sodelovanje med evropskimi državami, nego Je sedanje. Francija je pripravljena sodelovati z vsemi državami, ki imajo iste ideale kakor ona. Zaenkrat zasleduje Francija cilj, da napravi konec oblasti sile, ki je dve leti vladala nad Evropo. Francija stavlja za svoje sodelovanje samo en pogoj: brez materialnih in pozitivnih garancij sa mir in pripravljena položiti orožja, Sredstvo proti magnetičnim minam . London. 30. dec e Iz zanesljivega vin« se izve, da je bilo izumljeno uspešno sredstvo proti magnetičnim minam. Posameznosti so tajne, znano je samo to, da proti minam ne bodo uporabljali kakor doslej letal, temveč ladje. Te ladje so napravljene za odstranjevanje min, a so tako konstruirane, da zanje ni nobene ne v ar nos ti. Dunav zamrznjen Budimpešta, 30. dec L Od včeraj zjutraj je promet na Dunavu popolnoma ustavljen. Dunav, na katerem so bile že včeraj velike plošče ledu, je danes popolnoma zamrznjen in vsi parniki ter vlačilci so morali ostati v pristaniščih. Mraz št vedno traja. Prekinitev prometa zaradi zamrznjenega Dunava ima precej neprijetne posledice zlasti za Nemčijo, ki ji ne morejo dovažati madžarske in romunske pšenice ter petroleja Nemčija je zdaj navezana izključno na železnice, zlasti pa na železniško zvezo iz Rumunije preko Rusije in zasedene Poljske. Anglija zavrnila sovjetski protest Berlin, 30. dec e. Angleški veleposlanik v Moskvi je izročil pred božičnimi prazniki odgovor angleške vlade na protestno noto, ki jo je sovjetska vlada v oktobru izročila Angliji zaradi poostritve blokado. V odgovoru je angleška vlada zavrnila protest kot neutemeljen. Iz zanesljivega vira doznavalo, da bo angleški veleposlanik Phips te dni zapustil Moskvo. Ta odhod služ? »no tolmačijo tako, da bo veleposlanik odšel iz zdravstvenih razlogov na daljši dopust t Anglijo. Nemci v tujski legiji Pariz, 29. dec p. Kakor poroča »Parts Soir«, je prispel v Sidi bel Abbes oddelek 600 vojakov tujske legije, ki so vsi Nemci. Odposlani bodo na Mag i not ovo črto, kjer se bodo borili na strani zaveznikov. Pričakujejo, da bo ta oddelek v najkrajšem 1 času znatno povečan, 1 »Hni-Graziaitl Rim, 30. dec a (Reuter). Rimski radio javlja, da je imel včeraj ministrski predsednik Mussolini važno dveurno konferenco s poveljnikom italijanske vojske mar šalom Grazianijem. Stokrat zadeto letalo Oslo, 30. dec a (Reuter). Trije nemški letalci s ponesrečenega nemškega bombnika tipa »Dornier«, ki jih je včeraj rešila švedska ladja v norveško luko, pripovedujejo, de. le bilo njihovo letalo v bitki z angleškim letalom okoli stokrat zadeto. Četrti član posadke je bil v boju ubit _m Vsem ti eni Tv*w^efcim letalcem bo dovoljen prost odhod v Nemčijo, ker jih norveške oblasti smatrajo kot brodolomce. Nemška tiralica Berlin. 30. dec a (Exhange Telegraph). Nemška policija je izdala tiralico za znanim nemškim Industrialcem Fri*mm Thvasenora In Obvestila' o tem vse Inozemske policijske uprave. V tiralici je rečeno, da se je Thvssen pregrešil zoper devizne predpise in da ni plačal davkov. Is Curina poročajo, da je Thvssen, ki se je zadnje čase mudil v bližini Curina, nenadoma odpotoval na Portugalsko. Iz notranje politike AH tem prispeval trn scfcriskl dom v Trnovim? SOKOLSTVO PROTI KOMUNISTOM IN DRUGIM SOVRAŽNIKOM DRŽAVE Beograjski listi priobčujejo naslednjo izjavo sokolske ga starešine Cede Milica ▼ Mostaru: Sokolatvo mora ugotoviti, da st> , politične stranke v medsebojni borbi za oblast pozabile na splošni državni in narodni interes. Naš državni jugoslovenski brod je v strahoviti burji. Zaradi tega Sokcli v tem usodnem času ne smejo izdati svoje od Boga jim dane misije v službi kralja in domovine Zato zahtevamo od svojega vodstva, da uporabi vso svojo avtoriteto, vso svojo moralno in duhovno s lo za to, da narodnega edinstva za Sokole ne bo mogel nihče likvidirati, da v teh težkih usodnih ča>ih vse politične stranke pozabijo na svoje strankarske interese in račune in da složno prevzamejo odgovornost pred Bogom in narodom za nadaljnjo uso-do domovine ter odločno nastopijo proti valu defetizma in nasilja, ki ra sistematično izvaja komunistična ^ropacanda. To nasprotnike države, kakor tudi vse ostale ki izpodkopavajo temelje države, je treba razkrinkati. BANOVINSKI ODBOR JNS ZA HRVATSKO Banovinsko tajništvo JNS v Zagrebu objavlja: V smislu sveječasnega sklepa konferene v Zagrebu in Splitu se je sedaj konstituiral banovinski odbor JNS 7a lanovi-o takole: prcdcednJk dr. B. G. AndjrlTnov'c. minister v pokoju, pni podpredsednik dr. Uroš Desnica, odvetnik v Spi tu drugi podpredsednik dr. Ljudevit Auer. javni brleš-nik in minister v pokoju v S'sku. generalni tajnik inž. Manfred P štiov ć v Spi tu b! 1-gajnik Nikola Bonctti, zdravnik v Spi tu. odborniki dr. Vojko Grujić. odvetnik v Požegi, Ivo Hadž'ja. pomorski odpr^mnik v Dubrovniku, inž. Fran DTcrvat, r v 1 i inženir v Zagrebu, Karlo Kovačević, seljak v Jazovici, Obrad Knežević, posetnik v Vinko ve ih, Anton Krag-e, obrtnik v Splita, dr. Dragan Kraljevič, min'stcr v pokoju ta javni bele/nik v Požegi, Nikola Kraljevič, trgovec v Krku. dr. Fine Kun?šič, od vet n k v Vrbasku, dr. Ivo Majsirovlč, odvetnik v Splitu. Nikola Markov, bančni uradnik v Splitu, Dominik MHović, zasebni uradnik v Šibeniku, dr. Josip Nemec, odvetnik v Petrinji, dr. Jovan Pcjov?ć, odvetnik v Daruvaru. Nikola Plenković, težak v Bo'u na Braću. N.'iM ko Pragac, tar-čni uradnik ▼ Bugojini, dr. Nikola Prinčič. idravnik v Čapljini, dr. Peter Rušev'ć, edve n k v Starem gradu na Hvaru. dr. Veselin Sen I ca. odvetnik v Mostarju, dr. Zvonimir SteJ-kovič, odvetnik v Dubrovniku, dr. r- ter Tipalo, odvetnik v Sinju in dr. Ivo Vranic, zdravnik v Zagrebu. Na prihodnji seji banovfnskega odbora, ki bo v Zagrebu v začetku pihol-jega meseca, bodo po predlogih organizacij in poverjeni štev kooptirani v banovinski odbor še nadaljnji člani. ZA KONCENTRACIJO VSEH POLITIČNIH SIL, Iz izjav, ki jih je podal poljedelski minister dr. Br. Cubrilović beograjskim novinarjem, se rdi hi posebno zr.ač Ine njegove besede o koncentraciji vseh narodnih sil, ki bi v zajednici z današnjo vlado delale na tem, da v državi še bolj okrepimo družbene In politične odnose in da postanemo na zunaj Se bolj edinstveni in Čvrsti* O političnih zakonih je izjavil, da so gotovi in da bedo objavljeni po pravo lavn h božičnih praznikih. Nadalje je rekel, da pomeni zadovoljna Hrvataka močno ia velika Jugoslavijo. ZBOROVANJE V DOBOJTJ Za zborovanje srbskih prof vrtnih (trm* društev is onih krajev Hercegovine, ki so fali — vlada tako med Srbi k.-.kor med Hrvati vollko zanimanje. V Dobo ju se namreč sestanejo jutri delegati vseh srbsktfc nacionalnih društev iz Bosne in Hercegovine. Sarajevska »Jugo'lav enaka pošta« poroča, da ae bodo udeležili tega važnega sestanka tudi številni delegati srbski* društev I zoni h krajev Hereegov'ne, ki ss> prešli v področje banovine Hrvatske. KDO BO SMEL VOLITI V HRVATSKI SABOR Sarajevski »Jugo*1c/vcn*kl Il*t« je Izvedel, da bodo mogli voliti v hrvat kf sabor oni volile i, k| imajo poleg ostalih pogojev domovinsko pravico v kaki občini banovine Hrvatske. List meni, da je to opravičeno glede na značaj in kompeteneo hrvatskega NASl Z ID JE MIRNO DIHAJO Tako Je izjavil predsednik Zveze cloni-stov kraljevine Jugoslavije v svojem pozdravnem govoru na kongresu Židov V Banjalakl, ki Je rekel, da so na v d ksj spet demokratični časi pri nas. S kongresa so poslali pozdravne brzo'avke kralju, namestniku, min. predsedniku In podpredsednika dr. Mačka. V sprejeti resolucij] se Jugoslovenski donim pridružujejo apela, da se mora v tekočem Udov snem leta najti po vsem sveta vsota ga milijona funtov sterllngov sa umije v Palestini. Ourtn, 80. decembra. Beograd 10 Pa rta 9.SO. London 17.63, New Torte 443.89*. Bruselj 74.50, Milan 22 50 Amsterdam 287.25. Berlin 178.50, Stockholm 106.11, Oslo 101.30, Ko^enhafen 86.00 Sofija 5 JO Bukarešta 3.30. ~ ■SRbBSJbsbbbbbbbj Stran 3 \ asj »SLOVENSKI ITAROD« sobota, 80. decembra 1889. «24 Jugoslaiija in Bolgarija stebra balkanskega miru Važne Izjave ntilega goglatalfca ▼ SoUJi • pel* )ateI}n*iJ. edatoialUi med Sofija, 30, decembra, e. Dijaška sekcija JB lige v Sofiji je Izdala bolgarsko Jugoslovanski liat pod uredništvom dr. Aaena Božinova, tajnika društva. Ust je posvečen zbližan ju obeh narodov in vsebuje V tem smislu več člankov. Redakcijski odbor je na prvi strani ob* javil naslednje: Ideja bratstva med južnimi Slovani Je največje doto, ki so ga ustvarila stoletja. Ta ideja mora prodreti tudi do zadnje koče, do zadnjega kmeta. Mladina mora biti čelni borbeni oddelek za njeno uveljavljenje, kajti samo na ta način in z okrepitvijo jugosl ©venskega bratstva bo na Balkanu nastal mir, blagostanje in kulturni napredek. Jugoslovenski opolnomoceni ministar na bolgarskem dvoru dr. Momčilo Jurešić Je napisal za list članek, v katerem pravi med drugim: Pakt o večnem prijateljstvu med Jugoslavijo in Bolgarijo je postsvil zdrave temelje dobrim sosednim odnoša-jem med našim in bolgarskim narodom. Najboljšim sinovom Jugoslavije In Bolgarije je uspelo, ds so pravilno umeli splošne interese in da dvignejo na vse težke spomine novo idejo — idejo bratstva. Ti plemeniti napori so dali najboljše sadove. Jugoslavija In Bolgarija sta danes v dobrih prijateljskih odnosa jih in si iz vsega srca prizadevata, da jih is okrepita. Naši dve državi predstavljata steber miru na Balkana te v sagi težkih časih, ki Jih preživlja svet, si bosta z vasmi sJJasai prizadevali, da ubranita svoja naroda vojnih strahot te prelivanja krvi. Poleg tega Je list objavil le celo vrsto člankov naj odličnejših pobom ikov za bratstvo med Bolgari ln Jugoslovani Deroobilizael]a v Bolgariji Sofija, 80. doc. e. Včeraj so bili odpuščeni zadnji mobilizirani vojaški obvezniki, med katerimi je največ zdravnikov, in* ženlrjev in drugih intelektuslcev. Ti vojni obvezniki svoječasno niso odslužili kadr-skega roka in so bil pozvani na TSdnevnl skrajšani rok. Ker so bili nedavno odpuščeni vsi mobilizirani vojaki, Ima s tem zadnjim odpustom Bolgarska pod orožjem samo še redni vojaški kadar. Mirovna akcija za sedaj izključena Preuranjene vesti o „mirovni ofenzivi" — Stališče zaveznikov je znano -~ Madžarski glas o pomenu paralelne politike Kvirinaia in Vatikana London, 30. dec a Diplomatski urednik agencije Reuter piše, da so londonski glasovi o skorajšnjem poskusu za mir nastali zaradi obiska papeža pri italijanskem kralju in zaradi povratka nemškega veleposlanika v Berlin, toda ne more se dobiti noben službeni komentar ali obvestila Ista rezerviranost je tudi v zvezi s apelom irskega ministrskega predsednika De Valere, ki je v govoru namenjenem Zedinjenim državam, apeliral za sklicanje mirovn* konference. Zavezniško stališče napram obnovi mirovne ofenzive so definirali ministrski predsednik Chamberlain, zunanji minister lord Hal i faz in francoski ministrski predsednik Daladier ob raznih prilikah in sata smatrajo, da mora biti to stališča sedaj popolnoma dobro znano. Budimpešta, 30. dec. r. »Pester Llovd« objavlja daljše poročilo svojega rimskega dopisnika o pomenu papeževega obiska v Kvirinalu in pravi med drugim: V vatikanskih krogih izjavljajo, da zasleduje italijanska politika svoje cilje s sred- stvi, ki niso v nasprotju s načeli katoliške cerkve. Italijanski Usti jasno razlikujejo cilje italijanske države od ciljev cerkve, ki pa se srečujejo v sintezi rimskega duha. Toda v sedanjem mednarodnem položaja bi bilo pogrošno trditi, da Italija In Vatikan na področju višje politike nimata skup nih problemov. 2e italijanski radio je ponovno poudarjal, da bi bila katoliška cerkev brez Italije kakor mati, v katero družini manjka najljubša hči, Italija pa bi bila brez cerkve drŽava, ki ne more izpolniti svojih velikih civil iza toričnih nalog. Govoriti o kaki mirovni akciji Je docela preuranjena. Gotovo pa je, da imajo obisk papeža v Kvirinalu, papežev govor, visoko odlikovanje grofa Ciana le en smisel, ki ga v Rimu obeležujejo takole: Pri bodočih mirovnih pogajanjih bosta Vatikan In Kvirinal istega mnenja ln s* bosta postavila za to svoje skupno stališče s vso svojo avtoriteto. Ne sme pa so prezreti, da Je papež v svejesa govora omenil tudi možnost revizije obstoječih pogodb. Potresne strahote v Tura ji Število Žrtev naraiča — Potresati sunki se nadaljujejo — Reševanje ln oskrbovanje prebivalstva v AnatoHJl |e otežkočeno zaradi prekinjenega prometa in hudega mraza ANKARA, 30. dec a (Reuter). Število žrtev potresa v Anatoliji stalno narašča Po zadnjih podatkih je verjetno, da je bilo okoli 30.000 oseb ali celo več ubitih. Potrjujejo, da sta bili v mestu Ersingjan dve tretjini prebivalstva poškodovani. Potresno ozemlje se razteza na približno 150.000 km1. 15 mest in okoli 90 vasi Je popolnoma uničenih. Reševalna dela so zelo otežkočena, ker so železnice in ceste deloma poškodovane. Dva prva pomožna vlaka sta sinoči dospela v Ersingjan. Včeraj je v Antoliji še tudi močno snežilo in temperatura je znašala mestoma —20 stopinj Celzija. Mraz in sneg terjata nove žrtve. Včeraj so se potresni sunki ponovili, zlasti v Ersingjanu. Občutili so tri močnejše sunke. Vodja seizmološkega Instituta v Carigradu je objavil, da Je pričakovati nadaljnjih potresov še vsaj prihodnjih 10 dni. Carigrad, 30. dec, a Vlada In Narodna skupščina sta sklenili, da ogroženemu prebivalstvu takoj nudita potrebne pomoč, a ker so prometne zveze, slasti po železnicah popolnoma prekinjene, Je pomoč zaenkrat mogoča v glavnem samo s letali. Za prvo silo prizadeto prebivalstvo v glavnem oskrbujejo s Šotori, toplo obleko in živili. Zaradi velikega mraza in snežnih mete-žev pa Je tudi letalski promet močno oviran in Je oskrbovanje prebivalstva selo otežkočena Veliki železniški most na progi Ersingjan—Gepis je popolnoma uničen, in Je vsak promet na tej progi ustavljen. Na kraj nesreče so poslali mnogo delavcev, da bi promet obnovili, toda vsi napori so bili zaradi velikega mraza in snežnih žametov zaman, zlasti pa še zaradi tega, ker ponoči ne morejo delati. Vse ranjence so naglo prepeljali v bližnje kraje, ki so bili manj prizadeti in so jim nudili prvo zdravniško pomoč. Predsednik vlade je izdai snoči naredbo, da je treba ogroženemu prebivalstvu takoj pomagati. Rdečega krila v?gshlnrtoa. 30. dec AA. Ameriški Rdeči križ je brzojavno nakazal 10.000 dolarjev aa pomoč žrtvam potresa v Turčiji. Seja kranjskega občinskega odbora Bila je snoči ln na nji so se obravnavale zadeve Kranj, 50. decembra Po uvodnih formalnostih je predsednik e. Češenj snoči podal poročila, predvsem lagajnuško, nadalje je poročal, da so bila merjenja za katastrsko občino Huje m Klane oddana geom. Petročniku, da si je komisija za nakup Prevale oglodala teren |n se ji zdi primeren, vendar bo treba predložiti se potrebne mape parcele Prevoje. Ker bo rok za zgradbo zandarmorijake postaje potekel s I. januarjem 1940 se je prošnji komandtTJ* orožnišJce čete ugodilo to se rok podaljša do 4. Julija 1940. Kredi, ti za zgradbo orožniškege poslopja so ngnv* reč že odobreni. It načrti le nt ustrezajo, Ob koncu poročil je g. predsednik obzirne* Jo poročal o za graditvi lesenega mostu osa Kokro, s čimer naj most odslej sluti le palcem in kolesarjem. Poudarjal je, da Je bil most zgrajen le as osebni promet Iq da se je le izjemoma dopuščala uporaba za Toeni promet. Tud| merjenje ob kolavdaci. Ji so dokazala, ds je most dobro zgrajen in da so sedanje izbokline naštel« asradl pretiranih obtožitev rasnih vosi!. Edina na-pak s Je mogoče le, ds se most ob sušenju lesa ni navil z vijaki. Most j« bil samisJJeo kot provianrij m občina takrat tudi ni imela razpoložljivega denarja aa gradbo betonskega mostu, ki bi stal okoli 2.000.000 din. Za pežot pa bo leseni rnoat ss dolgo uporabi j i v. Nadalje Jo bilo treba odobriti prontlun sa gradbo novega pokopališča, ki je prvotno znašaj 364,411 din, ki pa je bil prekoračen sa približno 17.000 din. tako da znašajo sedaj celotni stroški 411.735 din. Prekoračena je bil« v matntjii višini le postavka za ureditev pokopališkega terena, ki je bil urejen vos In ne samo polovica, kot j« bilo prvotno zamišljeno. Ta postavka se J« povišala sa 59.000 din, dočim so ss druge znižalo. Znatnejši stroški so bili izdani predvsem na ogVejnl «td v sneeku 154.000 din, aa veto In kri« pa so snaJali 74.546 din. Ano prištejemo celotnim stroškom sa zgsadbo pokopališče le vsoto, k! Je bila izdana a« svet v vrednosti 191.000 din, bo stalo novo pokopališče nad 600.000 din. Soglasno J« bil sprejet predlog, ds ss porabi denar utežnega sklada in raznih fondov za nabavo rezerva« prebran«. Kot je poro- arsassan g****** °f ^iBŽJ87 ^ prebivalcev iz vse občine, sa kar bi bilo potrebnih 300 do 550 tisoč din. Vsi drufi prebivalci Imajo po mnenju občinskega odbora zadostna sredstva, da Si nabavijo potrebne gsjgarve hrano za en' meeec Pri naslednji točki dnevnega reda Je «*» k> treba sprejeti nova pravila mestne hranilnice, pri katerih J« ntto treba sprejeti tudi točko, da Jamči na vsa pravnoveljav* ne obveanostl hranilnica občina. Prodno Je prišlo do rasznotrivanJg o posameznih točkah, J« obe, odb. g. Fock temeljito in a strokovno razgledanostjo Obrazložil, kako je prišlo do novega tako avanega vzornega pravilnika hranllnio in delovanje do mače ln drugih hranilni« včasih ta ^ tinte, ko J« treba biti pri osnaraJi zavodih Izredno previden. Po proučitvi pravilnika v nekaterih poglavjih Je bil predlog sprejet. Prošnji g. Pahorja na svet, ki mu odpade zaradi novo projektirane ceste in ki ga ceni na 17.000 din, ni salo ugodeno, pač pa ae mu ponudi 8.000 din več kot Je bfia prvotna cena, ki Jo J« nudila občina. Glede na nujni predlog oba. odb« dperla naj s« ob splošni podraž tvt zvišajo mezdo oba. delavnem J« po daljši debati bil sprejet sklep, da SS bodo mezde aviSnle. da pa s* bo delavstvo opozorilo tUdI na dol ker sa J« opasalo, da nekateri delo marjajo. Ob zaključku j« g. vsem navzočim odbornikom izrekel letn« čest tke z željo, da bi snu tudi v vera letu pomagali pri dani za Mezdno gibanje t čevljarski stroki zaključeno Pla2e £evqanlđa. delavcev so se povilale za 15% LJubljana, 30. decembra. Na pogajanjih med zastopniki »Združbe čevljarskih mojstrov za sodni okraj LJubljana« in čevljarskimi pomočniki, zastopa, nimi po »Splošni delavski strokovni zvezi Jugoslavije, Ljubljana«, kd so so vršila v četrtek, dno 28. t, m. je bil dosežen sporazum na podlagi kat«rega se prizna delavstvu od 1. januarja 1940 15*7» draginj -ska doklada na brutto tsslnfok, to J« da se pri vsakem izplačilu plače prišteje k brutto zaslužku 15c/«. Da se ne bo za vsak manjši porast ali padec draginje vršilo mezdno gibanje z ene ali druge strani. J« sporazumijeno, da more šele 10*/« porast ali padec draginje povzročiti novo gibanj« za zvišanje «11 znižanje delavskih prejemkov. Kolektivna pogodba, kakor tudi tarifa z dne 24. aprila 1939 ostaneta brez spre-membe nadalje v veljavi, razumljivo pa je, da se v smislu tega sporazuma na vse brutto zaslužke izplačuje 15*/s draginj ska doklada. Sporazumno med Združenjem čevljarskih mojstrov in Splošno delavsko strokovno zvezo, kot organizacijo pomočnikov, se bo napravilo potrebne ukrepe za čim točnejše izvajanje doseženega sporazuma tako v pogledu izplačevanja draginj- ske d oklade, kakor tudi čim točnejšega izvajanja kolektivne pogodbe in tarifa Priznati pa je treba tudi ob tej priliki razumevanje Čevljarskih mojstrov z« socialne potrebe svojega delavstva, čeprav tudi sami ne živijo v rožnatih razmerah v sled industrijske in mnogokrat tudi vsled medsebojne konkurenca Zastopniki čevljarskih mojstrov, oziroma združenj«, kakor tudi zastopniki pomočniške organizacije apelirajo solidarno na vse svoje člane, da se striktno drže in izvajajo tarifa tako v pogledu izdelkov, kakor v pogledu delavskih plač in sklenjene draginjske dokiade. Dolžnost vseh v stroki zaposlenih obrtnikov in delavcev je, da ne kvarijo drug drugemu svojega že itak težkega položaja in skupno delajo v zaščito in prospeh svoje obrti. Na pogajanjih, ki j!h je vodil centralni tajnik Splošne delavske strokovne zveze Jug., Jakomin Lovro, je sodelovalo 8 zastopnikov za delodajalce in 6 za pomočnike oziroma delavce, ki so podpisali sporazum in s tem mezdno gibanje zaključili. Čevljarski pomočniki so na zborovanju 29. t. m vzeli poročilo o pogajanjih ln po-višek plač na znanje. Živilski trg Ljubljana, 80. decembra Na ždvildkem trgu Js zadnje dni vladalo mrtvUo kakor navadno po večjih praznikih, ko so meščani se dobro zaledeni z vsemi dobrotami ki jim najbolj dise klance, zelje ln ropa, a razen tega je tudi mraz zelo vplival na prodajo. Prodajalk je blo izredno malo, a kljub temu niso moglo lahko spraviti v denar blaga, Danes je bilo na trgu nekoliko Živahnejše, aaj Je tržni dan pred dvema praznikoma, vendar je le redko tako malo blaga ob sobotah kakor danes. Gospodinje, ki hočejo Izbirati mod zelenjavo, mešajo priti na trg že agodaj, kajti lepša blago Je kmalu rasprodano, Pro-dajaaae o Trnovega, ki zalagajo trg a najboljšo zeionjavo, ta lahko danes poflteli na prste. Vsa zelenjava mora biti zdaj na prostem skrbno zavita* a se se nekatere gospodinje pritožujejo, da so kupile pomr-znjeno. v resnici fm pa pornrzne med not* Jo, ker Je dovolj ne zavijejo. Razumljivo je, da ae je zelenjava zdaj precej podražila. Posebno so draga zeljnate glave, Id jih je zelo malo naprodaj. Po dinarju zdaj že silno težko dooite zeljnato glavo, povprečno Jih prodajajo po 2 do S din. Endivje je še precej, a posamezne glavice so že po dinarju. Največ Je se radića; domačega prodajajo merico po dinarju navzgor, goriški pa je po 10 din kg. Po 10 din kg je špinaca. Cvetača je po 4 do 5 din kg navzgor. Danes je bilo precej zanimanja za perutnino, ki je pa ni bMo na izbiro. Prodajalke so dobro izrabile konjunkturo ter so predajale kokoti po 25 do 30 din, ne posebno lepe. Zelo malo je bilo jajc Zato so pa tudi bila drobna po 1.50 din kos. Zdaj je težava s prodajo sadja na prostem zato tudi ni mnogo jabolk naprodaj. Zimska ja borka prvo vrste so povprečno po 0 <£n kg. Mraz s« ne stopnjuje vec LJubljana, SO. decembra flnpiojv se Je davi nekaterim Bdelo, da Je b«o se mrsžejta kakor včeraj, m čeprav Je bila sonet jasna nor, mraz rti več pritisnil od včeraj. «e vedno pa brije ostra burja, zato J« mras ta tam bolj občuten na odprtih krajih, teknivo je, da k* ▼ Idueajanl (na Kongresnem trgu) io tetino ssakor prod 24 urami, m —1«\6 C ISsesnsa enak nuna kakor včeraj zjutraj so nnen tudi davi v Zagrebu, —ta. V Mar«bnro Je mras popusta, m sseer Je sneta to tarnparežur« davi —IT. včeraj pa —2g. Za stopinjo mreflejto ke-ker včeraj Je belo v davi v Beogradu, —1«. Kar se barometer več ne dviga. Je upanje, da bo ssrss popusta. Na najem letaffsftn Je bilo davi te manj mrena ka-—«1.1, včeraj —24-s inssftanl snčell nreeej zanimati za kurivo ta naeo na tudi davi prsta nekateri na Grudnovo nabrežje pogledat, kato je kaj s prodajo drv. Toda do 9. ni ntto naprodaj ntti vosa drv. Zdaj kmetje ne prsperje jo več s zgodnjih jutranja* uram drv, kar so Jutra prernrzta, Stosr Je pa zdaj tudi vc*n je z vozovi otežkočena po nuanujenem snegu, za sani pa tudi nI po vseh nest s h dovolj snega hi na sani ni mogoč« naložiti toliko drv kakor na ros. Meščani a« v skrbeh spominjajo huda sama v L 19*6-2», ko so hodili naproti kasetom no Dolenjski ln Ižanski cesti, da bi *h prestrog* m sklenili kupčijo čim prej, da bi jih ne prehitel kdo drugI. Tako hudo pa lete« menda vendar ne bo, sjesti, ker so trgovci « kurivom dobro vsi nt isti saj imajo v zalog«, kuriva t« več kakor le aa sliiisks mesece. Razveseljivo je, da danes vlaki nimajo več tako velikih zamud kakor včeraj; na kofodroru sodijo, da Imajo Vlaki dano« približno 80 odstotkov manjšo zaspude kakor včeraj, v Mssjnem premetu pa ni nobenih motenj. Dopoldanski beograjski br-nsvsak je knet 100 minut narnude In prav tetino OB (erient ekspres), ezmatski hr-*****''j> _prtg*lJsJ ssuno a 20 minutno ze mudo, monaleovsiki pa os*© brez zamude. Naše gledališče DRAMA Začetek ob 20. url Sobota, 30. decembra: Kupčija s smrtjo. Premiera. Premierskl abonma Nedelja, 31. decembra: ob 15. url: žene na Niskavuoriju. Ljudska predstava po globoko znižanih cenah od 16 din navzdol. Ob 21. uri: Tri komedije. Izven. Ponedeljek, 1. januarja 1940: ob 15. uri: Princeska ln pastirček. Mladinska predstava. Znižane cene. Ob 20. uri: Neopravičena ura. Izven. Znižane cene Torek, 2. januarja: zaprto e Dre vi bo v dramskem gledališču premiera Averčenkove komedije »Kupčija s smrtjo«. Arkadi j Averčenko je po vsem svetu znan humorist. Njegove humoreske in duhovite dovtipne Crtice so dolga leta polnile podlistke vseh srednjeevropskih dnevnikov, in med njimi tudi slovenskih. 8 tem svojim prikupnim humorjem, ki pa včasi dobi tudi trpkejšl prizvok, je napisal svojo komedijo, ki jo dre vi vprizorl naša drama. Nekoliko neznanski humor te veseloigre je označen že v naslovu, ki kaže kako neverjetnih dejanj je sposoben človeški pohlep po dobičku ln pridobivanju. Marsikoga bo komedija spomnila tudi nedavnih dogodkov, ki so se odigravali v naši neposredni bližini v zvezi z življenjskim In smrtnim zavarovanjem. To groteskno snov obdela Averčenko s čudovitim humorjem in s neštetimi nadvse zabavnimi domislicami, ki nudijo igralcem obilo komičnih situacij, občinstvu pa vesel užitek. Igrali bodo: Lipah, Jan, Danes, Jerman, Presetnlk. Bratina, Gabrijelčlceve, Levar-jeva. Vida Juvanova, Rakarjeva, Vertin. Režiser: prof. test. OPERA SaČetek ob 20. url Sobota, SO. decembra: Frasqmta. Izven. Gostuje Zlata Ojungjenac-Oavella. Nedelja, 31. decembra: ob 15. uri: Pri belem konjičku. Izven. Znižane eene od SO din navzdol. Ob 21. uri: Frasqulta. Izven. Gostuje Zlata Giunarjenae Ponedeljek, 1. januarja 1940: ob 15. uri: Gorenjski slavček. Izven. Znižane cene. Ob 20. uri: Nižava. Izven. Znižane cene Torek, 2. januarja: zaprto Snežne razmere Poročilo Tnjskoprometnfh zvez v Ljubljani ln Mariboru. SPD in JZSS g«. DECEMBRA 1939: RaSsBii-Flanlea «?0 m: —25, jasno, mirne, 4 cm prilča na 30 podlags. Planloa-SUUoe (Dom Ilirije) 950 m: —23, Jasne, mirno, t cm pršiča na 15 podlage, drsališče uporabna Planica Tamar 11 «8 ra: —23, jasno, mirno, 5 cm nršiča na 60 podlage, Pet-Pctelinjek 1440 m: —25, jasno. 5 cm pršiča na 65 podlage. Kranjska gora 810 m; —22, jasno, srnulko torišče spodaj 27 cm zgoraj 37 cm snega, arei, drsališče in aankalilče uporabna. Radovljica 47« m: —24, Jasno, mirno, 7 cm pršiča na 20 podlage, drsališče uporabna. Bohinj - Zlatorog 590 m: —15, Jasno, 35 cm snega, pr$Ič. Bohinj - Sv, Janez 33« m: —90, jasno, mirno, 33 cm snega, pršjč. Dom na Komni 132« m: —22, jasno, 120 cm snega, pršič. Dom na Kofeah 1500 m: —20, jasno, 20 cm, priiča na 50 podlag«, Tržič «90 mi —19. jasno, 10 cm prilča na 25 podlage. Oorjuše 1900 m: Jasno, mimo, 40 cm snaga, pršič. Triglavska Jeseim IM se; -21. Jasno, »0 cm snega, pršič. Koča na Veliki Planini 155« m; —21, Jssno, 65 cm snega, pršič. Dom na Krvave« 1199 SBS —M, JagoO, TO cm snega, pršič. Bled 901 m; —30, jasno, mirno, 5 cm nršiča n« 20 podlaga, jezero lamrsjulo, za drsanj« pa te ni uporabno. Kamniška Bistrica 6«1 m: —It, 10 cm pr-•ičt na 20 podlag«, prevoz turistov s sanmi iz Stanovie« mogoč, w fjg Lokg k; ; i; -.,-2, js^o, mirno, 3 cm rr3i"a r,.\ 'T-^e. Polževo CM m: —16, Jasno, t cm snegs, pršič. Sodra7'ca 55« m: —14, delno oblačno, 10 cm pršiča na 5 podlage. Kuresček 931 m: —16. 10 cm snega, prsič. Sokolski dam in Ruška koča: —1«, jasno, mirno. 10 cm snega, pršič. Sv. Lev rese na Pohorja 413 m: —21, jasno mirno, 9 cm pršiča na 9 podlage. TVhnlas sa Pohorju 411 m: —21, jasno, mimo, 10 cm pršiča na 12 podlage. Rknsht w|«lot 530 m: —21. jasno, mirno, • cm pršiča na 12 podlage. Peca 1654 m: —20, jasno, mirno. 13 cm pršiča na 60 podlsge. Koča aa atrsanža«je\cm vrhu 1161 m: -16, Jssno, 15 cm snega, pršič. Bloka 909 m: —12, 5 cm snega. 19. DECEMBRA 1939: Bolilnjsjka Bistrice: —17, jasno, mirno. 30 cm snega. Trojane 563 m: —13, oblačno, 5 cm prš ča na 10 podlage. Mosirska koča 1344 m: —18. Jasno, m'rno, 70 cm snegs. pršič. Logarska dolina 750 m: —27. Jasno, mirno, 15 cm pršića na 25 podlage. KOLEDAR DANES: Sobota, 30. decembra: David, Branimir JUTRI: Nedelja, 31. decembra: Silvester POJUTRIŠNJEM: Ponedeljek, 1. januarja 1040: Novo leto DANAŠNJE PRIREDITVE KINO MATICA: Hotel Sacher KINO UNION: Serenada ljubezni KINO SLOGA: Grofica Walewska KINO MOSTE: Vse za ljubezen ln Mir na Renu KINO SISKA: Kapetan carjeve garde ŠENTJAKOBSKI ODER: premiera veseloigre »Ujež« ob 20 15 PRIREDITVE V NEDELJO KINO SLOGA: Dva ftaljlvca na planinah OSTALI KINEMATOGRAFI NESPREMENJENO SILVESTROV VEČER Ljubljanskega Sokola ob 20.30 v Narodnem domu SILVESTROVANJE SOKOLA I na Taboru ŠENTJAKOBSKI ODER: >Uježc ob 20 15 SOKOL LJUBLJANA H. Silvestrov večer ob 20. v Kazini PRIREDITVE NA NOVEGA LETA KINEMATOGRAFI NE1ZPREMENJENO ŠENTJAKOBSKI ODER: »Ujež« ob 20.15 DEŽURNE LEKARNE SOBOTA IN NEDELJA: Mr. BakarČlč, sv. Jakoba trg 9, Ramor, Miklošičeva cesta 20, Murmaver, Sv. Petra cesta 78 PONEDELJEK: Mr. Sušnik, Marijin trg 5, Kuralt, Gosposvetaka cesta 4, Bohlnec ded., Cesta 29. oktobra 31 MESTNO DEŽURNO ZDRAV. SLU2BO bo opravljal od sobote od 8. zvečer do ponedeljka do 8. zjutraj mestni vitji zdravnik dr. Ahčin Marjan, Koryt-kova ulica 18, telefon št. 3G-24 V PONEDELJEK od 8. zjutraj do torka do 8. zjutraj pa mestni zdravnik dr. Ctber Fran, Srbska ulica 7, telefon št. 36-41. Iz Celja —c Mras Je pritisnil v četrtek tudi v celjski kotlini. V četrtek zjutraj so kazali toplomeri v Celju 22. do 23. stopinj, v okolici ps 24 do 25 stopinj Celzija pod ničla —c Studijske podpors ra šolsko leto 1P39-40 razpisuje starešinska organizacij* »Sloge« v Celju. Prošnje z utemeljitvijo s* naj pošljejo na naslov: Dušan Zdolšek, cand. lur., Celje, Gosposks 6. —C Sokolsko silvestrovanje v Narodnem domu. Ves spored Silvestrovega večera So-kolakega društva Celja-matice, ki bo v nedeljo v Narodne mdomu, smo objavili že v božični številki, zato ga danes ponavljamo samo v skrčenem obsegu. Najprej bo nastopil v kmečki burki »Hlače« društveni dramski odsek. Sledil bo govor ravnatelja cirkusa, v tretji točki bomo občudovali gibčnost parteme gimnastike, v četrti ples »steep«, v peti bomo videli »Sevlljskefra brivca«, v šesti balet, v sedmi prožnost artistov, v osmi operacijo Mlss Evrope, v deveti ples zamorcev ln zamorke. v deseti »dresuro«, enajsta točka bo kronika, dvanajsta ln zadnja pa alegorija. Da bo spored čim veaelejši ln Živahnejši, so predvidene tudi za vse telesne dobrote. Na Sll-vestrovem večeru bo sodeloval pomnožen društveni orkester. Na sokolskem silvestrovanju hočemo pozabiti razne tegobe letošnjega leta ln pogumno vstopiti v novo leto. —-C Ukinitev večerne avtobusne zveze Celje—Mozirje. Ker je železniška uprave z današnjim dnem spet uvedla vočornl par vlnjski vlak. ki bo odhajal ob 20.48 iz Co-lja, je mestno avtobusno podjetje ukinilo večemo avtobusno zvezo na propi Celje-Mozlrje z odhodom ob 20 45 lz Celja. —0 Težka neercea na državni renti v Ga-berju, V petek okrog 9.43 dopoldne je peljal Ivan Soline, hlapec pri trprovcu Gobcu na Sp. Hudinjl pri Celju, voz s Sp. Hudlnje V mesto. Pred Pečubovo hišo na Mariborski eeati v Gaberju Je privozil nasproti kmečki vos posestnika CUelška z Zjr. Hudlnje. V tem pa je privozil za Ci eUkovim vozom tovorni avto avtoprevoznlka Joclpa Kovača iz Tržiča. Šofer Vladimir Lan g- je hotel prehiteti Cigelškov voz ln je aavozil na sredo ceste. Tako je prišel avto med oba vosa. Avto je narahlo zadel od strani v Clgelškov vos. nato pa je avto na samrzll cesti aaneslo na levo. Avto je od strani zadel hlapca Ivana Solinea. ki je korakal ob svojem vozu. in ga treščil v os sadnjega kolesa njegovega voza. tollnc si je slomtl tri rebra ln levo roko ter dobil tudi hudo poškodbo na glavi. Prepeljali so ga takoj v eeljsko bolnleo. Po mnenju očividcev Je aakrivll nesrečne lofer. —e Sdrsvnlško slušno za člane or/D ho imel v nedeljo 31. t. m. sdravnlk dr. Premšak na Cankarjevi cesti, v ponedeljek 1. Januarja pa zdravnik dr. Musič na Cankarjevi eeati. —~C Snežne razmere 29. decembra: Mo-atreka koča (1344 m): —19. jasno, na podlagi 80 cm 20 cm pršiča, smuka odlična, Celjska koča (700 m): —17, jasno, 5 cm prtlča na podlagi 25 cm. m*c V celjski bolnlei je umrl v sredo 62-letni dninar Jože Kožuh, iz Arclina pri Vojniku, Iz Trbovelj — Obve«/nme trboveljske Občinstva, da trbovejlak' mesarji ne bodo prodnje/t mesa v nedeljo 31. t m. in v ponedeljek na prajsUk novega leta. Gospodinje naj se preskrbijo g manom m oba dneva te v soboto. MrerOoe bodo ta dan po pogrebi dalj časa odprte ln založene z vsem potrebnim __ _______ _ j: Štev. ?04 »SLOVENSKI NAROD« Stran S Kajrijajnejlll oboževan« kraljice petja DANES PREMIERA! Kino Union TeleSon 22-21 V tem prekrasnem filmu bajnega razkošja, lepote, vedrega humorja in zabavne komike poje JEANETTJE MAC DONALDOVA tsovifi šlagerjev in arije iz Pticclnije* vili oper „Boheine" in „Madame Butter£lyu Serensda ljubezni Predstave dane« ob 16^ 19. In 21.15 uri, v nedeljo/ In na praznik ob 10.30 dop. (znižane cene) ter ob 14.45, 17., 18. in 21.15. urL Vstopnice za Silvestrov večer se prodajajo Ze od danes naprej! 3Ca) nam prinese ncvo leto T Zdaj vstopamo v no\'o teto z mnogo večjimi skrbmi kakor prejšnja leta, a nikakor ne zato, da smo postali pesimisti, saj človek vedno raje upa kakor obupava; skrb nam narekujejo resni časi, ki razumnemu človeku n kakor ne dovoljujejo brezskcb-nostt ter lahkomiselnosti. Skrbi pa nam budi vprašanje: kaj nam prinese novo leto? Ali bo srečnejše, ali nam bo prineslo manj razočaranj kakor letošnje in ali se bo nebo nad Evropo začelo jasnitt? Precej let po svetovni vojni je svet nihat med vo/no in mirom, a ker smo preživeli mnogo kriz, nazadnje ni več skoraj nihče verjel v vojno. Kdo izmed nas je lani o novem letu resno računal s tem, da se bo začela vojna? Če bi kdo tedaj prerokoval volno, bi zbudil le ogorčenje ali zasmehovanje Vendar so mnogi znaki pred letom napovedovali katastrofo. Sicer še ni bilo zanesljivo, da bi voina izbruhnila že letos, vendar se je zdelo, da /e neizogibna. In zdaj? Ali je kaj znakov, ki bi budili vsaj rahlo upanje, da zlo, ki Že pesti svet, ne bo rodilo še večjega zla? O tem se mar sikdo boji razmišljati Boji se, da bi ne našel izhoda iz črnogledih misli, boji se še večjih skrbi, ki bi si jih nakopat z razmišljanje m Toda skrbi vendar ni mogoče odgnati z brezskrbnostjo. Ali se vam ne zdi negotovost še hujša, še bolj moreča? Zakaj bi se tako bali resnice? Res, sprijazniti se moramo z vsem; pripravljeni moramo biti vedno na bodočnost, zato si pa ne smemo zakrivati oči tudi pred sedanjostjo Sedanjost v resnici ne more buditi posebnega upanfa. da bo novo leto kaj srečnejše od preteklega. Sile, ki so se sprožile ter vz\>a?o\ile svet, se najbrž ne bodo še tako kmalu uravnovesile. Ni posebne verjetno, da bo prišlo do miru, pre den se ne bodo izčrpali na eni mli drugi « ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦«♦♦4 «•♦+»+#♦44 strani (najbrž se bodo na obeh straneh). Takšen položaj pa skriva v seb* mnogo nevarnosti za ves svet in ne le za neposredno prizadete. Doslej m prišlo do nič odločilnega, razen formalnega začetka vojne. Zima nam najbrž ne bo prinesla posebnih presenečenj, a kaj bo spomladi, naj nihče ne prerokuje. Zaman bi bile vse besede o tem, kako srečno bi bilo lahko človeštvo, da bi živeli vsi v blagostanju, če bi lahko dobrine, ki so zdaj spremenjene v orožje in uničevalne priprave, obrnili te v splošen prid ljudem; brez pomena bi bilo sanjati o tem, kako lepo bi bilo, če bi se mkomur ne bilo treba bati vojne in če bi vse sile, ki fih zdaj zapravljajo za vojno, usmerili k miroljubnemu, kulturnemu delu za splošen napredek človeštva. To so sanje, računati pa moramo s stvarnostjo, kajti sicer se ne bodo mogle nikdar uresn»čiti. Zgrešeno smo si uravnali svet *n zdaj moramo računati s posledicami. Sveta ni mogoče urediti čez noč Razvoj je počasen, človeštvo se ne more spametovati tako hitro, da bi se že čez četrt stoletja po največji vojni v zgodovini za vselej odpovedalo vojni. Samo zlo ni nikdar dovolj strašno, da bi se ga človek dovolj bol Tik po svetovni vojni je večina ljudi mislila, da ljudje ne bodo nikdar več tako nespametni, da bi si nakopavati toliko hudega z vojno. Toda ljudje, ki so tako mislili, so pozabili, da vojna izbruhne proti volji množic ter da odločajo druge sile in činitelji o vojni in miru — tisti, ki v trpljenju in zlu zaradi vojne ne vidijo največje nesreče. Morda je res na svetu še kaj hujšega kakor trpljenje, ki ga povzroča vojna, morda je kaj hujšega kakor smrt sama, vendar nič na svetu ne zahteva toliko žrtev — četudi pripustimo, da lahko kaj drugega zahteva »44 ♦♦»♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦44444444^44444 Sreče, zdravja, uspehov in zadovoljstva polno leto 1940 telimo vsem našim naročnikom, inserentom, struslid-kosn in čitateljem. Uredništvo in uprava Jubilejna predstava Shupancve Mizke Prisrčna proslava začetnika slovenske drame, ki naj M našla dejanskega odmeva po vsej naši domovini Ljubljana, 30. decembra. S prav izjemno svećanostnim občutjem smo hiteli v četrtek v našo dramo. Skladno z gledališko upravi in gledališkim osebjem smo bili prazniško razpoloženi ob jubileju 150 letnice prve siovenske gledališke predstave, ki p omenja predvsem rojstvo slovenske dramatike z zmago slovenskega jezika na oficialnem in reprezentativnem odru, začetek slovenskega igralstva po zavestno nacionalnih, za vsako žrtvovanje pripravljenih slovenskih diletantih in prvi pogumni predor slovenskega duha izza tesne ograje religiozne in cerkvene literature na polje posvetne svobodomiselne umetnosti. Baron Zois, Anton Linhart in ves prosvetljenski krog takratne Ljubljane in Slovenije se ie dobro zavedal, da je a zmago slovenske dramatične igre odprl slovenskemu narodu vrata naj-žlrše in najgloblje kulture in civilizacije. Tisočletja je tiščal ta vrata s slepo sovražno trdovratnostjo državni sistem s svojimi brutalnimi valpti. Leta 1789. v letu velike francoske revolucije, ki je pomedla vse krivične privilegije, so tudi slovenski prosvetljenci izvršili revolucijo, nekrvavo, a vendar epohalno: od pahnili so vrata gledališča, da je z ni govega odra končno zazvenela slovenske beseda, nostika kulturne svobode. Tega pomena snočnje jubilejne predstave se je Ljubljana docela zavedala ter napolnila Dramo s čutom hvaležnosti in ponosa do zadnjega prostora Prišla ie naša najboljša, nacionalno najzavednejša publika z našimi književniki in umetniki vseh strok na čelu, dame in gospodje, da se poklonijo spominu zaslužnih pionirjev, ki so s svojim delom bistveno pripomogli, da smo danes priznani kot narod svojskega krasnega Jezika, sposobnega najvišjih, naj-nežnejših in najkrepkejših literarnih umetnin, veljavnih tudi v tujem svetu. Cisto v stilu proslave je operni orkester pod vodstvom dirigenta dr. Danila 3vare za uvod zasviral Mozartovo uverturo v opero »Don Juan«. Nato je imel z ljubeznivo preprostostjo in znanstveno tehtno poglobljenostjo uvodno besedo gosp. akademik in vseučil. profesor dr. Fr. K drie, ki je izrazil svojo vero v kulturno *n nacionalno poslanstvo slovenske drame ter vzkliknil Slava! Linhartu in njegovim sodelavcem. Po odsviran j u predigre iz Mozartove opere »Figarova svatba« s je začela predstava: 8HUPANOVA MfZKA Ena komedia v* dveh akteh. Prensrejena po tej nemshki: Die Felrimtihle Ina v' Ljubljani jegraoa v* lsjtt 17SS. strasnejše žrtve kakor vojna, nič na sve tu ne posega tako globoko v življenje narodov kakor vojna in težko je reči, ali lahko še kaj drugega zapusti hujše posledi ce. še zdaj trpimo posledice svetovne vojne. Minilo je že četrt stoletja... Vse to bi bilo zaman. Bilo Je ie tolikokrat povedano. Vse to ptedobro ve večina ljudi, ki so preživeli prejšnjo vojno. Posameznik se ne more uspešno upreti zlu. Se more se mu upirati tudi posamezen narod Kaj bi komu pomaga*'o prekrižati roke in čakati, naj se zgodi, kar hoče? Ali bi sila prav tako ne ostala edino sredstvo med narodnega »sporazumevanja*? Nasilje bi vladalo, naj bi se mu uprli ali ne. Vendar nam tudi najbolj črne skrbi ne morejo zadušiti upanja, ko se vprašujemo, kakšno bo novo leto, da je vse to začasno, da se bo na svetu sčasom vse uredilo. Mi morda tega ne bomo dočakali. Toda živimo Še lahko vendar vsaj nekoliko sve t le j še dni. Če ne bo vojna letos končana, s tem Še ni rečeno, da je vseh dni konec. Ne. nikdar ne smemo obupavati in pomnimo vselej, da je bodočnost v rokah pogumnih Verujmo. da je človek kljub vsemu močen dovolj, tako da lahko preživi velike nesreče in da mu ostane vsaj iskrica vere v dobro v najbolj mračnih dneh. človeštvo se neprestano preraja in zdi se nam, da so posamezne faze njegovega preporoda podobne degeneraciji, toda to Je samo videz, sicer bi nas ne bilo več. Novo leto prihaja in Če nam bo prineslo nova razočaranja — dovolj smo močni, da jih preživimo. Če nam pa prinaša kaj lepšega, dovolj smo že pretrpeli, da nas ne bo moglo preslepiti. Želimo, da bi bilo srečno, srečnejše od letošnjega, ali da bi se nam vsaj ne zdelo manj srečno... Dvoje kratkih dejanj v Linhartovem jeziku s preprosto tehniko, brez zapletljajev in z jasno tipiziranimi značaji brez psiholoških borb. Toda s pristnim komedijskim želom: ostro satiro proti nemoralnosti pokvarjene, zadolžene, samogoltne gospode v nasprotju s poštenim slovenskim ljudstvom. Kakor »Veseli dan ali Matiček se ženi« ima »Zupanova Micka« tendenco, pokazati socialne napetosti takratne dobe. moralni razkol med plemstvom in sploh inteligenco na eni ter med narodom na drugi strani. V obeh komedijah zmaga zdravje ljudstva nad gnilobo gospode. Tulpen-heim je po duši še poslabšani grof Alma-viva, Shternfeldovka je sorodnica grofice Rozine, a Anshe je vsaj bratranec Matička ali Figara Literaren okus in umetniško objektivno tenkočutnost pa izpričuje v obeh za Linhartovo drama'sko razgledanost značilno dejstvo, da stoji Shternfeldovka, čeprav sh lah t na gospa, kakor grofica Rozina na strani zlorabijanega ljudstva. V obeh komedijah so torej tudi med gospodo blage izjeme, prav kakor so tudi med ljudstvom falotje: tukaj en shribar Glashek, tam Bartolo in drugi zastopniki nižjih plasti. To dejstvo dela komediji Že danes prijetno užitni In literarno kvalitetni. Režiser dr. B. Kreft in scenograf mg. ar h. Frana sta nam ustvarila prikupno, vseskozi zanimivo predstavo, in nam ie 150 let stara slovenska govorica igralcev pripravila resnično pikanten užitek. Vse priznanje osebju za nedvomno veliki trud. ki ga je imelo z Linnartovim originalnim tekstom. Premoči t nos t značajev In naivno* dejanja nista nalagala igralcem tenkih nalog. Toda baš zaradi njih so skušali kot moderni igralci ustvariti osebe, ki lahko obstojajo tudi pod kritiko sedanjosti in fm dati čim več globine ali vsaj reliefnoati. Priznati jim je poln uspeh. Drenove* je bil tipičen shlahtnl zadolženi gospod Tulpenheim. podel začel j vee, ki hoče pod lažnim imenom zlorabiti Miš- kino zaupanje in hkratu se oženiti s bogato mlado vdovo. Šarmantna in elegantna Shternfeldovka, prebrisana vdova, jo bila Sharizhka in njeni nastopi so polni duhovitosti. Pristen kranjski župan, dobričina in vendar cel možakar je bil Zefar. Poštena, vsa topla, po Tulpenheimovi rožnati frazeologiji za hipe očarana In smešno stremuška Mirka, ki hitro spozna nastavljeno past. je bila M. Daailovka. Vse dražestno sveže naše dekle. Cisto naturen »Mizken shenen« Anshe je bil Prefetnik, komičen pijanček shribar Glashek je Sever in Monkof, Tul- penheimov psrjatel in pomočnik v podlem naklepu K ral. Toplo priznanje po obeh dejanjih naj bo režiserju in osebju zasluženo plačilo za skrbnost in vnemo, ki so jo poka. ali s to povsem posrečeno uprizoritvijo. Komed.ja čisto ljudskega značaja in prijetnega humorja naj bi našla zdaj novih uprizoritev tudi na deželi. Saj Je radovljiški rojak A IJnhart začetnik celokupnega slovenskega odrskega udejstvovanja. Zato naj bi našel jub !ej ljubljanske drame odmeva po vsej domovini. Povezani smo bili, smo in ostanimo. Fr. G. Nova tarifa za avtorske nagrade Objavljena je bila v včerajšnjih „Službenih novinah" in v veljavo stopi 1« januarja 1940 Ljubljana. 30. decembra. 10 ministrstvo je objavilo v včerajšnjih »Službenih novinah« tarifo za plačevanje avtorskih nagrad za dramska, dramsko-glasbena, kinematografska, pan-tomimska in slična dela. ki jih pobira Udruženje jugoslovenskih dramskih avtorjev (UJDA). Tarifa stopi v veljavo 1. januarja 1940. Po tej tarifi plačujejo avtorske nagrade: gledališča, po sklenjenih dogovorih, diletantska gledališča 50 do 350 din za prireditev, kinematografi z godbo od brutto dohodkov do 36.000 din pavšal 360 din. od 36 000 do 75.000 din 1 odstotek od prometa, od 75 tisoč do 1.250 000 dn 1.75 odstotka, od 1.250 000 do 1.750.000 din še 0.55 odstotka, od 1 750.000 do 2,250.000 din še 0.35 odstotkov, nad 2,250.000 din še 0.70 odstotkov. Po tarifi za glasbena dela plačujejo avtorske nagrade, ki jih pobira Udruženje jugoslovenskih glasbenih avtorjev (UJMA): L Ugostiteljska podjetja, lokali prve vrste, 600 din na mesec, II. vrste 450 din, III. vrste 300 din, IV. vrste 200 din, V. vrste 120 din, VI. vrste 70 din. Za radijske aparate v javnih lokalih se plačuje 30 din na mesec za vsakodnevno sviranje v lokalih 50 din na mesec. Vsi lokali, ki vzdržujejo godbo, so razvrščeni v eno izmed šestih kategorij Kategorizacija se izvršuje sporazumno med UJMA in ugostiteljskim udruženjem. Izvzeti so nekateri veliki lokali poleg drugih Park hotel m hotel Toplice na Bledu ter bari. ki plačujejo po 2500 din. Od občinstva se ne more direktno zahtevati nobena avtorska nagrada 2. Za elitne plese 700. 350 in 150 din, 78 navadne plese 350. 250, 150. 100 in 75 din. za zabave v kraj'h I. razreda 250. 180. 100, 75, 50 din, II. razreda: 100. 100. 75. 50 m 50 din. Za zabave humanitarnih društev 75, 50, 40, 30 in 20 din, za matineje in čajanke 75. 50, 40, 30 in 25 din. Za Silvearo-vanje v lokalih I. vrste 100 do 250 din. IL vrste 50 do 150, 50 do 100. 50 do 75 in 50 din, za koncerte tujih umetnikov ;n društev 3 odstotke od brutto dohodka, za koncerte domačih filharmonij in večiih orkestrov 200 din, za koncerte domač h društev in umetnikov brez plesa 50 do 200 din. s plesom 50 do 300 din. za zabave sredniih in strokovnih šol 10 do 30 din. rad o postaje v krajih do 30.000 naročnikov 2 5 odstotkov od netto dohodka, nad 30 000 naročnikov 3 odstotke, kratkovalovna postaja 1000 din na mesec, plesne šole za ene matinejo 25 din. na mesec 100 do 150 din. beograjski, zagrebški in ljubljanski vele-sejem 200 din na dan, za sokolski pokrajinski zlet pavšal 700 din, za Sukolski žup> ni zlet 150 din, za sokolsko javno telovadbo 20 din, za javno telovadbo sok lk;h vaških čet 10 din, za športne prireditve z godbo 200 din. za godbo na seim h in cerkvenih proščenjih vsak dan 10 do 20 din, vojaške godbe I. vrste pavšal 100 din, 1L vrste 60 din. kopališki in turistični kraii Z godbo na javnem prostoru po dogovoru, godbe na ladjah in v vlakih pavšal. Med kraje I. razreda spala j o Be^grid. Zagreb, v sezoni Bled, Rab, Crikvenica, Vrnjačka bania in Dubrovnik. II rarrrda poleg drug'h Ljubljana in Mnrbor ter vsa ostala kopališča in turistični kraji v sezoni. III. razreda poleg drug h Celje. IV. razreda vsi kraji, ki imajo nad 10 000 prebivalcev. V razreda vsi kraji, ki nimajo 10.000 prebivalcev. Iz Novega mesta — Strupen mraz. Božični praznile! so bili pri nas v pogledu vremena prav m h brez posebnega mraza In povrhu še prav suhi. Od torka zvečer na sredo zjutraj pa se je nebo močno pooblačilo in siežlo je prav nagoeto do večera. Ponoči se je na mah zjasnilo in na Četrtek — na sam te-pežni dan zjutraj je pritisnil po vssj Dolenjski hud mraz. V dolini in okrog Krke je Živo srebro zdrknilo na 20 pod ničlo v Gorjancih pa za celih 27 C. Miaz je ijudi zelo presenetil. Snega je zapadlo komaj nekaj prstov na debelo, vendar tol ko. da je pokril zemljo in preko noči zmrznil Spričo naglega vremenskega preobrata ie po hišah tudi mnogo bolnikov, ai so se prehladili. — Be*ljev1 cesti javno razsvetljavo. Resljeva cesta ne dela v nobenem pogledu časti svojemu imenu. Cesta je zavita ponoči v temo, dasiravno je tesao spojena z mestom. Zato imajo stanovalci hiš ob tej cesti, redne nočne nezaželene obiske. Pod okriliem teme neznani zlikovci kradejo ko srake. Oni večer so se spravili celo nad trgovsko skladišče znanega trgovca, odkoder so hoteli odnesti težko kanto petroleja. To bi brez težave tudi storili, da tatov m prepodil stanovalec, ki jih je pričel poditi s težkim bremenom preko njiv. Ker je bil tovor pretežak, so plen pust Mi in pobegnili. Da b. se temu že enkrat napravijo konec, je prizadetih želja, da mestna obč'na postavi vas j eno žarnico na tej cesti in s tem pokaže, da spada tudi Resljeva cesta v krog občinskega cestnega omrežja. — Težka nesreča, Kretnčar na nov. železniški postaji, 401etni Krese Franc, je šel pregledovat signalno napravo. Ko Je mož stopal k signalni napravi, mu je naenkrat spodrsnilo, da je padel in si zlomil levo nogo. Poškodovanca so takoj prepeljali v bolnico. — Mn°go Sreče v leto 1940 želi svojim cen], gostom ki se ze nadaljnjo naplonje-noet priporoča Stipe Smoljanovič, restavracija pri Krištofu poleg mestnega magistrata. — Obflo *iece tu oSpeh»v v novem letu Želi svoji m cen j. gostom ki odjemalcem prenočišča Slavka dprtrujer. garage, gostima ki parna pekarna v Trebnjem. — SvOHjn odjemalcem želi srčno novo leto Ferdinand Kmet. stavbni in galanterijski klepad v Trebnjem. Iz Kranja — Kine v smarskem doma v Stražišču je zopet poskrbel za odličen film. ki ga bo predvajal v novoletnih praznikih. Je to odličen zgodovinski film »Antonio Adversoc, katerega vsebina obravnava najburnejšo dobo svetovne zgodovine. Za znanim filmom »Robln Hoodc boste imeli sedaj redko priliko, da vidite tudi ta film, ki nič ne zaostaja aa prvim. — Silvestrovanje v hotelu »Stara poŠta« je v zadnjih letih postalo tako znano hi prijetno, da je sloves žel daleč preko običajnih mej. Tudi letos vabi hotelska uprava na večer vse one, ki bi radi stopili v Novo leto veseli in nasmejani. Da bi bilo vsem ustreženo, bo bolj kakor pretečena leta poskrbljeno za zabavo, saj bosta goste razveseljevali kar dve plesni godbi in bodo prišli na svoj račun plesalci pa tudi oni, ki ples samo opazujejo. Končno, kar je odveč pripominjati, bodo na razpolago nova vina in za jedačo boste po svojem razpoloženju dobili »odojka« ali pa najrazličnejša mrzla jedila; v jutranjih urah pa Še posebna okrepčila. Vse to pa bo po zmernih cenah in brez vstopnine. — Na kotel centralne kurjave Je parirL Med božičnimi prazniki je nesreča doletela Miho M., ki je bil znan po vsem mestu, saj ni bilo skoro človeka, ki mu Miha ne bi prepeljal kake stvari ali pa kako drugače pomagal za majhno napitnino. Na bo-žični praznik se je hotel najbrže ob kletnem oknu hotela »Jelene, kjer je nameščen kotel za centralno kurjavo, pogreti, pa je nesrečnež zaspal in padel na kotel in se močno popekel po nogah in telesu. V brezupnem stanju so ga prepeljali v bolnico. KINO V STRAZI8ĆU "'" predvaja v V. šlager tednu »Antonio Adverso« — Poslopje cestnega odbora, o katerem smo že poročali, je sedaj v surovem stanju dograjen In bodo pomladi dela na zgradbi nadaljevali tako, da bo že v prihodnjem letu stavba lahko izročena svojemu namenu. Stavba je postavljena med hišama ge. Zupančičeve ln g. Majdiča tako, da se tesno dotika obeh imenovanih hiš. Za novim poslopjem je še dovolj prostora ln bo* do širno dvorišče porabili za garaže. — Občuten mraz je nastopil po sredi, ko je skoro ves dan snežilo. Že več let ni zmN znila Sava, po tem mrazu pa je zmrznila v tako zvanem Majdi će vem kanalu. Tudi Kokra je na več mestili zmrznila. Dosedaj je bila najnižja temperatura —15u C Pat ln Pataohon na drogn, ChapTln, balet, klovni, komiki bodo zabavali občinstvo na S 1 ves tro v o v Sokolskem domu. Pred-rodaja vstopnic a din 10.—. PutaJfi. 99—M Iz Krškega — Se nekaj o jamstvu za občinsko hranilnico v Krškem. Te dni smo poročali, dn je sklenil občinski odbor občine Kiško skupno z občino Lcskovec prevzeti neomejeno in neprekl eno jamstvo z vso imovino, z vsemi dohodki in davčno močjo za vse pravno veljavne obveznosti Obč nske hranilnice Krško. Sedaj smo pa izvedeli, da je občinski odbor občine Leskovec na svoji seji sklenil, da ne prevzame te obveznosti za Občinsko hraniln co Kr ko* Glasovalo je 10 odbornikov za jamstvo, 12 proti, dočim sta se dva odbornika vzdržala glasovanja. — Hud mraz v vsem dolnjem Posavjn. S snegom, ki je zapadel v sredo precej na debelo, je zavladal v vsem Posavju hud mraz. Dočim je v četrtek zjutraj kazal toplomer 14 stopinj pod n člo. Je kazal včeraj že 15 in to sredi mesta v zatišju, N?katerl pripovedujejo, da je kazal v četrtek v večernih urah na postaji celo preko 20 stopinj mraza, kar je zelo verjetno, posebno ker stoji postaja na odprtem prostoru ha piha vzdolž Save mrzel veter, kar se v'dl tudi na Savi, ki nosi s seboj tanke ploščej ledu. v vseh HOTEL »STARA POŠTA« v nedeljo ob 90. url SILVESTROV VEČER V dvorani godba »TR2IAKI TI«« — v kavarni »GEDtAc orkester. — Vstop prsati Stran 4 DNEVNE VESTI — Gospodarski krogi aa ublažitev a o vik davčnih bremen. Včeraj je bila v Zagrebu plenarna seja sveta Trgovske zbornice, na kateri je zbornični svetnik Milko vid predlagal naj se skliče anketa vseh gospodarskih zbornic in strokovnih združenj. Na nji naj bi bili sprejeti predlogi glede iz-premembe nedavno izdanih davčnih ukrepov. Treba je napeti vse sile, da se zboljša težak položaj vsega našega gospodarstva. Predlog je bil sprejet in anketa bo sklicana z edino točko dnevnega reda: revizija davčnih zakonov. — Obrestna mera v bankah bo zvišana t V bančnih krogih smatrajo, da ni mogoče več Kreditirati našega gospodarstva £ dosedanjo obrestno mero 10%. Banke bodo morale baje dvigniti obrestno mero, če bodo hotele še kreditirati gospodarstvo, čeprav samo v omejenem obsegu. Merodajnl bančni krogi smatrajo, da bodo aa pristojnih mestih to uvideli. Obrestna mera naj bi se dvignila od 10 na 12%. Najbrž bo v tej zadevi 2e prihodnji mesec sklicana konferenca strokovnih organizacij naših bank. — Tudi v tem smo izjem«*. Znano je, kako ogromne množice poštnih zavitkov Je šlo zlasti pred meseci, a tudi kasneje v sosedne države, v katerih so pošiljali ljudje sorodnikom in znancem jestvine. Poštni uradi v Mariboru ln v LJubljani so bili s takimi pošiljkami, kot vzorci brez vrednosti, — ki pa niso imeli namena prikazati blaga v trgovske svrhe, namreč so bili odposlani direktno za konzum, — naravnost prenatrpani Da vsaj nekoliko zajezi odpo-šiljarije jestvln v Inozemstvo, 1e ljubljanska poštna direkcija odredila, naj se take pošiljke več ne sprejemajo na poštah kot vzorci brez vrednosti, pr! katerih Je taksa minimalna, marveč se morajo ti paketičl frankiratl kot mali paketi, za katere Je frar.katura višja. To je pri nas sedaj uveljavljeno, ni pa tako pri drugih poštnih direkcijah v državi. Drugod še vedno sprejemajo take poš!ljke kot vzorce brez vrednosti in jih tudi kot take odpremljajo. Spričo naraščajoče draginje živil pri nas je javnost prav gotovo za to, da se čim bolj omeji ta način odpošiljanja živil v inozemstvo. NI pa seveda 2a to, da smo tudi v tem pogledu izjema, da se pobirajo pri nza že prav povsod višje takse. Zlasti ker razlika ne gre v prid strogo slovenski Javnosti. — Tečaji ministrstva za telesno vzgojo naroda v teku. Opozarjamo vse klube, da poteče rok za prijavo v ta tečaj 31. t. m. ter bo moral imeti Savez prijavo najkasneje 2. januarja v rokah. Prijava mora biti naslovljena na ministrstvo za telesno vzgojo naroda in kolkovana z din 10.-—, poslana pa mora biti Savezu, ki bo odpremil prijave s svojim predlogom ministrstvu. — Vreme. Vrear cnska nr.ipoved pravi, da bo vec*noma jasno, stanovitno in zelo mrak) vreme. Včeraj Je znašala najvišja tempera tu m v Dubrovniku in Kumbomi 5, v Splitu 1, na Visu —1, na Rabu —2, v Beogradu —8, v Mariboru —8.4, v Ljubljani ki Zagrebu «—9 v Sarajevu —10. Davi je kazal barometer v Ljubljani 767, tecrvpe-ratura je znašala —16.6, na aerodaoimu —21.2 c, — 500 kg tržkr^ra divjega prašiča je ustrelil lekarnar n bival žuoan v Križev-cih Milan Margulit v svojem lovišču na KaLnjku. — Brata .je ubil. V Malem Idfcošit bU-m Subotice je ubil G juro Mer kad svojega mlajšega brata Jcsr'pa, Jo«'p je stanoval pri frtarph, ki so zaklali pred prazniki prašiča. Starejši brat Je pričel zvečer k staršem, pa so bila vrata zaklenjena. Zato se je razjezil in oc'šel domov, čer nekaj dni je aopet pričel in zopet sx> bila vezna, ečata zaklenjena. MJsfečv. da mu 3ih zaklepa mlaj7. brat, ga je prvič, ko ga je srečal, zabodel z mesarskim ?o&em. — Te*k» Ždern/Ška, nesreča. Včeraj xiiLtrai se je pripetila v kusrlnlci državne žeJezn ce v Vaiaždhoi težka nesreča. 25-letni ključavničar Ivan Sol en ste in Je popravljali lokomotivo. Stcrpdl ,'is tv čistilni kanal. Ko je hr>f.ei zleetl 1« nfesra, ?e nrl-vozila dm*lokomotiva *n nesrečni delavec je prišel mod odbijače, ki so mu zdrobili prsni kos. — Aparat proti zakOn^M nezvestobi je Izumil. V vasi Skirevcih živi krnet UJa I#učić. ki je zna več tujih jezikov in fcs-VBfl je že več praktičnih raforav. Sam se Je naučil francoščine, madžarščine, Italijanščine, nemS?!ne in esperan/ta. Ima nad 1000 kniig obee3faja6o knjižnico, vredno oterag 50 000 din. Zdaj je izumil bale še aparat proti zakonski nezvesto**. Ka\een Je ta aparat in kako deluje, nam žal ni anmo. 1 — Na svoj 98. rojstni da« umrl. V vasi drkovijan'h v Medjimurju je umrl na Sve ti dan kmet Janko Hoi-vat. Rojen je b:l na prvi božitrsi dan L 1843. Umrl je na svoj 98. rojstni dan. — Strupen mraz In snežni meteži tuđi drugod. Vso nošo državo je zajel val hudega mraza. Iz vrb as k e banovine poročajo o snežnih metežih. V Banjaluki so imeli vera j zjutraj 27 stopinj mraza. Snežiti je sicer nehalo, zato Je pa pritisnil tem hujši mraz. Po Dravi mimo Osijeka se vale debele ledene plošče Prt Varaždinu je Drava samrznlla. Celo v Bakru je ob obali zamrznilo morje. Samo v Dubrovniku, Hvaru in K um boru temperatura še ni padla pod ničlo. ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V felSKl — Telefon 41-79 Velika ljubavna drama mladega oficirja in opasne teroristkinje Kapetan carjeve garde V glav. vlogah: P. R. WIllm in Vera Korene Predstave: danes ob pol 9. uri, Jutri predstave odpadejo vsled silvestrovanja Sokola; v ponedeljek predstave ob 3., 5., 7. In 9. url. Prihodnji spored: v soboto 6. in nedeljo 7. I. 1940 ČEŠKI VELEFILM KRIŽE V POT 2UPNIKA in matineja na oba praznika ob 11. url dopoldne Azijatl JE FILM ZA VSAKOGAR! — Pretresljiva nlrisih tragedija. V prostorih okrajnega sodišča v Gareanlct na Hrvatskem se je odigrala včeraj pretresljiva zakonska tragedija. V težki duševni depresiji je 30-letni mlinarski pomočnik Josip Stančić lfi-krat zabodel svojo leno Marijo, s katero je živel 14 let v srečnem zakonu ln imel s njo 2 otroka. 2ena Je Imela zadnja leta ljubavno razmerje s Stan-čičevim sosedom in končno je pobegnila od moža. Mož jo je rotil naj se vrne k otrokoma, Češ da ji bo vse oprostil. Toda nobeno prigovarjanje ni nič pomagalo. V obupu je segel varani mož po notu ln zabodel nesrečno seno. Iz Ljubljane Srajce kravate KABNICN1K Nebotičnik. —1J Za priboljšek v enkrami o praznikih so darovali: ga. Marija Štele, trgovka s sadjem, 2 zaboja mandarin za otroke v prehodnem otroškem domu; tovarna pletenin Dragotln Hribar, 17 Žemperjev in 17 parov nogavic tudi za te otroke; ga. Marija Cešnik, trgovka z manufakturo v kresijl v Llngarjevi ulici, 22 m barhenta ln 100 žepnih robcev; mesarija Ivana Javornlka v VVolfovi ulici 5 kg svinjine; Viktor Det-man, slaščičarna na Gosposvetskl c. 1, 100 štrukljev; trgovina mlevskih izdelkov Josip Erzin z Janežičeve ulice vrečo moke (85 kg); veletrgovec s moko g. Josip Ba-hovec na Sv. Jakoba trgu 200 kg koruznega zdroba; veletrgovka ga. Ana Verllč na Tvršcvl cesti pa 2 zaboja rozin za potice; pekovski mojster g. Karel Vidmar na Cesti 23. oktobra 70 Štrukljev; gostilničar g. Ivan Maček s Cankarjevega nabrežja 6 I slivovke za čaj, ki ga Je podaril trgovec Kovač ■ Poljanske ceste; Delavsko konzumno društvo s Kongresnega trga je poslalo vina, pekari ja A. Dollnar z Bohoričeve ulice moke, pekovski mojster g. Vinko Požar iz Mott 200 kif elčkov ln trgovina A. iober s Sv. Jakoba trga 50 kg moke. Mestno poglavarstvo Izreka vsem dobrotnikom najlskrenejšo zahvalo sa lepe božične praznike najbednejšlh v stari cu-krarnl tudi v imenu obdarovanlh. —lj Umrli so v LJubljani od 22. do 2A. t. m. Tdnles Gustav Viljem, 8}fr mesece, sin trgovca, Pour Karol, 78 let, uradnik hranilnice drav. banovine, Metelko Janez, 80 let, postrešček, Zdešar Neža, roj. Baraga, vdova delavca, Polllck Karol, 6 mesecev, sin Šivilje, Tertnik Terezija, roj. Peterca, 79 let, žena profesorja in hišna posestnlca.Negode Marija, roj. JurklČ, 79 let, žena kamnoseškega mojstra, Slapar Alojzij, 41 let, policijski podnudzornlk, Kosca Marija, roj. Zicherl, 76 let, vdova žel. nadsprev. v p., Magušar Ivan, 40 let, posestnik ln lesni trgovec, Cuzak Janez, 80 let, posestnik in mesarski mojster, Babšek Ana roj. černe, 77 let, zasebnica, Rešek Vinko, 44 let, mestni delavec. — V ljubljanski bolnici so umrli: Kokalj Marija, 39 let, Zagorje, Ausenek Matevž, 62 let, jetnidki paznik v p., Loiomeja Frančiška, 51 let, žena drvarja, Oplotnica pri Konjicah, Medved Slavko, 4 leta, sin delavca, Prelesje, srez Litija, Sekne Stanko, 13 let, sin delavca, Voglje pri Kranlu. Koren Ivan. 41 let, čevljarski mojster,! TurnlŠČe, srez Dolnja Lendava, Pokora Bojan, 1 le to, mu trg. sluge, Umnik Ivan, 69 let, mestni slu-žitelj, Gabrlč Marija 70 let žena užitkarja, studa pri Domžalah, Ivanov Helena, 4 mesece, hči čevlajr. pomočnika, 21ri pri Logatcu. —lj Za bozlČnlco revnim bolnikom bolnice so darovali: prosvetni inspektor gosp. VVester Josip iz Ljubljane 30.— din, Ing. Pavlovčlč Dušan 20.— din, tvrdka DerŽaj Rudolf 100.— din, tovarna »Jadran« La-pajne Ivan 100.— din, ga. Bedenlk Jožica 100.— din. Darovalcem se v Imenu bolnikov iskreno zahvaljuje uprava obče drž. bolnice v Ljubljani. —lj Od srca se boste nasmejali pri Sent-Jakobčanih, ki bodo uprizorili drevi. Jutri na Silveetrovo in v ponedeljek na novega leta dan, vselej ob 20.15 duhovito ln zabavno Nušičevo veseloigro »UJEz« (Udruženje jugoslovanskih emancipiranih žen). Nasmejali se boste ubogemu profesorju La-zlču (Lavriču), ki si mora sam Šivati gumbe, njegovi Ženi (Bučarjevi), ki leta od seje na sejo, uradniku Sušicu (Plevelju), ki leta z otrokom v vozičku po ulicah in išče svojo ženo, da bi nadojila otroka. Pri predstavi sodeluje ves ansambel odra. Smeh in spet smeh. Ker je za predstavo veliko zanimanje, kupite vstopnice že v predpro-daji, ki bo danes, jutri in pojutrišnjem od 10. do 12., 15. do 17. ter eno uro pred začetkom. —lj Spet razsaja gripa. Zaradi hudega mraza je zadnje dni obolelo izredno veliko ljudi. Povsod se je razpasla gripa, ki pa je zaenkrat lažja. Bolniki ostajajo po večini v domači oskrbi, morajo pa ostajati v postelji. Na okrožnem uradu Imajo v bolniškem stanju nad 3000 zavarovancev. —lj Karla Ilulovčevn razstavlja. Na praznik 6. januarja bo v Jakopičevem paviljonu otvorjena razstava del Karle Bulov-čeve-Mrak. Ker umetnica v Ljubljani te deset let nI razstavila večje kolekcije svojih del — a je med tem z velikimi uspehi razstavljala v Zagrebu, Pragi, Parizu, Londonu in Rimu — bo ta njena razstava vsekakor izredno zanimiv dogodek za vse resnične ljubitelje naše likovne umetnosti. Na dan otvoritve bo o delu ln o umetniških stremljenjih Karle Bulovčeve govoril njen mož dramatik Ivan Mrak. —lj Namesto cvetja na krste blagopokojnoga g. Feliksa Tomana je darovala ga. R. Demšar Uniji za zaščito otrok v Ljubljani sa otroške košare din 50.—. Iskrena hvala — Banovinska Ženska zveza prosi vse one, ki so pobirale podpise sa žensko vo-iivno pravico, da pošljejo pole najkasneje do 2. januarja 1940 na naslov predsednico f Kngelman, LJubljana, Levstikova 21. S tem bo ta akcija zaključena« —lj Najzabavnejši Silve*tr©v veder bo jutri gotovo v Sokolskom domu na Viču. Viški Sokol Je povabi aa ta večer v svoje goste najznamenitejše godbenike ln umetnike, ki bodo zabavali občinstvo. Iz Krope bo prispela posebna godba s kapelnikom Oče naškom, kl bo izvajala najmodernejše komade. Is daljne Kal forni je bo prispel lunetnišCd trlo, ki bo pokazal čarovnije, ki Jih dozdaj še nismo videli v Ljubljani. Videli bomo poftlralea ognja, tel koatleta, ki bo a lahkoto dvigal z eno roko nad 1000 kg itd. Tudi dramski umetniki bodo nastopili ln uprizoril najnovejšo komedijo »Začarana soba«, mimo tega bodo priznani pevci sapsU najmodernejše arije itd. Zabava bo res 'snsnitna in ne bo nikomur žal, kdor bo poeetll Jutri zvečer Silvestrovanje viškoga Sokola, Pri plesu, ki bo tmjsl 6e rgr^njih Jutranjih ur bo TeL 2790 KINO SLOGA Grofica Walewska Ljubezen poljske grofice In velikega cesarja Napoleona Bonaparteja Danes ob 16. ln le. uri ter v nedeljo ob 10.3© C »poldne (po znižanih eenah) NEPREKLICNO ZADNJIKBAT! GRETA GARRO CHARLES ROVER Naš zabavni silvestrski in novoletni spored: Premiera danes ob SL uri Dva šallivca v planinah STAN LAUREL in OLIVER HARDY M _. m Predstave v nedeljo in na dan Novega leta ob BOfflD£ SmCna! 15.. I?.. 19. ln ti. uri. Na praznik Novega leta matineja oh 10.50 dopoldne (znižane cene). HOTEL SACHER DUNAJSKI VELEFILM O RAZPADU AVSTRO -OGRSKE MONARHIJE Ob ld. 19. ta «1. urt — V nedeljo In na praznik ob 10.SO, 13-, 17., M. In 21. url STRILLE SCHM1TZ WILLY RIRGEL Premiera danes Upor avstrijskih Slovanov KINO MATICA - Tel. 21-24 Igral prvovrsten Falceton-jazz. Za žejne in lačne bo vsestransko poskrbljeno z z-borno pijačo in jedačo. Pridite jutri v Sokolski dom na Vič, ne bo vam žal. Na svidenje! 661-n. —lj »Serenada ljubezni« — nov sijajen film s slavno pevko Jeanette Macdonald. Mnogoštevilni oboževalci krasnih pevsk h filmov Jeanette Macdonaldove bodo gotovo veseli najnovejšega filma te odlične pevke, filma fSerenada ljubezni«. Po velikih uspeh h, ki jih je imela slavna umetnica v >Veseli vdovi«t v filmih »Rose Ma-riec, »Beli jorgovan« ln dalje Se »Pesem zlatega zapada«. »Zaljubljenca« bo najnovejši film gotovo navdušil vse ljudi, ki bodo te dni videli ta film v kinu Un onu. »Serenada ljubezni« je lahka, melodiozna opereta, v kateri poje Jeanette Macdo-naldovE sedem nov h krasnih šlager je v. obenem pa tudi arije iz PuccinMevih oper »Boheme« in »Madame Butterflv«. Ta veliki pevski film je napravljen z največjim razkošjem, a bleskom in sijajem, kakrs- VSI NA SILVESTROVANJE V SOKOLSKI DOM V SISKI! Program. Jaza. SO. — 4. zjutraj nega doslej nismo videli Se v nobenem ameriškem filmu. Jeanette Macdonald topot ne nastopi s svojim dosedanjim partnerjem Nelsonom Eddvjem, temveč z novim mladim filmskim zvezdn kom Lewom Ayresom. Njegova izvolitev za partnerja slavne umetnice ni slučajna; Lew Ayres je izredno elegantne pojave, izvrsten igralec na katerega stavijo ameriški producenti mnogo nad ln ravno te okolnosti so vplivale, da so izbrali njega za partnerja oboževane pevke v tem filmu. »Serenada ljubezni« je film s humor stično noto ln zato bodo gledalci našli bas na te praznike poleg glasbenega užitka mnogo zabave in prijetnega razvedrila. FIlm romantične vsebine, s najrazkosnejšo opremo, kakršna je v »Serenall ljubezn « je s triumfom osvojil ves svet in nedvomno bo tudi ljubljanska publika z užitkom gledala to bajno filmsko umetnino. 3574 —lj Tradicionalni Silvestrov večer Sokola I na Taboru ima tud: letos priznano najboljši program, ki bo spravil v dobro voljo tudi največje godrnjače, za kar jamčijo priznani taborski humoristi, akrobati In plesalke. Kdor hoče s smehom in dobro voljo v novo leto, ta naj pr de v nedeljo zvečer na Tabor. Vstopnina din 10. 662—n u— Na Silvestrovo bo tramvaj vozil na vseh progah vsakih 6 minut do 22 ure, od 22. ure dalje do 2.30 pa vsake pol ure. —lj Kolo sen zadrugark v LJubljani se iskreno zahvaljuje vsem dobrotnikom, ki so pripomogli, da smo za sv. Miklavža mogle obdarit 60 najrevnejših otrok zadrugar je v in 10 najbednejšlh naših članic. Skromna so bila naša darila, toda storile smo vse, kar je bilo v naši moči. Obenem selimo vsem tem dobrotnikom srečno novo leto z željo, da bi nam ostali se nadalje naklonjeni, —lj VIno, čardas, ciganska muzika! V teh besedah je sapopadeno veselo razpoloženje, temperament humor ln zabava, ki Jo bo občutil vsak, ki si bo ogledal opereto »Vse za ljubezen« (Dir Leibhusar), kateri film se bo vrtel od danes dalje v kinu Moste. Poleg tega teče sijajen film. ki ga naj vidi vsak Ljubljančan, mladina ln odrasli, slasti v sedanji dobi ko se toliko govori o vojni: »M r na Renu«. Pozor! Iznenađen % za Silvestrov večer! Poleg teh dveh filmov se uprizori smeh a-polna enodejanka »Fejst fant«, ki bo nase obiskovalce spremljala v novo leto! —Ij Ko bo »Ljub. zvona« zvonec zadnjič sapel na Silvestrovo pri M kliču, si bomo val, ki smo in hočemo ostati dobre volje, v prijetnem razpoloženju, obdani z vsemi dobrotami iskreno voščil : Srečno! 660— n —lj Novi začet niš ki plesni tečaj za vince-dame in gospode otvori v ponedeljek 1. Januarja ob 20. nI Jenkova plesna Šola v Kaeinl. Na novega leta dan ob 16. url »popoldanski plese namesto to nedeljo. Vsak torek ob 20. url »nadaljevalni« v sredo »lzpopolnjevaliii« in ta četrtek 4-Jan. »petkov nadaljevalni tečaj« lajenr^m« namesto 5. Jen. Posebne pU*ne are in in formaelje v*afc dan. D Jaki (nje) i m pop-«t 656 - n V soboto ob 20. uri, na Silvestrovo ob 14 30. 17.30 in 20 30 uri. na Novo leto ob 14 30. 17.30, 20.30 url in v torek ob 20. uri J^jj. na Renu |n VSe Za lfUbeZen Na Silvestrov večer ob 20.30 uri poleg teh dveh filmov smehapolna enodejanka »FKJST FANT« — Preskrbite si vstopnice v predprodaji! Srečno novo leto želi KINO .MOSTE —lj Za društvo 8lepih, mesto cvetja na krsto Ivana Megušarja, Matajcevi din 200 krsto Ivana Megušarja so darovali Ma-tajčevi 200 d n. — Za bolnega trgovskega pomočnika gospa Zofija MaUčič 20 din. —lj Gostilna Martine Zg. s*ška. Na Silvestrovo velika loterija! Srečke brezplačno! Krasni dobitk ! Pavličev jazz in kmečka godba! Vstopnine ni! Po polnoči prvovrsten golaž! — Koncert ln ples tudi na novo leto! 657—n —lj Tradicionalni obrtniški ples. XVI. po redu, priredi Obrtniško di uStvo v Ljubljani dne 13. januarja 1940 v Kazini, na katerega že sedaj opozarjamo vse prijatelje in znance. —lj Hotel Sacher, najboljši film dunajske piodukcije, ki pilkazuj« politično tragedijo avsUoogrske monarhije in osvobo-d tev avstrijskih Slovanov. Filmski roman se odigrava v zgodovinskem dunajskem hotelu »Sacher«, ki je bil pred svetovno vojno shajališče internacionalnih visokih osebnosti. diplomatov in poten tatov vse Evrope. V tem hotelu so se delal, načrti in spletke, ki so odločevale o usodi avstro-ogrske monarhije. In tik pred svetovno vojno leta 1914 se je odigrala v hotelu »Sacher« ljubavna špijonska drama, v kateri igrajo glavni igralci Svbille Schm tz in Willy Birgel. V filmu »Hotel Sacher« je odlično podan predvojni Dunaj, njegova mentaliteta in zla slutnja vodečih avstrijskih krogov o skorajšnjem razpadu Avstro-ogrske. Snov je vzeta izza časa tik pred početkom svetovne vojne, ko so slovanski narodi pokojne monarhije pričeli ogražati habsburško dinastijo. Film izredno bogatega sižeja, ki mora danes zanimat: vsakega Jugoslovena. premiera je danes v kinu Matici. 3563 .»»♦♦♦♦»»»♦»♦♦♦♦♦♦»♦»»♦♦♦»♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦»♦»♦s Jutri bo SILVESTROVANJE SOKOLA. II V KAZINI ZAČETEK OB 20. URI! — PRIDITE S —lj Smolo Je Imel. Nekje na periferiji, tik pred mestno mejo, je te dni kupil neki ljubljanski mesar tele, za katero pa ni maral plačati užitnine. Odgnal Je tele proti mestni meji skozi gozdič in ga skušal vtihotapiti. 6e mar mu ni bilo, da bi se mu namen ponesrečil. Imel pa je vendarle smolo. Ko je že prišel na pot ln se aa teletom skoro prikazal tudi sam izza drevja, se je pripeljal na kolesu mimo organ trošarin-skega urada, ki je tele, dozdnt-vno brez gospodarja, takoj opazil. Gospodar se seveda ni prikazal, zato je troiarinski paznik tele zaplenil. Mesar Je menda raje utrpel škodo, kakor da bi prijavil svoje pravice do teleta v zavesti, da bi bila globa višja, kakor pa je bila vrednost zaplenjenega teleta. —lj Roparski napad. Ko Je Sel davi okrog pol 5 posestnik France Llpar. stanujoč na Tyrševi cesti 166. po Tvrševi cesti proti kolodvoru, sta nenadoma planila nadenj dva neznanca. Eden ga je zgrabil za vrat ln ga jel dusiti. drug! pa mu je spodnesel noge, da je padel. Napadalca sta ga tudi še na tleh ležečega dušila toliko časa. da je Llpar omedlel Kraj ceste so ga našli šele čez kaJre pol ure drugI ljudje, ki so opozorili nanj tudi stražnika. Llparja so odpeljali v bolnico, kjer Šele se je zavedel ln povedal o napadu. Roparska napadalca sta Liparju vzela listnico, v kateri je Imel 400 din. Policija je uvedla strogo preiskavo, vendar je malo verjetno, da bi roparja kaj hitro izsledili. u— Zaradi Otfmefavanfa *ne»fa na tri-mo*tju so polomljene veje mladih topolov, ki so nasajeni na pobočju med mostovi. Mestno poglavarstvo opozarja tako voo n'ke kakor hišnike in druge ljudi, Ja je metanje snega m kakršnih kor drugih predmetov na pobočje pod mostovi najstrožje prepoved a r.o in je v tej prepovedi obveščena tudi policija, ki je vedno v bll-žnl mrnmmmm'rm lih, 31. noj, 33. ti, 34. da Filmski Igralec Prejean padel Iz Bruslja poročajo, ds je padel ns francoskem bojišču znani filmski igralec Albert Prejean, ki je Igral glavno moško ulogo v filmu »Pod pariškimi strehamic Prejen, ki Je pripadal francoski vojski v svojstvu letalca, je bil sestreljen na nekem Uvldnlškem poletu« ± . ...! BLi&ii 6 »SLOVENSKI NAROD« Stev. 2Q4 Ka] vse se )e zgodilo u letu 1939 Zda], ko stojimo na pragu novega leta, ima kronist stišao o važnih dogodkih v starem letu LjabJJem*, SO. decembra. Običaj je sicer, da se e novem letu oglašajo raane madames, M hočejo vedeti bolje, kaj se bo zgodilo v novem leta kakor kronist, kaj se je v starem. Toda kronista ljudje vseeno raje verjamejo} Ima tudi hvaležne Čitatelje med tistimi, ki vas lete niso čitali listov, da se jim ni bilo treba razburjati, češ saj bomo lahko vse avedell 0 novem letu! Dane mo vedelevale *»• Najbrž se se vsi dobro Spominjata, kako srečno leto so nam pred krtom napovedovale zvezde, astrologi, politiki m vedete' v alke. Ker ste pa morda pozabili, kako ne* ananska sreča nas je čakala in ker SS je svetu sploh obetala tako poetična bližnja bodočnost, haj vas opozorimo, kaj je bilo zapisano V zvezdah. Madame Luee Vida js uganila toliko: Francija bo doživela socialni preporod. Nastopili bosta dve podobni konjunkturi kakor v letih 1870 in 1871, kar pa ne bo pomenilo vojne. Sploh bo Francija zavzela vodilno mesto v svetu. Os Rini—Berlin—Tokio bo utrpela oslabitev i i i a. x, )a k * «* < dam k . p* U V srednji Evropi ne bo nobene vojne. Obeta se atentat na Stalina. <. Marta JO* sepha je pa bila tako jasno vidna: Zbil žanje med Francijo In Nemčijo se bo Se bolj poglobilo (še globlji strelski jarki?), nemški državniki bodo ponovno Obiskali Francijo ... v Španiji pride na krmilo liberal* na monarhija... Kitajci bodo izgnali is« ponce Iz svoje domovine... Mfrie SpeTfth-za je uganila toliko in uganjala taksne: V Franciji začetek socialnih nemirov m državljanske vojne, a upornike bo Ugnala močna diktatorska roka ... Francija bo dvakrat na robu vojne, a mobilizacija hO obakrat odvrnila nevarnost... V Španiji bo zavladal mir ob koncu leta. Italiji se obetajo notranji nemiri. Hitler bo ftS vlaku svoje življenjske moči (!). Chamberlalnova mirovna (!) politika bo rodila nove uspehe ... V angleškem »Foulshams Old Almanahu c smo čitali: Zedlnjene države se bodo decembra zapletle v vojno z Japonci, kar velja tudi za Moskvo, ki je V tem letu v znamenju Marsa. V Ameriki bodo hudi so* cialhi nemiri, vendar bo gospodarski razvoj zelo ugoden, fcvropi bo pretila trikrat VOJ-na: aprila, junija in septembra (!), a vedno bo mobilizacija preprečila katastrofo *«* Roosevelt bo posredoval In vcrjne ne 00. V Angliji bo umorjena vladajoča oseba, Spomladi bi pa morale biti volitve. ~» Tako so nam torej prerokovali, tako je pa v resnici bilo: Januatia v Španiji so se Še pestili, drugje »napetosti« Čitatelji So bili vajeni se od prejšnjega leta na vojha poročila lri časopisje jim je lahko takoj po novem letu zopet postreglo a to duševno hrano. Razen ravsanja v Španiji pa so bile za masažo živcev — vsaj za silo — dobre tudi madžarske grožnje Če-akc^Slovaskl (ne pozabite, da je tedaj 6SR Se živela!). Nekateri so si tudi mnogo obetali od Italijanskih zahtev, naslovljenih na Francijo. Vedeti morate, da jO januarja Daladler napravil izlet ha Korziko in v Afriko, da je bil Chamberlain v Rimil — a kaj vse to, ko je pa nas Stojadirj priredil lov na Bel j ti, ki se ga je Udeležil Člano. V Ljubljani smo se skoraj bolj zanimali, ali bo podfažeho mleko ali ne kakof, ali bo skoraj padla Barcelona. No, Barcelona je končno nedla, « *i A J Ji % * -Vtzl ~r *^J±**~-\ ^ • f^h /ikiirK S Hitlerjevim govorom lahko končamo januar in ponovimo Že ki!§!rano frazO: Nobenih presenečenj! (Tudi gleds presenečenj smo postali izbirčni!) Februarja smo Izgubili Stojadlnovlča L S*f***h ... Februar je sicer najkrajši meseo v letu, vendar dovolj dolg, da lahko odstopi vlada. Stojadlnovlča smo izgubili 4. februarja, torej v predpustu. Temu se ne smemo čuditi, Če Čitamo h&poVedi astrologov, aaj so pisali tudi za ta mesec o kritičnih In dobrih »aspektih«. Spomniti vas rhOrs-mo, da je 10. umrl papež, * ~* ■ t" Smo imeli proti koncu me* seca v gosteh Svengalija v Ljubljani in da smo zopet pogrešali Velika dvorano \ -i tw*f\% W. ki »t t A\t /t.*-—«* " '/1 Jt^ Ijjf Spričo tega se nI« amo več zanimali niti za Španijo in AZano, ki je odstopil kakor naš StojadmovM. protektorati, trtaJpeJa sa Marsa Smo dobili novega papeža, to pa Ss nikakor ni bilo vas. Astrologi so nas potolažili, da js »marec dovolj kritičen ms* seo V letu«. Menda res ni bil premalo, časopisje js poročalo sa spremembo Se vedno o Španiji, a« pr. o pouličnih bojih v Madridu. Potem se js pa spored naglo spremenil} na dnevnem rodu so Mil sopet Oenl, Slovaki so pripomogli po svojih skromnih mo* Čeh, da je časopisje li« maram lahko pisalo* Konac CSR! Naslednji dan je HlUer se uši* val raagled da Prago s Hradoanev m prvič srno čitali besedo protektorat v svesi s Oeško ln Moravsko, Seveda sta se Anglija in Francija pripravljali na nekakšne domar še, kar bi lahko poslovenili — odstop« kajti marširali se samo Nemci, Angliji in Franciji je pa ostalo od vsega marša le demarša. V Londonu so sopet precej govorili In da bi govorili Še več, so napovedovali nekakšno »konferenco demokratskih drŽav«. Potem je prišla na vrsto še Klaj-peda, kajpada, in časopisje je začelo pisati, da je prihodnja točka sporeda poljski koridor. Seveda, »Poljska ne bo popustila pred nobenim pritiskom«, smo Čitali Ob koncu meseca, prav Uda i, ko je bil konec Vojne v Španiji. Zadnji dan marca ste pa lahko Čitali Še sa nameček, da je bila bivša osi. armada raapuščena. Aprila angleško la francosko jamstvo Poljski (T) Vest o angleškem in francoskem jamstvu Poljaki je izšla natančno 1. aprila. Toga m pa niti ne bilo treba, saj vsi vemo, kar ss tiče jamstev, tega la onega. V Franciji se nI sgodilo nič novega, saj je izvolila telo starega presldenta republike za novega. Ko so pa začeli pozvanjati velikonočni zvonovi, smo zvedeli, da so Italijani Obiskali Albanijo ln da se jim je albanski kralj diskretno umaknil. Potem je prišlo do nekakšne personalne unije med Italijo ln Albanijo, pa mirna Bosna! Roosevelt, ki sider rad naslavlja poslanice, je tudi sredi aprila pridigal »vropi, a «di se. da je svet s večjim zanimanjem poslušal Hitlerja 23 aprila, saj je lahko tudi slišal marsikaj zanimivega, " *1 n , t *ii V Angliji so medtem sicer začeli govoriti celo o uved* bi splošne vojaška obveznosti, začeli so koketirati S boljševikl in pisati o »mlstru« Stalinu. Aprilsko vreme je bilo letos v resnici muhasto ter je nedvomno vplivalo tudi na Svetovno politiko, Marsikaksno presenečenje smo doživeli, samo tetra niste mogli Čitati, da so Angleži jamčili tudi luni sa nedotakljivost njenih meja. Ma|a fneseS ljubesnl *— Vsi snubijo Ruse Maj je že od njega dni najlepši mesec, ki Izpod buja ljudi zgolj k ljubezni. S tam si tudi lahko razlagamo, zakaj je imelo časopisje toliko prilika pisati o diplomatskih snubitvah med Anglijo S Fiancijo in Rusijo na sni in za rahlo nami ga vari je 0 koketiranju med Nemci in Rusi na drugi strani. Tedaj še sicer ni nihče verjel, da bo prišlo do resnejšega ljubezenskega razmerja med Nemčijo in Rusijo in dan za dnem smo čitali, da bo »Že ta teden sklenjena vojaška pogodba med Anglijo, Francijo ln Rusijo«. 26. maja smo čelo čitali, da Molet or in Potem k in obiščeta London. Toda »dodatnih predlogov« m bilo ne konca ne kraja. — f ft . -e* se * * 1 te » o* t? t\ \ a^s. i • jx - a* i r_ „j p: p » Ae \ — Poljaki SO obisko- vali Parts, da so ss posvetovali, kako bi naj udarili. Chamberlain je Imel tudi besedo in dejal, da bodo sa ropot ali, ko se bo začelo na Poljskem. Junija kljub »napetosti« še vedno Idilično Junija imamo navadno v Ljubljani vele-sejem, sato se ne zanimamo toliko sa svetovno politiko. Kaj bi nas pa tudi zanima* lo, saj so bila »pogajanja med Rusijo, Franoljo in Anglijo pred zaključkom« prav tako kakor prejšnji mesec. Kar se pa tiče demarš, ki So jih Anglija, Francija ln povrhu Ss Amerika napravile kakor sa spremembo v tem mescu pri Japonski — koga je kdaj to zanimalo 71 Medtem je pa postala beseda »napetost« nepogrešljiva na prvih straneh dnevnikov, čitali ste, da je napetost V Gdansku na vrhuncu ter da mora biti Evropa pripravljena na vss. Toda kdo je to verjel? Zaupali smo vsi s Poljaki vred v svoje srečne zvezde, astrologom ln njihovim aspektom. V Gdansku se je razvil idiličen tujski promet in končno je bil Ustanovljen nekakšen korpus prostovoljcev, ki so prevseli priprave za priključitev državica Nemčiji. Julija same, grenke spričo pernatijkadj* sladkorja O juliju hI kronist lahko napisal dolgo kroniko, a vsiljujejo se mu same grenke. Tedaj smo paš bul tako reapotoSenl. Pri nas je začelo primanjkovati sladkorja — kdo M ss sanimal Sa koridor, sa napetost, pa sopet srn »zatišja«, se preseljevanje Nemcev la južne Tirolske la aa »končno odločitev v Moskvi«! Petem nas je Še raz-žaiostlla vsot, da je umrl čudodelnih Zeuels, menda la pozabljivosti, ker si je pozabil pomagati, kakor je drugim. Da, m kdo M ne postal tslostsn, ko smo čitali menda se o devetlndevL deseti mirovni ofenzivi Cam-berlaina? Romaj smo preči tali to vest, Že smo svedell, da js Anglija priredila velike manevre. Poglejmo raje, če je časopisje poročalo kaj bolj pametnega avgusta! •osli Oovoflmo o planetu Marsu in ne o bogu vojn, vendar, Še ste verniki astrologov, vidite v tem usodno znamenje la opomin. Na Mars so pošiljali nekakšno signale, ko ss je približal naši grešni zemlji, a »ss nI Oglasil«, kakor so poročali Usti. Kajne, tudi to je bilo sumljivo? Da, niš manj kakor vest, da »Rusija ostane na strani fronto miru«. V Ljubljani se nam avgusta nI bilo treba zanimati samo sa pogajanja v Moskvi, za konferenco med nemškim ln Italijanskim Zunanjim ministrom v Solnogra-du ln sploh sa pogajanja, saj smo Imeli vendar letalski miting m gasilski kongres. Nismo ss niti saaimail sa 23-letnlco začetka svetovne vojne in skoraj nihče nI verjel, da »smo tik pred sklenitvijo sporazuma s Hrvati«. Sato tudi končno nismo mil posebno presenečeni, ko je bil 23 avgusta sklenjen nenapadalnl pakt med Rusijo ln Nemčijo in bilo konec koketiranja Francije in Anglije ter seveda tudi pogajanj g Rusijo. Roosevelt js imsl sopet priliko na- Jlsstl poslanico, ki jo js naslovil na Hitler-l In predsednika poljsko republike. Roo-seveltovs resolucije so dober barometer sa politično vreme v Evropi, samo škoda, da tega marsikdo še m opazil. Spričo svetovnega hrupa bi doma skoraj preslišali, da je bil sporazum vendar sklenjen ter da smo dobili novo vlado. Tedaj sta se namreč se* čeli »pogajati« Anglija In Nemčija, kakor se temu pravi, kajti na dnevni red je prišla Poljska. Septembra se je torej začelo.,. Blagor astrologom, ki so napovedali, da bodo kritični samo prvi trije aH štirje dnevi mesca, sicer pa bo september sorazmerno miren! Prvi trije ali štirje dnevi so bili torej kritični, ko se je Vojna začela, pozneje pa je bilo vss v najlepšem redu, »soras-rnerno*, saj smo se že navadili. Vojha Se je začela tam, kjer ni bila napovedana, tam ba kjer so jo napovedali, SS ni začela in tako se je vse lepo izenačilo. 0. septembra smo čitali, da Varšava »Še« m bila zavzeta, čem 11 dni so paaTi rami v goste k svojim slovanskim bratom. Začelo se Je torej ... 27. septembra je prejela že Estonska ruski ultimat, zadnji dan mesca smo pa čitali, da so baltske države Že pod rusko kuratelo. Ns moremo reči, ali vaa je zanimalo Še kaj drugega. Mnogo najbrž ne. čitali ste morda sicer, da Francozi prodirajo Že proti Berlinu m Dunaju in da so Poljaki v berlinskih predmestjih, kajti septembra js bilo vse mogoče. Začelo se je, ne glede na madames, ki so jim karte o novem letu tako dobro kazale. No, ln kaj še naj rečemo, saj so bili kritični samo prvi trije ali štirje dnevi v mescu! Oktobra Astrologi so Imeli menda slabe izkušnje s septembrom, sato se nam hoteli oddolžiti oktobra. Napovedali so torej »izredno kritičen mesec S številnimi presenečenji«. Toda, kaj bi nas naj še presenetilo? Najbolj nas dandanes lahko preseneti samo, to Če se bič ne zgodi... No, takšnih presenečenj je bilo oktobra v resnici nekaj. Po svetu so govorili o nekih »osnovnih pogojih za sklenitev miru«. To je res veliko presenečenje, razprava 0 sklenitvi miru v teh Časih! Veste, kaj je luksus? Govoriti o mitu dandanes. Gospodje so dovolj govorili O miru, ko so Vodili svoje »mirovne ofenzive«, ki so se tako imenitno končale natančno 1. septembra. Vendar ni povsem paradoks govoriti tudi o miru, kajti oktobra so bila vojna poročila t zahodne fronte Že kllSira-na: »Na žapadu nič novega!« čitali ste tudi marsikaj o nemški mirovni ofenzivi, dalje 0 paktih, ki tih se vedno sklepajo ln jih bodo, dokler ne bodo postali na fronto diplomatov. NI pa bil sklenjen pakt med Rusi ln Flnel. Finci v Mskvo — Finci \t Moskve. Dogajalo se je nekaj podobnega kakor vso pomlad ln poletje, ko so hodili v Moskvo Angleži. Nekaterim Se Je zdelo, da hodljd fHhci vabit Ruse samo na olimpijado. Morda ste čitali avgusta vabilo Fincev na olimpijado, torej v »tistih starih dobrih Časih«. November Js sploh žalosten mesec, sato je bolje, če ne govorimo o draginji, o špekulacijah, protidregIttjsKih odborih In kar je še sadov, ki delajo hude krt. Ne pozabimo pa vendar, da živimo v Evropi l tal si ne moremo pometi rok kakor Američani, ki se ravnajo po svojem geslu »Plačaj pa vozi!« V Evropi je drugače: najprej jo dobiš po grbi, potem pa Vosi! Tako, zopet smo sredi nevšečnosti m ko smo Še pri tem, naj še povemo, da Je Ml S. novembra v Monako vem atentat, da ae je v Ljubljani podražil kruh, da .. ^ oprostite! Vendar naj še skromno pripomnimo, da je bila 20. novembra potopljena prva naša ladja v tej vojni. Tedaj so začeti govoriti o magnetičnih minah, ki ha Čuden hačlh magnetizira jo ladje, a v vojno tehniko se kronistu k sreči nI treba Spuščati. — Dalje naj bo kronistu dovoljeno molčati tudi o čeških razmerah la streljanju sploh, ker je miroljuben človek. Dovolj strašno je Že, če zapiše, da Je prišlo tuđi pri nas v obravnavo, naj bi manj Jedil, ali kakor se lepše sliši, naj bi »skrčili porabo živil«. Treba M bilo v resnici skrčiti samo želodce. Ko so pa Že prišla v razpravo razna krčenja so dejali, naj bi skrčili še porabo bencina. Toda motorna vozila nimajo Človeških želodcev, zato Jih Je treba kratkornalo vpoko-ji ti. Kar se je zgodilo še drugega, je več ali manj razumljivo samo po sebi; Finci v Moskvo, Fin d iz Moskve — potem so pa šli Rusi na Finsko, kakor da gredo samo vračat Oblak. Decembra Je Miklmvž prinesel koš resolucij proti draginji Leto se je torej začelo srečno nagibati h koncu. Dober začetek je pol konca. Ali ni bilo leto srečno T Kdo ni bil »dovoljen ? Doživeli smo december, kar v teh časih pomeni mnogo. Srečni smo, da Živimo v teh imenitnih časih kot priče samih zgodovinskih dogodkov. Ljudje so sicer, ki se vznemirjajo nad takšnimi malenkostmi, kakršna Je n. pr. podražitev življenjskih potrebščin Sa 16%. Samo pomlnlfte, da odtehta zvišanje plač n. pr. sa pol % vse ti« ste skrbi! Srečno smo torej doživeti december, Dočakali smo tudi Miklavža, ki Je letos porabil koš za pritožbe na p roti dravinjske odbore, za resolucije, proteste .. * Dočakali Smo pa tudi božtča ln še mnogo lmenltnejsth stvari, naj omenimo semo žensko zborovanje m volilno pravico! Srečna domovina, sopet lahko zborujemo! Astro-logi, kje ste, da niste napovedali te£ft. največjega dogodka pri nas* Al! so žarVIe lagati belo zvežrle? Da. kronistu se zdi, da so lagale vse leto. Srečne zvezde so nam n« konru lete naklonile Se lepe, šolnčne praznike, tako da so vsaj zadnji teden leta prisil na svoj račun nekoliko tudi optimisti. SIcer pa Kodo optimisti lahko prisil na svoi račun prihodnje leto, kar jim zdaj že zopet kuže jo zve-žd#. ftačehj* ae novo leto in vse ho zopet dobfo — prav tako bomo mornli biti zadovoljni ■ vsem, kar nam bo prineslo kakor letoe. Ne bojte se vojne, kupe. lakote, potresov in konkurzov. vse to je vsakdanji kruh človeštva Še Usočlelja! A. Aškerčev kuple o križih slug Za F. V. gauaberkov* burko v auem dejanju „Ulaznica v prvem nadstropju11 Ljubljana, 30. decembra Za časa svojega kaplanovanja v Šmarju pri Jettah Je spesnil Anton Aškerc Izviren kupiš za češko burko, ki se je včasih izredno mnogokrat igrala po malih Odrih. Burko je poslovenil JoeLp Starš, profesor, kasneje tirna ravnatelj v Zagrebu, znani novelist in avtor Še danes cenjene »Občne zgodovine za Slovensko ljudstvo«, ki Jo je iadajala v snopičih Več let Družba sv. Mohorja v Celovcu. Izdalo pa je burko ljubljansko Dramatično društvo L 18S0. Staretov prevod je Aškerc jezikovno opi lil in pač na prošnjo šrnar-Skih upi lzoriteljev burke napisal za slugo Ivana (sena) v igri kuple, ki ga prlob-Čujem prvič kot zanimiv in aa avtorja, socialno čutečega pesnika, značilen prispevek k veliki študiji o Aškercu ln njegovi dobi doktorice profesorice Marije Bonšnik ftkerlakove. Aškerčev kupiš ml je postal gospod Amand Orauer is Šmarja pri Jelšah, ki Se mu zanj zahvaljujem. Burka »Blaznica v prvem nadstropju« Je brez petja, toda uprtzoriteljl so imeli pač med sabo tudi pevca, ki je igral strahopetnega Ivana, in uslužni Aškerc, ki Jim je bil dramaturg, je moral priskočiti na pomoč tudi kot humoren pesnik. Aškerc je Ivanovi vlogi pr pisal sledeče stavke (na str. 14. tiskane igrice): Saj še menda ni vstala milostiva gospa. Naj si tačas tukajle malo za pojem. (Vzame s stene gosli.) Gosli me le pa naučil moj kolega V en cel Poskočil, ko sva vkup služila za *bur*a« pri nekem majorju. — K t ero bi le? Aha že vem! (EaČne) DruffnCe pri gospodi, je/f to vam je uboga para, če ne ustreie vsem ta las, vsa hiša že ga kara: O j t juhi Jean, oj ljubi Jean, kako si kesen in zaspan! Ko vstanejo, *S papa jo al čaj. at pa kofetek, na jesti ne pozabijo ne v petek niti v fvefefc. In naša led? — O/ ljubi Jean, kako st kšsen in zaspani Odpršvifo ti na sprehod: »žen, ti doma ostanif če kdo taČas prinese kaj denarjev, pa jih shranile ln za sto\-o? — Oj ljubi lan, kako si kesen ln zaspani In deta — O ti ljuhi Bog, kaj ga fe v taki htšil Pometi tu, pometi tam, in pn fčfc vsak obriši! In vendar, \*endttr. truhi ?an, kako si ktstn in zaspani ln ko gospoda so doma: »Žan, bri hoge na ramof Pa leti po pet kit mesa, ker goste dnes tmamof Oj ljubi fah, oj ljubi fan, kako Ši kčseh th zaspan/ Gredoč nakupi — saj le veš — solate in krom pita, žefrana, hrena, fig, soli in tvejcarskega sir al — O/ ljubi..,. Nakupi zraven za deset t le vrabčevega mivka, en Šiamperl polieve ktvi — Veš, kje je apoteka? Oj ljubi 2ant oj ljubi Žan, kako ti itorkljast in zaspani Zdaj liti, leti, ljubi tans le hffrO se mi sukaj! Glef, treba bilo bi sedaj, da ti že zopet tukaj: A ti, s ti, preljubi Žan, kako ti len, kako zaspani In pri obedu, pri gostćh* priklanjaj se gjuboko, le urno smuči sem in tja, poljubljaj damam roko! In vendar, vendar, ljubi Žan, kako ti štorkljušt in zaspani* Nato Ivan govori: Križ božji! Je že tukaj! (V Bavlre^i nese gosli na steno ln gredoč prevrne stol...) Oprostite! (poljubi ji roko) Olga (v jutranji obleki s knjigo v roki) \ Oho! Naš Ran je danes dobre volje... Dr. Boršnlkova p'-še: V Šmarju pri Jelšah na Svoji drugi, najdaljši kaplanski postaji, je preživel Aškerc skoraj Seat let (od 18. okt. 1883 do 12. avg. 1888). Fr. O. Čuden telefonski Imenik V ameriškem mestu Bt. J ose p h so hoteli tudi nekaj storiti za nezaposlene ln sklonili so zaposliti jih e popravljanjem starega magistrata. Niso pa vedeli, da jih bo to pripravilo ob edini popoln telefonski Besnem, al ga je imelo vse mesto Ko so namreč preslikavali telefonsko centralo, so pozabili povedati slikarju, naj pobeli samo strop, Stene pa pusti take kakrSne so. Vestni obrtnik je pa preslikal vso sobo, zlasti ko je videl, da so vse stene popisane. Nihče mu nI povedal, da je na stenah najpopolnejši seznam vsega mesta. Zdaj tHefonlst-ke nočejo več jamčiti aa to, da bodo telefonske svese v redu. fc. O. Bentlevi 14 .Skok skozi okno* MnmsiT Trčtit, ki je S naraščajočo resnostjo sledil njenemu pripovedovanju, je prikimal. — Zdaj mi jO povsem jasno, kako je to bilo. Hvala vam, Celestina. Domnevali ste torej, da je gospod Mahdersoh še v svoji spalnici, ko je gospa vstala« se oblekla in zajtr-kovala. — Da, gospod« — Nihče ga torej nI pogrešal, — jO pripomnil Trent. — No, Celestina, prisrčna vam hvala, Odprla je zopet vrata, vodeča v drugo spalnico, — Toda prosim, gospod, — je dejala Celestina. ko je Šla skozi manjšo sobo, — upam« da bo gospod Izsledil morilca. Toda gospoda Mandersona mi ni posebno žal, — je dejala nenadoma s Čudno osornim glasom. Glasno je zaškripala z zobmi ln kri ji le zalila ozek, bled obraz. — Jo no lo legrette pas du tout« in besede so ji kar vrele iz ust. — Madame, ah skočila bi za njo v ogenj, tako mila, tako plemenita je gospa. In tak mož, kakor gospod Idan-derson, vedno kisel, siten, neznosen. •« *— Končajte to pesem, Celestina« — jO je prekinil Trent kratko. Celestinln izbruh mu jo znova priklica) W spomin dijaška leta. — To je lepo zmerjanje. To Je strašno. Dovolj je tega, gospodična. Sicer je pa to neprevidno^ verjemite mig —. je nadaljeval s fran- coščini. — Bodite vendar pametni. Ca bi slišal to inspektor, bi utegnili imeti sitnosti. In nikar no mahajte tako i rokami, saj lahko kaj razbijete. Zdi se mi, — je nadaljeval le bolj mirno, da še manj obžalujete kakor drugi, da jo goepod Mandsrson mrtev. Skoraj bi rekel, da se gospod Manderson nt zanima) tako ža vas, kakor sta to zasluzili. — A petne a' 11 m' avait regarde, — zares me ni niti opazil, — je Odgovorila Celestina prostodušno, Lopo dčklS Ste, CeleStiha, — je pripomnil Trent, — tistega dne, ko ste se rodili, je sijala svo-sda, ki njena ognjena, rdeča nemirna luč ne prihaja t neba, Celestina, Opravki me še čakajo, gospodična, zbogom! Lepo dekle ste, kar je res je res. Celestina je sprejela njegove besede kot tefko pričakovan poklon. Presenečenje ji je zopet vrnilo ravnotežje, uči so ji zazareie in zatmejals se je Čez ramo Trentu, potem je pa odprla vrata in naglo odšla« Trent je vzel par čevljev, ki jih je bil le pregledal, in postavil na stol. Potlej je pa sedel na drugi stol na nasprotni strani Drseč roke v lepih je nepremično zrl ns obe nemi priči Tu pa tam je tiho zažvižgal nekaj taktov. V sobi je vladala grobna tišina. Skozi odprto okno se je slišal same lahen šeleet listov ns drevju. Tu pa tam te je vetrič poigraval z listi ovijalk na hiši, toda mol v sobi se al niti ganil. Tako je sedel dobre pol ure. star je naglo planil pokonci Skrbno je postavil čevlje nazaj na polico in oddel na hodnik. Na drugi strani hodnika sta bili dve spalnici* Odprl je tisto, ki je bila prav nasproti in stopil v sobo, kjer je bilo vse razmetano. V enom kotu je stalo več palic ln ribarskega orodja, v drugem je ležal kup knjig. Sobarica ni bila pospravila toaletne mizice ln prizidka na peči, kjer so se valjale cigare, puške, peresa, ključi, golfske žoge, stara pisma, fotografije, škatlice in stskleničioe. Dva dobra ba-krotiska ln nekaj akvarelov je pa Stalo naslonjenih na omaro. Več r^rOV čevljev jč Stalo pod oknom. Trent je stopil k njim in jih pazljivo motril. Potem je izmeril Oh par in tiho zažvižgal. Bedel je na rob postelje in se ozrl po sobi Fotografije na prizidku peči so obrnile nase njegovo pozornost. Vstal je in spoznal na eni izmed njih Mandersona in Marlowa na konju. Na drugih so bili pogledi na ueanane alpske grebene. Razen tega je bila tu obledela slika treh otrok, izmed katerih je bil eden njegov znanec modrih oči v vojaški uniformi iz 17. stoletja. Na drugi sliki je bila dostojanstvena stara dama, nekoliko podobna Marlowu. Trent js mehanično vzel cigareto iž odprte škatlice na prizidku peči, jo prižgal in se zagledal v fotografije. Kar jo opazil ploščat usnjen futeral, ležeč kraj fotografij. Futeral se je dal lahko odpreti. Prikazal se je majhen, lahek, precizno izdelan revolver in nekaj nabojev. Na ročaju sta bili vrezani začetnici J. M. Na hodniku so se začuli koraki; ko je Trent ogledoval samokres, Se je pojavil na pragu Murch. — Čudil sem se le, — je začel, ko je opazil, kaj Trent počenja. Njegove inteligentne oči so se neko- liko razširile. — Komu pripada ta samokres ? — je vprašal brezbrižno. — Najbrž pripada Stanovalcu tč sobe goapodu Marlowu, — je odgovoril Trent in pokazal na mono-gram. — Našel sem ga tu na peći — Lepo orožjej ln skrbno osnaženo po zadnjem strelu. Toda na Strelno orožje se ne spoznam dobro. — Jaz se pa spoznam nanj dokaj >dobro, — je dejal inspektor mimo in vzel Trtntu samokres iz iztegnjene roke. — Strelno orožje je moja specia-liteta, — Spravil je samokres nazaj v futeral, potegnil iz njega en naboj, potem je pa vzel iz žepa svojega telovnika nekaj drobnega. Položil je to k naboju. Bila je drobna svinčena kroglica, nekoliko stlačena na koncu, ob straneh je pa imela Deka j zares. — Ali je to tista? — je zamrmral Trent, ko so js sklonil nad inšpektorjevo roko. — Da, — je odgovoril Murch. — Obtičala je V kosti zadaj v lobanji Doktor Stock jo je pred dobro uro našel in jo dal mestnemu policijskemu uradniku, ki ml jo je zdaj poslal, široke zareze izvirajo od zdravniških instrumentov, druge zareze so pa nastale v cevi, kakor je tale. — Murch se je dotaknil samokresa. — Isto delo, isti kaliber, drugačna cev ne opraska krogle takole. Trent in inspektor sta si čez samokres za hip po- s'-vlala V oči. Trent je spregovoril prvi 294 Btev« »SLOVENSKI NAROD« Stran T ^ Kaj so svobodni Finci ustvarili v filmski umetnosti Finci so imeli doslej tako močno filmsko produkcijo kakor Angleži Režiser Orko je izdelal pred pričetkom vojne film o Mannerheimovi črti vsem dobro zasnovane m odlično režirane zgodovinske filme. Najboljša finska filmskega režiserja sta Risto Orko in Orco Sa-arikivi. Risto Orko je ob sodelovanju francoskega režiserja Charleya Bauerja izdelal lani lep film »Borci«. Ta film je v letošnjem zimskem programu v večjih kinematografih v Franciji, Angliji in Ameriki. Saari-kivi je zrežiral finski olimp jski film »Na XI. olimpijadi«, v katerem je glavni igralec znani finski atlet Kullervo Kalske. Družba »Jager Filmi« je dala v promet velik film »Isoviha« (Velika mržnja), v katerem ima ta glavni vlogi Kalevi Mykke-nen in Hilkka Helina. Velike zvezde finskega filma so Regtna Linanheimon, interpretka plavolasih finskih ženskih tipov, Helena Kara. interpretka modernega nordijskega dekleta, in Simo Hurtta. interpretka demonskih tipov. Po številčni produkciji je bila finska filmska produkcija v teku L 1938. skoraj tako velika kakor angleška filmska produkcija. V vsej Finski je blo tega leta okoli 700 kinemotgrafov. ki so last 23 ki-nopodjetnikov ali kinopodjetniskih družb Izmed tujih filmov, ki so Jih predvajali na Finskem, so zavzemali Drvo mesto francoski filmi, na drugem mestu na so bili veliki ameriški filmi, katere so si finski podjetniki priskrbeli takol po ediciji, tako da so velike ameriške filme Finci videli skoraj ob istem času kot Američani Finski režiser Risto Orko se je z vnemo pripravljal za drugi finski olimpijski film z naslovom »Na XII olimp jadi«. Dvanajsta olimpijada bi morala biti. kakor je znano, od 20 julija do 4 avgusta prihodnjega leta v Helsinkih Režiser Risto Orko je angažiral že okoli 40 filmskih operaterjev, ki bi snemali najvažnejše prizore na ol mpijadi za olimpijski film. ki bil 800.000 metro vdolg. Iz celotne te dolčine olimpijskega filma je Orko nameraval napraviti več kratkih propagandnih filmov, en velik film v dolžini 2000 m ter nekaj do-kumentaričnih po 500 m dolgih filmov o posameznih športnih panogah. V začetku decembra ie rež;ser Orko začel snimati dokumentaričen film o Mannerheimovi utrjeni črti. ki je znana tudi pod imenom Maginotova črta št. 3. Film bo pokazal utrdbe, ki varujejo Fince v Kareliji proti Rusiji, ter v njih junaške finske vojake, ki popijejo po dva litra mleka na dan in so oboroženi z najmodernejšimi francoskimi topovi. Finska prestolnica Helsinki Sledeče vrste naj pouče čitalce o filmskih naporih in stvaritvah Fincev, ma.e-ga severnega naroda, ki prav zadnje tedne kaže vojaško sposobnost, katero občuduje ves svoti, proti mnogo močnejšemu napadalcu. Resnično kulturen narod je tudi resnično odporen in junaški, to nam dokazuje »finski primere. Čitatelj bo po sledeč:h podatkih spoznal, da so Finci v dobrih 20 let h svojega svobodnega in neodvisnega narodnega življenja ustvarili mnogo tudi na področju filmske umetnosti. Ob tej priliki pa naj omenimo umetniško politiko naših kinematografov. To je vprašanje, ki spada sem vsaj po ovinkih, V Ljubljani še nismo videli nobenega finskega filma in tudi menda še ne poučnega dokumentaričnega filma ali vsaj filmskega žurnala, ki bi nam pokazal Finsko kot deželo z vsemi rje-nimi posebnostmi in lepotami, kakor tudi dušo, ob čaje, navade, socialne, gospodarske in kulturne napore finskega naroda. Masaryk je menda nekoč rekel, da je poglavitna naloga malega naroda, da postane — velik. Finci so kot majhen narod postali s svojimi stvaritvami na raznih področjih kulturnega udejstvova^ja — velik narod v pičlih dvajsetih letih Spoznali so pomembnost dobre kulturne propagande v velikem svetu, zato so Izdelali vrsto krasnih d okumentaričnih filmov iz življenja finskega naredi in s pomočjo teh filmov se je ves kulturni svet seznanil s kulturn m delr>m Fincev. V Parizu, Londonu, New Yorku. Rimu in Berlinu in najbrže tudi v drugih prefto'ni-cah po svetu so poznali Fince po takozvanih kulturnih filmih iz finskih ateljejev in s pomočjo f Imskth žumalov. V Ljubljano ti filmi niso prišli. V tej zved moramo opozoriti naša filmska podjetja, da vodijo prav slabo »programsko politiko«, ker ne poskrbijo, da bi se ljubljanski kinoobiskovalc: seznanili s kulturnimi filmi nekaterih nam bolj odmaknjenih kulturnih narodov Predvajanje takih filmov bi morala biti kulturna dolžnost kino-podjetnikov. Vrhu tega smo prepričani, da bi imeli taki flmi več interesentov kot številni osladni in plehki filmi, ki j:h naši kinopodjetniki še vedno uporabljajo za mašilo v svojem programu. Vprašanje kulturnih filmov se mora v Ljubljani rešiti. Vemo. da je občinska uprava neizprosna in zahteva plačanje trošarine tudi za kulturne filme in je to, kakor smo slišali trditi že ob mnogih prilikah iz vrst kinematografskh podjetnikov, glavni vzrok, da Ljubljana uima pril:ke videti dobrih kulturnih filmov. Film je danes važna kulturna institucija in odločilno sredstvo pri oblikovanju duha najširših množ c, prav zaradi tega bi morala tudi ljubljanska občina spremeniti svoje stališče glede zatrošarinjenja kulturnih filmov, ker se sicer odgovorni činitelji ne bodo mogli ubraniti očitka, da so prnti-kulturni elementi. K nopodjetniki pa bodo morali seveda tudi popustiti in se zadovoljiti morda z nekoliko manjšimi dohodki s takimi filmi ali jih predvajati brez dobička ter s tem prispevati svoj kulturni dinar v dobro splošnosti. Vse baltiške države, ki so se po svetovni vojni osamosvojile, so pokazale mnogo dobre volje za ustvarjanje v filmski umetnosti, tako Letonska. Litva in Estonska, toda Finska je pri tem pr.zadevanju najbolj uspela in največ storila. Finska filmska produkcija je bila na čelu baltiške filmske produkcij. Finska je, kakor je znano, dežela s staro kulturo, ki datira iz 12. stoletja Razmeroma zgodaj je Finska postala tudi filmski producent Ze v dobi nemega filma se je ustanovila finska filmska industrija Prvi nemi film je prišel iz Finske 1 1908, imel je naslov »Tajni fabrikanti alkohola«. To je bila filmska drama, obenem pa tudi dokumentaričen film. ker je kazal istinito življenje finskega ljudstva ob meji, kjer se je razvilo bujno tihotapsko življenje. »Tajni fabrikanti alkohola« so prišli na spored v vseh večj:h kinematografih v predvojnem Berlinu, Parizu in Londonu. V nadaljnih letih Je m^ada fflmsVa produkcija izdelovala neumorno dobre filme, ki so krožili v nordijskih državah, v zapadnem kulturnem svetu pa niso vzbudili večje pozornosti L 1915. pa je prodrl na svetovno filmsko tržišče drugi velik finski film. ki je bil leto dni prej izdelan. To je bil nemi film »Ko izgine sreča«, katerega je zrež ral prvi slavnejši finski režiser Konrad Tallroth. Tallroth ie med vojno in po njej deloval kot filmski režiser na Švedskem, kamor se je preselil V Švedski filmski produkciji se ie kmalu uveljavil in naredil odlično karijero. Po osvobodilnih boj;h v L 1917 in t 1918 z boljševiki so na Finskem L 1919., ko Je dežela postala neodvisna in ie začela graditi teme!je svojega samostojnega narodnega življenja. Finci na novo organizirali *udi svojo filmsko industrijo S pomočjo nekaterih finančnikov sta dva bivša gW!a'iška Igralca ustanovila filmsko družbo »S',/%mi FtTrnl« Us^noviteMa sta bila igralca Erkkj Karu in Tguvo Puro 1 Dva najbolj uspela kvalitetna filma družbe »Suomi Filmi« sta bila »Zaroka« po neki komediji finskega pisatelja Ale-xija Kivija in »Anna Lisa« film o ženski, ki se ji omrači um ko spozna, da je bila varana Glavno vlogo v tem filmu ie igrala finska gledališka igralka Helmi Lin-deldf. V 1 1922 in v L 1923 sta se uvel a-vila v svetu f nska filma »Poroka v Suur-salo«, v katerem je igral glavno vlogo finski igralec Kendi Korhonem V 1. 1924 je finska filmska družba dala v promet zopet dva velika filma »Ribič iz Storms-kara«, film je režiral Ja'mari La'nden-suo, in film »Ljudje iz Osterbottena« Vsi našteti filmi so bili po vsebini lokalni filmi v tem srn slu. da so kazali dramatične zgodbe iz življenja f nsk-h ljudi. Po 1. 1924. so Finci modernizirali svoje prvo filmsko podjetje in ustanovi'i nekaj novih produkcijsk h družb. S popolnejšimi tehničnimi sredstvi so v finskih ateljei ih lahko pričeli izdelovati vel;ke zgodovinske filme. Zgodovinski filmi so namr?č na Finskem in v vseh ostalih baltiških državah kakor tudi v nordijskih državah najbolj priljubljeni pri kinooubliki. Ob začetku vojne z Rusijo so imeli Finci štiri filmska podjetja. K pionirski družbi »Suomi Filmi« so se pridružile še družbe »Aho et Silden«, ki se je specializirala za produkcijo dokumentaričnih filmov, družba »Suomen Filmoteonisuus« in družba »Jaeger Filmi«, ki je proizvajala pred- Cene življenjskih patifebščif! v Ljubljani Kakšen obseg je zavzela v našem mesta draginja v primeri s cenami prejšnja leta Ljubljana. 30 decembra Ob tej priliki hočemo ugotoviti povsem stvarno, na podlagi statističnih podatkov, ki jih je zbral mestni statistični odsek kako so se gibale cene življenjskih potrebščin v Ljubljani v zadnjem desetletju Tako bo mogoče bralcem presoditi, kakšen obseg je prav za prav zavzela sedanja draginja v primeri s cenami prejšnjih let. 2al ae pa podatki nanašajo le na stroške prehrane, torej na najnujnejše življenjske potrebščine, in niso prišteti izdatki za obleko, obutev, kurivo in stanovanje. Znatno sta se podražila tudi obleka in obutev. Ko proučimo cene življenjskih stroškom v Ljubljani v povojnih letih, vidimo (po podatkin šefa mestnega statističnega odseka dr. A. Vogelnika »Tehnika in gospodarstvo«, 1939, št. 5'6), da je bila največja draginja leta 1923. Potem so se živila po-cenjevala do leta 1926., nakar se začne zopet počasna podražitev, živila so se podra-ževala do leta 1929., do prvih pojavov gospodarske kiize. Do najostiejše krize, leta 1932., se kaže raplden padec cen, nakar se cene ustalijo, a v letu 1933. nastopi zopet upad. Najnižje so bile cene v letih 1934 in 1935. a leta 1935. so se cene že začele popravljati in draginja leta 1936. je že sprožila Številna mezdna gibanja. Od tedaj se življenjske potrebščine stalno po-dražujejo, a skok cen v zadnjih mescih je že izreden pojav. Oglejmo si, kako se gibanje cen življenjskih potrebščin v Ljubljani kaže v številkah. Predvsem nas zanima, koliko znašajo strošk prehrane odraslega človeka v Ljubljani na mesec. Po računih dr. A. Vogelnka so znašali ti stroški lani na mesec 247.28 din za meščane. Za delavca so bili neko!iko nižji, in sicer so znašali 216 56 din. To razliko je treba pripisovati pred/sem kvaliteti živil; meščan porabi več dražjih živil kakor delavec. Pri enaki vrsti in količini živil so pa znašali izdatki za prehrano meščana, kakor nam kažejo naslednje številke, na mesec povprečno indeksna štev. v letih din (1929 = 100) 1927 . . . 315.61 .... 95.3 1928 . . . 327.13 .... 98.9 1929 ... 83118 .... 100 1930 . . . 233 49 .... 88.6 1931 . . . 26499 .... 80 1932 . . . 230.95 .... 69.7 1933 . . . 235.17 .... 71 1934 . . . 212.24 .... 64.1 1935 . . . 203.11 .... 61.3 1936 . . . 218.61 .... 66 1937 . . . 223.01 .... 68.2 1938 . . . 247.28 .... 74.7 1939 U. XII.) 275.72 .... 83.3 Ce je torej Ljubljančan izdal leta 1927. na mesec za živila 315.61 din, je izdal lani 247.28 din, letos decembra pa 277.32. Indeksna številka nam pokaže razmerje med cenami v primeri s cenami v nekem določenem letu. Ce ste na primer leta 1929. morali plačati za neko določeno količino Živil 100 din, ste morali plačati lani sorazmerno toliko manj, kakor vam kaze indeks. V na«eni primeru Je 100 831.18 dinarjev, 1 % Je torej 3.31 din. Tolikokrat po 3 31 din več morate plačati, za kolikor točk je indeksna številka nad 100. a v našem primeru tolikokrat po 3.31 din manj, kolikor je izpod 100. Sprevidi te torej, da so zdaj živila še nekoliko cenejša kakor leta j 929., a že znatno dražja kakor leta 1935., ko je znašala indeksna številka 61.3. Ko se govori toliko o draginji, je prav, da se ljudje seznanijo natančneje s sorazmerjem cen v posameznih letih. Og'ejmo si zdaj cene nekaterih važnejših živil v posameznih letih. Po naši razpredelnici smo ugotovili, da so bile življenjske potrebščine (živila) od leta 1927. doslej najdražje leta 1929. Povprečna cena kave je bila v tistem letu: Portorico 74 din •cilogram (zdaj 90), Santos 47 (70) in Rio 36 (56). Kava je bila torej tedaj znatno cenejša kakor zdaj, vendar pa sama kava ne more vplivati bistveno na skupne življenjske stroške. Posebne razlike ni v cenah sladkorja; beli kristalni sladkor je bil leta 1929. povprečno na leto po 13.19 din, zdaj je po 14 din, sladkor v kockah je pa bil po 15.02 din. zdaj je po 15.5 din. Kavna primes je bila po 18 din, zdaj je po 19 din. Riž I. vrste so prodajali leta 1929. po 10 din, zdaj ga prodajajo po 14 din, II. vrste tedaj po 8 din zdaj po 9. Jedilno olje Je bilo leta 1929. po 17 din liter, zdaj je po 18 do 20 din. Kiuh je bil leta 1929. precej dražji kakor zdaj; beli kg 5 04 din (povpreček vsega leta), zdaj je po 4.80 din; črni je bil po 4.38 din, zdaj je po 4.20 din. Cenejši kakor zdaj pa je bil leta 1934., ko so bile mnoge cene nižje: beli po 394 in črni po 2.91 din. Tudi moka je bila leta 1929. dražja: št. 0 po 4.56, zdaj po 3.50 do 4 din, leta 1934. pa je bila po 2.85 din, najcenejša po vojni. — Kislo zelje je bilo prav tako najcenejše leta 1934., letna povprečna cena je znašala 265 din kilogram. (Sedanje cene niso povprečne za vse leto pri nobeni vrsti živil, ki jih navaja no; povprečne cene lahko izračunamo, ko imamo že podatke o cenah vsega leta.) Zdaj je zelje po 3.r>0 din. Leto:* se je slno podražil fižol in je zdaj po 5 do 8 din kilogram; leta 1934. je bil po 2.80 din. Povprečna letna cena le teoaj znašala 99 par kilogram, medtem ko je zdaj krompir po 2 din v nadrobni prodaji (na debelo ga pa sploh ni naprodaj). Meso je bilo najcenejše leta 1935., govedina I. vrste po\prečno po 9 din in II. vrste po 7 din. Lani je povprečna letna cena go. edine I. vrste znašala 13 din kilogram in n. vrste 11 din. Zdaj Je govedina po 12 do 14 din kilogram (povprečno torej po 13 din) I. vrste {n po 10 do 14 din drugo.rstna. Teletina I. vrste Je bila leta 1935. povprečno po 10.40 din in II. vrste po 8.25 din. Zdaj je povprečno po 15 in 13 din. Svinjina je bila tedaj po 12 25 din I. vrste in po 10.50 II vrste. Zdaj je približno za 80 odstotkov dražja; I. vrste Je po 18 do 20 din in II. vrste po 17.42 din kilogram po.piečno na leto in n. vrste po 15.42 din Najdražje Je pa bilo leta 1923.. in sicer I. vrste po 42.83 in IL vrste po 37.50 din r*dnj 1:» fMi'kaJ ^*»so I. vrste po 13 dc 0 in " «* r< ^ do 18 din kilogram. Mleko je bilo najcenejše predlanskim, po 2 din liter, najdražje pa leta 1923., po 3-94 din liter. Lani je bilo povprečno po 2.20 din. zdaj Je pa po 2.25 do 2.50 din v mlekarnah, a mnogi okoliški mlekarji ga prodajajo še po 2 dm. ludi drugi mlečni izdelki so bih najdražji leta 1923., na primer surovo maslo po 56.53 din in čajno maslo po 7436 din kilogram povprečno na leto. Zdaj je surovo maslo po 28 do 34 din, lani Je pa bilo povprečno po 2658 din. Čajno maslo Je po 34 do 40 din (lani po 31.50). — Jajca so bila samo v letih 1923. in 1924. malenkost dražja, kakor bodo letos povprečno. Tedaj so bila po 1.50 in 1.73, zdaj pa so po 1.25 do 1.75 din. Lani so bila približno polovico cenejša, povprečno po 84 Zanimalo vas bo, da se cene pijač v splošnem ne ravnajo po cenah živ«. Tako je bilo staro belo vino najcenejše lani, in sicer Je znašal letni povpreček 12.75 din liter. Najdražje Je bilo staro vino leta 1924.. in sicer po 20.24 din. Novo vino je bilo najcenejše teta 1933., po 10 din. najdražje pa leta 1927., po 15.71 din. Pivo je bilo najcenejše v letih 1923. In 1924., ko je bilo skoraj vse drugo najdražje, in sicer belo v steklenicah po 4.59 in 5.75. Zdaj je po 6 din kakor piedianskim, lani pa je povprečna cena znašala 5.79 din. Kurivo je bilo najdražje v letih 1923. la 1924.; premog je bil leta 1923. po 40.33 din 50 kg, leta 1924. po 44.12, lani pa po 25.6T in zdaj po 25 din. Najcenejši je bil premog leta 1936. In predlanskim, po 24.50 din. Trda drva so bila leta 1923. po 194.33 din kub. meter, lani po 95.83 din in zdaj so po 100 do 110 din (žagana). Pri presoji življenjskih stroškov pa seveda ne prihajajo v pošte v le cene življenjskih potrebščin, temveč tudi višina mezd in plač ter pokojnin. Draginja je marsikoga zelo prizadela prav zaradi tega, ker se mezde in plače niso prilagojevale gibanju cen življenjskih potrebščin, še tembolj so prizadeti družinski redniki, ki niso zaposleni stalno vse leto. Pri računanja realnih mezd namreč računar ne more upoštevati, da delavec ni stalno zaposlen zaradi sezonskega značaja dela in prav tako statistik računa pri ugotavljanju življenjskih stroškov le s stalnimi mesečnimi dohodki. dinarski rasi savski rasi nonjski (ne nordijski) skupno dinota vri jski skupini alparmen&ki t asi panonski rasi baltski rasi evrazijski skupini torej atlantski rasi mediteranski rasi nordijski rasi skandinavski rasi vislanski rasi evrafriški skupini alparmensko-dinarski mešanici oalto- nori jski mešanici ostalim in nedoločenih je ostalo dijakov dijakinj 12.4 13.3 13 9.1 12 11.8 37.4 34.2 17 23.2 4.4 3.7 13.2 153 34.6 42.2 2.4 0.7 0.2 02 6.2 3.2 1 1.7 0.4 0.5 10.2 63 5.8 69 3.6 3.2 3.8 2 4.8 5.2 Te raziskave o rasni pripadnosti se ne nanašajo le na ljubljansko šolsko m'adi no Glede na rojstni kraj so za Ljubljano značilne naslednje rase: alpska 16.9'/«, dinarska 14.8, baltska 12.3, savska 12.1 ln nedoločeni 10.2. Vidimo torej, da je na prvem mestu alpska rasa, a da je prav močno zastopana tudi dinarska. V ljubljanskem okoliškem okraju rojeno dijaštvo je pa pripadalo naslednjim rasam v %: alpski 26 8, norijski in baltski 14.6 in dinarski 12.2. Dijaštvo z Gorenjskega je pripadalo: 21.1% alpski rasi, 14.7 norijski, 13.7 baltski in 11.7 dinarski. Dolenjci: 19.5% alpski, 18 baltski. 14.3 dinarski in 13 5 norijski. Štajerci: alpski 17.6%, baltski 15.4, nordijski in norijski pa po 11. Primorci: norijski 19.5, savski 16.9 in alpski 14.3%. Na Štajerskem ln Primorskem je dinarska rasa znatno manj razširjena kakor v osrednji Sloveniji, niti 10% proban do v ni pripadalo tej rasi. Ta raziskovanja potrjujejo tudi rezultate, ki so jih dobili antropologi pri odraslih, da prevladujejo v Sloveniji naslednje rase: alpska in norijska ter savska in baltska. Posebno zanimive so ugotovitve o šolskih uspehih d jaštva glede na rasno pripadnost posameznikov. Predvsem je pa treba ugotoviti, da dekleta po šolskih uspehih v splošnem prednjačijo fantom. Po odličnih uspehih odreže najbolje pri več dijakov z dobrimi redi pripada dino-obeh s po! in evr azijska rasna skupina, a ta vri jski in evrafriški skupini. Toda naj-bol presenetlivo je, da prednjačijo v odličnih in prav dobrih uspehih izraziti rasni mešanci. Po tem bi lahko sklepali, da teorija o rasni čistosti ni zveličavna, a antropolog meni, da zdaj o tem še ni mogoče zavzeti končnega stališča. Naslednja tabela nam kaže razmerje o učnih uspehih učencev gled na rasno pripadnost po tokah. Upoštevanih Je pet za našo populacijo na pomembnejših ras, me-šanci in nedoločeni: baltska rasa norijska rasa dinarska rasa alpska rasa savaka rasa dijaki dijakinje 3.49 točk 3.47 točk 3.45 točk 3.63 točk 3.4 točk 3 59 točk 3.39 točk 36 točk 331 točk 3 64 točk Rasna pripadnost in šolski uspehi Zanimivi podatki iz letnega poročila šolske poliklinike v Ljubljani LJubljana, 30. decembra Izsledki proučevanj antropološkega odseka šolske poliklinike v Ljubljani so zanimivi tudi za nestrokovnjake, a najbrž presenetljivi tudi za marsikaterega strokovnjaka. Antropološki odsek šolske poliklinike vodi znani antropolog dr. Božo Akerlj, čigar Ime je že dobro znano v znanstvenem svetu. Antropološka proučevanja šolske mladine so v naši državi še v začetnem razvoju. Kaj bi pa lahko z njimi dosegli če bi bili vodje antropoloških odsekov vneti za delo nekoliko bolj kakor morajo biti kot uradniki, nam kaze dobro delo antropološkega odseka ljubljanske poliklinike. Co tej priliki uporabljamo samo podatke iz letnega porodila šolske poliklinike v preteklem šolskem letu, kolikor je potrebno, da opozorimo na nekatere za širšo javnost zanimive izsledke. Raziskavanja se nanašajo na 500 dijakov in 404 dijakinje višjih razredov srednjih šol v Ljubljani. To dijaštvo spada med naslednje rasne skupine v %: mogoče uvrstiti v nobeno drugo skupino. Ce se oziramo samo na barvo oči, imajo boljše uspehe v soli temnooki pri obek spolih. Po barvi las pri dijakih ni razlika med kostanjevo in plavolasimi, pri dijakinjah pa prednjačijo temnolaske. Antropološki odsek je zbral tudi precej gradiva o monarhi Dognano je, da so dekleta iz premožnejših družin v splošnem prej spolno godna kakor iz revnih. Povprečno ln ne glede na rojstn; kraj so ljubljanske srednješolke sedanje generacije zrele s 13.35 leti (od 9.5 do 17 let). SOKOL „Na Gorenjščem je Fletno" »Kje neki pa?« bo vprašal mars kateri čitatelj. Povsod, še prav posebno pa v Zg. Šiški, kjer je Sokol pripravil domačinom ln Ljubljančanom prav prijetno presenečenje da se jim ne bo treba daleč voziti iskat gorenjske domačnosti. Vel ka dvora*-na novega Sokolskega doma bo izpreme-njena v pravcato gorenjsko vas po zaslugi br. Magoliča. Gorenjski birt bo sprejemal drage goste, ki bodo pričakali novo leto ob zvokih priznanega Sax Jazza v prijeta nem razpoloženju saj so se združil prireditveni odsek, di-amkj odsek in vaditelj-ski zbor, da poskrbe za čim zabavnejši spored. Da bodo gostje tudi gostoljubna postreženi, o tem so lahko prepričani, po polnoči pa otvor mo nad odrom še bar, kjer bo bolj intimno za sanjave in okrep-Cila potrebne. Z letošnjim silvestrovanjem, ki bo prve) v lastnem domu pa stopa nas Sokol tudi v svoje jubilejno leto. saj proslavi prihodnje leto na svečan način desetletnico svojega obstoja in trdega, toda tudi uspea-nega dela. Takoj po novem letu upiLzorl dramski odsek znano satiro »Pesem s ceste«, dne 14. januarja bo slavnostni občni zbor, v februarju jubilejna telovadna akademija, koncem pomladi predstava na prostem ln sicer uprizoritev — prva p*i nas — narodne gre »Zapotoški kovač«, ki jo je po Češkem tekstu priredil pok. sous*a»-novitelj društva br. Ferdo Planička. poleti juMlejni javni nastop z razvitjera članskega prapora, zatem društvena tombola jeseni za zakl'učitev Jubilejnega lata z diuštveno razstavo. alpsko din. mešanci 372 točk 3.64 točk nedoločeni 3.62 točk 3.76 točk Tabela nam kaze. da trna med dijaki najboljši uspeh baltska rasa, med dijakinjami pa norijska. Značimo je, da sta obe svetlih kompleksij (lasje ln oči svetlih barv, bela kota). Najslabše uspehe imajo med kostanjevimi tal plsvolasimi, pri dlja-pa baltske ln savske. Tudi ta tabela nam kaze, da imajo najboljše uspehe mešanci, tai sicer alpsko dinarske rase ln nedoloče- I ni, torej najUraziteJSJ metancl, ki Jih ni Iz Zagorja — Snega malo, mraza mnog*«. Je gesla ob zadnjih zdlhljajih sivega leta V četrtek zjutraj je kazal toplomer pri Savi 19 stopinj, v Zagorju pa 16 stopinj mraza. Mladina, ki se skoro vsa že smuča, je izrabila priliko ln zasedla vse, kar zgleda kot imit« čišče ali sankaliSče. Akademik g Korošeg je na pobudo SPD zbral večino tega cepe-tajočega živžava in mu postregel s pravcatim strokovnim smuškim tečajem v rebri pod Zagorjem. Sneg pa Je slab in je komaj za tolažbo. — Vodovodni krči našega sicer uglednega vodovoda so postali z leti kronična bolezen« ki se pojavlja najraje takrat, ko jih naj« manj želimo. Tako ga je stisnilo za božlg kar večkrat zaporedoma ln vzbujal je blagohotno sočustvovanje osobito ženskega sveta kar ni kar si bodi v časih, ko je s plemenitimi čustvi tako redko posejano« Nemara bo treba odstraniti spotiko z ener* gično operacijo, ki smo jo že večkrat na-svetovali, Izmenjati cevi v vdornem terena odseka Potoške vasi ln jih preložiti kara drugam, žal nam je le, da s tem nasvetom hkrati ne moremo zapisati tudi najbolj učinkovitega sredstva kako se dela denara ker to je tisti rep. ki zacvili če stopiš nanj« Zadeva je torej čisto tehničnega značaja in prt tem vodovodnega mojstra ne zadeva nobena krivda, kar smo nasproti drugao« Dim trditvam že opetovano pribili. — Od starega leta se bodo Zagorjani po« slavljall z mešanimi čustvi. Prinesel je ko« nec težke krize ln poskrbel za zaslužek. To dejstvo pa je že toliko pozitivno, da ga bodo obdržali v dobrem spominu. V man* slkateri družini je za kake mesece zmedet družinski obrat, ker je bito treba odriniti v vojake, ampak to je zdaj že tudi praštano. V splošnem se pri nas ne bodo prt« toževall čezenj. Z bolj težkimi srci pa bomo stopali v novega. Da bo ta prehod posladkan bo poskrbelo Sokolsko društvo, kt bo za to priliko poskroelo primerna zdrs» vila na svojem silvestrovanju. — Vsem naročnikom, bravcem In prljan tel jem »Slovenskega Naroda« želita uprava in uredništvo ter na kraju še kronist prav plodno, uspešno ln srečno novo leta z zeljo, da bi tiste, kt še niso stalni naroo-nikl. v bodočem letu smeli prištevati v sto stalnih naših naročnikov. Srečno! Z Jesenic — Slovenska Sluibs bofja bo v nedelje ;1. t m. ob 10 uri v Delavskem domu na Savi.pri Jesenicah, Stran 8 »SLOV&MMJ NAROD« 90. eter. 2P4 Astrološke napovedi za evropske države Države s srečnimi in n odi zvezo med Nemčijo Ljubljana, 30. decembra Nemški astrolog A. M. Grimm je L 1925., torej pred 14 leti objavil knjigo »Bodočnost Evrope«, v kateri je objavil astrološke napovedi za posamezne drŽave v Evropi za 00 let naprej, torej do i. 1975. Pred 14 leti je Gnmmova knjiga o bodočnostih držav v sledečih 50 letih vzbudila precejšnjo pozornost. Danes lahko ugotovimo, v kol.ko so se Grlmmove napovedi uresničile v preteklih 14 letih, Se bolj pa nas seveda zanima, kaj se bo zgodilo v tej ali oni državi v bodočih letih. Usodna opozicija Astrolog Grirnm je že 1.1925 truil, da bo Evropa doživela še zelo burna leta Opozoril je zlasti na opozicijo med Uranom in Saturnom, ki je vladala 1. 1918., torej v letu, ko so nastale po končani svetovni vojni v Evropi nove državne tvorbe. Ta opozicija napoveduje leta hudih preizkušenj ne samo za Nemčijo, temveč tudi za večino po svetovni vojni nastalih mladih novih držav. Po svetovni vojni nastale državne tvorbe stoje pod razkrajajoćim vplivom opczic.je med Uranom in Saturnom. Odvisno je od drugih dobrih ali slabih »rojstnih* horoskopov teh držav, kako se bo pokazal učinek opozicije. V* splošnem so bile torej nove di-žave ob nastanku pod vplivom opoJcije, ki je določila usodo teh držav v bodočnosti. Opozicija kaže na velika secialna presnavljanja, na iskanje novih oblik v socialnem, kulturnem in gospodarskem življenju. Posled.ce take opozicije so v splošnem vsemogoče politične motnje, nemiri, puči, nihanja in spremembe. Vodilni ljudje si prizadevajo izvesti velike in pomembne reforme, toda premagovati morajo velikanske težkoče. V političnem življenju se vpliv opozicije kaže v obliki krLie v parlamentnrr.cm življenju, razdora med strankami in ustvarjanja novih političnih skupin. Opozicija v splošnem tudi ni naklonjena vodilnim osebam v polit-ki, gospodarstvu, itd. Francija Usodo Francije Je astrolog Grimm razbral po noroskopu za 1. marec 1871, ko je bila odstavljena dinastija Napoleonov in končnoveljavno proklamirana republika. Po konstelacijah v tern horoskopu Je Grimm ugotovil, da ljubi francoski narod mir, da ni na sebi bojevit narod, marveč mu more samo dobro premišljena propaganda vzbuditi bojne instinkte. Več aspektov v horoskopu Francije kaže na to, da bo država Se dolgo uspevala In živela v blagostanju ln ustvarjala v kulturi, da se bodo njeni sloji vedno zedinili, ako bo potrebno, ter da si bo Francija znala pridobiti ugled ln Spoštovanje v inozemstvu. Opozicija med Saturnom in Jupitrom pa kaže na to, da bodo Francijo pretresale politične in finančne krize. Zanimivo je, da stoji v horoskopu Francije Saturn v 11. polju, kar kaže na to, da bedo Franciji v stiski vedno pomagali s starejši piijatelji*. Grimm meni, da prideta v poštev pri tem Anglija in Amerika, ki sta kot državi mnogo starejši tvorbi kot francoska republika. Francija bo še dolgo živela, pravi Grimm, toda vrhunec njenih uspehov v politiki, gospoda -stvu in kulturi bo kmalu dosežen in v bodočnosti 3e bo manjšal ugled te »velike na< ljec. Glede na usodo v posameznih let'h v življenju Francije Giimm nI napovedal, da bo Francija 1. 1939 v vojnem stanju s kako drugo državo. Kakor je znano, ni nobeden od znanih astrologov napovedal vojne, ki sedaj besni v Evropi, nekateri so pač napovedali nenavadne dogodke za 1. 1939 toda Izrecno vojne ni nihče napovedal. Grimm pa je napovedal možnost vojne med Nemčijo in Poljsko, kakor bomo videli v poglavju o usodi Poljske. Pač pa je Grimm napovedal vrsto zelo ugodnih let za Francijo, in sicer z 1. 1938. S tem letom se prične doba mirnega razvoja na vseh področjih, v katerih vodi Francija mirovno politiko, kar velja za leta od 1938 do 1. 1950. Katastrofalna bodo za Francijo po Grimmu šele leta 1968—1971. L. 1969 bo zmagal v Franciji r eosociallzem, torej neke vrste fašizem 1 >-»••»»•«#»%... ki do trtumflral tudi v ostalih evropskih državah, ln l. 1970 bo šele ustvarjen popolen sporazum med evropskimi narodi, ki se bodo združili v Združene države Evrope. L. 1971 pa bo JFrancija doživela državno hi narodno katastrofo z mednarodnimi posledicami. Ponosna Francija bo razpadla, 1.1975 se bo rodila nova Francija, ki bo pa mnogo manjša ln neznatnejša. Rusija Rojstni horoskop Sovjetske Rusije je po Grimmu zelo nesrečen horoskop. V njem Je mnogo preveč kvadratur In opozicij, da bi motila ta državna tvorba dolgo Živeti. Od devetih planetov pa jih Je kar sedem v tako zvanih trdnih nebesnih znamenjih, kar kaže na žilavo življenje. Po Grimmu Je ustava Sovjetske Rusije taka, da ne more živeti ne umreti ter bo po nekaterih znamenjih sodeč nasilno odstranjena. Konstelpclje v horoskopu boljševiške Rusije kažejo na trajne notranje krize ln na končni polom državnega socializma na notranjo revolucijo. Pozicija Venere ln Jupitra kaž? pa na dlplomatične uspehe, podpira mednarodne odnose ter ugodno vpliva na politične in gospodarske zveze z inozemstvom. Prostor uspeha za sovjete leži na zapadu in na vzhodu. Imajo tudi prijatelje med narodi in deželami, toda prijatelji in zveze niso tako mogočni kakor aovražnlkl. Aspekti kažejo, da ima Rusija svoje največje odkrite sovražnike v ino-aemstvu, tajne sovražnike, ki so neprestano na delu, pa tudi doma. Po horoskopu Je soditi, da caristlčne ideje v Rusiji ne bo mogoče Iztrebiti in ds Je narod sovražnik sedanjega režima. Vse kaže. da bodo monarhisti naposled le prisil zopet do oblasti. češkoslovaška Napovedi astrologa Giimma so zanimive eiede češkoslovaške. NI napovedal, da bo Češkoslovaška 1.1939 pod nemškim protektoratom, da bo pa to leto kriza na vrhuncu pa je uganil z napovedjo pred 14 IstL Grimm je napravil rojstni horoskop češkoslovaške republike ln je pred 14 leti napovedal, da ima republika bodočnost. Po konstelacijah v horoskopu Je Grimm sodil, da ima republika agresivne težnje, dve konstelaciji pa kažeta, da republika ne bo nikoli vodila prave vojne, marveč bo vodila vedno »mirovno« ekapanaijako politiko, s katero bo sčasoma dosegla velike uspehe. Na vojno ne kaze noben aspekt, če bi pa bila republiki vojna vsiljena, bi republika vojno dobila. Horoskop kaze nadalje, da je narod delaven, priden in stremi po napredku ter ga tudi doseže. Glavno prizadevanje vodstva republike bo, Je napovedal pred 14 leti Grimm, da o jači svojo a rman o in Jo ima vedno pnpra.ljeno. rtepu olika bo vodila tudi uspešno politiko vezanja z drugimi državami, in sicer z državami na zapadu, severu in jugu, ter bo s tem zelo pridobila na ugledu in moči. Gospodarske težave bo republika premagala in bo postala gospodarsko močna drŽava z razvito industrijo ln trgovino. Marljivost naroda bo krepko podpirala prizadevanja vlade. Nefcau.. aspekti kažejo na to, da bo iepublika kot taka dolgo živela. V prvih 20 letih obstoja življenje v republiki ne bo poteklo brez trenja in motenj. Večina aspektov kaZe na uspehe na vseh področjih gospodarskega ln kulturnega Življenja čeli oslov akov. Neptun stoji v horoskopu Češkoslovaške v 5. polju ter Je v kvadraturi s Soncem in Merkurjem, kar kaze na motnje v oolitičnem življenju republike zaradi »salonskega« boljševizma. Ta konstelacija povzroča vladne krize. Svojo splošno prognozo o češkoslovaški končuje Grimm takole. »Marsikateri minister in prezident bo odstopil m na tak ali drugačen način izginil s svojega delovnega poprisča. toda to bodo le kritične epizode v sploSno ugodnem razvoju države Mlada bo prcZivala vse otrošk" bolezni in srečno premagala pozneje vse krize ln zamotan osti. Sledijo napovedi astrologa Grimma za posamezna leta. Za 1.1937 je Grimm pred 14 leti napovedal: V letu 1937 se bo kriza v OSR zaostrila, toda vlada bo obdržala oblast in njena moč zraste. Za leto 1938 je napovedal: V letu 1938 se bo kriza nadaljevala v vojaških krogih. Vlada si utrdi oblast s pomočjo vojaštva, toda do resnejših konfliktov ne pride. Za leto 1939 se je glasila napoved: v letu 1939 doseže kriza vrhunec in prinese revolucijo v malem, tako da se dosedanja vlada strmoglavi in na čelo države pride drugi poglavar. Gospodarska kriza se poveča, češkoslovaška republika preživlja svoje najhujše čase. parlament je razpuščen, političen kaos vlada, spremembe ln izmenjave na mnogih vodilnih mestih. Napeto razmerje do inozemskih velesil, boj na vse strani, odpovedi pogodb, prekinitev dosedanjih zvez. Pokaže se potreba po novi orijentaciji, toda tej se zoperstavijo velike težkoče. Kriza ln spremembe trajajo še v 1.1940. Osebe v vladi, ki ne morejo obvladati težkoče, odstopijo znova. Tudi 1.1941 ne prinese bistvenega zboljšanja, toda vendarle že možnosti za zboljšanje. L. 1912 prinese popuščanje krize, omogočeno Je Obnovitveno delo, toda šele 1. 1943 se položaj v splošnem zboljša, obnovitveno delo se izvrši z uspehom. L. 1944 bo država iskala nove zveze s tujimi državami, kriza je končnoveljavno premagana, državna barka plava po novi poti ln v sledečih letih se republika zopet ugodno razvija, V marsičem se 1e lanska in predlanska napoved za češkoslovaško izpolnila. Avstrija Horoskop bivše Nemške Avstrije kaže mešanico najboljših in najslabših konste-laclj. Aspekti kažejo, da avstrijski narod ne bo živel v najboljših razmerah in da bo svoje nezadovoljstvo pokazal tudi v bodočnosti. So nekatera znamenja, da bo vlada obdržala vajeti v rokah, toda Se več Je znamenj, ki kažejo na močan proces razkroje vanja republike. Ta proces se ni dokončan, je napisal Grimm L 1925., toda neke teritorijalne spremembe so neizbežne, pri čemer lahko mislimo na možnost, da se bo republika priključila na druge dežele ali države, tako da bo avstrijska vlada obdržala le deloma svoje oblastvene funkcije, morda kot pokrajinska vlada ali kaj podobnega. Kot samostojna in neodvisna država pa Avstrija v dosedanji obliki ne more za daljšo dobo obstati. Avstrija se bo tudi soclalizirala. Kot samostojna drŽava ne bo nikoli v vojnem stanju z drugo državo. Poleg demokratičnega in republikanskega gibanja je v državi močno tudi jno-narhlstično gibanje. Monarhistična ideja je v Avstriji tako močna kakor v Nemčiji ali Rusiji. Nove kralje imamo pričakovati v teh državah, ki bodo imeli pa drugačno oblast kot prejšnji kralji ln cesarji in bodo vlad sli nad narodi z drugačno razredno strukturo ln s novimi pravnimi odnosi. Za posamezna leta je Grimm napovedal za Avstrijo takole usodo: L. 1939: V splošnem ugoden razvoj. Osebne ali drugačne spremembe v vladi. Značaj vlade se spremeni ob sodelovanju ljudstva. L. 1940: Politične motnje. Neugodne razmere za vlado, boljše za narod. L. 1941: Resne politične motnje za narod in za vlado. Tenke razmere in usodni dogodki. Spremembe v vladi ln narodnem zastopstvu, politična pregruparija, slabe gospodarske razmere ln slabi odnosi do drugih držav. L. 1912: de vedno trajajo politične in gospodarske težkoče, vendar je opaziti znake za zboljšanje. I 1943: Zboljšanje razmer ln ugoden nadaljni razvoj. Madžarska Horoskop Madžarske kaže na uveljavljanje volje naroda. Zavladal bo socialističen duh v smerni obliki ln socialist ran je države se bo izvedlo, ne pod tujim vplivom, temveč se bo razvilo v državi sami. Odnosi do sosednih držav bodo dobri ln tudi do zvez s drugimi državami lahko pride. Z nekaterimi sosednimi državami bodo nastala od časa do časa trenja. Tudi Madžarska as trajao ne bo mogla obdržati kot samostojna država. » Astrolog Grimm ugotovi nadalje, da horoskopi več novih držav v JEvropl kaze jo , na to, da se bodo države združile v nove večje državne tvorbe in domneva, da se to utegne zgoditi v obliki Združenih držav Evrope ali Panevrope. Pri napoveulh za posamezna leta je Grimm o Madžarski napovedal za L1931* v spjosnem srečno leto z napredkom li. mirnim razvojem s izjemo nekaterih motenj. Za L 1940 napoveduje politične motnje in novo socialistično vlado. Za L 1941 napoveduje politične nemire, ki zadevajo predvsem vlado Madžarske, spremembe v vladi in smrt nekega voditelja ali atentat V nadaljnjih treh, štirih letih se bodo razmere ustalile ln v deželi bo zavladal mir. Jugoslavija Izredno ugodna je Grimmova napoved za Jugoslavijo, o kateri piše: Jugoslavija je bila ustanovljena 1. decembra 1918. Tega dne so bile zvezde Jugoslovanom naklonjene. Aspekti so za vladajočo dinastijo zelo ugodni in država ima veliko bodočnost. Njem odnosi do drugih držav bodo dobri in ugodni, nacionalni razvoj je zagotovljen, prizadevanja naroda ln vlad so pod ugodnimi zvezdami, ugled države raste, njena vojaška tnoč je čedalje večja, Slovan se vzdrami in tvori velesilo bodočnosti na vzhodu, Jugoslavija je del te sile. Panslavizam in socializem se združita v nepremagljivo politično moč pod monarhlčnim režimom. Blagostanje naroda se bo povečalo, finance se bodo zboljšale, trgovina in promet bosta cvetela in država koraka v srečno bodočnost. V napovedih za posamezna leta o usodi Jugoslavije beremo: L. 1937: Mirno leto. L*. 1938: Povečano blagostanje s zakladi prirode. Nemiri med narodom, nezadovoljstvo ln prepiri, toda vlada vzpostavi mir. Vlada v močni opoziciji, toda ne poaebno priljubljena med narodom. L. 1939: Mirno leto s povoljnim razvojem in ugodnimi razmerami. L. 1940: Vzpon v gospodarskem življenju. Na diplomatskem področju neznatni neuspehi, v splošnem pa ugodno leto. L. 1941: Mirno leto z ugodnim razvojem. L. 1912: Mir. Napredek. L. 1943: Dobri vplivi za narod ln za gospodarstvo, manj ugodni za vlado, politične motnje, spremembe v vladi. L. 1944: Nemoten napredek. L. 1945: Ugodni vplivi za napredek in u- spevanje. L. 1946: Zelo ugodne razmere za narod in vlado. Mir in sloga rned obema. L. 1947: Ugodne razmere in splošen napredek. Lt. 1948: Mirno leto. L. 1949: Miren razvoj. L. 1950: Splošno uspevanje. Napredek in dobro gospodarstvo. Tako naprej do leta 1954 napoveduje Grimm srečne čase v splošnem za Jugoslavijo, leta 1955. pa kažejo aspekti na pričetek gospodarske in politične krize ter celo na možnost vojne. Kritična doba bo trajala do leta 1964, ki bo kritično leto z velikimi spremembami, v nadaljnjih letih do leta 1975 pa se bodo razmere ustaMle in država se bo nadalje ugodno razvijala. Finska Glede Finske je astrolog Grimm že pred 14 leti povedal, da je bila drŽava ustanovljena v zelo nesrečnem dnevu dne 6. decembra 1917. Aspekti tega dne kažejo na skrajno razdiralne vplive, tako da'je upravičeno vprašanje: Kako dolgo bo ta država se obstajala? Bojim se, odgovarja sam sebi Grimm, da ne do?go več živela. Kvadrature v horoskopu Finske povzročajo razdore med ljudstvom ln vlado, revolucionarna gibanja hi nemire, agitacijo Inozemskih sil in najbrže tudi vojno, s katero bo Finska zopet izgubila svojo samostojnost, ali pa veliko revolucijo, s katero se bo vladni sistem v državi spremenil in bo morda pretvoril republ:ko v monarhijo. To bi bila Se srečna rešitev! Toda druge konstelacije kažejo na to, da ne bo mogoče odvrniti nevarnosti, da se Finska priključi in podredi neki drugi državi. V kateri meri se bodo izživeli nesrečni vpMvi, to bo pokazal čas. Krize pa bodo vsekakor ovirale razvoj države in samo nova polit'čna tvorba lahko spremeni zlo usodo te države. Za posamezna leta usode Finske Grimm ni anaMz*ral, njegova napoved ored 14 leti za Finsko je bila sp'ošna, vendar je predvidel možnost vojne in v glavnem nesrečno usodo malega severnega naroda, ki se prav zdai bori za svojo svobodo in neodvisnost. Tudi za ostale ba't'ške države, kakor za Leton°ko, Estonsko in Litvo, Grlmmov horoskop ni pokazal nič razveseljivega. Podrobne prognoze za te države pa Grimm ni mogel podati, češ da nima na uporabo vseh potreb-«ih podatkov. Glede Lefonske 1e napovedal njen korec kot s^nvstojne državne tvorbe za leto 1934 s pripombo, da ta dogodek nastopi lahko nekaj let pozneje. Italija V horoskopu Italije J* videti, pravi Grimm, da glede te države učinkujejo razkrajajoče in ohranjujoče sile hkrati. Najbolj radikalne socialistične struje bodo v Italiji končno zmagale, toda iz najhujšega se bo država vedno rešila. Vlade bodo vedno sprejemljive za demokratična in socialistična gibanja, ni več daleč čas, ko bo v državi popolnoma zavladal neosocalizcm, to je nacionalni socializem. Splošen razvoj pa bo tekel kljub temu ugodno naprej in se ne bo končal s katastrofo. Kritični časi ne bodo državi in narodu prihranjeni, toda voditelji jim bodo kos. ItsJIja je moderna drsava v vsakem pogledu, ima izglede za uspešno politiko nasproti Franciji in južni Evropi tsr v S red ore ml ju. Kot meščanska zajednica se bo Italija se povečala. Italija bo rasla, kakor nihče zdaj ne more niti slutiti, preživela pa bo seveda krize in bo menjavala obliko in sisteme. Vlade bodo večidel delovale v soglasju z narodom, Id bo prizadevanja vlade podpiral. Tudi na gospodarskem področju se bo drŽava vedno dvignila po časih krize ln depresije. Odnosi do sosednih držav niso vedno najboljši in posebno v zunanji politiki je mo- goče spoznati machlavellistlčne nazore. V sledečih 50 letih bo Italija doživela razen nekaterih kriz tudi velika uspehe. V bližnji bodočnosti smatra Grirnm leto 1941, in sicer Jeseni tega leta, kot kritično leto aa Italijo, zelo kritično pa utegne biti za Italijo tudi leto 1950. Portugalska Portugalska ima zelo slab horoskop. Vse konstelacije Portugalske kažejo na razkroj republike, ki se bo dogodil prej ali alej. Portugalska bo doživela velik preobrat in Do dobila na ta način »pametnejši« horoskop ter bo obenem obdržala svojo neodvisnost, ali pa bo prišla pod protektorat ali kaj podobnega neke druge države ter bo prenehala obstajati kot samostojna državna tvorba, Romunija Tudi Rumunlja nima dobrega horoskopa, Po konstelacijah sodi Grimm. da Rumunlja ne bo vedno samostojna država, temveč se bo v politični topilnici razkrojila in prenehala samostojno živeti. Pred političnim uničenjem ali absorbiran jem bi Rumu ni j o morda resi i a le notranja revolucija, ki bi dala državi »drugačen« horoskop. Vsekakor grozi ar Za vi velika nevarnost v kakršni koli obliki Tej nevarnosti se bo država lahko izmikala do leta 1950. delj pa to ne bo več mogoče. Pred 14 leti je Grimm napovedal, da so za Rumunljo kritična in nevarna leta 1934. 1937 in 1948. dobra in ugodna leta pa 1926, 1938 ln 1939. Bolgarija Glede Bolgarije si Grimm z ostalimi astrologi ni prav na jasnem, ker vladajo med posameznimi aspekti v horoskopu te države velika nasprotja, pač pa Je videti, da bo morala država prestati številne politične bolezni, večkrat bo obstoj države na kocki in obstoji možnost, da se Bolgarija ne bo mogla protiviti velikemu splošnemu politčnemu procesu stapljanja v nove državne tvorbe. Švica Sodeč po horoskopu bo 8 vi ca še dolgo obdržala svojo posebno državno obliko ln samostojnost, njena bodočnost bo velika ln lepa. Vrhunec svojega političnega vpliva bo d vica dosegla leta 19*2 Pred letom 1975 se tej državi ni bati večje nevarnosti, šele 17 ali 20 let po tem letu utegne nastati katastrofa tudi za Švico glede njene samostojnosti in neodvisnosti. V splošnem kritična leta za Švico so po Grimmovi napovedi pred 14 leti leta 1933, 1947. 1918 in 1963 srečna in ugodna pa leta 1931, 1932, 1943, 1944, 1955 in 1967. BsZglja Horoskop Belgije ka^e nekTtere aspekte, zaradi katerih je morala Bč11a. mm 19 20: Nac. ura. — 19 40: Objave. — 20: Maane-dne pesmi ob spr«*«-nHevan1u harm^ike. (Poidka Zupanova, A. Stanko). — 20 45: Repro^"Hren -koncert elT^fonične _ 23: Napovedi porodi a. — 22 13: Za dober kt-mee Igra radijski orkester. Konec ob 23. url Pttek, B. januar*. 7: Jutrnjl poavVav. _ 705: Napcve-dt, poročila — 715: Pisan vetvVk veselih zvokov (plošče), do 7.43: — 12: Po nase zrn neše (rJoače). — 13: N««poedl — IS 02: OpoVa«sld koncert rarlMskesa orkestra. — 14: PoročUa. — 18: Ženska ura: Zakal zahtevamo veHno pravico ( a rv^a Vorle). — 18 20: Preženlmo ekr*rJ (rk>-Me). — 18 10: FVancoSčma (dr. Stanko Le*>en). — 18: Napovedi, poročila.. 19 20: Nac. ura, — 19 40: Objavs — 19 50: Zvo-ntenje. — 20: O sorutnU politiki (dr. AL Kuhar). — 20 30: Msutfel: M»r1j s rizung » > S.— loienjski cviceS s » 10 — Portugalka » s 10.— » sladka > » a.— laooičnlk sladki » > s.— tramlnec > » lj- lingaC » » ut- tganjo: iroptncvec s 9 it. — siivovka > 9 14.- onnjevec s 9 s4.- rum 9 9 M>- jut ovnlčai 9 9 iO,— RAzno Beaeda SO par lave k poeeDej Najmanisi ^neeen •» um ZAMRZNJENE VODOVODE tali oi ez razkopavanja zidu z elekuičnim aparatom Avgust Cokert. klepar vodovodni Instalater — Giegorcičeva 5 — tel 24-70 52 T HALO t Tri dni domače zabave v gostilni Rohne. 3573 KAM NA SILVESTROVO? Na vogal v Trnovo, kjer dobite dobre krvavice ln dobro kapljico. — Se priporočata Tinko ln Mica Mendušič. 3564 afrsia jediiai Se priporoča tfuitet« J J era j. i asi MinKt* v ueniC. Ljubljana Sv Petra c 38. IH i V h A K O v ks1mo fUtllHiVO Se vedno po starih cenah do oavija v moderni in solidni izdelavi tvrdka »Oprava«. Celov ska 50. Sprejemajo ae naročila 00 1 50 PAK KMLANJt ^Zuriranje. vezenje tavea. perila monogramov gum mm Veliks ZMiogs perja po 7 — din »Julijana«, Uosposvetaka c. 12 8 1 ZA VSAKO PRILIKO najboljša ln najcenejša oblačila si nabavite pri P R E S K E B 8 v. Petra cesta 14. PENSION z gostilno v lepem prometnem kraju Gorenjske, v neposredni oližini Bleda oddamo v najem s 1. majem 1940. Ponudbe poslati pod Šifro »Pension« na upravo tega lista. 3542 novo leto zeli cenjenim odjemalcem Cvetličarna „Split4* (Benedlk Ivanka) LJUBLJANA, Frančiškanska 8 POSEST Seseda 50 par lave* oosehej NaimaniS* snese* h um PRODAMO LEPO VILO takoj, ali pension na Gorenjskem (eno uro do Radovljic* ln dve uri peS do Bleds). 11 sob. garale, gospodarsko poslopje, elektrika in vodovod. — Ponudbe na upravo Si. Nsroda pod Šifro »Pension«. 355? S LUZB E Seseda 90 par da ve s posebej NaimaniS) sneeeS a- '»n 1SCEMO ZA TAKOJ 20 kuharic, 80 hišnih deklet. 10 mlajših natakaric. Na razpolago dovolj služb proti dobrim plačam v Zagrebu ln izven mesta. Pismen odgovor 2 din. Izv Jest iona i služrnskl zavod B»ttl Szeldner, Zagreb Gajeva 27. 3558 PROD Beseda 50 par davek posebej NajmanjSt zneeek s. - Din fcNO JUG0G6ACIKA SV. PETINAM MALI AVTO itirlsedežen — vožen 20 tisoč km, kot nov, rabi 8 litrov bencina — in dve novi snežni pnev--natiki 4.50x17. proda za gotovino Sustič, Ptuj, Na Tratah 7. 3565 OREHOVA JEDKC A nova sortiran cvetlični med ln nedico dobite najceneje v 51 £U AR NI .tiiMlana Zidoveka al 6 481 ZAJAMČENO SVEŽA JAJCA 720 komadov din 730. I.a suhe alive 10 kg din 57.—, 50 kg din 225—, jedrca 10 kg din 200.—-. Teli orehi 50 kg din 205 - franico voznina razpošilja G. Drech-sler. Tuzla. 3553 ■NHili:a Beseda 50 par davek posebej Najmam&t sneeek H Din POLNOJARMENIK 24 co! ftirok. vertikalni, v dobrem stanju, sposoben takoj za delo. kupimo Javiti na naslov Tkaonica Vrbas, KlaSntcs Banja Luka. 3549 w I "DRAVA., Zavarovalnica za malega človeka MARIBOR — Aleksandrova cesta Stcv. 14-1 Zavaruje: za slučaj smrti, doživetja, dote In rente (penzije) Zavarujte pri domači zavarovalni zadrugi! Glavna podružnica: - « I v, Subotica, Manojlovlčeva št, 5 (v lastni palači) NAJLEPŠE BOŽIČNO DARILO Ravlfen? ZGODBE BREZ GROZE Klabund; PJ0TR RASPUTIN RavMenr ĆRNA VOJNA Thimnson; SIVKO Malerieva: RUDARSKA BALADA Broširana knjiga stane 10.—- din. Vezana knjiga 'tane 15.— din. ZALOŽBA »CESTA? LJUBLJANA — KMATUCVA d L. s SILVESTROVO bone obhajan ▼ GOSTILNI »PRI LOVCU« Cesta 29. oktobra (Rimska) — vogal si. t Zadovoljno ln srečno novo leto 1940 iell vsem cenjenim gostom Daj-Dam HHLOTHHHHHHHHI al V. STROJI NAJNOVEJŠI OTR. VOZIČKI MOTORJI T R 1 O I K L 1 S 01 V. STROJI N igracni vozički, sklrojt. avtomobilčki, kolesni deli TRIBUNA F.B.L. LJUBLJANA arlovSks c 4 — Podružnica: Maribor. Aleksandrova 26 Ceoisi Crankol Jugoslovanske tvornice gume družba z o« z« Kranj Lekarna Mr. M. Rauch kaanj Mestni trg M. BERDAJS ; LJubljana, Miklošičeva 6 — Maribor, Vetrinjska 30 želi vsem svojim cenjenim odjemalcem srečno in veselo novo teto! L nobenim drugim reklamnim sredstvom ae morete doseči ena* aega učinka, kaAof > caeopienim ogiaeom. cigmt delokrog }e neomejen. Caaopla pride v vsako hiso to govori in--v no deaetttaocem uuteljev. Krtino oglašanje v velikem dnevniku Je najuspeSneJSa investicija. k) prinese « o r I e t trgovcu ln kupca. v v sem svojim cenjenim odjemalcem se za doslej izkazano zaupanje najlepše zahvaljujemo. S prošnjo, da nam ostanejo naklonjeni tudi v bodoče, jim želimo prav srečno in veselo novo leto! TOVARNA KRANJSKEGA LANENE CA O L JA tN F t RNEŽA L J U B L J A NA 00 DOLOF 99 BRZOJAVNI NASLOV: »OVO MESTO — TELKTON STKV. TI dolenjska opekarni aka komanditna dsužb a, pbe0na psi novbm mestu 10 »SLOVENSKI NARpD« Btev. 21 i Kitajski Napoleon Vu Pej-fii umrl Bil Je redka izjema med kitajskimi vojskovodja poitm, svoje General Vu-Pej-fu V Pekingu Je umrl nedavno maršal Vu Pej-fu, ena najmai kantncjšlh poatav stare Kitajske, nebeske države, ki nikoli več ne bo vstala lz preteklosti. To je bila fevdalna Kitajska, v kateri je bil marSal Vu Pej-fu pred petdesetimi In šestdesetimi leti herojska postava. Ko so leta 1921 na veliki kitajski univerzi glasovali kdo je največji sodobni junak kitajske zdodovlne je Vu Pej-fu le malo zaostal za očetom republike Sun Jat-senom. Dobil je namreč 304 glasove. Sun Jat-sen pa 337 glasov To je bilo V času. ko je bil cankajšek se agent borznega senzala v Sanghaju. Vu Pej-fu je bil rojen leta 1873 v sveti provinci santun, na obali, kjer so Japonci 1. 1894 razbili s premočjo modeme tehnike večje toda okorno kitajsko brodovje. Ta dogodek je bil menda najvažnejši v Življenju poznejšega maršala. Vtisnil se mu Je globoko v spomin in v srce, kakor da mu je vžgal vanj znamenje narodne sramote. Vu Pej-fu je strnil mnogo za to, da bi ta sramotni žig izbrisal. Z visoke Sole k vojakom Že kot mladenič Šibke postave ln čudnih oči jantarjeve barve, — Kitajci imajo navadno črne oči — se je hotel posvetiti znanosti. Z odliko je napravil sprejemne Izpite ln dovršil studije, toda dvakrat je padel pri doktoratu filozofije. To ga je močno potrlo. bil je ves obupan in odločil se je v stiski za vojaako karijero, hoteč nadomestiti v nji to, kar se mu ni bilo posrečilo na visoki General Cansoltn golf. To nI bil majhen skok v globino od poklica, ki spada med najvišje, toda kaste, po mnenju Kitajcev Se najnižje. Se nedavno so namreč smatrali Kitajci vojake aa nekakžnega roparja. Ko je Cankajšek pozneje organiziral pravo vojsko je moral nadomestiti besedo vojak s novo besedo bojevnik, da je Izbrisal ta sramotni pečat Moderni satrapi Vu Pej-fu je bil kot Študent navezan na podporo svojega brata, trgovca z opijem. V vojaški službi je napredoval zelo hitro, toda ostal je v senci enega Izmed vojaških guvernerjev, tuhunov, kl jim je bila takrat poverjena uprava kitajskih provinc, in kl Je večina Izmed njih smatrala poverjena jim ozemlja za svojo satrapijo. Guvernerji ao po mili volji Izkoriščali in lzmozgavah ubogo ljudstvo. Takrat se je govorilo, da tuhuni jedo province. Tuhun sečuanske province je imel takrat pobrane davke do leta 2.000. Tako zvani vojskovodje se niso prav nič razlikovali od poglavarjev razbojniških tolp. ki so zdaj pa zdaj navalili s svojimi hordami v njihove kraje in jih lzropall, če ao btH dovolj močni. Prebivalstvo ptotlnce Je bilo proti temu brez moči In s Jobovo potrpežljivostjo Je prenašalo ropanje enih in drugih. Takrat Je postal Vu Pej-fu narodni Junak ta tvorec prave vojaške tradicije. Skrbel Je, da so njegovi vojaki dobivali plačo, vsako ropanje Je pa kaznoval a smrtjo. Nekoč ae Je zgodilo, da al Je moral Izposoditi 5.000 dolarjev aa izplačilo vojakom iz blagajne železniške postaje. Postajenačelnik bi al ne bil upal odkloniti niti rekvizicije in Je Imel v tem pogledu bridke Izkušnje. Proti običaju kitajskih generalov Je Vu Pej-fu a lastnoročnim pisanim aktom obvestil o tem posojilu prometno ministrstvo v Pekingu in čez nekaj dni je zopet lastnoročno vrnil poetaJenačelnlku posojilo v srebru. Vojak odklanja ' politično oblast Kot divizijski poveljnik je krenil Vu Pej-fu leta 1920 lz srednjih provinc, zavzel je Peking In vrgel vlado skupine Aneru. kateri je očital, da je Japonizlrala Kitajsko. D1-vizijonar. držeč se načela Kitajska Kitajcem bi bil lahko postal diktator svoje domovine, toda vrnil se je v provinco svojega tuhuna, kateremu je prepustil tudi slavo osvoboditelja. Toda kitajska mladina je vedela svoje ln v velikih množicah ae je pri glasala pod njegove zastave. 8 slovesom jaolanskepa Napoleona je mogel potem uspešno nastopiti tudi proti Canaollnu. nekronanemu kralju treh mandžursklh provinc, ko je Canaolln prekoračil kitajski zid Dr. Sunjatsen ln poskusil zasesti zmajev prestol v Pekingu. Leta 1922 je znova krenil lz svojega sedeža v srednji Kitajski in porazil mand-Žurakega leta tako temeljito, da je bil Can-solln srečen, ko je prišel nazaj v Mukden. Pa niti takrat ni iztegnil Vu Pej-fu roke po oblasti. >Vojak sem, Je dejal ln moje dolžnosti so vojaške«. čansolinova revania Na politike je gledal s vlaka, o njih je trdil, da so cirkuški klovni, ki skačejo z enega konja na drugega, kateri jih pač bolje nosi. Njegove slabe stvari so bile močan konjak, staro nagnjenje k filozofom, kl jih Je rad zbiral okrog sebe ln jim zaupal svoje vojskovodske vloge, ter preveliko zaupanje do podrejenih v deželi, kjer so bila izdajstva na dnevnem redu. Ce bi ne imel teh slabih strani bi mu najbrž Cansulln ne mogel do živega. Tako je pa dve leti koval načrte proti njemu ln v drugI polovici I. 1924 ga je res napadel. Vu Pej-fu ae je bil odpeljal z admiralsko ladjo pogledat ali bi ne mogel presenetiti Cansullna z nepričakovanim napadom na njegovo ozemlje, svojo 250 000 mož bro-ječo vojsko Je pa prepustil pesniku Bel Člen vovu. kl je ostal z njo pri Clnvatao tam. kjer ae konča kitajski zid na obali. V največji stlaki je Izdal kitajskega Napoleona njegov general Fenjusian, ki je Kdor drugemu Jamo koplje • s s V danskem mestu Aalborgu sta si največja sovražnika izdajatelja dveh listov, ki sta obenem njuna glavna urednika, upravnika in kdove kaj Se. V hudem konkurenčnem boju razpisujeta najrazličnejše ankete in si belita glave kako bi drug drugega prekosila. Toda vse prizadevanje jima nič ne pomaga kajti komaj crvi nekaj pridobi, ga drugi takoj prehiti. Ostra konkurenca ima pa tudi svoje debre strani odnosno posledice. Oba lista sta namreč zelo dobro urejevana in zanimiva. Ob otvoritvi jesenske plesne sezone je en list presenetil svoje čitatelje z razpisom lepotne konkurence. Slo je za izvolitev najlepše žene Aalborga. ki naj bi jo izvolili na veliki večerni svečanosti, prirejeni pod Legenda iz St. Denisa Ko so bile 1. 1793 oplenfene grobnice francoskih kialjev v St Denisu, se je razširila med ljudstvom legenda, da se je prikazal dušam mrtvih kraljev ansel in da je vsakega vprašal, ali bi hotel biti zopet kralj in vladati Franciji. Dagobert Je odgovoril: Ne. kajti med desetimi hinavci in prili nj^nci sem nase] samo enega poštenega moža. Moji otroci so razdelil: dedščino in jo razkosali Thierrj I. je izjavil: Moral bi biti najprej opat v St Denisu in kot kralj ozreti se po romarski palici. Pipin je odgovoril: Znal sem premagati Galio. sebe pa ne. Ludvik Nežni je potožil: Moj sin ase Je zastrupil in umrl sem od Žalosti. Karel Veliki je dejal: Sila me je strta, bog me varuj kraljevskega jarma. Hugo Capet je vprašal: Zakaj so aa svetu vasi kralji? Mar nsj zopet vidijo moje vnuke, kako stopajo na morišce Pllip Avgust je pripomnil: Zidje in Albingend so me stsli mnogo krvi. Ludvik Sveti je odgovoril: Koti-eek v nebesih Je vreden več nego celo cesarstvo na zemlji. Ivan Dobri je dejal: Rad bi se srft na zemljo, kar so se naučili tam Karel VI. Je menil: Zmota kraljev upropasti narode. Karel VIL Je priznal: Zakrivil seea smrt Device Orleanske. Ludvik XI. je dejal: Trije zakoni brez dedičev so tri zla brez utehe. Franc L Je odgovoril: Porazil Karla V., ene same ženske pa nisem mogel premagati. Henrik IV. Je potožil: Hotel sem iskati pomoč narodu pa sem našel Ravail-lacov nož. _ Ludvik Xm. Je odgovoril: Vprašaj Rlchelieua ali bi hotel zopet vladati pod menoj. _ Ludvik XIV. je odgovoril: Samo Bog je velik. Massiloo mi Je povedal to. ko sem že ležal v krsti. Ludvik XV. Je dejsl: Postavljal sem morišce zs Ludvika XVI. Ludvik XVI. se Je razburil: Raje spovednlco nego prest oL Ludvik XVII. je predlagal: Zagotovite mi grob, preden mi ponud te krono. Vsi kralji so do zaklicali v en glas: Ne, ne. nočemo nobene krone več. Tedsj Je pa zbudil angel na pokopališču v St Denisu delavca ln ga vprašal, pod kakšnimi pogoji bi so hotel zopet vrniti na svet — Bil sem zadovoljen. Je odgovori delavec — vrni mi mojo bajto, mojo delovno obleko ln naj bo vse tako, kakor Je bilo, nič drugega si m hotel na lastno pest zavzeti Peking. Bel Je bil na obali nenadoma napaden ln tako Je doživel Vu Pej-fu v svoji odsotnosti prvi poraz. Konec fevdalne Kitajske Pa tudi po porazu je dokazal, da Js is drugačnega kova kakor kitajski vojskovodje njegove dobe. Vu Pej-fu ni pobegnil v inozemsko koncesijo, temveč se Je zatekel v aamoatan. trdno odločen ostati v samoti. Dal se je pa se enkrat pregovoriti vojaškemu nastopu, ko ao namreč korakali lz Kantona revolucijonarjl proti severu. Takrat Je bil mnenja, da Je izmed dveh nesreč Canaolln manjša in zvezal se Je z njim, ko je Fenjusljan znova pri bežal in se pridružil komunistični vojski. Združena tekmeca sta porazila Fenjuaiana ln zasedla Peking. Toda Kantone! so si bili ta čas trdno zasidrali *na Janci. proglasili so Nan-k ing aa prestoilco Kitajske, kl Je nad njeno fevdalno preteklostjo v tuhuni vred padel zastor. Vu Pej-fu je prišel takrat prepozno. Modri starec v PekOngu Iz tega je izvajal posledice in od leta 1928 je živel v svoji palači v starem Pekingu sredi knjig In znanstvenih razprav. Vrnil ae je končno k Idealom svoje mladosti. Sključeni star tek v U adici jonainem kitajskem oblačilu s plešasto glavo ae al dal motiti nebenim prevratom, lz svojega samotarstva ae tuui m dal izvabiti, ko ao ga prisil prosit naj sestavi novo kitajsko centralno vlado, ki naj bi uredila nove odnose Kitajske do Japonske. Oblegali ao ga pooblaščenci ln diplomati, postregel jim je s čajem, toda molče je poslušal vse njihove predloge. Samo enkrat ae je še oglasil — ko ao japonski novinarji pomotoma poslali v svet vest, da je bil pridobljen pod Izredno ugodnimi pogoji zanj za sodelovanje z Japonci Takrat se Je pa razjezil in jel preklinjati tako kakor je znal kot vojščak. In v svoji sprejemntel je dal postaviti krsto kot znak najhujše osvete po kitajskih tradicijah, osvete, hujše od atentata. To je namreč pomenilo, da si bo končal življenje, če ga ne puste pri miru z raznimi ponudbami in predlogi. Njegov samomor bi pomenil neizbrisno sramoto za odposlance, kl so prihajali k njemu. Cankajšek Ta čas so pa našli za novo ureditev Kitajske pravega državnika, bivšega Cankaj-škovega zaupnika, zunanjega ministra v njegovi vladi in namestnika predsednika Kuomintana Vančiveja. A bivšega maršala, kl bi bil odložil vse časti ln postal skromen starček.Vu, je položila v pripravljeno krsto naravna smrt. pokroviteljstvom in tudi na račun uredništva. Vse mesto Je bHo navdušeno, prireditev je bila zelo dobro obiskana, program zanimiv in izvoljena kraljica lepote res najlepša žena Aalborga. Kazalo, je, da so vsi zadovoljni, najbolj pa izdajatelj lista. - oda on je bil' obenem najbolj razkačez 1:1 je prav za prav edini, ki ga je sveč* nost razočarala, za kraljico lepote je bila namreč izvoljena hči izdajatelja drugega lista, njegovega najhujšega tekmeca. Čudni običaji Dunajski raziskovalec H. A. Bematitz pripoveduje o nekaterih čudnih ob čajih, ki jih je opazoval med prebivalci gorskih krajev od otoka Nove Gvineje. Mladeniči, ki hočejo biti sprejeti med odrasle vojščak e, morajo napraviti čuden izpit, da dokažejo svojo možatost in neobčutljivost za "bolečine. Upognjene stebls trsta na poseben način na tiraj o in jih do-časi požirajo. To je običaj, ki gs ni se nihče opazoval in prof. Bematitz ga opisuje takole: Mladeniči začno od sredine držeč pri tem oba konca tenkega trsta v rokah. Zvijajo se kakor kače in požirajo stebla, da jim kar oči stopijo iz duplin, tako se davijo. Slednjič spravijo trst v pregibu v želodec in tedaj izpuste iz rok oba konca, ki a svojo prožnostjo raztegneta napol odprta usta v strašno grimaso. Domačini v teh krajih žive se na stopnji lz kamenite dobe in prof. Bematitz pravi, da so ohranile čuden običaj tudi njihove vdovele žene. Ce žena Izgubi moža si gladko obrije glavo, namaže vse telo z glino ln nosi lobanjo umrlega moža stalno a seboj v pleteni mreži. Nov način ribolova Roland Nlchola Je v svojem življenju mnogo slišal a lepotah ribolova. Končno se Je tudi sam odločil ln postal ribič, m takoj prvič Je Imel tako srečo, da hoče zdaj propagirati svoj poseben način ribolova, Nlchola Je namreč opazil v bistrem potoku veliko postrv, U mu Je hotela uiti v tolmun, pa Je po nesrečnem naključju zašla v past — v trohneče pod vodo leteče drevo. Iz te pasti ni mogla uiti ln tako Jo Je ribič ujel kar z rokami. Tehtala Js skoraj tri kilograme. Orgle aa vodni pogon Imajo v —»jajjajaišajgajajakl vasi Gerola dl WaJtelllna. Ta kraj leži v gornji dolini reke Adde, severno od Lago dl Como To so orgle na vodni pogon. Orgle stoje v zidani hišici aa mlinom. V Izbi Je vse polno navlake ln tele ko ae človek bolje razgleda, opazi v kotu stolček ln prednje tipke a pedalom. Vse to je Is ieaa In če pogleda človek piščalke ee ta bolj začudi, ker so jih polne stene ta strop. Piščalke ao namreč tudi samo is lasa, Ker nimajo dovolj prostora so nekatere dvakrat ali celo trikrat upognjene. Človek bi mislil, da raste no sidu braljaa. *^ Ce pritisneš na ročaj ae začne zunaj vrteti mlinsko kolo, ki požene mehove ln orgle ft*nA Igrati. Izdelal jih je domači cerkovnik, kl je delal potrpežljivo na njih enem let. Na razpolago je Imel samo les m najprimitivnejše orodje. Orgle še niso dokončno izdelane, igrajo pa že Ln njihov glas je zelo prijeten. Cerkovnik sam je igral na nje in zabaval vao vas ne samo s resno, temveč tudi a poskočno plesno glasbo. Mnogi tuji glasbeniki ln godbeniki ao že prišli pogledat te čudne orgle Ln ua nje je igral tudi slavni orglar Bosal Igral je tako lepo, da Je bil cerkovnik ves navdušen. Orgle ao svojega mojstra že Izgubile in zdaj skrbe za nje samo njegove hčere, kl jih lahko radovednežem samo razkazujejo, Igrati pa ne znajo na nje. Kakšen je bil papež Pij XI Njegovo prizadevanje Je Slo v prvi vrsti za depolitizacijo cerkve 2lvlJenje ki vladanje nedavno umrlega Papeža Pija XI. je opisal nemški novinar Josip Schmidlin v četrtem zve/ku svoje »Zgodovine papežev najnoveiše dobe«. Knjiga je izšla te dni v Miinchenu v založništvu Kdsel in Pustet Pij XI je bil karakteriziran kot papež encikl k, konkordatov. misi i in katol ške akcije. In ta karaktristika res v veliki meri izraža njegovo glavno delo Schmidlin vidi v pontifikatu Pija XI dva glavna elementa. Prvi je bil organizatoričen in pečal se je z izgradnjo katoliške cerkve proti modernim političnim strujam. DrugI element je bil pa bolj polem.čen. Puelec.ua prvega konstruktivnega elementa so zlasti lateranske pogodbe ter pomirjenje z Italijo in Francijo. V tem pogledu si je Pij XL znatno razlikoval ob nepomirljiv ega papeža Pija IX. :n Pija X v političnih z.ide-vah in njegov pontifikat je imel v odnosu do posvetnih stru j m držav iren <*-tl pečat. Po Schmidlinovem mnenju so b le avtoritativnemu značaju Pija XI dok ij blizu avtoritativne smeri v politiki in po krivici so videli v njem odločnega idejnega nasprotn ka fašističnega svetovnega nazora in faš stične družbene organ iz^ciie*. To mu je tudi olajšalo pomirienie i italijansko državo odnosno sklenitev lateran-skih pogodb Drugi znak nlegoveffa pontifikata 1« prizadevanje glede deoolirizaciie cerkve in duhovščine ali lahko bi rekli katnlicirma vobče Ta težnja se Je pokazala zlasti v katnliSki akcHi Papežu se 1e rd^lo dr* 1e v avtoritativni in proti demokrat čni državi sploh priporočljivo in koristno ra cerkev odpovedati se vsakemu poltičn^mu udejstvovanfu. V parlamentarcih Hržav h se mu te zdelo sodelovanle kato'i*ke duhovščine ln laiikov neiroeibno. toda katoliška pol't^čr»a stranka v n1«er»v'h < č^h ni bHa raže!lena S^hnvd^n nravi d** vi-dHo Hndie no krviH n^rt^čnn vvtV v Vn*oti5ki akciH in v odločni odklordtv« tv>-litične<*a fn soo'atneffa ktirra t\eva JrYT| Pij XT *e raffovarial nepolitične laV-o bi rekli celo profnoVtičn** eme»T»ro*nr> kot l^n'^m kot nrf-Tn*i«*^"^r>|e ra Tv^TTv'rm^'o ohn'm«'"'"ip ">>-Ht'čo'h 'nnrnv. ki «o b'11 o» fa%Htl 7 r>ct-^. ml OeTV»*<*T'": r»V !"Hav?»rot V%*eH oV» Vrs->r»u n{»rrr>ve<*» *'vt*<*~*a S^rnMMn vin11 v o^n-Uf*afu PMa VT en*-med vrhuncev moderne zgodovine pa peš t va Razburljivost Gustava Adolfa II. Med glavne poteze v. značaju slavnega švedskega kralja Gustava II. Adolfa je spadala njegova razburljivost Kralj je zelo dobro poznal to svojo slabo stran ln prizadeval si je, da bi se premagal, pa se mu to nikoli ni v polni meri posrečilo. Nekaj zanimivih dokazov o tej kraljevi lastnosti priobčuje Nlls Ahnlund v knjigi »Gustav Ad"lf kralj švedski«. Tako se je na primer seznanilo a to kraljevo lastnostjo odposlanstvo estonskega plemstva, ki je prispelo sp mladi 1629 v Stockholm. da bi se pritožilo kralju v raznih zadevah. Neki član odposlanstva je pozneje pripovedoval: Morali smo pred Njegovim Veličanstvom dolgo stati, zdaj bledi, zdaj zopet zardeli. Drhteli smo ta čas, ko je Njegovo Veličanstvo zelo osorno govorilo z nami ln nam srdito očitalo kot zastopnikom vseh naših rojakov taka dejanja grehe In nečednosti, da bi nas niti pea ne bil povohal, kakor pravimo. Kraljevo razburljivost so spoznali tudi odijoslanci iz Revala 1626. Slo je za tako imenovano malodeželno carino, ki je bila na švedskem sklenjena že pred leti. Reval pa je ni hotel plačevati. Kralj se je selo razjezil ln nazadnje Je odposlancem zagrozil, da postavi pred revalske hiše svoje topove, tako da bo upornim meščanom temeljito zamašil usta. zlasti ko je še mislil, da Je prizadeta njegova čast. mu je polagala razburjenost na jezik zelo krepke besede. tljo m drugim pTenom. ZdravniM pa še niso ugotovik, dali se nema Jiiekcija ne more spram eni U v IMentno ji tuui se nI znano, dali ne morejo zunanji aLi katerikoli drugI vplivi napraviti bakterij aitiv-nih. PoUedovana cpbCutl/ vxjet u rt&.pu«.ie izfvestnih bakterij, pienapomo delo, pie-več mesa ali socivja v hrani, vse to lahko ovira ali pa podpira u&kterijc Amundsenov globus Iz Moskve poročajo, da je dobil ondotni muzej dragocen spomenik iz zapuščine slavnega norveškega polarnega raziskovalca Roalda Amundsena, moža železne volje in velikega poguma, toda žal zapisanega prerani tragični smrti. Amundsen je prvi dosegel južni tečaj, kamor je prispel nekaj dni pred Scottovo ekspedicijo Preletel je severni tečaj, a v juniju 1920. ko se je bil napotil Iskat ponesrečeno ekspedicijo italijanskega generala Nobila ga je doletela v polarnih krajih tragična smrt. Kavčuk iz solncnic Pri obiranju eoenčnlc so ugotovil, da se nabira v listih te rastline kavčuk. Treba je bilo najti samo način kako spraviti ga bs listo vin ugotov ti dali bo ta kavčuk dober. Različni poizkusi, kl so jih delali od leta 1931. pa niso prinesli zaželjenega uerpeha. Kavčuk Lz solncnic je bi namreč zel okrhek m premalo prožen. Novejše proučevanje listov solnčnlce je pa prive-dto do presenetljivega zaključka. Izkazalo se je namreč, da povzročajo te nedostatke snovi, prodirajoče v nedozorel kavčuk. Ko so odkrili raztopine ki odotran'jo te nezaželjene snovi je postal kavčuk mehak 'si prožen. Ta uspeh je dosegel zavod kemične tehnologije v ljudskem komisar! jat u težke industrije v Moskvi. Največja vrednost soki-čnlce kot nosilke kavčuka Je v tem, da • ► < i < ► * SREČNO IN VUKLO KOVO LETO 1940 « RESTAVRACIJA »novi SVETc T. EOE1 i : j > ► > modne trgovina < ; LJUBLJANA Gosposvetaka c. 14 j i 1 i < > ► ljubljana < i srečno m veselo novo lsto teli Cenjenim odjemalcem tat M priparnea MILKO SLAMIC i Ljubljana JegUčeve e. 10 ] •»♦»»»+•••••»•••••>■• i m« m i leeeeeeeeeei t SREČNO NOVO LEVO SELI ► 1 ► < ► 4 ► < 1 < ► SREČNO IN VESELO NOVO leto ŽELI srečno NOVO leto želi » i JOS. AKBCMAN ► 1 ► 4 ► t TZODOa KOkN L. M. ECKER SINOVA I I trgovina i Ćrevami Ift parna topilnica loja I LJUBLJANA rssjenoka e. S5-87 : \ ; i i ; < 1 « kleparatvo in vodovodne Instalacije, centralna kurjava * LJUBLJANA Polje neke eeeta t i I ; klepar na in podjetje za Izpeljavo vodovodnih del, i centralne kurjave ;: LJUBLJANA Slomškova uL 4 j I Srečno novo lete seli vsem cenjenim in ee priporoča tvraka DRAGO 8GMWAB ljubljana Aleksandrova cesta t Srečno nove leta teli svojim nonjenlm odjema! DEŽNIlCAJiSTVO OAMBAUN NAS!-. DOLENC SILVA Ljubljana fnitmia «L 43 veselo in srHONO NOVO Leto želita KOVAČ JOSIP in PtPCA gostilna na sFriekovec« I LJUBLJANA Prisojna ulica 5 j A« VOLK - LJubljana veletrgovina Žita la mlevsfcita izdelkov teeeeeeeeeeeeee* i»%.........mi »eooeoeooooe »oooooooooooi »MMMMM........HMMHimlStNIMMMMi Dr. C. PICC0L1 I ljubljana Tjrieva (naaproU neboUenika) veselo in srečno novo leto 1M# : leii vsem svojim cenj. odjemalcem in prijateljem Filip Bizjak ♦ ♦♦».......♦ ♦»»MMMMMMMMMM« IMMUMMMMMI IVAN ZUPANČIČ Izdale valelj mM ljubljana unca S IHMMIKIIHMIMIMIIIIIMH : Ljubljana ► mHimHmmimi trgi ; IMMMM..........M „GROM" te opodioljifci UrO| d« s o« s LJUBLJANA Kolodvorska oHea Itev. 4l Srečno novo leto Seli vsem oonjonlm gostom gostilna „PRI KOLOVRATU14 in gostilna KREGAR t ljubljana iTEPANJA VAS t o sots...........fSotliHMMiveeevoooeosf Miseet.....se : Srečno In veselo novo leto želi vsem svojim odjemalcem ter vsem prijateljem in mencam PRANO DOLINAM parba pekarna la alaaelaeJBa ljubljana Poljanska č. 1» Pfed Sfcoflj* 11 Srečno in Vttelo ttOVO loto l94o želi svojim odjemalcem In prijateljem MEDIć — ZANKL tovarna olja In flrneta, lakov In barv — s o. z. — Lastnik Franjo Medte ljubljana -MTEDVODE, MARIBOR, NOVI SAD v r_^^m^\ »>»MIMMtll^lllWWmMnMMMlMMIMMIMMMMIMMMM |?**| f ♦ VleS tvojim cen], naročnikom ieli srečno novo loto« Trden temelj si stavite« ako pridobite vašemu podjetju stalne odjemalce. Treba ps jih je Od časa do časa opozarjati na vase blago, na novosti vase stroke, kar vam oskrbi novedobna reklama« i» Vedno kaj ho V« gt naj prinaša v asa reklama, ako naj bo učinkovita t posebno ta časopise, cenike, prospekte, ilustracije Itd. se poslužujte klisejev, ki vam jih nudi v aajmoaarnejal iThnilri Kllžarna Jagograf ika LJubljana, Sv. Petra nasip 23 Steeno In utpefia potne novo leto I želi vsem cenjenim odjemalcem trrdka M. ŠTELE Crgovlns z domačini In lufnlm ledjem islefljavo in deželnimi pridelki on debelo LJUBLJANA POGACARJEV TRG (ŠKOFIJSKA PALACA) PROSPEKTE KATALOGE PLAKATE TISKOVINE TIskarna Izvršuje tiskovine, časopise, diplome, revije, vrednostne papirje, koledarje, srečke, knjige 1. t. d. Enobarvni in večbarvni tisk. pisma, razglednice, slike, osmrtnice, ovitke. Jedilne liste, cenike, /isitke. rečuneke zaključke, poročna naznanila, vabila. NARODNA TISKARNA TILIFON1 OD Slit DO S1S8 »SfcOVBNSKl rfARODc, sobota 90. decembra 108D djutiijana čestita k novemu tetu LOVBO PI6MAN vodovodna Instalacija, centralne kurjave In kleparatvo LJUBLJANA — Ilirska ul. 15 — Telefon 29-11 ■ Srečno In veselo novo leto teli cenj. odjemalcem In se priporoča aa nadaljnjo naklonjenost EUGU EBER LJUBLJANA Kongresni trg 7 \ ............ Srečno novo leto zeli vsem svojim cenjenim gostom I SOKOLOV JOSKO In METKA f LJUBLJANA ♦ mmimmi..... Pred škofijo 18 IVAN VRBINC pleskarstvo in soboaUkarstvo : LJUBLJANA Kolodvorska uL 23 ! - M LJUBLJANA immmmmmimmmmmmmmmmimmmmmimm Srečno novo leto zeli cenjenim odjemalcem aojc MARIJA »eeeeeeaeeeeeeeeeeeeaee < Veletrgovina zganja EMERIK ZELINRA LJUBLJANA VH teli vsem cenj. odjemalcem srečno in vnaoto novo leto 1940! i.....MMMIIMM ' ..................•......> »oeooooe........m PRAV SREČNO NOVO LETO! Svojim cenjenim gostom RESTAVRACIJA »PRI ŠESTICI« IZ L A K A R leeeeeeaeeeeeeeeeeeeeeaeeei ; eeee^ i.........MMti >oooooooeooooooooooeoooeeoooooooooo< SREČNO NOVO LETO 2ELI PARFUMERIJA STRMOU IMMII IMMIMII I LJUBLJANA Pod Trančo st. 1 3 l Srečno in veselo novo leto telim cenjenim gostom < in odjemalcem IVAN GRAD gostilničar in vinski trgovec BERICEVO »eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeees.....i.............. g ALBINA BOGATAJ salon perila i LJUBLJANA Gajeva 1/8 (Nebotičnik) »eeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee »♦♦♦•»»< SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1940! A. & E. SKABERNE SRBCNO LN VESELO NOVO LETO! M. KANDU6 nasL SLAVKO BRINOVEC modna trgovina KRANJ SREČNO IN VESELO NOVO LETO teli vsem svojim odjemalcem KRAŠNJA MIRKO KRZNAR LJUBLJANA Frančiškanska ul. 1 seeeeeeeee< ieeeees< VESELO LN SREČNO NOVO LETO ZELI ALOJZ LOMBAR modni salon LJUBLJANA Vil gospode in dame Celovška c. 4S o eooooeoe* >eeeeeeseeeee« tooeeooo* '.....se ee< i........seeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee^eee esMMMMeeseMMeeessesssMMMSMMMMtteeeeeeeeee MMMMKMMMMIMMMMMtlll SREČNO LN VESELO NOVO LETO ŽELJ SVOJIM CENJ. ODJEMALCEM TVRDKA L KNEZ — LJubljana immmmhmmmmmmmmmmmmmmmummm» ttt.......»j«......m»> ► m«.....♦.......«mmmmm»m»mmmmmmm»mmmmmmmmimm» Upravnik „Slov. Naroda44 vsem cenjenim naročnikom tat Inserentom »eeeeeeeaeeeeee Ivan Sa] o vic Ivan SimonSiž trgovina z mešanim blagom LJUBLJANA — SISKA ■•MU splošno čevljarstvo in specialist za ortopedična obuvala Ljubljana, Novi trg 4 i seeeeeeeeee seeee seeeeee seeeee i »eeooooooooooooee *.\ Pavel Strgulec izdelovanje žičnih posteljnih vlog ln železnih postelj ; T^MjaMi Gosposvetska 13 Imimmimmmmmmmmmmm;; Franc Stular čevljarski mojster IJahlJana, Florijanaka 3 Tome Ivan čevljar LJubljana, Sv. Petra c 47 aeeeoeeoeeeeooeaoeeeeseoeeoooe J. Vilhar urar in trgovec z zlatnino, srebrnino ln optlč. blagom Ljubljana, Sv. Petra c 36 Ivan Želernikar manufakturna trgovina Ljubljana, Marijin trg S ► Ljubljana, Lingarjeva ul. 1 j buffet in vinarna Ljubljana, Sv. Petra e. 38 se priporoča za nadaljnjo naklonjenost IMMMMMMMMMIMMMMO Srečno novo leto teli vsem cenjenim gostom Goršič Joto gostilna F. J. Šušteršič gostilna »Slepi Janez« St. Vid nad Ljubljano Tvrseva c. 82 Ljubljana VII, Jerneje va 18 ;MMIMMMIMMMMMMIti>M 1++......MMtMMMMMM.....l»MSSSSS»eSS»MMMMMM • »<•» Resman Lojze prodaja: premog, drva, likaiit ' Ljubljana, Cesta 29. oktobra j i (prej Rimska) 21, tel. 33-63 ■eoosooooeesoeoooeeoeoooseoooooooooeo« •eeaeeeeeeeeeeeeeeeeeeaeeeeeeeeeeeee Oovald Dobeic veletrgovina, galanterije ln pletenine Ljubljana, Pred škofijo 15 ........................................................... Srečno! n. CERIN premog, drva, koks Wolfova 3 — Telefon 20-66 „Pri Fajmoštru44 MARIJA ANSIO Ljubljana, Sv, Petra nasip 6 IMtMMMIMM.......IM..... L Buzolini zaloga sira, salam ln sardin, tu- in inozemskih likerjev, zajtrkovalnica Štefan Gjura čevljar Ljubljana, Linhartova 16 »ee...........................t.....»........*...............!! Minka Viđeni« Bogata] Ivan elektrotehnično podjetje Ljubljana, Kongresni trg 19 Bakar Leopold - trgovina z usnjem ln čevljarskimi potrebščinami Fani Kači* gostilna »Pri raci« in trgovina s kurivom t LJUBLJANA, Spod. diska Gostilna „Hvar44 ffim"flt* Marko LJubljana, Kolodvorska 26 Gostilna ...............IMM<........i Karol Polajnar, kavaraar JUBLJANA Terezija Marinko trgovina a mešanim blagom Ljubljana, Prisojna uL 7 tMMMMIMMIMMMMMMU* Josip Magušar pekarna Ljubljana, Dolenjska e. 48 ] Rudolf Mlakar Trgovina s delikateaami ln specerijo Slaka Jemejeva 35 ;; ; Anton Novak gostilničar in trgovec STEFANJA VAS seoeoooooeooooeeooooeo4oooe«e«• ► Franc in Marija | Novljan mesarija Ljubljana, Šolski drevored ; 1 SREČNO LN VESELO NOVO LETO CELI t ♦MMMM.....MilMMMI.....|; Osvald Pengov »PRI RASTOHARJUc gostilna ln trg. s Specer., in kolonialnim in materialnim blagom — stavbni material Ljubljana Karlovska c 19 (poleg mostu) MiMMI......................IMMMI.........................t.........................NMNIlIMIUKMMIMNMMMIMilIMIMIMMHIMIM.....MMMM...............1..............i.............I..............> »8L0VSNSKI NAROD«, sobota 30. dooaoibca 1038. Plevo mesto če Uit a k novemu tetu g Jj^f IJ A £^OSLOVANSRA ZAVAROVALN A BANKA V LJUBLJANI — Glavni svojim savarovi la Novo mesto Ivo Tratnik in prijateljem srečno novo loto in so priporoča nadaljnji SREČNO LN VESELO NOVO LETO 2ELI VALENTIN VRHOVNIK zidarsko podjetje NOVO MESTO ♦ ♦MMM»»»M«MM*MMMMMMMM»MMIMilMllM M>MM»MMMMMMM»MMM»i Srečno novo leto teli cenj. občinstvu In ee toplo priporoča se za nadaljnjo naklonjenost ANTON aZTKLJ modno krojaStvo Trg kralja Petra n. NOVO oe^eooeoooeoeooooo* hmmmmmmmi - • Vsem čitateljem lepe knjige Zeli srečno novo leto S! I > 2ELEZNIĆARSKA JUBILEJNA KNJIŽNICA NOVU MESTO SREČNO NOVO LETO SELI ALOJZ VALANTIĆ slikar ln pleskar NOVO MESTO ; MMIM......MM*........... UMI ♦♦♦♦»»♦».......»...... »soeeooOe ! Vsem svojim cenjenim odjemalcem Zeli srečno in veselo novo leto I. A. VOVK trgovina in pekarija Seidlovs cesta NOVO MESTO Tepetnik In dekorater FRANC JERMAN zaloga tapetniških izdelkov NOVO MESTO Florjanski trg 11 Cen j občinstvu se toplo priporočam sa nadaljnje naročila, katera bom izvršil točno, solidno ln po nlskl ceni! MilHMMIIIIMMMM><»iMmiMMMIMIMMIHI »eeeeeeeeeeeeeei ♦.......♦♦♦»♦♦♦MMMMM»»MMMM Zellm vsem svojim cenj. obiskovalcem brivskega in damskega salona, prijateljem ter odjemalcem ! BURGITA SREČNO NOVO LETO ! Priporočam se za cenjeno naklonjenost! IVAN SVETEC NOVO MESTO in podružnica — Ljubljanska cesta KERAMIKA tovarna peči, štedilnikov, kamenine ln samotnih izdelkov J. KLEMENC1C, D. Z O. 2.. NOVO MESTO se priporoča sa naročile peči ln Štedilnikov. Vedno e zalogi emajl. pioSčice za oi ložltev sten in keramični tlak Prevzame vsa v pečarsko ln keramično stroko spadajoča dela in popravila — Cene zmerne! Cene zmerne! »ItMIflMMMMMMMlMMMtMIMmm MMMMMM* ...........>..........«...........«.....MMIMIII Veselo novo leto zeli vsem cenjenim odjemalcem mesarija DOLENC NOVO MESTO Milil.....IMMMMMM......IMIMMi »••IH JANKO MIOIGOJ vodovodni instalater ln splošno ključavničarstvo NOVO MESTO Krlzetijska ulica 1 MMMIll ee« teoooooooooeoooeooooooooeo« >»♦»< »M»M»»< leeeee seeeeeeeeaseeeeei *e ; FERLie J02E avto-mahaaiena delavnica +4K »•••••••••••••••III NOVO MESTO i »••••M »MM ••••••• ••»•»••• ' ieoooooooaooo< HMIIMMIMMM»»II*»»H < SREČNO LN VESELO NOVO LETO Zeli vsem cenjenim naročnikom GAZVODA JOŽE splošno mizarstvo Gotna vas Novo mesto Izdeluje po naročilu moderne spalnice, jedilnice in kuhinjske opreme — solidno Ln po smerni oeni ♦♦••••»»>••>•• mmmmmmmmmmmi Srečno novo leto iell podrninloa »Slovenskega Naroda« NOVO MESTO ! I »♦»♦»>»♦•♦»♦♦<••»•»•.....mm i m m..........eeeeeeas »Oeoooosoeeooooeeoeooeeeoooooeooos i seeeeeeeeeeeeeeeeee Srečno novo leto zeli vsem svojim cenjenim odjemalcem ANTON KONCILIJA mesar ln prekajevalee NOVO MESTO ter se za nadaljnjo naklonjenost cenj. občinstvu priporoča. »»»♦»»♦»•»♦♦♦♦♦»»»♦»♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦< kae aaaaaaaie4iašsi FVWVWVWWVWWWi TRGOVCI IN OBRTNIKI ! ! 1 Kdor se ae ve, da sa mal denar, varno ln najhitreje spravi v svoje skladlfiče ali na dom naročeno blago, naj se obrne na Ljubljanska cesta, I. nadstropje AVTOPREVOZNISKO PODJETJE A. C. pri Skabernetu — Tel. št. 83 ki obratuje na progi Novo mesto —Ljubljana vsak torek ln petek. Izven tega vožnje po naročilu! — Za vsa dosedanja naroČila se podjetje iskreno zattva- NOVO MESTO UuJe vsem trgovcem, obrtnikom, podjetnikom ln zasebnikom in se obenem priporoča za nadaljnjo naklonjenost, ieleč vsem novo srečno poslovno leto! LJ U B L J AN A |j Podjetniki In zasebniki! \\ Skladišče - odprema - naročila | PRI »FIOOVCU« Srečno ln veselo novo leto želi vsem svojim cenj. odjemalcem ln naročnikom ter se jim priporoča se v nadalje za naklonjenost tvrdka KAROL JEVŠĆEK strojno, umetno In stavbno mizarstvo Zaloga pohištva NOVO MESTO I \ MMMm»W»»»»MM>MM>MMIMMM MURN ALOJZIJ avto-mehanična delavnica I KANDIJA — pri hotelu WLNDISCHER NOVO MESTO ♦.....M»M trgovina z usnjem, čevljarskimi potrebščinami j in surovimi kožami NOVO MESTO LJUBLJANSKA CESTA ST. 11 eOMMMM+MMMMMMMMMMMMM«*MMMMMMMMMMMMMM+M+MMMSSMMMMMMMeMMMMMMM» TttttttTtttttf ttttttttttttttttf ttttttttt tt 11 »ti MMlt AVGUŠTIN OKROGLIČ zidarsko podjetje gradi — projektira. Izvršuje jamska, vodna, nadzemna in vsa ostala stavbna dela Selđlova e. 7 <> ♦ « IIIMMMil I•♦»»♦♦»»+♦♦»»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦IIM» M»»»♦♦»»♦+ ; VESELO LN SREČNO NOVO LETO! FRANJO RATA J zidarsko podjetje NOVO MESTO )MMM«M*M»MM»»»M«»»«m*MM«»MMMMMMMM Simon Tomio gostilna in mesarija NOVO MESTO o >»»»♦♦♦seeeeeeeeeeeeeeee Sokolska klet restavraterka FR. KEMER ...........IMMMMIMMIMM >ooeeooooooooo4 r«t ♦rttticiti Mirko Malovi« strojno mizarstvo NOVO MESTO ^♦Mooeeooeooooeeoooooosoeoooe Franc Barbič pohištveno ln stavbeno mizarstvo NOVO MESTO Franc Udovič strojno mizarstvo NOVO MESTO «MMMM...........>.....MM i Udovič Jože Matko Malovič pogrebni zavod NOVO MESTO Meeeeeeeeoeeeeei »eoooeaoeoooe Frane RoSir elektro.podjetje NOVO MESTO •M»............I..........M strojno ln stavbeno kij u ča v ni čar s t vo NOVO MESTO »IMMMMIMMHMIMMMt« Srečno novo leto iell Viktor Totnazin pleskarstvo ln soboslikar -atvo NOVO MESTO MMMMM>M»»MMMMUMMI Adolf Bevs pohištveno in stavbeno mizarstvo Florijanskf trg NOVO MESTO Srečno sovo leto seH Jakob Štalcer modno krojaStvo NOVO MESTO »eaeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee mmm#< ti mesečne NAJBOLJŠI IN NAJCENEJŠI INSERCJSKI ORGAN MALI OGLASI BESEDA 50 P nare d Uprava, Ljubljana, Koafljeva ulica 5 Srečno novo leto Seli vsem svojim cenj. gostom iz daljne Dolenjske in poslovnim prijateljem trgovina s vinom in žganjem PETAR BADOVINAC gostilničar onkraj prelepih Gorjancev na Idilično lepi Luži P. n. občinstvu, zlasti gostilničarjem, reetavre-terjem ln kavarnarjem toplo priporočam nakup vsakovrstnih domaČih vin iz mojih priznano dobrih kleti, kakor tudi raznovrstnega žganja, i•••♦♦♦♦♦♦♦♦••>♦••>•••••••♦♦♦•♦♦•♦••♦♦••♦»♦•i••••••#♦•#<#»< Pirnar Jože sedlar la tapetnlk se priporoča se aa nadaljnjo naklonjenost cenjenemu občinstvu NOVO »MMMMM»MMMMMM>M>II Franc Kolar modna trgovina NOVO MESTO ♦ MIMMMMMIUIMMIMMM. Srečno ln poslovno loto 1Q40 želi vsem potnikom, izletnikom ter ostalemu občinstvu Avtobusno podjetje Josip Kos Stalna avtobusna zveza Novo mesto — Krško ln obratno ter Novo mesto — kolodvor k vsakemu rednemu vlaku! Izletniške skupine, ki bi rade imele ceneno ln udobno potovanje s elegantnim — moderno opremljenim avtobusom po naši državi ali inozemstvu, naj ae obrnejo na podjetje JOSIP KOS — Novo mesto, ki v vsem ustreza navedenim zahtevam. Ladi Količek splošno kleparstvo NOVO MESTO MMMIMI......MU........ Marila Novak goetilnišarka v Rokodelskem NOVO MESTO —..........mf^nntmnMn..............—.............................................-------TTTttTTTtTTtfmmTiiiiiMiiiiiiHHiiiMiiiuu Mirtlč Ivan stavbeno m pohištveno NOVO MESTO )♦»♦«♦♦«»«.........iMMIl Miler Anton čevljarstvo BREŽICE »♦.................M»........ Laznik Ferdo mehanično kolarstvo Radeče pri Zidanem mostu ..............».....M>.......t trgovina a mrtsnlm blagom Radeče prt Zidanem mostu IMUMM........I.....IMII »SLOVENSKI NAROD«, sobota SO. decembra 1939 <0$ uttttill fita) DOSPELI SO NAM NAJNOVEJŠI «*eja ^ •T\ mm OGLEJTE SI JIH V NAŠI TRGOVINI »ELEKTROINDUSTRIJA« D. D., LJURLJANA GOSPOSVETSKA a IS (KOLIZEJ), TELEFON ST. 25-14 ZALOGA ELEKTS. STROJEV, APARATOV, INSTRUMENTOV LN VSEGA ELEKTRO-INSTALACIJSKEGA MATERIALA ♦#4 ROK BERLIČ tovarna pohištva ST. VLD NAD LJUBLJANO — ZAPU2E 22 ŠPEDICIJA LN CARINSKO POSREDNIŠTVO TURK LJUBLJANA SREČNO LN VESELO NOVO LETO Zeli vsem cenjenim odjemalcem FRANC RODE mesarski mojster D. M. V POLJU Šolski drevored >oooeoooooo< >•»•»•! ►eeeee JOSIP VVINDISCHER HOTELIR MESAR LN AVTOGARAtA KANDIJA — NOVO MESTO »eeeeeeee* SREČNO NOVO LETO vam Iskreno Zeli ln se naj tople je priporoča želemi na JOS. ZALTA & CO. <> LJUBLJANA Tvrseva c 0 Mt.......i »eeeeeeeeei SREČNO NOVO LETO SELI IVAN BRUNČIČ pleskar ln ličar LJUBLJANA-SISKA Celovška C 42 »eoooooo SREČNO NOVO LETO ZELI FRANJO KASTE LIC trgovina KANDIJA — NOVO MESTO »0000004 soooeo« SREČNO NOVO LETO 2ELI ZAGORC J02E kamnoseStvo NOVO MESTO Tavčarjeva 2 * eeoee •••• i......t.................»mmimm »ooooooooeoeoooooooo« teeeeeo Mravlja Frane čevljarstvo STRA2IŠCE pri KRANJU »soooeeosooaoeooooooeoeoooooe !! KRANJ J. Jelenz trgovina kot ln usnja CELJE ; Gjud AleKsanđer j damski ln brivski česalni salon ! LJubljana, Kongresni trg 6 « Jernej Jelenič klsarna pri »Majarončku« Ljnbljaia, Stara pot 1 Telefon 25-78 soooooooooooooooeoooooo«*►«►♦• Johi Grsgorlč šivilja SLOVENJ GRADEC JoZe Košir modna trgovina JESENICE ea cenjenemu občinstvu priporoča seoooooeooooeooooooeos♦i Pleterna r. z. z o. z. PTUJ Korbar Rudolf gostilna ln prenočišče nad postajo ZAGORJE OB SAVI Itt »M»»••♦»♦»»♦»»♦♦♦»»♦♦♦« TVRDKA Frane Graiser trgovina a vinom PRLMSKOVO « »eooooeseeeeeeeeeeeeeeeeeeeeee Poženel Dominik modna trgovina CELJE, Glavni trg 14 Karba Anica modi »tinja Vojko In Jela SRIRAR restavracija na poŠti LITIJA Anton Kropil koncesioniranl tesarski mojster SLOVENJ GRADEC Rozlka Pintar modlstinja Jesenice, Gosposvetaka 4 >eeaeeaeeeeeeeeeeoeeeeeeeee< Marifa Kraiovee Kolesa, radio sport, Slvaini stroji PODRUŽNICA KRANJ »0000*000000004 »000004 Plevnik SimokoviS modni salon ženskih klobukov TRBOVLJE — VODE »ooooeooooooosoeoeeooooooeooo« Pio Radonič veletrgovina vina in zganja CELJE, Gosposka ulica 17 j | LJnojfnna, Malenškova uL 5 J | CELJE, Kralja Petra cesta j »oooeooeeeoooooosoeooooo« RoriSek Josip mesar ln gosUlničar LITIJA FOTO ATELJE Janko Kramar KRANJ GLAVNI TRG ST. 183 \»ooooooooooooooooooooooaoooooe Janko Jereb in drag ključavničarstvo r TRBOVLJE soeoooooooooooeeoeooOooOooooss MA B O Z A** tvorniska zaloga oblek A. OROPENIK LITIJA >»mm»H»»iMHMHm«H« seoeoeeoooeoooeoeeoe|»e*oooeO»••••••••»••••♦»•»•♦♦t seeeeosoi Franjo CELJE »oooeoooooeoeooooeooooooovoeos Veselo ln srečno novo leto teli in se priporoča Martin Homan splošno pečarstvo Skof ja Loka — Mostni trg Frane Wirth trgovina s steklom, porcelanom ln barvami LJUTOMER Ivan Kravos sedlarstvo, jermenarstvo, torbarstvo Maribor, Aleksandrova 13 »seoooaoosoeoooooooooeooooeoa Končlna Ivan sploeno krojaStvo : Maribor, Prešernova ul. 12 J J Sklendrovc, posta Zagorje j \ Toplice pri Zagorju ob Savi jI cjn^ Wptm^mmm uUca \\ »eeeooeeoeoeoeeoeeeoeeeeoeeee J* Rozman Izdelava in eksport pristnih kranjskih klobas LJubljana, Sv. Petra c. 83 Telefon 27-66 »eeeeeee Hahn Pavel Morska Sobota Janko Sniec knjigarna ln tiskarna LJUTOMER tn GORNJA RADGONA »oooeooooooooe Tomovič Teodor konflzerija SoSa Viktor eeeeeeeeeoe%oeeaeoeeoo< SREČNO NOVO LETO SELI VSEM CENJENIM NAROČNIKOM FRANC REBERNIK , I LJUBLJANA — Komenskega nlica XX — Telefon 31-77 ! \ SREČNO LN VESELO NOVO LETO 2EU VSEM | CENJENIM GOSTOM Restavracija pri kolodvora KRANJ >••••> psooooooooeooooooooooooooooooooooooooe sooeooo< »ooooooeooooooooooooooooo« f SREČNO IN VESELO NOVO LETO 2ELI VSEM SVOJIM CENJENIM NAROČNIKOM Anton Krašnia VODOVODNI INSTALATER LJubljana — Emonska c. 2 i J j VESELO NOVO LETO 2ELI VSEM SVOJIM CENJENIM ODJEMALCEM VELETRGOVINA USNJA, STROJARSKIH MASCOB, KEMIKALIJ LN STROJ LL BRATA M0SK0VIĆ LJUBLJANA Telefon taterurban 25-15 .....ieeeeeee m........' ■♦♦......... SREČNO IN VESELO NOVO LETO 2ELI ANDREJ DOLIN AR parna pekarna LJUBLJANA — Bohoričeva ul. 1 — Telefon 4996 | »eeeoeoeeeaosoeeoeoeeeeeeeoeeeoeooaeoos......soeeeeoe seeoeoeeeeeeeeoeeeoeoi »eeeeeoeeeeeeeoeeeeoeeeees Srečno novo leto teli vsem strankam, prijateljem in znancem Miroslav Zupan pooblaščeni graditelj, stavbenik LJubljana ! VOSNJAKOVA UL, S TEL. 21-03 LEKARNA Mr. Ph. J02E ZABKAR JESENICE NA GORENJSKEM Oddaja zdravil za bratovsko skladnlco in vse ostale bolniške blagajne Velika zaloga tu- in inozemskih zdravil leeoea V novem letu teli mnogo sreče tn uspeha vsem cenjenim naročnikom Jos. Reich TOVARNA ZA KEMIČNO ČIŠČENJE IN BARVANJE OBLEK PRANJE LN SVETLO UKAN JE PERILA „SLAVI JA" ^™^^^0^~A-v"^ .——•———»- - -" -} GENERALNO RAVNATELJSTVO PODBUI NIČE, EKSPOZITURE IN ZASTOPSTVA PO VSEJ KRALJEVINI. s£LOVKNBKl NAROD«, 3% %a$nih kta)ev ce&titajo k novemu tetu Vsem cenjenim getom 2ELI SREČNO NOVO LETO Hotel „Evropa" KAVARNA — RESTAVRACIJA CELJE • mimmmi......mmiii i >•.....m»»mmmmimm«>mimmhii MARTIN OREHOVCA NABL, IVO KOftUH krznar to ladelovatelj rosnih teple - O S L J ■ ..........................>......m iMIMIMMl iiiiiimiiiim »0000 ta Ivtoka \%nhm/tm\ Jsraa, trgovina m gostlftea TOMACHVO Priporočavo so S* nadaljnjo naklonjenost. SREČNO Sf VESELO NOVO UTO FRANJO NERAD tvrdka »eeeeeoi CILJI i.....liisoosoeeeoeoeeeoeoeeooeoeooaeool 0O4H itttm.........mm* TVRDKA »METAL« pr. strojni tehnik Prtmoait ledej ■LOV. JAVORNIK i»l..............................i 0O4 MIHU im................i.....m 11 ►OS* TOMOMA JER ............... 0000000004 ►ee* >eo< ►O* RIRNIKAR FRANC splošno Čevljarstvo KRANJ ta 18 i.......M......I.....i hmmmmmmm .....«MI >M»c< i esooo4 ►eef srečno novo leto! £. Jugoslovenska tovarna tehtnic in ključavničarstvo ter koncesionirana instalacija vodovodov C e 11 e Mariborska cesta lili um IVAN RAVNIKAR specerija In kolonialna veletrgovina — petroleja ta bencina C S L J S »OOOOOOOOOOSOOOOOOOOOi iMMMMi »•••••»»M • > 004 »eooeoeoooaoooeooovs+os.....i »e « keooeeeteeeeeeveeoeeooeeooooooosm•i *#ee >eoeeeeeeeeeeeeeeeo< >eeeeeeee< »oeoooas ANTON HOFBAUER — CELJE ; GOSPOSKA ULICA TELEFON 233 l ...............IMIMMMIMIIMMMM r veletrgovina z usnjem, čevljarskimi in sedlarskimi potrebščinami — gonilnim jermenjem na veliko in malo. _ _ _ tovarna usnjatib izdelkov, kovčegov J1 FENI A aktovk, damskih torbic itd. 9 želita vsem svojim cenjenim odjemalcem uspehov j r polno ln srečno novo leto I seooeoeeoeeoeoeooeoeeoeooe soeooaooooeoeoeoaoooos sooos t Liker, sok, braadv, ram, agaaje! F. S. LUKAS - CELJE i Na veUkot Na veUkef i teteiefl PODRUŽNICA tt •t JESENICE, GOR. MIMIIIMJMMiM.....tMIMMIM........i toaooaoi Kri veki in f riserakl salon PIRC LENARD : 1 PR1MSKOVO (pri mostu) HMIIiHMi loaoooi soeoooooeoeoeooeoeeojOi FRANJO DOLŽAN galanterijsko in stavbeno kleparstvo, konc. vodovodni instalater celje Za krotijo t ♦♦♦♦♦♦♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦»♦»♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦#»»»»#e<ooeoeeeooooeeoeo< loooooeooeaeoooeoooo 1000» SREČNO NOVO LETO ZELI KRAJNO SREČKO PESNICA ; MMfMMIMI......MMMIMMI.....MM............a SREČNO LN VESELO NOVO LETO 2ELI IVAN GRAD gostilna in vinakl trgovec BERICEVO lMM«»t4M»MMMMMMMMMM..............( seoeaooaoooooooi seooi IMMIMMIMI »eee j| *MMMMMMM»MHMMIMMIMIMHMIMMM»»»»MM <| ♦ MMM«tMMftm mmmmmm.....tOOOS........' SREČNO IN VESELO NOVO LETO ŽEU R. AtCHER I SIN MURSKA SOBOTA MHf»Mie|MM^MMMMMiM>......sottSvSvoaooooooe ,<>•>#»»••••»• seeeeee t ♦••mm •♦»«>#»•• •«•»»»♦ »»•«»♦♦♦♦♦ MMMIMIM^MMIMMMIMIMilllHlMMMIMMlMit IVO 0ERSEN trgovina speče rije, manufakture ln galanterije LJUTOMER I '♦«♦!..........MMIMMMMMMMM4MMI..........Ml »♦>M»»MMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMMM» \ ^•»••»••»•••♦♦♦•••••••••••••MMMMMtMMMMMMM Reneell Štefan gostilna ln trgovina ; I MARIBOR POBREZJE R. GRORELNIK gledališki frizer ji celje centrala Glavni trg 17 j Filiala Hlgiea poleg hotela Evrope — Pedikura Se vljudno nadalje priporoča ■tMMIMMMMMMIMMMttMIM>M»........IMUIMI* ' »»•••MaaMMMMMMMMMMMiSOOeOOOOeoePS*****Oa< MMM.....»M........MMMMMMIMMIMM4MMIMI MIMIMMMMM>M|HMM•»♦»>»•»»»»>•<<♦♦»♦♦»<»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦• Vsem gostom, prijateljem in znsneem želi SREČNO IN VESELO NOVO LETO FRANC DOLŽAN GOSTILNA »LECTAR« RADOVLJICA ; »♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦.....MIMIMMIMIMMMIH.......• ••»+ >aooaoooaooooooooooeooeo ► MMIMMMM......MtMMI VENČESLAV VLLAR LJUTOMER • - trgovina s Seleznlno, zaloga smodnika, dvokoles. \\ Stvarnih strojev, delov sa dvokoiesa. Šivalne stro- IS <[ je m poljedelske stroje. — Opecerlja ln zamenjava raznih poljskih pridelkov ; m»«MMMMMMMMMMMMMMHM»»»M»MMMHH» Hotel »ZVEZDA44 vd. Frančiška 2umer CELJE Ti i 11T mTltllTtTttt"tTT'Tftl't'tTtt1ttmtMHHmt M»MMMMMMess>*»»»»»t>>MM»»»»* i KAVARNA »ORIENT« f FRANC MAJCEN MARIBOR Palača Pok. zaveda 1 Adolf Prah TOVARNA VOfcNKNIH \ IN BOMBAŽNIH TKANIN EDUARD RASTEIGER OBU KONCRS INSTALATER VODOVODOV — j STAVBNO Dff STROJNO KLJUČAVNIČARSTVO < Telefon 25 PTUJ AlkerCeva «L MJMMiMMlM*MIMMIMMMMM..............tOOOOOS KRANJ Telefon interurban St. 13 MHMiiimM»MMM»HMMMtMjMM.......»...... Trgovske ta umetne vrtaaretvo IGNAC VAUDA cvetlicama TibapoL PTUJ MOUotlievB nL ■ ;IZDELUJ»j : NajraaUenejie vrste okafordov, vso vritO pisanih in enobarvnih flanel, barheote, graditi etlirjt, m o l i n o e e. brisače itd. TKALNICA \ RARVARNA i AFRETURA\ OD DRLAVCA DO POUJETNIKA SLOVENSKO \ PODJSTJB BRV TUJIH STROKOVNJAKOV S j 1 HAUCKJOŽE podietnlk TRBOVLJE MMMH»MMMMMMMMMMIMMIH.............MM Zvočni kino 0SO04 ►eoettoooi .......MMMMi >>l|.....M.....I.....I »oteto* >•••••>•••>>•••! »••••>• ELEKTRAHNA VLNKOMAJDIČ KRANJ .......... olEKLARNA TOVARNA CUtTANJ HrrnUtT fftSSI m PoaJp^rtJnlco; ZAOREB TT TRBOVLJE 29 4219 mi iT wm OB KONCU STAREGA LETA SMATRAMO ZA SVOJO DOLŽNOST, DA SE ZAHVALIMO našim odjemalcem za zaupanje, ki so ga nam kakor pretekla leta izkazali tudi v teku tega leta. Kljub težkočam, s katerimi se danes bori tudi naša industrija, bomo stremeli za tem, da jim bomo zvesto služili tudi v bodoče in da jih bomo oskrbovali s ceneno in dobro obutvijo, in si tudi v naprej ohranili njih zaupanje in dvignili materialni nivo našega naroda, našim prijateljem za moralno pomoč, ki so jo nam izkazali pri našem delu. Njihova pomoč in naklonjenost sta nam omogočili, da svoje delo uspešno opravljamo in razvijamo na korist širokih slojev naših odjemalcev, našim dobaviteljem za lojalno in zvesto sodelovanje, ki nam je omogočilo, da kljub stalnemu porastu cen industrijskih surovin pravočasno oskrbujemo naše odjemalce z dobro in ceneno obutvijo, našim sodelavcem za nesebično sodelovanje in požrtvovalno delo v službi ju-goslovenskemu narodu in našim mnogoštevilnim odjemalcem VSEM SE ISKRENO ZAHVALJUJEMO IN ŽELIMO SREČNO NOVO LETO 1940 Karel Rojnik SLOVENJ GRADEC JOSIP MIHELAČ splošno krojaštvo : jesenice Kralja Petra c. 14 J \ SREČNO NOVO LETO ŽELI FRANC PAVLIN fotograf |a zalagateJj piva Union JESENICE Gosposvetska c 2 SREČNO NOVO LETO 2ELI STANKO P02ENEL Goeposvetska 4 <► PETKOŠ IVAN končen. mojster iavrtu jem -točno po lastnih ln danih načrtih Srečno novo leto želi ter se za nadalje priporoča S! A. J. ROZMAN strojno pletenje JESENICE FUŽINE Srečno novo leto zeli vsem cenjenim odjemalcem ANTON N1KOLAVCIC kolodvorski trafikant JESENICE : Srečno novo loto žali ZVOČNI KINO „KADIO" JESENICE SREČNO NOVO LETO ŽELI A. BRECKO trgovsko vrtnarstvo je8enice SREČNO NOVO LETO ŽELI ČUFER ANDREJ JESENICE SREČNO NOVO LETO ŽELI IGNACU HROVAT mesarija ter se tudi za nadalje priporoča HUDRIČ JOŠKO frizer za dame in grospode JESENICE Kralja Petra cesta 4! Srečno novo leto zeli vsem svojim odjemalcem JOŽE JANŠA čevljar JESENICE Obrtniška ulica 24 Okrajna hranilnica SLOVENJ GRADEC SMOLE FRANC LIVARNA TRATA 18 — Posta »T. VID NAD LJUBLJANO Ivan Rojnik SLOVENJ GRADEC JOSIP BENKO tovarna mesnih izdelkov in mesnih konzerv MURSKA SOBOTA TELEFON nT. Z Srečno in veselo novo leto želi vsem svojim cen j. odjemalcem ln gostom ter se za nadaljnjo naklonjenost priporoča MARIJA POLJŠAK vracija, prenočišče ln trgovina s mešanim blagom JESENICE JANKO BOGATAJ JESENICE modna trgovina Gosposvetska Inserirajte v »Slov. Naroda«! Restavracija »PETERČEK« v Kranju želi vsem svojim gostom srečno ln zadovoljno leto 1940! OBVEŠČAM tudi cenjene goste, da so prispela že nova vina kakor originalni raosler, pristni dingač, cviček itd. v najbolj« kvaliteti. — Vina čez ulico 2 din ceneje. — Vsak petek sveže morske ribe. TOPLA IN A JEDILA VSAK CAS NA RAZPOLAGO SREČNO ln veselo novo leto želita VINKO In MIGA HENDUU6 GOSTILNA — TRNOVSKI PRISTAN 4 SREČNO NOVO LETO ŽEU BATTEUNO VHJBALD STAVBENIK — GRADRENO PODJETJE LJUBLJANA KOŽNA DOLINA Telefon S3-35 Makulaturu! papir proda Knafl]ova nHaa štev. f ■ • » 7