no. kn
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen
celo leto......K 24 —
pol leta........ 12—
četrt leta........ 6*—
na iresec........ 2'—
v upravništvu prejeman:
celo leto......K 22 —
pol leta........ 11 —
četrt leta.......m 550
na mesec........1-90
Dopisi  naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it 5, (v pritličju levo), telefon it S4.
Inserati veljajo: peterostopna petit vs*tt za enkrat po 14 vin., za ovakrat po
12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih inacrdjah po dogovoru.
Upravništvu naj se pošiljajo naročnine, rek lunari je. inserati itd. to je administrativne stvari.
fttevfflfc*
Na pismena naročila brez istedooae vposlatve naročnine se ne ozira.
celo leto .......  K 25 —
pol leto........13-
četrt leta........6 50
na mesec.......• 2*90
.Slovenski Narod« velja po pošt!:
za Nemčijo:
celo leto.......K 23*—*
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto.......K 30"—
Vprašanjem glede inseratov naj se priloži za odgovor dopisnica ali znamka
it S, (spodaj, dvorišče levo), telefon St S5
Rim proti Slovanom.
Odkar je zasedel pa peško stolico Giuseppe Sarto je jela pihati iz Kima ostra sapa proti Slovanom.
Zuano je, da je bil Giuseppe Sarto. ki si je kot papež nadel ime Pij X., še kot beneški patrijarn zagrizen nasprotnik vsega, kar je slovansko.
Pod beneško škofijo spadajo tudi rezijanski Slovenci,   ki   so izza
prastarih časov pridržali navado, da s-o je po cerkvah pri službi božji pelo slovensko.
To navado je patrijarh Giuseppe Sarto odpravil in zapovedal, da se ima po rezijanskih cerkvah pri službi božji peti izključno v latinskem jeziku.
Rezijanci so navajeni ubogati m molčati, zato so se tudi brez ugovora, dasi jih je bolelo srce, podvrgli nadškofov! odredbi.
In od tistega časa je izginil slovenski jezik brez sledu iz rezijanskih cerkva.
Ko je Sarto postal papež, se je z velikim zadoščenjem spominjal svojih uspehov med rezijanskimi Slovenci in jiorodila se je v njem misel, ako bi se ne dalo slovansko bogoslužje iz.crnati iz cerkve prav tako. kakor se je posrečilo izpoditi i/pred oltarja .lezik slovenski v rezijanskih cerkvah.
Pij X. si je vzel za svojega »državnega« tajnika — lueus a nor lu-cendo — Španijolca Mery del Vala. ki je prav tako zagrizen latinizator, kakor Giuseppe Sarto sam.
Moža enakih misli in enega duba sta takoj započela sistematično akcijo proti slovanskemu bogoslužja. Sledil je udarec za udarcem in v najkrajšem času je bilo razdejano vse, kar sta preje z velikim trudom zgradila Slovanom naklonjena Leon XIII. »n kardinal Rampolla.
Par potez na papirju je bilo — in staroslovenski jezik je izginil iz neštetih cerkva.
Ob novem letu je prišla v tem ožim na vrsto tudi Istra.
Kongregacija sv. obredov je nkazala, da se mora odslej rabiti v cerkvi izključno latinski jezik. Du-liovščina se je ukazu ponižno uklonila, narod pa je z ogorčenjem zapuščal božje hrame.
Cerkve so ostale prazne, za cerkvene obrede se ni brigal več nih-ee, odkar je zagospodovala v cerkv* edino latinščina.
Duhovniki sami so se jeli bati, da se ljudstvo popolnoma odtuji Rimu, ako se mu ne vrne starodavna predpravica slovanskega bogoslužja.
Vodilni krogi v Istri so zrli « strahom v bodočnost. Po resnem preudarku so sklenili poslati v Rim pred papeža posebno deputacijo, ki bi mu naj izročila v imenu istrskih Hrvatov in Slovencev spomenico glede rabe staroslovenskega jezika in ga preprosila, naj se po istrskih cerkvah   zopet uvedejo stari običaji.
Ta deputacija se je res napotila v Rini z najboljšimi nada 1111. Naravno, da so odposlanci hoteli naravnost k papežu. Toda namignilo se jim je takoj, da do papeža ne pridejo, ako se preje ne poklonijo vsegamogočne-mu »državnemu« tajniku Mcrv del Valu. In res je deputacija zaprosila evdijenco pri imenovanem kardinalu. Sprejeta je bila 1. februarja t. 1.
Cim je Mcrv del Val izvedel, zakaj hoče deputacija k papežu, je vzrasel ter jel na odposlane«' kričati, da so napravili popolnoma nepotrebro pot, češ da je vprašanje staroslovenskega jezika že definitivno rešila kongregacija sv. obredov in da se na tej rešitvi ne da ničesar več spremeniti. Ko si jo deputacija v vsi poni/ nosti drznila napraviti pohlevno opazko, jo Mery del Val energično zamahnil z roko ter v rezkem tonu. vsako besedo posebe po vda rja je pri-vomnil: »Nemei, Francozi. Italijani, Španci in drucri narodi so zadovoljni z latinskim obrednim jezikom.
Kardinal je za trenotek obmolknil, nato pa je nadaljeval z žgočim sarkazmom: »Da, vsi ti so zadovoljni, samo neki Slovani so si vbili v £lavo. da hočejo biti izjema in imeti svoj obredni jezik. Brezupne nadeta
Tako je govoril   »državni« tajnik Mery del Val k istrski deputaciji, ki je prišla prosit za starosl^van sko bogoslužje.
Mož jo je vrgel skozi vrata in se pri tem še norčeval z nekimi« Slovani, ki hočejo imeti svojo posebno klobaso.
V besedici »neki« je zadržana \>a brezmejna mržnja, ki jo goji tu papežev namestnik proti Slovanom in proti njihovim težnjam.
Del Val je spanec in Spanci so strastni ljudje, z železno doslednostjo, pobožni samo v toliko, kolikor ta I obožnost ne pride v konflikt z njihovo strast venost jo.
Del Val je latinizator in kot Spanec bo z jekleno doslednostjo izvedel latinizaeijo v slovanskih cer
k vali,ako bi vsled tega odpadli od Rima tudi vsi slovanski narodi. Mož, ki kot kardinal in »državni« tajnik samega Kristusovega namestnika, priporoča klerikalcem na Španskem revolucijo, je sposoben za vse!
Slovanom se torej napovedujejo iz Rima še težki dnevi.
Dr. Jtepuchnejj tet kazenski sodnih.
(Iz Celja.)
O okrajnem sodniku dr. Ste-pischneggu, ki posluje tačas kot kazenski sodiiik, se je v »Slov. Narodu« že večkrat pisalo. Ko bi hoteli poročati o vseh mogočih in nemogočih kozlih, ki jih strelja dan na dan, popisali bi lahko vsak dan pol »Slov. Naroda«. Kajti ni ga menda na Spod. Štajerskem v vsakem oziru ne-sposobnejšega sodnika, nego je imenovani protege.
Danes ruij izve širša javnost samo za najnovejši čin, ki ga je zakrivil sodnik Slepischnegg dne 29. m. m. in ki je menda   edini svoje vrste.
Stvarni položaj je v kratkem ta-Ie: Dr. Štor, zastopan po posebnem skrbniku, dr. Brenčiču, odn. dr. Zabukovšku, je tožil svojega hlapca Planinska radi prestopka zoper varnost časti, storjenega z raznimi dejanji. Po daljši obravnavi, pri kateri se je videlo, da sodnik ni razumel sicer vsakemu lajiku razumljivega dejanskega stanu, je razglasil dr. Stepischnegg sodbo, s katero je obtoženca deloma oprostil, deloma pa obsodil. Ko prijavita obe stranki vsklie o izreku glede krivde in kazni, odidejo.
Popoldne istega dne ima zastop-niK flr. Št ora neko drugo kaz. obravnavo. Sodnik dr. Stepischnegg vpraša zastopnika, če je oprostil dopoldne hlapca Planinska tudi radi nekih doslovno navedenih žalivk ali pa, če smatra obtožitelj, da je bil Planin-šek radi njih obsojen. Ko mu pove zastopnik, da Planinšek radi teh besed ni bil oproščen (priznal jih je namreč celo sam), potisne dr. Ste-pisohnegg urno svojo čepico na glavo in razglasi v imenu Vel. cesarja drugo sodbo, s katero oprošča Planinska naknadno tistih, nb. dokazanih in po obtožencu samem priznanih žalivk, radi katerih je bil dopoldne krivim spoznan.
Zastopnik obtožbe je seveda zopet oglasil ničnost tudi zoper to raz-
sodbah v isti stvari, o sodbah, ki po-šče priliko pretresovati o dveh razsodba v isti stvari, o sodbah, ki pobijata deloma druga drugo.
Izključeno pa ni, da bo dr. Stepischnegg ta teden, če bo imel dr. Storovega zastopnika zopet pred seboj, prejšnji razsodbi še tretjič pre-drugačil.
Najbolj značilno za Stepiseh-neggovoobravnavanje je,da ga ža navadni ljudje s takimi besedami kri-tikujejo, da jih ni moč zapisati. Prvo, po čem vpraša stranka, je, kdo je sodnik. Ce izve, da dr. Stepischnegg, potem frčijo po veži taki dovti-pi in take zafrkaeije, da se bogu smili.
In kako ne! Tako konfuznega človeka, kot je sodnik dr. Stepischnegg, ni zlepa najti med našimi ju-stičnimi uradniki. Slovenščino lomi, da je ne razume niti sam, še manj pa stranke. Navadno ne razločuje, kdo je obtožitelj in kdo obtoženec. Po večkrat sili namreč v užaljenega ob-tožitelja, naj prosi obtoženca odpuščanja, da odide kazni. Obtožitelj se seveda začudeno ozira, ali je on neumen ali pa sodnik in se brani (naravno!)  prositi   žalivca odpuščenja.
Mnogokrat se ukvarja istočasno z več kazenskimi primeri. Posledica je, da ne konča ne ene, ne druge, d« zmeša vse kakor repo in fižol, tako da včasih niti zastopniki in zagovorniki ne vedo, s čegavo stvarjo se muči. Nadaljna posledica pa je tudi, da narasejo strankam neprimerno veliki stroški, ki bi jim bili prihranjeni, »la je sodnik Stepischnegg o stvari informiran. da pojmi pravni položaj in da obravnava samo o eni stvari naenkrat.
Tudi zastopniki strank trpe vsled Stepischneggovega postopanja, ker zamudijo po njegovi krivdi veliko časa in morajo čestokrat tekati iz pritličja na civilni oddelek v II. nadstropje, da morejo tam svoje posle opraviti.
Kako izgleda pravica, ki jo deli Stepischnegg v imenu cesarja, si lahko vsak sam misli. Pomilovanja vredne so najbolj tiste stranke, ki se same zastopajo ali zagovarjajo in si ne vedo same pomagati. Da se jim godi v premnogih slučajih kričeča krivica, dokazuje dejstvo, da razveljavi, oz. spremeni II. instanca, rekel bi, 80 % vseh Stepischneggovih raz-sc>db. To so pa zvečine slučaji, katere zastopajo odvetniki. Kake vrednosti so šele sodbe, na katere ni vplival noben odvetnik!
Sicer je pa pri Stepischneggu zastopnik ali zagovornik takorekoč nemogoč. Cim si namreč vtepe Stepischnegg po mukapolnem mrcvar-jenju predmeta kako sodbo v glavo, je vse zaman. Naravno, če so njegovim enostranskim razsodbam vskliei takoj za petami.
Da se nam ne bo očitalo, da smo zoper sodnika dr. Stepischnegga zavoljo tega, ker je Nemec in nacijona-lec, povemo takoj, da ga sodijo enako tudi njegovi nemški kolegi in da imajo o njegovi totalni nesposobnosti za sodnika enako mnenje, oz. prepričanje kot slov. odvetniki tudi nemški advokati.
Namen teh vrstic je bil, opozoriti merodajne kroge vnovič z vso resnostjo, da odstranijo kratkomalo dr. Stepischnegga, tako kot kaz., kakor kot civ. sodnika — v interesu justi-ce in v interesu nesrečnih strank, ki morajo ž njim imeti opravka.
Dnevne vesti.
+ »Mladini« in »starini«. »Slovenca« silno zanimajo »mladini« in »starini«. Za »Slovenca« bi bilo morda nekoliko zanimivejše, če bi se pobrigal nekoliko za razmere v svoji lastni stranki, v kateri popolnoma resno vre. Prvi sunek je dal tisti famozni nakup plemenskih prašičev, pri katerem je posredoval »agrarec« grof Barbo in strokovnjak Legvart. Kmetski deželni poslanci so bili in so še zaradi tega silno nevoljni in so dali tej svoji nevolji tudi glasno duška. In le absolutizmu dr. Šusteršiča se je zahvaliti, da ni prišlo v tem oziru že do javnega razpora. Javna tajnost je, da so kmetski klerikalni poslanci tudi zaradi tega zelo nevoljni, ker ima pri vseh agrarnih podjetjih prvo in glavno besedo nemškona-cijonalni grof Barbo, ki vleče vse klerikalce prav pošteno za nos. Njegov zvesti adjutant je pa bivši »gra-ščak« in stotnik Kump. Je res ža lostno znamenje, da v eeli klerikalni stranki ni boljših poljedelskih strokovnjakov, nego sta stotnik Kump in grof Barbo, katerega so si pa še od Nemcev morali izposoditi. Toda nekateri klerikalni deželni poslanci pa tudi z glavo zmajujejo nad zavoženim gospodarstvom dež. finančnega ministra dr. Lam pet a. Že danes smemo popolnoma smelo trditi, da se bodo agrarni klerikalni poslanci prej ali slej uprli gospodarski politiki, katero vodijo na stroške dežele dr. Lampe in grof Barbo.   In tudi trda
LISTEK.
v Sonjo.
Piše d r. I v a n Lah«
(Dalje.)
Odšla sva v neko trgovino z vinom in je kupila dve steklenici vina.
Prosim vas, pomagajte mi nositi,« je rekla.
Vi radi pijete vino?«
Pijem,« sem rekel in sem premišljal, kaj naj storim. Spomnil sem se na pivo.
Zelo sem žejen, gospodična,« nem rekel, »povabim vas seboj na pivo. Vem za dobro pivo.«
.Najela sva zopet izvoščika in sva se peljala. Sedela sva v pivarni do » na.jstih zvečer. Odeske ulice so bile še polne, ko sva se peljala domov. Odesa je primorsko mesto in se v nji živi ponoči še bolj, nego v drugih ruskih mestih.
Ne vem več, o čem sva govorila z gospodično, ali o ženskah, ali o ljubezni. Veselo sem se smejal, ko sva šla po stopnjicah navzgor in prijeten občutek je prešinil moje srce, ko mi je dala ključ od svoje sobe.
»Prosim vas, odprite mojo sobo, predno pridem do vrha.« Odprl sem sobo. položil sem buteljko z vinom na mizo in sem stopil k oknu. Noč je bila jasna in se je svetila daleč čez morsko plan proti jugu. Gospodična je vstopila počasi in se je utrujena vsedla k mizi.
»Prosim vas, zapustite me za nekaj časa in se vrnite pozneje v mojo sobo,« je rekla.
Res je bila videti, da je utrujena. Odšel sem v svojo sobo in sem gledal na oživljene ulice pod svojim oknom. V restavraciji na bregu je še igrala godba, po parku so se izprehajali ljudje, mladi pari so sedeli po klopeh. Pogledal sem na uro. Počasi so se premikali nje kazalci. Nekdo je potrkal na mojo steno.
Odšel sem k nji.
»Prosim vas, pijte z menoj čašo vina,« je rekla, »meni se še ne mudi v posteljo.«
»V takšni krasni noči je škoda, da bi človek spal.«
Sedla sva k oknu. »Tihoje, tihoje morje,« je šepetala, »čudnoje, čudnoje.« V pristanišču so so se zibale temne senoe velikih paro-brodov, po nabrežju so se svetlikale lučice. Južno nebo je bilo jasno, zvezdno.
»Tudi pri nas imamo morje, gospodična^ prav do morja sega moja domovina.«
»Pripovedujte, kakšna je.«
»Zelo je lepa: tam ni ravnina, kakor pri vas. Imamo krasne gore, kakor v Švici, najlepši kraj na svetu imamo, imenuje se Bled; nase reke so čiste in bistre; čudovita zemlja.«
»In vam ni dolgočas?«
»Kako bi bilo dolgčas v vaši družbi!«
Ustala je in odšla od okna.
»Prosim vas, pijte -"vino, ura je polnoč.«
»Pojdemo spat.<
»Ako nećete sedeti z menoj, morete oditk«
»Vi vendar ne mislite, da pojdein jaz spat v svojo sobo.«
»Gotovo. Kaj mislite! A, sedaj vem, kaj ste mislili.« Veselo se je za-smejala.
»Prosim vas, to je vendar samo
po sebi...«
»O, ne, to ni samo po aebi razumljivo. Prosim vas, pijte. Vi mi niti niste povedali vašega imena.«
»To ni važno. Pri nas in pri vas je mnogo takih imen.«
»Niti   me  niste   vorasali, kdo
.«
»V resnici, niti tega vas nisem vprašal.«
Povedala mi je svojo povest. Njen oče je bil ruski vojaški zdravnik. Pil je mnogo in je nazadnje po-neveril državni denar; zato se je ustrelil. Ostala je sama z materjo. Študirala je gimnazijo in se posvetila medicini; sedaj deluje kot mlada zdravnica v kijevski ženski bolnici. Dela je tam mnogo, pogosto mora z vozom daleč kam ven na kmete, ako je potreba. Ker je bila že zelo utrujena, je prosila za dopust in je odšla na Liman. Z zanimanjem sem poslušal to povest.
Ura je bila ena čez polnoč. Ulice so se že nekoliko pomirile, v hotelu je vse utihnilo. Gospodična je zaklenila vrata.
»Ali niste utrujena t« sem vprašal.
»Nisem. Človek pozabi na vse. Sem zelo zadovoljna, da sem z vami skupaj.«
»Jas tudi. Sedaj se poznava popolnoma in si lahko odkrito govoriva.«
»Mislite,« je rekla in se je za-smejala,  »popolnoma se  še ne pojas vem. kaj ste mislili, zato
Ne!«
Zadnja beseda je bila izgovorjena s tisto žensko nagajivostjo, ki skriva v sebi toliko nejasnega in toliko uličnega. »Pijte vino,« je pristavila čez nekaj časa.
»To je neumnost, gospodična, velika neumnost, verjemite. Nihče na svetu bi nama ne verjel, ko bi to slišal. Na vse zadnje, kaj imamo od življenja t«
»Imate prav, ampak jaz ljubim ...«
Molčala sva nekaj časa.
»Jaz ljubim moža, ki ima ženo in otroke.«
»To je čudna historija ...« t
»Imam hčerko, štiriletno ...«
»In on je njen oče?«
»Da.«
Pogledal sem na uro.   Bila je
dve.
»Ne hodite sedaj,« je prosila, »ostanite še z menoj.«
»Ne pojdem. Ostanem z varift do jutra.«
»Pijte vino! Vi ste sami na svetu T«
»Sam, brez žene, brez ljubice, brez otrok. Ali vi ljubite svojo hčerko t«
(Dalje priaodajtt.)
pest dr.
žala, kakor tega ne morejo ne dr. Qawmsas, me dr. Weisekireh-ner t dunajski  krščanski socijalni
+ »Mir«, si iaeniaaes . . . Zadnjič je saklfeci »Mir« kateheta Ahnerju,   ki   Opravičuje T nemsklk
listih srojo gorečnost ta ne miki »Schulverein«. Ta člančič je za nas zanimiv, ker pravi »Mir«, da so slovenski dnhovniki odstopili od dražbe sv. Cirila in Metoda vkljub temu, da je med nemškim »Scnalvereinom« hm Ciril Metodovo d roško še sedaj ki* stvena razlika. Ciril-Metodova drvi. ba je samo sa slovenske otroke tu, »Schurverein« pa ni v prvi vrsti sa nemške otroke, ampak lovi slovenske otroke, da jih ponemčuje. — Lepo priznanje! »Mir« je le pozabil povedati, da je Ciril - Metodova družba na versko - narodnem programu, da ima še vedno večinoma šolske restre na svojih zavodih, da je vodja njene sole v Št. Rupertu katoliški župnik itd. — Toda o vsem tem se nismo mislili prerekati, temuč svoj »si ta-cuisses« smo zaklicali »Miru« zaradi njegovega prvega članka »Kolumbovo jajce pri liberalcih«. V tem članku piše »Mir«: »Tudi šentjakobska šola bi ne stala, če bi se koroški klerikalci ne bili postavili na svoje noge. Niti počenega groša ni dala za to šolo C. M. dr.« — »Si tacuisses, dr. Brejc, pa tudi »Mirov« urednik Smo-dej.« Usoda je hotela, da se tudi Smodej ne more sklicevati na nevednost. Ko je župnik Ražun prosil »Dx*. C. M.« za podporo za omenjeno .>olo. obrnila se je družba na »Polit. dr. za kor. Slov.« za svet. Takrat je namreč bila stvar o tej šoli ugodno rešena za Slovence pri državnem sodišču. In dr. Brej** je oderovori! družbi kot predsednik »Polit, in gospodarskega dr.«, da kakor stvar sedaj stoji, ni treba dati šentjakobski šoli podpore. Ta dopis je podpisal tudi urednik »Mira« Smodej kot tajnik. Tako je, hinavci!
-j- Klerikalna podlost. Kakor so poročali listi, so zmagali pri občinskih volitvah v Ribnici na Štajerskem Nejnci in nemškutarji. Klerikalni listi štajerski in za njimi ljubljanski »Slovenec« so radi izida teh volitev na najpodlejši način napadali narodno stranko, češ, da je ona zakrivila, da so bili Slovenci poraženi. Xa prvi pogled se zdi človeku neum-Ijivo. kako morejo klerikalni listi tako brezvestno napadati narodno stranko, ko je vendar vsakemu štajerskemu klerikalcu znano, da so narodni volilci ribniške občine napeli vse moči, da strmoglavijo stari slo-vensko-klerikalni in nemško - naci-jonalni občinski odbor. Da se narodnim Slovencem to ni posrečilo, temu so vzrok nemškutarski slovensko-kle-rikalni volilci in pa pruske marke, ki so omogočile, da so se pri tepli k volitvam nemški nacijonalei iz raznih štajerskih mest. Slovenski klerikalci in nemški liberalci so napravili trden blok, proti kateremu so se narodni Slovenci brezuspešno borili, dasi so v polni meri storili svojo narodno dolžnost. Zdaj ti pa pridejo klerikalni lopovi in kriče po svojem časopisju, da so narodnjaki provzro-čili nemško zmago. Klerikalni lump, l%i je sam storil brezmejno lopovščino, hoče to lopovščino obesiti narodnjaku na hrbet. Tu se pač vse neha! Spodnještajerski nemški listi sami pišejo, da je občinski odbor ostal -deutsch« in »katholiseh«, in da se je nemškim in katoliškim volilcem posrečilo, da so odbili napad slovenskih »hccerjev«. Da označujejo nemški listi z besedo »katholiseh« slovenske klerikalce, je pač ob sebi umevno. Ce bi Nemci mislili na nemške klerikalce, bi ne pisali »deutsch und katholiseh«. Slovensko-klerikalni in nemško-nacijonalni zvezi se je tudi posrečilo, da je spravila v odbor tudi prejšnjega župana, slovenskega klerikalca Žapečnika. s katerim so bili zavedni slovenski občani skrajno nezadovoljni. Kako pridejo zdaj klerikalci do tega, da trdijo, da so zmagali Nemci, je res neumljivo. Saj so vendar zmagali tudi slovenski klerikalci, od katerih so nekateri prišli celo v odbor. Preljubi klerikalci, to vendar ni pošteno, da hočete utajiti svoje bratce, ki so s pomočjo nemških volilcev proti volji slovenskih narodnih volilcev prišli v občinski odbor. Toda mi vemo, zakaj hočejo klerikalci utajiti svoje bratce. Klerikalnih poštenja kar je v je namreč vendarle >f nekoliko sram, da se je ob ti priliki zopet izkazalo, da bi se klerikalec vvezal proti svojemu bratu, ki slučajno ni istega mišljenja, tudi s hudičem, samo, da bi mogel svojemu bratu škodovati. Tako postopanje gotovo ni pošteno, se manj pošteno pa je, da z v raca klerikalec svoje ostudne grehe na hrbet slovenskega narodnjaka. V tem slučaju se je zopet jasno pokaralo, česa »o zmožni klerikalni poštenjaki. Iz povedanega pa tudi vsakdo lahko uvidi, da so slovenski klerikalci najpodlejša in najzavrženejša     organizacija na
svetu. .... _
4- »Sloveneevei« slišijo travo rasti. Sobotni »Slovenec« poroča z vso gotovostjo, da prično izdajati tržaški
venski dnevnik. Ti liliill mladim as po »Sloveneevih« trmUvah zadovoljni s »Edinostjo«, Ijajo asa njo po triaikil da se vse kadi. »Slovenec« tudi že ve, da bo m, leti* J nočjo« liste teki »NDCk« Tudi a lam Je sfilo-« informiran, da
u »i1 maunu« priSMvijs* le cel sod solz, ki jih kodo iipsjatill, ko bo is-šla prva Številka novega lista, Na to klobasa r i jo odgovarja »Edinost« ta-ko-lc: »Ker Še sliši Hoieaoni travo rasti, ga prosimo, naj masa is pove, kako se bo ta list imenoval, »Mrak« ali »Noč«. Vidi se, da vplivajo is prvi pasji dnevi silno na fantazijo »Sloveneevih« urednikov in njihovih tržaških informatorjev t« Kaj bo šele o sv. Jerneju!« — Na to vprašanje je zelo lahek odgovor. O sv. Jerneju se bo posušil ves tisti ogromni čeber solz, ki so jih že na jokali v »Slovencevem« uredništvu, ker vkljub vsi svoji hudobiji ne morejo provzročiti razpora v narodnih in naprednih vrstah. To se jim tudi v bodoče ne posreči, pa naj še tako splet kari jo med naprednjaki!
+ Kdo je urednik celjske »Deutsche Wacht«. Povodom neke obravnave radi goljufije pred okrožnim sodiščem v Mariboru je predstojnik mestnih uradov v Celju, dr. Ambro-schitz, priznal, da je on faktični urednik »Deutsche Waeht«, za kar dobiva letno plačo 2400 K. To pri znanje je za Slovence velike važnosti. Zdaj se vsaj ve, kdo je pisec nesramnih in hnjskajočih notic in člankov v »Deutsche \Vaeht«, ki so naperjeni proti Slovencem. Na celjskem magistratu je torej glavno uredništvo najbolj 7agr;7*mega pni-saški^ii lista, ki dau m uan na najpodlejši način psuje in blati Slovence in Jugoslovane sploh. Zanimivo bi bilo izvedeti še to, od kod dobiva dr. Ambroschitz za urejanje takega zakotnega lista kot je »Deutsche Wacht« naravnost sijajno plačo v znesku 2400 K. Ali pride teh 2400 K iz fonda »Siidmarke«, ali morda celo iz mestne blagajne, v katero plačujejo Celjani svoje davkey. Dr. Ambroschitz bi storil svojim someščanom, slovenskim kakor tudi nemškim, veliko uslugo, ako bi pojasnil svoje stališče k lističu »D. W.« tudi na to stran.
-r Krščansko socijalni program v Istri. Naše klerikalce zelo veseli, da so se tudi v Istri začeli pojavljati klerikalci. To je bilo tudi pričakovati. Narodna ideja rodi v Istri jako lepe sadove. In pričakovati je, da bo prav kmalu slovenski in hrvaški narod toliko napredoval, da se bo podal v poslednjo bitko z Lahi, v kateri mora tudi končno zmagati. Klerikalci pa tega ne morejo videti, da bi se kak narod nar. emancipiral in gospodarsko povzdignil, ker v tem hipu je tak narod nedostopen za razne klerikalne mahinacije. Tako je tudi v Istri. Osrednji klerikalni komando, katerega štab se nahaja na Dunaju na vseučiliškem trgu — pri jezuitih, je vsled tega izdal parolo, da se mora narodnostno gibanje v Istri nadomestiti s klerikalno politiko. Žalostno je le, da nekateri istrski rodoljubi še zdaj ne vidijo, od kod izhaja vsa ta klerikalna politika.
+ Iz tržaške škofije. Kakor poročajo, bo vendarle rektor goriškega knezoškofijskega centralnega semi narja monsignor Fran C a s t e 1 -litz imenovan za tržaškepra. škofa. Ravnotako poročajo, da je l»il znani dr. M e c c h i a od svojih funkcij suspendiran, dokler se njegova zadeva z župnikom Buttignonijem ne poravna.
+ Odlikovanje. Deželnega glavarja namestnik Leopold baron Liechtenberg jc dobil križec Fran Josipovega reda.
-4-Spremembe v poštni službi. V področju poštnega ravnateljstva v Trstu so imenovani za poštne asistente in sicer za Trst: Viktor Ke-nich, Ivan Svetina in Konstantin Šola ri; za Gorico: Edvard Schonta; za Pni j: Juri Sergovič; za Ljubljano: Henrik Mislej in za poštnega praktikanta Friderik Baccarcich. Imenovani so za poštarje oziroma za poštarje drugega razreda na dosedanjem mestu sledeči poštni ekspedi-jenti: Juri Matissa, Juri Zanolla, Fran Kavčič, Emanuel Kaftan. Fran Dekleva, Albert Cesko, Ivan Spanjol, Ludovik Bonač, Mihael K i rac, Marija Vrbovec, Alojzija Pertot, Marija Oovekar, Klementina Trnsnowitz, Lnjiza Masotti, Marija Bizjak, Ema Lederer, Antonija Arko, Julijana Richter, Emilija Vuicich, Ivana Smerdu, Marija Slepič, Karolina Berlan, Adelajda Koutny, Soiasti-ka Mattiassich, Amalija Gortaa, Marija Lenardich, Marija Kaftanič, Amalija Pantoni, Ernestina Mihe-ijak, Elvira Schlunder. Za ofieijante, oziroma oficijantinje so imenovani: Jnlij Helmieh sa Divačo, Ciril Hav-liček za Zagorje, Josipina Perger sa Rovinj, Marija Debeljak sa Ribnico, A dela Dekleva in Olga Komarek aa Trst, Lnjiaa Kraiaher aa Voloako, Pavla Mlakar sa Skedenj, Ana Novak za Domžale.   Premeščeni so poštni
Klinar is Zagorja v Idrijo, ■iiflftsm 11 uls u sa Idne ▼ frnatiis Bi KakeUI laT5«ial vTR Uano, Regina Beifues is Ribnice v Ljubljano.
s* i*** 18. aake OsTl
aih
dne
1.1. pasekae žnaamke osi i v do 10 K sedanja emisije, toda t opravi, ki aa bo nanašala na to slaviš. Znamka se bodo začele prodajati 11. avgusta t1. Te rnsmke se smejo vahiti do 31. decembra 1910. ravnotako kakor snam-ke doasdaj veljavno emisije. Končno se pripominja, da se lahko naprej naroče cele serije novih znamk od 1 vin. do 10 K, kakor tudi na serije od 1 v do 1 K pri prodajnicah znamk glavnega poštnega urada na Dunaju.
Rožnodolski semenj. V dobrem spominu so še vsem posetnikom vsakoletnih rožnodolskih veselic te obsežne prireditve, ki so vselej privabile v prijazno Rožno dolino na tisoče občinstva. Tudi letošnja veselica, ki bo v nedeljo, 7. avgusta t. 1. ne bo v ničemer zaostala za drugimi, saj je izkušeni veselični odbor storil vse, kar je potrebno za največjo zabavo in udobnost občinstva. Spored še priobčimo, lahko pa že danes rečemo, da ne bo žal nikomur, kdor se udeleži, ker je na sporedu toliko raznovrstnih razvedril, kakor nikjer na enakih prireditvah. Vstopnina znaša samo 20 v za osebo in so otroci do 12. leta v spremstvu   staršev prosti.
Otvoritev Prešernove koče na Stolu. Dodatno k našemu zadnjemu poročilu se nam poroča, da «e je otvoritve Prešernove koče na Stolu udeležil tudi dr. B. Franta, odbornik češke podružnice S. P. D. in sicer kot zastopnik Cehov. Jako vesei pojav v našem planinstvu je, da zahajajo severni naši bratje vedno bolj pogosto v naše planine in da tudi s svojo navzočnostjo o priliki planinskih slavnosti javno in pred vsem svetom priznavajo, da so jim naše divne planine prirasle ravno tako k srcu, kakor nam Slovencem samim. Na zdar!
Hribolazci imajo zadnje dni prav lepo vreme, ki omogoča tudi večje ture. Obisk v kočah Slov. planinskega društva je vsled tega prav zadovoljiv, zlasti v Kamniški Bistrici in pa v Kadilnikovi koči na Golici (1836 m), kjer je bilo dosedaj že nad 800 posetnikov, ki se divijo nad krasnim razgledom in bujno planin sko floro, ki je ravno sedaj v najlepšem cvetju. Kdor ima torej veselje do planinskih izletov, kar palico v roke, nahrbtnik na ramo in hajdi na gore!
Vrazova stoletnica. Pred slavnostnim zborovanjem bo v posebni uti skupni banket za 400 oseb. Istega se morejo udeležiti le oni, ki se vsaj do 18. avgusta prijavijo in vpošljejo znesek 5 K za osebo. Pripravljalni odbor.
Slovenski duhovnik — odpadnik. Iz Rižana pri Kopru pišejo tržaški »Edinosti«, da imajo tamkaj kot župnega upravitelja kaplana Josipa Koširja, doma menda nekje pri Vrhniki, katerega je že cela fara do grla sita. Radi svojega »vzglednega« vedenja se je Košir svojim vernikom tako »prikupil«, da so le-ti že večkrat j rosi 1 i tržaški ordinarijat, naj jih reši duhovna, do katerega nima ljudstvo prav nobenega zaupanja. Italijanski ordinarijat v Trstu pa menda namerava ustreči prošnji rižanskega prebivalstva na ta način, da bo imenoval Koširja za župnika — na njegovem sedanjem mestu.Zakaj drži tržaški italijanski ordinarijat Koširja proti ljudski volji na njegovem mestu; to ljudem ni bilo prav dobro znano. Vedeli so 6icer, da Košir kljub slovenskemu rojstvu ni bogve kako navdušen Slovenec, da je pa tako zagrizen italijanaš,kakor se je začel kazati v poslednjem času, tega njegovi verniki niso vedeli. Da se prikupi italijanski gospodi, je začel Košir po svoji fari hvaliti Italijane In proslavljati italijansko Idejo. Svoje vernike poučuje, da prebivajo v italijanski občini, da hi torej me smeli prirejati nikakih slovenskih veselic. Nezavedne ljudi hajska slasti proti slovenskemu učitelja, eeš, da je sovražnik Italijanov. Takega učitelja, da je treba tožiti, kar srn veselicah zabavlja prati Italijanom. — Tako govori duhovnik, ki je rojen Slovenec. Ta duhovnik skoro gotovo nima nobene vere, kajti ako bi imel kaj vere, ne hi postal italijanski agitator, ne bi postal narodni odpadnik. Saj klerikalci vendar vedno kriče, da je veren Slovenec tndi v resnici naroden, vsi drugi so izdajalci. Torej mora imeti italijanaš Košir vsekako zelo čudno vero, ce je sploh kaj ima. Se bolj čudno vero imajo pa gospodje pri tržaškem ordinarijatu, ki spravljajo v netarnoat vero pri doslej vernem ljudstvu s tem, da jo odstraniti duhovnika, ljudstvo ne mara. Is sni i ■snagi je razvidno, da ni iakntsiiai arav nit sa vato, Kar ja dnknvnik Kosir do-bor italijanski 1 i jasnk i škofijski
prestaviti, če tudi postanejo vsi Koširjevi verniki — budisti.
Mspatskl napad pri Bazovici. V nedelje v nosni noči so neznani lopovi napadli nekega kmeta v gozdiča pri Bazovici. Vzeli so mu denarnico, r kateri Je Mlo 3460 K denarja. Aretira je Ml Josip Kniža is Bomo, star 23 lat, ki ja na sumu, da se je udeležil ropa.
ToJekI promet v Ljubljani. Meseca julija t. I. je prišlo v Ljubljano 5874 tujcev. Od teh se je nastanilo v hotelih: Union 1266, Slon 1163, Lloyd 624, Ilirija 330, Cesar avstrijski 276, Južni kolodvor 253, Malic 215. Tivoli 196, Štrukelj 161, Tratnik 157, Bavarski dvor 83 in v ostalih gostilnah in prenočiščih 1149 tujcev. — Bilo pa jih je s Kranjskega 1294. z Dunaja 943, iz slovenskega ozemlja 1152, iz dežel češke krone 554, iz drugih avstrijskih dežel 787, z Ogrskega 185, iz Hrvaške in Slavonije 296, iz Bosne in Hercegovine 75, \z Nemčije 196, iz Italije 204, iz Rusije 30, iz Anglijel, iz Francije 3, iz balkanskih držav 69, iz Rumunije 2, iz drugih evropskih držav 53, iz Severne Amerike 24, iz ostale Amerike 2, iz Azije 2 in iz Afrike 2 tujca.
Zaklalo se je v mestni klavnici od 17. do 24. julija 83 volov, 6 krav, 4 biki, 77 prašičev, 190 telet in 36 koštrunov. Zaklane živine se je vpeljalo: 3 prašiči in 13 telet.
Prijeta goljufica. Pretekli teden je 391etna tovarniška delavka Terezija Martinčičeva iz Mlake na Dolenjskem zapustila službo z namenom, da bi se podala v Ljubljano. Ker ni imela nič denarja, je z zvijačo izvabila od neke dekle 100 K, rekoč ji, da bode kupila v Devici Mariji v Polju neko posestvo in bode potem njo vzela v službo. Ogoljufana je pozneje prišla v Ljubljana in zadevo naznanila policiji, katera je Martin-čičevo izsledila in aretovala. Martin-čičeva se je kot premetena goljufica izgovarjala, da ji je nek neznanec, ko je sedela v parku na Ambroževem trgu, ukradel denarnico, v kateii je imela prigoljufani denar. Goljufico so danes izročili okrajnemu sodišču.
Pod voz prišla. Ko je danes dopoldne peljal Josip Ponikvar, posestnik na Karolinški zemlji št. 50, čez Marijin trg s peskom naložen voz, je šla proti vozu Marija Kozjakova, 80 let stara posestnica iz Korene vasi pri Horjulu. Voznik jo je z glasnim krikom opozarjal in držal konje nazaj, kar je mogel. Kozjakovo je konj podrl na tla in ji je šlo sprednje kolo čez desno nogo ter jo ji zlomilo. Prepeljali so jo z rešilnim vozom v deželno bolnišnico.
V Ljubljanico skočila je danes zjutraj pra sv. Jakoba mostu slaboumna zasebnica A. K. ter plavala kakih 300 korakov dalje. Policijski stražnik ji je prišel takoj na pomoč ter jo po rešitvi odvedel v njeno stanovanje.
Preprečena pot. Danes zjutraj je na južnem kolodvoru službujoči nadstraž-nik. Nikolaj Večerin, aretoval Antona Žitka, posestnikovega sina, rojenega leta 1887, v Sinji gorici, občina Vrhnika, in Mihajla Staudaherja, delavca iz Suhorja, ker sta se hotela izseliti v Ameriko in se odtegniti vojaški službi. Obadva so oddali deželnemu sodišču.
Brez povoda je začel včeraj zmerjati na Cesti na loko iz svojega stanovanja neki slikarski pomočnik čuvaja iz mestnega loga z »barabo« in drugimi takimi priimki, naposled pa še vrgel za njim neko posodo, s katero ga pa ni zadel.
Delavsko gibanic. Včeraj se je z južnega kolodvora odpeljalo v Ameriko 50 Macedoncev in 60 Hrvatov. V Heb se je peljalo 25 Hrvatov in 10 Macedoncev.
Izgubljeno. Dijak Feliks D e ž m a n je izgubil pozlačeno verižico z več obeski, vredno 16 K. Zlatarjeva hči Suzana Meisetzova je izgubila ročno torbico iz kina-srebra, vredno 25 kron. Posestnikova žena Mar. Kolenčeva je izgubila ročno torbico z vsebino 7 K. Šolska učenka Marija Volfova je izgubila zastavni list »Mestne zastavnice«. Krojaški pomočnik Anton Sire je izgubil črno usnjato denarnico, v kateri je imel 18 K denarja. Posestnik Ivan Komotar je izgubil novo zeleno konjsko odejo, vredno 12 K.
»Slovenske rUharmonOe« oddelek koncertira jutri od 8. do 12. zvečer na vrtu hotela »Tratnika« (Zlata kaplja), Sv. Petra cesta št 27. Vstopnina 40 vin. Drugi oddelek igra, kakor običajno vsaki dan v hotelu »Tivoli« od pol 5. po* poldne naprej. Vstop prost.
Uradne vesti. Pri okrajnem sodišču
v Žužemberku bo dne 6. avgusta dražba zemljišča vlož. št 103 k. o. Višnje, cenjenega 860 K; najmanjši ponudek znaša 578 K 67 vin. Dne 12. septembra bo dražba zemljišč vlož. št 127, 128, 424 in 493 k. o. Smuka. Zemljišča so cenjena 510 K. Najmanjši ponudek znaša 340 kron. — Dne 29. avgusta bo pri okrajnem sodišča v Metliki dražba zemljišča
vi št 73 m 192 k. o. Slamna vas. Zem-IViče je cenjeno 6873 K. Najmanjši po* nadek znata 4182 K. — Dne 2. septembra ho pri okrasnem sodišča v Ilirski Bistrici dražbe inadjilTs vi št 165 k. o.
Parle. Zemttlce le cenjeno 1076 K 70 v
Najmanjši ponudek znaša 667 K 80 v.
IlorOshifl ohnffllNL
Za Ciril - Metodovo dražbo: dražba koštrunovega repka ob spremenjenem položaju na »Jarmovem hribčku« v Kropi 5 K. Dražba: par koickov Šunke 60 v; skupaj 5 K 60 v.
Veselica Ciril-Metodove družbe na BrdaJDodatno k včerajšnjemu naznanila o velike veselici podružnice sv. Cirila in Metoda na Brdu, katera se vrši v nedeljo, dno 7. t. ni., popoldne v Št Vido pri Lukovici, se nam poroča, da se vrše velike priprave, da se veselica vrši kar najbolj mogoče v velikem obsegu. Veselični odbor, v katerem predvsem pridno deluje narodno ženstvo, ima obilo dela, da bode gostom veselice nudil mnogo najraznovrstneje zabave, družbi sv. Cirila in Metoda pa izročil lep čisti donesek. Odboru se jc posrečilo dobiti pravo salonsko cigansko godbo na lok, katera bode neumorno igrala ter razveseljevala mlade in stare. Iz Črnega grabna, iz moravske doline in drugih krajev okolice je priglašenih žc več družb, katere posetijo veselico. Pričakovati je torej, da se tudi iz slovenske metropole vzdigne večje število gostov, kateri pohite v prijazni Št. Vid na veselico. Odhaja se iz Ljubljne s kamniškim vlakom ob 2. popoldne do Domžal. Od tu je peš do Št. Vida eno uro. Na razpolago pa bodo na postaji tudi vozovi. V nedeljo torej v prijazni Št. Vid pri Lukovici na veselico. Na veselo svidenje.
Logaška napredna narodna društva prirede v nedeljo, dne 7. avgusta 1910 povodom petindvajsetletni-ce naše dične šolske družbe sv. Cirila in Metoda v korist njenega obrambnega sklada veliko slavnost, ki se ima vršiti na obsežnem vrtu hotela Kramar v Dol. Logatcu. Pomnoženi moški in ženski zbor »Bralnega društva« bo zapel več novih narodnih popevk, godbo oskrbovalo pa bo godbeno društvo iz Idrije. Dalje nastopil bo Logaški Sokol s prostimi vajami in s telovadbo na orodju. Plezalci bodo imeli priliko pokaza* I svojo spretnost na visokem mlaju, plesalci pa na prostranem plesnem odru. Ker sta aeronavt Zcppelin mlajši in neki amerikanski brzosli-kar, čegar ime pa radi konkurenca ostane prikrito, prijavila svoj prihod, bo med bogatim sporedom našel vsak obiskovalec gotovo nekaj točk, ki ga bodo spravile v dobro voljo.
Velikanski »dirndaj« v Senožt • Ških katakombah priredi podružnica sv. Cirila in Metoda v Senožečah, dne 14. avgusta t. 1. Godba, petje, ples. Paviljoni za pivo, raznovrstna vina in jedila, slaščice, cvetlice, kavarna, muzej, srečolov (300 dobitkov) , krošnjarji itd. Vstopnina 40 v. Začetek ob 3. popoldne.
Društvena naznanila.
Telovadno društvo Sokol I. v Ljubljani priredi v nedeljo, dne 7. avgusta t. 1. izlet, združen z velika ljudsko veselico in javno telovadbo v novi restavraciji g. Elije Predovi-ča na Selu. Slavno občinstvo prosimo obilne udeležbe. Na zdar.
III. šentjakobski semenj. Veselica, ki bo pod tem naslovom v nedeljo, 7. t. m., pri Plankarju na Dolenjski cesti, od 4. ure popoldne naprej, bo v vsakem oziru zabavna in zanimiva. Pred vsem bo udeležence, še bolj pa udeleženke, zanimal muzej in menežarija, kjer bodo posebnosti od Adamovih časov do današnje dobe. Posrečilo se je namreč pridobiti za veselico podjetnika, ki ima res naravnost kurijozitete v svojem muzeju in menežeriji. Videlo se bo tu med drugim tisto jabolko, v katero je ugriznila Eva in ki je bilo vzrok, da je človeški rod tako strašno nesrečen. Jabolko se je po čudni previdnosti ohranilo do današnjega dne in bo vso njegovo usodo razlagal podjetnik sam zvedavim obiskovalcem in obiskovalkam prihodnjo nedeljo. Dalje bo videti tista čudodelna kokoš, ki je nesla v srednjem veku taka čudodelna jajca, kakor jih je popisoval sloviti Abraham a Santa Clara. Tudi par tistih jajc se je ohranilo, med njimi eno, ki nima ne beljaka, ne rumenjaka. Videti bo nadalje najimenitnejšega moža sveta ter neke vrste predpotopnih tičev z Ljubljanskega barja, za katere pa sicer učeni impresario še ni mogel pogruntati slovenskega imena. Kakor je že iz tega spo* znati, sta muzej in menažerija res dobro založena z nenavadnimi predmeti, ker pripomniti je, da je impresario silno molčeč človek, iz katerega je treba prav s silo izvleči, da se kaj izve od njega. Pa se bo že še dalo kaj izvedeti. To je ena dobra stran nedeljske veselice. Druga pa je, da se boš lahko posladkal s šentjakobskimi štruklji — specijalitete prve vrste! Da boš svoji ljubici, če ti jo je bog že dat lahko ponaga-jal z raznimi igračami, prosimo samo. da ni nič pregrešnega! — vrtel se boš na plesišču kot vrtalka, sadnja točka je »v roiicakc. To si lakko razlagaš več načinov. Za enega le obijubu skr beti gostilničar g* Plankar, sa
ki tt
cvetlice. Torej zabavne**, da se cntB fe kar nega priti v nedeljo na 1IL šentjakobski semenj. Prav huaJ, prijatelj, le pridi!
»Nar. čitalnica«, L slov. pevsko društvo »Ura« In tel. društvo »Sokol« v Kamnika, prirede, kakor smo
že poročali, prihodnjo nedeljo veliko vrtno veselico v korist svojega »Društvenega doma«. Vsake prireditve kateregakoli izmed omenjenih društev, udeležili so se narodni Kamni-ranje vedno v lepem številu. Gotovo ne zaostanejo to nedeljo, ko nastopijo skupno vsa tri društva, katerih dolžnost je, da skrbe za svoj napredek, vsled cesar morajo skrbeti tudi za svoj dom. Posnemanja vredno požrtvovalnost pa je pokazalo pevsko društvo »Zvon« iz Šmartnega pri Litiji, ko je sklenilo, da poseti ta dan korporativno mesto Kamnik ter nastopi pri veselici z nekaterimi pevskimi točkami. Taka požrtvovalnost asluži res največje priznanje in dolžnost Kamnieanov je, da imenovano društvo najdostojneje sprejmejo in skrbijo za veliko udeležbo na t eseliei. Pa tudi sosedje iz kamniške
• ■kolice pohiteli bodo to nedeljo med >voje mestne  prijatelje   in   s svojo
• ideležbo povzdignili moralni in jrmotni uspeh prireditve. Geslo vseh bodi: V nedeljo, dne 7. avgusta vsi v Kamnik v »Društveni dom«.
Tel. društvo »Sokol«   v Kamniku naznanja   bratskim društvom in •d. občinstvu, da se vrši njegova redna javna telovadba na nedeljo, dne ^ptembra.
Pevsko društvo »Zvon« v Šmartnim prt Litiji priredi 7. t. m. izlet v Kamnik, pri kateri priliki bode na ; r jaznopovabilo bratskega nam pevskega   društva »Lire«   v Kamniku 'ovajo   pri   veselici v korist ta-zajemu društvenemu domu. Ker Kamnik že od nekdaj priljubljen zlotnikom in obeta biti ta izlet nekaj izrednega, vabijo se vsi prijate-Iji petja in narave k obilni udeležbi.
Slovanski jug.
— Naknadne volitve v Bosni. Bosanska   vlada   je   razpisala naknadne
plitve za deželni zbor. Volitve se vrše soboto 3. septembra. Voliti bo treba štiri poslance v hrvaški kuriji, dva v srbski in dva v mohamedanski. Na hrvaški strani bodo brez dvoma izvoljeni sami pristaši »Hrvatske narodne zajednice, to je dr. Nikole M a n d i ć a.
— Srbski prestolonaslednik odpotuje, kakor poročajo iz Bel^rada. dne 21. t m. in sicer, kakor smo že javili, preko Zagreba. Reke in Kotora. V njegovem spremstvu bosta general Mihajlo 2 i v k o v i Ć in kraljevi tajnik dr. J a n k o v i 6. Izmed članov vlade ne bo nihče v prestolonaslednikovem spremstvu in sicer za to, ker je razmerje med srbsko in črnogorsko vlado precej
a peto radi neprestanih napadov ofici-»znega   črnogorskega   lista »Cetinjski
Vjestnik« na šefa srbske vlade Nikola
P a š i ć a.
— O aretiranem dijaku v Crni gori.
0 aretaciji visokošolca Lazarja R a š o -ić-Vujošević piše »Pokreto\« »pisnik s Cetinja med drugim: »Lazar
Pašović-Vujošević.   slušatelj prava, je sel   te dni na obisk k svoji rodbini. Cim je dospel v Podgorico. so za. takoj >rijeli in ukovali v verige. Ali veste zakaj? Zato. ker so pri njem našli pismo
1 orne Oraovca.. znanega emigranta, ki je kot svobodomiseln človek prostovoljno zapustil Crno goro, ki ni mogel već prenašati groznega nasilstva. La-?ar je nadalje še na surnu, da jc so-trudnik srbskega lista »Zore«, ki ga izdajajo dijaki na Dunaju. To je vsa nje-
a krivda. Dne 26. julija se je razširila vest. da so ga v ječi umorili. Vest - ni potrjena, a verjetna je.« Tako piše ^Pokretovc dopisnik,   doćim zatrjujejo ^rnogorski vladni krogi, da so Lazarja retovali,   ker je nameraval atentat na kneza Nikola in ker je bil v zvezi z Zečićem,   atentatorjem na generala Va-anina.
— Divjaštvo madžarskega častnika.
Mesar Benović iz Broda se je ne-- no peljal s svojim vozom skozi vas
• .ros. Za njim se je pripeljal na kolesu j Jporočnik 39. polka Geza Kurz ter ričal, naj se mu z vozom izogne. Ker
sar tega ni hotel storiti, je nadporoč-rk poklical pet oboroženih vojakov in ni ukazal, naj Benoviča primejo. Na to Kurz vzel mesarju bič in ga jel z bini tepsti po glavi. Mesar je bil mahoma ves krvav, a pomagati si ni mogel, l^er ga je držalo pet vojakov. Ko jc čast-~    zadostil svojemu divjaštvu, je mena pustil, da se je peljal v Brod. Vsa ' ra je bila takoj ovadena državnemu Pravdništvu in vojaški oblasti, a niti ta, niti druga oblast ni dosedaj zganila s Prstom,   da bi divjak dobil zasluženo kazen.
— Spomenik bolgarskim junakom.
bolgarskim prostovoljcem, ki so se borili leta 1878. na sipki pod poveljstvom 2^nerala Stoljetova in umrli za domo-o. odkrijejo prekrasen spomenik na ^Pki dne 24. t m.
»o 17. to si,
Na shoda se bo
lialo o vseh aktualnih vprašanjih, tisočih se dilaStva in Šolstva. Med drugimi bo govoril na shodu o vsenčiliškemu vprašanju v Avstriji državni poslanec gosp. VI. Hrasky, znani veliki prijatelj Slovencev.
— Genora KirMev uai. V Pavlov-sku pri Petrogradu je 36. m. m. umrl general Aleksander Aleksandrovič Kirje-jev, eden najbolj navdušenih in najbolj
delavnih starih slovanofilov. Pokojnik jc mnogo razmišljeval o slovanskem problemu ter napisal mnogo zanimivih razprav o tem vprašanju. Dasi je bil Kirjejev ruski nacionalist, vendar je zastopal stališče, da je v slovanskem interesu potrebno, da se Poljski da samouprava.
— Ruski  konzul nraduje nemško!
Neki poljski odvetnik v Hnezonu na Poznanskem se je s poljskim pismom obrnil na rusk. podkonzula v Torunu, naj mu vidira potni list na Rusko.Konzul
je potni list s pismom vrnil z opazko: *Die polnische Schrift kann hier nicht
gelesen werden!« Zdi se torej, da je uradni jezik ruskega konzulata nemščina. Pri ruski birokraciji jc vse mogoče.
— Darila slovaškega odpadnika.
Šolski nadzornik Jan Repčik, rodom Slovak, ki pa se je popolnoma pomad-jaril, je daroval 161.000 K madžarskemu društvu »Fervka«, ki ima edino ta namen, da pomadžaruje slovaške otroke. Denar se ima porabiti za vzdrževanje madžarskih učnih kurzov po slovaških občinah niiranskega, tehovskega in hontanskega okraja.
ODMRL
»Ljbljanski Zvon«, letnik XXX. Mesečnik za književnost in prosveto, št. 8, ima sledečo vsebino za mesec avgust: 1. Pastiiškin: Šopek z vrta. odbeglih sanj. Poljana. — Zamujena pomlad. — V ulici sv. Klare. — Sedem volkov. — Zmaj. 2. Ksenij Vera*: Jutro. 3. Milan Pugelj: G polnoči. — Bele breze. — Spoznanje. 4. Ivan Cankar: Slamniki. 5. Vojeslav Mole: Kakor sanjav pastorale. 6. Pa-stiišin: Ponos. 7. Josip Premk: Sorodni duši. (Dalje prihodnjič.) 8. Pastiiškin: Xa peronu. 9. Dr. Josip Tominšek: Pisava tujih, posebno latinskih in grških lastnih imen v slovenščini. Konec prihodnjič.) 10. Fr. Albrecht-Kusmir: Stih. 11. Ivan Cankar: Xjeu grob. 12. Ivan Lah: Romantiki. (Konec.) 13. Dr. Fr. Kidrič: Paberki o Korvtku in dobi njegovega delovanja v Ljubljani. (Dalje prihodnjič.) 14. Književna poročila. J os. Breznik: Dr. Matko Potočnik. Vojvodina Koroška. — L. Pintar: Rajko Peru še k. G Rabi dovršnih in nedovršnih glagolov v novi slovenščini. (Konec prih.) — Ciprijan Ko-rošak: Dr. Fr. Kotnik, Beitrage zur Volksliteratur Karntens. — J. A. Golar: Savremenik. — R. Perušek: Dr. Vinko Lozovina. Povijest talijanske književnosti. (Konec.) — Vojeslav Mole: Giovani Kušar, Canti Ju-goslavi 15. Umetniška poročila. Ivan Cankar: Jakopičev paviljon. — —e—: IV. umetniška razstava v paviljonu R. Jakopiča.
izpred sodBfr
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Spor zaradi dote. Posestnik France Gostiša v Blekovi vasi in njegov svak Janez Leskovec sta se nekaj »porekla zaradi dote, katere Gostiša baje še ni izplačal Leskov cevi ženi. Na vprašanje Gostiše, če ostare Leskovec pri svoji trditvi, da ni prejel za svojo ženo vse njene dote, jo slednji pristavil, da ne. Vsled tega odgovora je pograbil Gostiša za stol ter zamahnil ž njim proti Leskovče-vi glavi. Lesovec je udarec prestregel, a bil je zadet na zapestje leve roke tako, da mu je bila zlomljena kost. Gbdolženec se zagovarja, da je hotel svojega svaka le po hrbtu udariti. Obsojen je bil na šest tednov ječe.
Sovražni fantje. Grahovski fantje so imeli na žerovniške fante staro jezo, ker so hodili slednji ponodevat i u vasovat h grahovski m dekletom. Dne 7. majnika t. 1. je prišlo okolu polnoči pet žerovniških fantov v Se-govo gostilno v Grahovem. Slučajno sta prišla tja tudi domača fanta Janez Primožič in France Zakrajšek. Ko sta zagledala nasprotnike, spila sta vsak malo žganja in odšla. Poklicala sta še Jožefa Kovača, Matijo Me leta in Franceta Zniriaršiča, in jim povedala, da se nahajajo nasprotniki v ftegovi, no domače v Matevž-kovi gostilni. Fantje so se oborožili s poleni, in ko so Žerovničani zapustili krčmo, začeli so Grahovei metati vanje polena. Janez Lunko je bil sedet na nosu; zlomljena mn je bila nosna kost. Zadeti so pa bili tudi France Lunko, Janos Drobnie in Anton Intihar. Sodišče je obsodilo Matijo Mebleta in Franceta Zakrajika,
H nML
so slavnost. Občinski svet v Josefodolu pri Jablon-ci na Češkem je sklenil, da se no bo več udeleževal cerkvenih slavnoati in da bo ustavil vse isplačitve v cerkvene svrbe, ki niso zakonito določene.
* Streljanje na vlak. Blizu Po-prada na Ogrskem je nekdo streljal na osebni vlak. Strojevodja je bil zadet v glavo in bo najbrž umrl. Kdo je streljal, se ne ve.
* Postajni načelnik radi tihotapstva zaprt. V Blumenavu na Češkem so zaprli postajenačelnika Ivana Schwaibla radi utibotapl jenja saharina.
* Ročne granate. Rumunski vojni minister general Crainiceanu je odločil, da se uvedejo v rumunski armadi ročne granate, kakršne so se zabile v rusko-japonski vojni.
* Mala loterija v Italiji. Po uradnih poročilih je imela Italija v minulem letu 46 in pol milijona lir čistega dobička. Najhujši loteristi so
' v Neaplju,   kjer pride vsako leto na osebo povprečno 13 lir stave.
* Aristokrati — ponarejale! denarja. V vili stare patricijske rodbine Bastigli na deželi blizu Rima je prišla policija na sled popolnoma moderno urejeni delavnici za bankovce. Zaprli so celo Bastiglijevo lodbino.
* Izgon Zidov   iz ruske Poljske.
Kakor poročajo poljski listi, so dobili vsi, v kmečkih občinah ruske Poljske živeči Židi nalog, da jo takoj od k urijo čez mejo. Na ta način je baje izgnanih 800 židovskih rodbin. Kjer se Židi obotavljajo, tam jim nalože njihovo lastnino na vozove ter jim s silo odpeljejo do meje.
* Samomor bankirja. Blizu Pe-trograda se je ustrelil v svoji vili bankir Trapesnikov, lastnik velike in ugledne banke v Petrogradu. V njegovi banki je bilo vsako leto prometa za več milijonov. Vzrok samomora so razne nesreče, ki so zadnji čas zadele banko. Dolgovi znašajo baje več milijonov rubljev.
* Honvedski častnik in prost. Iz Budimpešte poročajo: honvedski nadporočnik Bela Sajgo in njegov brat, medicinec Jožef Sajgo, sta na cesti dejansko insultirala ravnatelja deželne katoliške zveze, prosta Kare-!a Szentivanvja, da ga kaznujejo zaradi nedostojnega obnašanja napram neki sorodniei. Zadeva je prišla pred sodišče. In brata Sajgo sta bila obsojena na majhno denarno globo. Prost Szentivanv je bil zaradi tega prisiljen odstopiti kot ravnatelj deželne katoliške zveze.
* Sleparski igralec. V Giinsu na Ogrskem so vsled zahteve brnske policije zaprli Ludvika Horvatha de Szentgyorgeya, ker se je v Švici izdajal za ogrskega komornika, barona in veleposestnika. Horvath je nevaren sleparski igralec, ki je kot ogrski komornik prišel med najvplivnejše švicarske sloje, katere je pri igrah imenitno sleparil. Pred petimi leti je Horvath v \Viesbadenu v eni sami noči priigral 280.000 mark.
* Samomor na grmadi. Grozovit samomor je izvršil v Marbacle čevljar Giinther. Napravil je grmado, večidel iz slame, jo polil s peirole-jem, jo zažgal ter se pustil živega se-žgati. Policija je preiskala njegovo hišo ter našla v kleti njegovo ženo umorjeno. Najbrže je Giinther, ki je bil velik pijanec, svojo ženo v pijanosti usmrtil.
* O cesarju Jožefu. Ko je cesar Jožef enkrat obiskal neko kaznilnico, so pripeljali pred njega vse kaznjence. Vprašal je vsakega posebej, kaj je naredil, da je zaprt, toda vsak jo zatrjeval, da ni ničesar zakrivil in da je po nedolžnem zaprt. Le eden J3 skesano priznal, da je zaslužil kazen, ker je nekega ubil. Cesar se obrne k ravnatelju in ukaže: »Hitro izpustile tega lumpa v prostost, da se ne bodo drugi nedolžni pohujšali.«
Telefonska in tolavna
POfOfilfl-
se je dognalo, da Je potovalni maršal poneveril osli sa to določeni potovalni fond ia Jo popihal v Tnala.
______ - .  2. avgusta.
Tukaj se je vršil shod čeških socijalnih demokratov, na katerem se je razpravljalo o stališču, ki ga zavzemajo nemški socijalni de mokra t je nasproti narodnostnem vprašanju. Govorniki so strogo obsojali tozadevno postopanje nemške socijalne demokracije in izrekli svoje obžalovanje nemškim socijalnim demokratom, ker se ti s svojim stališčem postavljajo na stran nemških nacijo naleev.
Med nemškimi akademiki.
Dna, 2. a i gosta Akaderaično pevsko društvo je nameravalo prirediti pevsko potovanje po Amoriai. V
pred odhodom po
, 2. avgusta. V da-seji ogrskega državnega zbora ho stavil ministrski predsednik grof Khuen Hedervarv predlog, da se nasedanje diavnega zbora odgodi do 6. septembra. V septemberskem zasedanju pride najprvo v razpravo bančno vprašanje.
Liadsko štetje v Makedoniji-
R.— Skoplje, 2. avgusta. Cesarski namestniki v Solunu, Bitolju in v Skop-Iju so dobili ukaz, naj nemudoma prično s štetjem krščanskega prebivalstva v svojem področju. To štetje je v zvezi z novim cerkveno-šolskim zakonom.
Kongres makedonskih Romunov.
R.— Skopffe, 2. avgusta. V Bitolju traja že več dni kongres makedonskih Rumunov. Na kongresu sc ponajveč razpravlja o ustanovitvi samostojne romunske cerkve na Turškem.
Albanska vstala.
R.— Solun, 2. avgusta. Med albanskimi vstaši in turško vojsko je prišlo do ljute bitke pri Krimu. Albancem so poveljevali Ilijaz, Osman, Musa, Abas in Bahtijar. Bitka je trajala pet ur. Turki so Albance obkolili in jih pozvali, naj se vdajo. Vstaši so mesto odgovora jeli še ljuteje streljati na vojsko. Sele, ko sta padla poveljnika Ilijaz in Karman, so se Albanci vdali. Odvedli so jih ukle-njene v Skoplje.
Boj med bolgarskimi četniki in vojsko.
R.— Solun, 2. avgusta. V bližini Štipska je oddelek turške vojske naletel na oddelek čete bolgarskega četo-tovdjfc Lazarova. Vnel se je ljut boi, ki se je končal s porazom bolgarskih vsta-šev.
Makedonec in turški vohun.
R.— Sofija, 2. avgusta. Predvčerajšnjim je na tukajšnjem kolodvoru Makedonec Hristov streljal na nekega tujca. Ranil ga je neznatno. Ko so napadalca prijeli, je izjavil, da je napadenec turški vohun Ibrahim Ajdar, ki je prišel iz Skoplja vohunit. Tudi on Hristov je iz Skoplja, a prišel je v Sofijo s trdnim namenom, da ubije Ajdarja, ki ima na vesti že neštete bolgarske žrtve. Hri-stova so odpeljali na policijo, ranjenca pa v bolnico Kureginje Klementine.
Spor med Špansko in Vatikanom. Vatikan se umika.
Rim, 2. avgusta. V oficijoznih vatikanskih krogih se poudarja, da je Vatikan pripravljen, nove zahteve španske vlade preskusiti, oziraje t=e objektivno na dejanski položaj na Španskem.
Madrid, 1>. avgusta. Glede spora med Vatikanom in Špansko so se v Vatikanu zelo motili. Upanje Vatikana, da bodo odredbe ministrskega predsednika Canalejasa našle med klerikalci na Španskem najhujši odpor, je šlo po vodi. Z znižanjem števila samostanov so celo nekateri škofi zadovoljni. Ropot v klerikalnih listih je naravnost malenkosten. Samo v nekaterih klerikalnih provincah v Baskih so klerikalci bolj bojevito razpoloženi.
Rim, 2. avgusta. »Osservatore romano« piše glede spora med Vatikanom in Špansko, da papeški nuncij ne bo odpotoval iz Madrida. Sedaj namreč ne gre za nikake diplomatič-ne diference, temveč le za uespora-zumljenja pri pogajanjih. Torej ni nikakega povoda, da bi se radi tega vse diplomatske zveze pretrgale.
Napeto razmerje med Bolgarsko in Turško.
London, 2. avgusta. Iz Sofije se poroča: Bolgarski ministrski svet je imel sejo, v kateri se je posvetoval o postopanju turške vlade z Bolgari v Maeedoniji in v kateri je sklenil, da se dopošlje porti nota, v kateri se jo pozivlje, da naj nemudoma preneha s svojim krutim postopanjem v Maeedoniji. To noto je smatrati tako-rekoč za ultimatum.
Turško brodovje
London, 2. avgusta. »Times« poroča iz Carigrada, da bo turška vlada porabila sa nakup na Nemškem naročenih bojnih ladij pri nemških bankah naloženi denar bivšega sultana Abdul Ham i da.
flttPOftlttlWs
— »Ljubljanska kreditna banka«. V mesecu juliju vložilo se je na knjižice in na tekoči račun 5,000046 kron 84 v, dvignilo pa 3,717.525 K 57 v. Skupno stanje koncem julija 14,817.325 K 75 v.
— Nakup mladih bikov. Deželni odbor kranjski nakupuje za deželno pristavo mlade bike vseh treh v deželi priznanih pasem, to je pine-£avake, simodolsko in sive. Biki no smejo biti mlajši od pol leta in ne starši nad poldrago loto. Ponudbo noj se takoj pošljejo riiiilaimo odboru v Ljubljani. Ponudijo naj se samo lepe šivali bres hib, da ee ne bodo
daW Teicaki pri oglate
— O sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo e. kr. kmetijske dražbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori trinajsti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom 5Č. gg. sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslov-.ia, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora uineti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se isto tako vež-bajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para čevljev, nekaj belih in barvastih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasnike za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Ce ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1- dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših ueenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno izvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško spričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 10. septembra t. 1. glavnemu odboru c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bodo sprejemalo tn-di prosilke iz drugih dežel.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemšek.
Darila.
V sklad za Vrazovo stoletnico so darovali: si. posojilnica pri Svetinjah 15 K; vlč. g. Fr. Bratušek, župnik pri Svetinjah 10 K.
SI. slovensko občinstvo najuljud-neje prosimo, da blagovoli prispevati k skladu za Vrazovo slavnost \ pokritje prireditvenih stroškov. Posebno se obračamo do si. denarnih zavodov. Morebitni čisti dobiček je namenjen hrvaški in slovenski »Matici« ter mariborskemu »Zgodovinskemu društvu«. Darovi se bodo objavili v časopisju. Pošiljati jih je na naslov: g. Fr. Vraz, župan v Cerovcu, pošta Ivanjkovci pri Ormožu.
Umrli so v Ljubljani:
Dne 31. julija: Leopoldina Kinkel, krojačeva vdova, 68 let, Na Prulah 6.
Dne 1. avgusta: Viljem Boris Požgaj, šiviljni sin, 11 dni, Salendrova ulica 6.
Dne 2. avgusta: Neža Otavnik, užitka-rica, 74 let, Radeckega cesta 11.
V deželni bolnici?
Dne 29. julija: Anton Lehrmann, zasebni uradnik, 34 let — Marija Prijel, delavka, 31 let — Fran Logar, mizarski vajenec, 17 let
Dne 30. julija: Matilda Sojer, gostihn-čarka, 45 let.
MeteoroloSUno'poroaio.
Višina ni m			«. 1	nm mM ttak7M+ m	
j avgutt	Čas teiit-vaaja	Staaje ■etra imm	i? Bi	Vetrovi	Nebo
l. • 2.	S. pop. 9.zv. 7.2j.	7314 732*0 7342	220 17'7	ar. jug. sr. szah. sl^vzhod	del.oblač. del. jasno jasno
Srednja včerajšnja temperatura 230% norm. 197*. Padavina v 24 urah 15 nun.
Včeraj popoldne kratka nevihta.
Blagajničarka
ki je ia strojepisja s)#
z divni
tmino tudi k in Nastop
s pofoji pod
v. Naroda
ina m m%
v pisarni, ^uradu, aMj^ra^g^J^'^JJJJ^^^^J^a^TSu lata pisarniški pomočnik, slovenščine in nemščine popolnoma vešč. Tesan taael Ponudbe pod »F. P*, na upravništvo »Slovenskega Naroda«. 2590
Stanovanje
obstoječe iz 4 sob, predsobe, kopalnice in  pn tik lin. Z uporabo velikega vrta
Naslov pove uprav. »Slov. Naroda«.
2593
Ttonouanie
iz Štirih sob s  pritlikam;  v visokem
parterju oddati je v ▼tli Irlaoesvs nasla št. 24 s 1 novemarosa t L
Natančneje  se  poizve  v pisarni notarja Hndoveraika v Ljasljani.
2589
Prei.ilr.Aifl pLVatenta
je odpotoval
do 10. septembra.
j J
f1Q
Naroda« pod
2582
Stanovanja!
7a novemberski  termin  se —
Oddasta v novozgrajeni vili ob Kunovi cesti,   2 solnčno ležeči stanovanji z 2 sobama in pritiklinami. Poizve se ulica Stara pravda št. 3 od 2.—6. poldne. 2592
Avtomobil
za 4 osebe
se po jako ugodni ceni proda.
Več se poizve 1528
V Sp. Šiški 220, pri Šebeniku.
Stanovanje
z velikimi, zračnimi sobami, v Šelenburgovi ulici
\\ oNa takoj ali za november 1.1
a) V I. nadstropju obstoječe iz 8 sob, 2 kabinetov, kuhinje, shrambe itd.
b) V II. nadstropju obstoječe iz 7 sob, kuhinje itd.
Oba stanovanja sta zelo prikladna za pisarne, urade itd
Najemnik enega ali drugega stanovanja lahko odda več sob, kot lepe
mesečne sebe. 2576
Ogleda se lahko stanovanje v poljubnem času. Vpraša se v trgovini
papirja Iv. Bonač, nasproti poste.
Edino II
zastopstvo znamke 1 i
KINTA j
je v teku in trpežnosti nedoscžno j kolo sedanjosti.       1053 I
Zaloga Puchovih koles, j
Kolesa sprejema v p.pfa**, WU|- j
ttraa|e ta p—lM|—f ter I
izposojevanje koles, j
&au, ulite ia con izvriRcv. I
Karel Čamernik!
Onstjasa, Pitijska cista 9.!
Ceafti zastMj bi taflta f
nilSibk
nova,   rnunsrlUnuais, pripre vsako obrt, tik okrajne ceste, okaii hiše lep vrt, zasajen z mladim ssdnim drevjem, SO prosiš pod ugodnimi pogoji. _ Več  pove   upravništvo »Sloven-^ skega Naroda«. 2548
2507
knjigovodje
Reflektira se le na popolnoma i*vezbano moč, katera popolnoma obvladuje pri zvezi vpeljano amerikansko knjigovodstvo, a tudi enostroko in dvostroko knjigovodstvo. Plača po dogovoru, nastop službe tsko|. Ponudbe z dokazili se naj vpošljejo do 19. f. na.
m ii mmit
Dragotin Jurman
Ljubljana, Šelenbnrgova alica št.
Vaclav Tatic h Vida Jalichova Prelesnikova
poročeno.
2*46
Ljubljana, dne 30. julija t9t0. 2599
Vsled nesporazumi jenja pri upravništru se je priobčitev zakasnila.
i
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjava, da preseliva svojo
gostilniško obrt 25Q6
iz Metelkove ulice 27 na Radeckega cesto 16 v lastno hite (preje Caks).
Dobra kuhinja, dobra pijača, točna postrežba ter nizke cene,
nama bode geslo.
Priporočava se si. občinstvu za mnogobrojen obisk
Andrej in Frančiška Meze. 9m\r V nedeljo, dne 7. avgusta otvoritev.-««
NAZNANILO.
Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, sls moderno urejeno
drogerijo in fotomtinnfoKturo „ADRIJA"
v SclCTbUTjovl nUd Jt 5, nasproti Start p
kjer imam v zalogi materijalno blago, kemikalije za tehnične namene, kirargične obveze in potrebščine a oskrbovanje bolnikov, veliko zalogo vseh redilnib sredstev a otroke, glavno zalogo parfumov in toaletnih izdelkov tu in inozemskih tvrdk ter popolno zalogo fotografskih potrebščin in aparatov.
Meje |e Mi o nosno Im svete.
Potrudil se bodem veleč odjemalce zadovoljiti z vzorno postrežbo in zmernimi cenami.
Vaanja naročila izvršujem z obratno pošto.
z jssasassmssjnn
2S54
B. ČVANČARA
litri Tratnik
„Zlata kaplja44 Si. PHia cesta itn. 27;
Priznano fina kuhinja.
Iiborns pijačo*
Lepi restavracijski prostori in povsem na nove urejen 1913
W*r velik senčnat vrt. -i«
hali srak ni urim mm
velik koncert!
totim muh
tavajan taksi 2552
Ivan Jenko, klepar, v Idriji.
Si afcf|aajl mtmp m M»»
sfi prodojnIKa
ipeeerilske stroko. 2595
Ponudbe s pogoji naj se pošljejo pod V9KSflsBiaIM na upravništvo »Slov Naroda«.
VaovozirajemihišillObcekoristiie zadruge za stavna Im stanovanja v Gradišča 5281
se odda s 1. avgustom letos
stanovanje
S 3 SOnanali kopalnico, električno razsvetljavo in pritiklinami.
Vpraša se pri hišniku istotam.
SE
Zenitna ponudba.
2594
Jrfusikažično naobraien mladenič, star 25 let, lepe vnanjosti, s dobro in stalno eksistenco v lepem kraju na deželi se želi seznaniti 3 izobraženo gospodično u JE Starosti t? 25 let, ki bi imela gotovine ali vrednosti od 2000 Jf naprej, in ki bi bila, mogoče, tudi dobra sooranistinja — Ponudbe s sliko je poslati pod „Vintgar", poste restante. glavna pošta, Ljubljana.
:: Stroga tajnost.
=====11511 —
Jt
J L
1 □
C kr. avstrijske     fjj^   državne železnice
Izvleček iz voznega reda.
Vedlfsrsre*n* Is L|abl|ane (Jaz. zaL)
7*OS zjutraj. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec.
,"40 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Št Janž, Rndolfovo, Straža-Toplice, Kočevje,
©•12 dopoldne. Osebni vlak v smeri: Jese--ice, z zvezo na brzo vlak v Celovec, Dunaj j. k., Line, Prago, Draidane, Berlin, Beljak, Badgastein, Solnograd, Monakovo, Kolin.
tl*aO dopoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenice, Trbiž, Beljak, Celovec, Gorica, Trst.
I aa popoldne. Osebni vlak v smeri: Grosuplje, Rudolfovo, Št. Janž, Straža-Toplice, Kočevje.
S*30 popoldne. Osebni vlak v smeri: Tržič, Jesenke, Trbiž, Beljak, Gorica, Trst, Celovec
S*SO zvooer« Osebni vlak v smeri: Iržič, Jesenice, z zvezo na brzovlak v Beljak, Celovec, Dunaj, z. k, Badgastein, Solnograd, Monakovo, lnomost, Frankobrod, Wiesbaden, Kolin, Dusseldorf, Vleissingen, Trbiž.
7*ao zvooer. Osebni vlak v smeri: Grosuplje Št Janž, Rudolfovo, Kočevje.
101O pen odi. Osebni vlak v smeri: Jesenice« Beljak, Gorica, Trst, Celovec
»ansO is L|nnl|ane (državni kolodvor).
7-2S zjutraj: Osebni vlak v Kamnik.
a-OO popoldne; Mešanec v Kamnik.
7*35 zvečer Meša ec v Kamnik.
dr— peneči: Mešanec v Kamnik le ob nedeljah in praznikih.
Mm namamjse MS Maod v Mnatjano Qnsne saleaalee).
7 "O 9 zjutraj: Osebni vlak is Jeseni'-, v zvezi na brzovlak iz Berlina, DraŽdar, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solno-
?rada, Badgasteina, Beljaka, Gorice, Trsta, rtiča.
S-02 zjutraj: Osebni vlak iz Kočevja, Ru-
doifovega, Grosuplja, Št Janža.
II-20 dopoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Gorice. Jesenic, v zvezi na brzovlak iz Dunaja, z. k., Celovca, Vlisingena, Diis-seldorfa, Kolina, Wiesbadna, Frankobroda, Monakovega, Solnograda, Inomosta. Badgasteina, Beljaka.
3*00 popoldne: Osebni vlak is Kočev.a, Straže - Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Št Janža.
a*!7 popoldne: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca, Beljaka, Gorice, Trsta, Jesenic Tržiča.
6*58 zvečer: Osebni vlak iz Jesenic v zvez, na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linca, Celovca, Monakovega, Solnograda? Badgasteina, Beljaka, Dunaja j. k.
SMO zvečer: Osebni vlak iz Beljaka, Trbiža Celovca, Trsta, Gorice, Jesenic, Tržiča.
S"07 zvečer: Osebni vlak iz Kočevja, Straže Toplic, Rudolfovega, Grosuplja. Št. Janža,
1l«22 ponoči: Osebni vlak iz Trbiža, Celovca Beljaka, Trsta, Gorice, Jesenic
Prihod v L|nal|ano (državne železnice).
S*4S zjutraj: Mešanec  iz Kamnika.
IO-S9 dopolde: Mešanec iz Kamnika.
SMO zvooer: Mešanec iz Kamnika.
IOSO po noči: Mešanec iz Kamnika le ob nedeljah in praznikih.
Časi prihoda in odhoda so navedeni v srednje evropejskem času.
C. kr. državno-želesnisko ravnateljstvo v Trsta,
Valjčni mlin v Domžalah
L B0I1ČAR, LJUBLJANA
Centralno pisarna h sklad lite: Vegovo ulico 6.
Iflfaa tataru*, it 129. Tolelra iatanu*. it 129.
Priporoča pšenično moko izvrstne kakovosti kakor tudi otrobe in drage mlevske izdelke.
sslses v Ssrlei: Stehri «rg S.
C*
	t	-
		
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
14
0s^ fcof vss^S) ps) Otsss)
patrji