DUHOVNO ŽIVLJENJE
LETO XI. — ŠTEV. 180	LA WOOA ESPOKITUAL	ANO XI. — NUM. 180
JANUAR 1943	ENERO 1943



Veseli dan praznujemo Prisrčno se radujemo! Prišel z neba je Večni Odrešit rod nesrečni
Sin v slavi je Očeta In nam nebo obeta.
Odprt je vir radosti, Sladkost nad vse sladkosti.
Pred Dete pokleknimo,
Ga z angeli molimo!
O daj nam raj veseli,
Da bomovečno peli!
O Jezušček moj Za vselej sem Tvoj.
ROJAKOM NA JUGU
Sporočam, da bom letos obiskal rojake v Mar del Plata, v Bahiji Blanki, v Rio Negro in če mogoče tudi v Pl. Huincul in Lomi Negri. 31. jan. pridem v Mar del Plato, kjer ostanem nekaj dni, nato bom nadaljeval pot v Bahio Blanco in naprej.
Prosim rojake, kateri imate poznane v Mar del Plata, da mi pošljete njihove naslove.
V CINCO SALTOS bo maša v nedeljo 7. februarja.
Un idilio de Navidad en Eslovenia. — KBANJSKA GORA v božični obleki. Kraj leži med Jesenicami in Trbižem.
a&d&j
POLNOČNICA na PATERN ALU, Av. del Čampo.
MAŠA ob 10 uri na AVELLANEDI. MOLITVE na PATERNALU ob 16.30 (Avalos 250).
SPOVED OPRAVITE: pri SV. ROZI vsako dopoldne; v JOSE INGENIE-ROS na Sveti večer poopldne; na AVELLANEDI 24. dec. od 16 ure dalje do 20 ure.
NOVO LETO: Maša na AVELLANEDI.
V SAN ANTONIO DE PADUA dne 10 januarja, celodnevni izlet.
Odhod iz Pl. Once, subterr. ob 8.40. Maša v San Antonio ob 10 in 11 uri. Molitve ob 17 uri.
Odhod z vlakom ob 19.15 uri.
DUHOVNO ŽIVLJENJE
je mesečnik.
Uredništvo:
P a s c o 431 Urednik: Hladnik Janez. Telefon 48-3361 (48 - 0095)
Kliči od 11—13 ure in po 8 uri zvečer. Ob sredah in petkih ni doma. Uprava:
Paz S o 1 d a n 4924 Telefon 59 - 6413
Kegistro de Prop. Intelectual 81190
CERKVENI VESTNIK
BOŽIČ — POLNOČNICA NA Pa-TERNALU (Avda. del Čampo)
MAŠA OB 10 URI NA AVELLA-NEDI (Man. Estevez 630).
MOLITVE NA PATERN ALU (Avalos 250).
27. DEC.: MAŠA NA AVELLA-NEDI za Janez Gorza.
PRI SV. ROZI oh 12 uri za Andrej Kralj.
MOLITVE na Paternalu (Avalos 250).
NOVO LETO — MAŠA NA AVELLANEDI za Jure Goston.
PRI SV. ROZI oh 12 za žive in mrtve Kralj.
3. JAN.:	MAŠA NA PATER-
NALU za Franca Kavčič, zapoje žalni zhor.
PRI SV. ROZI oh 12 uri za rajne Jerončič.
MOLITVE na Paternalu (Avalos)
6. JAN. Zapovedan praznik.
10. JAN.: SHOD V SAN ANTONIO (FCO). Maša oh 10 in oh 11 uri. — Molitve pri sv. Antonu oh 17 uri.
17. JAN.: MAŠA NA PATERNALU za Olgo Makuc in Rozo Ušaj.
Pri SV. ROZI oh 12 uri za Marijo Rutar, obletna.
MOLITVE na Avellanedi.
24. JAN.: MAŠA NA AVEL.A-NEDI za rajne stariše Reya.
Pri SV. ROZI ob 12 uri za Marija Maurič in Tereza Žnidaršič.
31. JAN.: MAŠA na Paternalu.
Krščeni so bili: Jakob Franc Podlogar in Marija Sonja Kromar.
POROČILA se je ZVONIMIRA hčerka znanega rojaka Antona Novak iz Štjaka z ženinom Arturo de Araujo. Poroka je bila 14. dec. v cerkvi Male Terezike v Bahiji Blanki.
v SAN ANTONIO DE PADUA
pohitimo 10. januarja.
Cena listkov: Iz Once 1.15 $, iz Floresa 0.90, iz Liniersa 0.35 $. Mladina pod 14 let: polovično.
Vlak odhaja iz Once ob 8.40 uri iz Floresa 8.45 iz Liniersa 8.50 uri. Asado: 1.— $.
Vozni listki v predprodaji se dobe Na Paternalu:	Paz Soldän 4924
(U. T. 59-6413) in pri Laknerju.
Villa Devoto:	Cotič, Fr. Beirö
5388 in Klanjšek (U. T. 50-0277).
Avellaneda: Pri Gombocu, Dean Funes 254 in pri Preiningerju, Ma-dariaga 1320.
Centro: Pasco 431.
Villa Lynch: pri Živcu, Roque Accardini 641.
“LA VIDA ESPIRITUAL”
es una revi st a mensual de la Colec-tividad E slo vena.
Invitamos a los simpatizantes que tambi&n se suscriban y consigan sus-critores y avisos para contribuir al seguro sostenimie.ito de esta revista. El ahono es solo de 2 $ anuales.
EL DIRECTOR de la Revista es el capellan de la Colectividad, Pbro. Juan Hladnik, residente en la Par. Santa Rosa de Lima, Pasco 431. Telef.: 48.3361 y 0095.
ADMINISTRACION: Paz Soldän 4924. Tel. 59-6413.
UN DOCUMENTO REVELADOR
Hemos recibido de la patria unas co-pias fotogralicas que documentan el pro-ceder de las autoridades invasoras ale-manas en Eslovenia, la mitad de la cual estd ocupada por los alemanes, con el centro en Maribor, de donde proceden las fotograflas de las črdenes impartidas a quienes debfan ejecutarlas. Las re-producciones no contienen la totalidad de la orden, compuešta de varias hojas, sino tan solo dos pčtginas, pero de sobra elocuentes, para comprobar que las no-ticias dolorosas anteriormente recibidas, eran verfdicas.
He aqul, resumido en caslellano, lo que el original dice en alemdn, con al-guna anotaciön en esloveno.
7. VI — 5. VII: Deben alejarse de Esti-ria 5000 intelectuales sospechosos. Para 300 sacerdotes un tren especial a Croa-cia. Los demas a Servia. En el mismo tiempo deben ser deportados 4000 de Ca-rintia (otra parte de Eslovenia ocupada) a la Servia Sur.
Efectivamente se procedič conforme con estas instruciones. Pues antes de co-nocer este documento supimos que en dicho tiempo han sido deportados a las provincias del sur de Yugoslavia unos 10.000 intelectuales y alejados y encerra-dos en los lugares de concentracičn unos 600 sacerdotes.
10. VII — 30. VIII: Deportar 25.000 eslovenos. Los empleados, agentes de policia a Croacia. Expulsar de Croacia o tros tantos servios.
Empezaron en aquellos dias grandes arrestos en masa de los campesinos y la depcrtacion de los empleados y vigi-lantes hacia la Croacia, mientras de*alli expulsaban a los servios.
Fueron iiorribles las escenas en los cuarteles de Maribor, en donde concen-traron primero a todos los desgraciados condenados a la deportaciön. Sanos y enfermos, viejos y jčvenes, hombres, mu-jeres y ni nos, todos mezclados, espera-ron su terrible sentencia hasta que los llevaron algunos hacia Alemania, o tros hacia el sur, mayormente a Bosnia, donde evacuaron unos cuantos pueblos servios, expulsando a sus pobladores.
15. IX. — 31. X: De ESTIRIA expulsar 65.000, previa concentracičn en Rajhen-brg. Expulsar a Servia a los sospechosos. A los sacerdotes deportarlos a Servia. Que a todos se les examine acerca de su profesičn, de sus bienes, de los animales que pesen. iPara que puedon em-plearse los individuos?
De CARINTIA:	80.000 individuos. La
lista de 300 sacerdotes terminarla inme-diatamente. Los sacerdotes seculares den-tro de 10 dias. de clero regulär los arres-tados desde el 18. VI. Los mds peligro-sos anunciar sin demora, por telčiono.
Luego reclama el documento unos
cuantos pormenores personales, reieren-tes a la protesičn de los deportados, co-mo podnan ser aprovechados para los lines productivos del Invasor.
Los hechos que siguieron a estas črdenes resultaron cosa increible, pues supimos que efectivamente, en octubre de 1941 han sido evacuadas comarcas ente-ras. Los eslovenos tuvieron que abandc-nar sus hogares con todo lo que poseian en un estado perfeeto, para poder ser entregado a los alemanes, traidos de otros paises. Los deportados no pudie-ron llevar nada mds que pequenas co-sitas determinadas, ni siquiera plata y valores.
El docuento no es completo pero, des-graciadamente, , comprueba hasta en los detalles las noticias recibidas con an-terioridad acerca del proceder de los alemanes en nuestro pais.
Entre las anotaciones se halla tambien una que manda acusar como comunis-tas a todos aquellos a quienes podrla sospechčrrseles de "enemigos de los alemanes".
IZ UPRAVE
Opozarjamo rojake, ki so zastali z naročnino, da bomo z naslednjo številko ustavili revijo vsem, ki ne po ravnajo naročnine.
Vsak umeven človek sprevidi, s kolikimi žrtvami izdajamo Duhovno Življenje, ki je v čast našemu imenu med tujci. Zato je pa tudi vsakega našega rojaka resnična dolžnost, da dokaže nekaj dobre volje s tem, da podpre to našo revijo.
Naročnina je samo dva pesa. Priložite pa tudi kaj za tiskovni sklad, kajti tiskovni stroški so narastli že za 40%, nraročnine pa še nismo nič dvignili, ker se zanašamo, da boste tisti rojaki, ki Vam je mogoče, radi nekaj priložili.
SVEOGORSKA ZASTAVA
Nu dalj n a zbirka: Medved 5.—, Kralj I".
1.	—, li. F. I.—, Kragelj l.—, živec V.
2.	- , X. I,—, Lovišček 1.—, X. N. L—, X. X. L—, Prinčič It. 1.—, Lavrenčič
0.	5.—, Rebek M. I.—, Furlan I’. 10.—, Kavčič P. 1.—, Bedeli M. 1.—, .Tug A.
1.	—, F Saj K.	Batič M. 2.—, Kogoj
i» Frau 5.—, Manjši prispevki 4.50. — Bandelj M. 2.—, Troha A. 2.—, Zbirka Vide Čeliron 28.—, Neimenovani 16.—. Prejšnja ibirkn ,113.50. — Skupno 209.—.
•j- Fran Reya in brat Rudolf iz Kozano v goriških Brdih sta dobila žalostno vest, da sta jima umrli oče in mati. Mati Ivana, rojena Obidič jo ugasnila že pred letom, lani v decembru, stara je bila 71 let. 2. maja pa je ženi sledil tudi mož, rajni Leopold Reya, obče spoštovani mož. Ranil se je na nogi in je rana tako nevarna postala, da je ugasnila življenje 79 letnemu težko preskušeemu možu.
Maša za rajne stariše Reva bo na Avellanedi 24 jan.
f Alojz Velikonja je tudi dokončal tok življenja. Star 50 let je ugasnil v bolnici v Ran Miguelu 3. dec. in so ga naslednji dan spremili rojaki na njegovi žalostni poslednji poti. Poskrbeli so mu za dostojen pogreb rojaki, kajti njegovi prihranki so nedotakljivo naloženi na banki. Doma je bil rajni iz Svetega Križa pri Vipavi. Tamkaj zapušča skrbno ženo in tri otroke.
I- Ä K Ä J f
Na tisto sveto noč se je sklonilo nebo do zemlje. Dopolnil se je čas obljube, kajti kraljevsko žezlo je bilo odvzeto Davidovemu rodu in dano Idunejcu Herodu. Sedem letnih tednov in 62 tednov Danijelovih je že tudi blizu konca, zato je treba, da stopi na revno zemljo za-željeni vseh narodov.
Tisto sveto noč se je torej zgodilo, kar je bilo od davno napovedano.
Toda čudna stvar: zakaj si je Odrešenik sveta izbral za kraj rojstva zapuščen hlev? Zakaj je izbral siromašne jasli mesto razkošne zibke? Zakaj je hotel biti povit v revne plenice? Zakaj je dopustil, da so njegovo mater in njegovega varuha v mrazu in v teški uri podili iz človeških bivališč? Zakaj ni poklical prvih imenitnikov tega sveta, pač pa ubožne pastirje? Zakaj je dopustil, da ga je svetni oblastnik Herod preganjal? Zakaj je hotel bežati?
Zakaj? Zakaj?.. Vse do poslednjega: Zakaj ni porabil svoje vsemogočne sile in stopil s križa tedaj, ko so ga križanega izzivali: če si Sin božjj, stopi s križa, pa ti bomo verjeli.
On, ki vse oblači, ki vse hrani, ki vsem daje življenje, ki vsem ohranja moč, ki vsem navdihuje dar spoznaja... si ni izbral razkošja, ne obilja, ne hrupne moči, ne številnih ploskalcev in živijoklicalcev....
Tu ga imamo v bornih jaslicah, ki skozi tisočletja oznanja človeštvu z zgledom svoje samoodpovedi, pravo pot do časne in večne sreče.
Oznanil je Njegov prihod mir vsem dobrim ljudem.
Tisočletja zgodovine dokazujejo, da so bili srečni rodovi, ki so živeli v skromnih kočah, sv hranili s črnim kruhom, ležali na trdem ležišču, so brzdali svoje grešne želje in niso poželeli po tistem, kar je imel sosed. Tega so se naučili od Gospoda Jezusa, Odrešenika sveta v jaslicah in na križu.
Tudi modri iz daljnih dežel so prišli, se priklonili, Dete počastili in njegov nauk hvaležno sprejeli. ..
Nasladnemu Herodu pa seveda ni šlo v račun, da bi se odrekel svoji poželjivosti, svoji udobnosti, svojim častem, svoji oblasti
Pastirji so se srečni vračali od jaslic in z veseljem prenašali še naprej svoje uboštvo in trdo življenje.
Modri so ponesli v daljno Jutrovo deželo veselo resnico, da je rojen Odrešenik sveta, da je pot sreče skozi uboštvo; bogastvo pa vodi v nesrečo, uživanje vodi v pogubo...
Zato je prišel Gospod Jezus v takem uboštvu, da bi nam dal razumeti nevarnost bogastva, pogubnost razkošja, nesrečo pohlepa.
Mir je oznanil prihod Gospodov na svet.
Danes svet nima miru. Dva tabora sta v silovitem boju, toda malo je tistih, kateri se borijo za mir; le za zmago nad sovražnikom gre vojska. In kadar bo prišlo do tega, da bo človek zatajil svoje zahteve in žrtvaval za druge, se bo vrnil mir.
Ob jaslicah je treba premisliti in pod križem je treba prevdariti, kako je treba urediti najprej v lastnem srcu vse neurejene želje, kako podrediti naše življenje volji božji, pa bo prišel mir v srca in v človeško družbo.
Zakaj tako se glasi pozdrav: Slava Bogu na višavi in mir ljudem na zemlji, ki so Bogu po volji.
Človeštvo pa, ki Bogu nobene časti ne daje, kateremu ni božje volje nič mar, ne more doseči in tudi ne ohraniti miru.
Kadar bodo ljudje storili kot preprosti pastirji, ki so pohiteli.v štalico božjega rojstva, ki so pustili svoje črede zato, da so počastili svojega Odrešenika, ki so vedeli, prav doumeli, da je dar Jezusovega miru več vreden kot pa njihove črede, tedaj bodo srca pripravljena za pravi mir.
To bo tedaj, ko bodo umeli, zakaj je bil Odrešenik sveta rojen v uboštvu.
Si querčis la paz acercaos a Dios. Los Reyes Magos. ofrecieron el oro, el incier. so y la mira; sometieron a la ley de Jesus las riquezas, los honores y los pla-ceres.
iHe aqui el linico camino de la paz!
Y en la Tierra paz...
Apoyada contra el tronco de un ärbol quemado, rodeada de tres hijitos y estrechando al cuarto entre los brazos gime una mujer, desconsolada por la vista de los humeantes restos de lo que, hasta Hace poco, fue un feliz hogar La časa quedö en ruinas, los hijitos huerfanos de padre, ella viuda El ödio, la pasičn ciega de los malvados, levanto la terible an torcha de la guerra sembrando horrores por doquier
Entre el llanto desgarardor, sobre las ruinas de hogares incendiados y destrozados, a traves del bra-mido de los bombarderos y el trueno de los canones llega a entenderse que es "la paz" — como a la salud, tambien se la aprecia debidamente solo despues de Haberla perdido.
|La paz! ]La paz! Esta es la süplica penetrante de toda la humanidad; sin embargo son mas fuertes los instintos destfuctores de la bestia humana. Tan atronadores son que ensordecen el grito del corazön noble que implora la paz.
. Y en la tierra paz a los hombres de buena vo-luntad
Con este saludo presentaron los čcngeles al Reden-tor. Con el han de cumplir su misiön los apöstoles del Evangelio.
"Cuando entreis en una časa saludadla diciendo: La paz sea en esta časa. Si aquella časa fuere digna vendrd sobre ella vuestra paz" (Mat 10, 13).
|Pero! Ya se levanta un Herodes contra el Principe de la paz. Ya se nos presenta el gran interrogante: "que es la paz" y ya se puede presentir el por que de las palab: as de Jesus: "La paz os dejo, mi paz os doy. |No os la doy yo, como la da el mundo! No se turbe vuestro corazön ni se acobarde (Juan 14, 27).
Mas lejos va todavia Jesus para hacernos entender su paz: “No penseis que vine a poner la paz sobre la tierra; os digo que no vine a poner la paz sino la guerra; porque he venido para hacer disension del hombre contra su padre y de la hi j a contra su madre y de la nuera contra su suegra y los enemigos del hombre serän los de su časa" Uno queda estupe-facto con estas palabras, pero siguiendo adelante Jesus explica (Mat 10, 36-40) que la paz no puede existir sin Subordination justa a la voluntad de Dios que ha creado y que conserva tudo segün su plan. Desorga-nizarlo anteponiendo las cosas materiales a las espi-rituales es destruir la paz; apetecer los placeres des-ordenadamente es destruir el orden y por ende impo-sibilitar el equilibio que es la paz.
|NO HAY PAZ PARA LOS IMPIOS y no la hay! asi asegura el Espiritu Santo. Pero no por eso renuncian a ella los perversos. El laidron, por mas que öl estorbe la paz, no quiere que lo incomoden er. sus maniobras.
El imptidico, g pesar de sus obras perversas, des-truyendo la inocencia y arruinando la felicidad de sus victimas, no quiere que lo molesten en sus crimenes.
El ricachön del Evangelio quiso asegurarse ia tranquila posesiön de sus riquezas injustas.
Y el mundo contemporaneo despreciö la orden basica de su vida: “Buscad primero el reino de Dios; lo demäs se os dara por ahadidura". Lo que Dios prometno “de yapa", es lo principal, el norte al que tien-den los esfuerzos de una enorme mayoria, en una evidente contradiccion con la orden de Dios Creador v Dueho de los hombres. Sin embargo se atreven las
indignas criaturas a reclamar la paz para poder se-guir por su camino extraviado . Imploramos la paz, gritamos por ella, porque queremos disfrutar de las comodidades y continuar sin estorbo el pašo por el camino cömodo y ancho que conduce al infierno; porque somos cobardes para meter el pie en la senda penosa, escarpada y sembrada de espinas que conduce hacia la dicha eterna del Cielo.
]Si! Una es la paz que quiere el mundo perverso y otra es aquella que inunda el corazön de un cre-yente verdadero, premio de Jesus a los incluidos en las ocho bienaventuranzas.
Esa paz de los perversos, ese disfrutar sin moles-tias, es como la del coridenado a quien dan comer lo que se le antoja Dice San Pablo: "Porque cuando dirän: paz y seguridad, entonces les sobrecogerä una muerte repentina como el dolor a la mujer que esta encinta, y no se escaparän. (I Thes 5, 3).
La historia de la humanidad es la historia del hijo prödigo, eternamente repetida. Lo molestaba la vigilancia de su padre amoroso. Libre, quiso entregarse a sus pasiones Tal es la paz por la cual gritan mu-chos, tan lejana de aquella prometida por Jesucristo.
Todos los dias vemos las lagrimas de los padres, que en un ciego carino por sus hijos, por haberles dado gusto en todos los caprichos y perdonado todo, les tienen corrompidos. Les mimaban para conquistar mäs carino Bien conocido es, como pagan los hijos mimados a sus padres. Todo lo contraio acontece a aquellos padres que, con un corazön valiente, aunque sangrando, guian a sus hijos con un brazo fuerte, sin vacilar ante los gritos y zapateos del vicio naciente.
Esos hijos mimados y mal educados, iracundos por que se les impide entregarse al vicio, son semejan-tes a la humanidad que, desviada y hundida en el ma-terialismo, negartdo al espiritu, a la inmortalidad y a Dios, quiere disfrutar la paz que no puede existir por el trastorno de las relaciones entre el hombre y el mundo.
Los hijos perversos se rebelan contra los castigos justos. Los hijos buenos besan al palo cuando les corrige
PARA LOS IMPIOS NO HAY PAZ.
Dios permitiö que la malicia humana de su fruto. Todos los potentes del mundo apoyaban la semilla del error. Ahora toda la humanidad tiene que morder ei fruto amargo de ese ärbol maldito. Renunciaron al Reino de los Cielos y trabajaron solo para el reino de este siglo, por su bien material. Ahora experimen-tamos todos que "todo lo que nace de carne, es čarne" . Por haber renunciado al Reino de los Cielos estän hechos anicos los idolos laicos
Jesus trajo la paz y la brinda a todos los que aman, cumplen y apoyan su Evangelio. San Pedro termina su carta: “La Paz sea con todos vosotros que estäis en Jesucristo" (I Petr 5,14).
He aqui la formula en base a la cual el mundo privado de orden, de tranquilidad y de alegria puede volver a la paz.
Jesucristo la trajo en la Noche Buena. Otra vez la devolverä al mundo, cuando el mundo siga los pasos de los, pastores, de los cuales leemos que “co-rrieron para ver al Nino y se arrodillaron delante de 61."
No nos negara la bendiciön con su manito, no . nos negara la paz, pero tenemos que ir todos, humildes y corregidos.
El 10. de Enero la peregrinaciön a San Antonio de Padua FCO. Salida de Plaza Once a las 840.
PO ARGENTINI
Bilo je 13. februarja. V Buenos Airesu je to dan velike vročine. V Las Cuevas imajo drugačno pratiko. Iz snežne Akonkague je pihal strupen veter, da nas je ugriznilo prav do kože, ko smo izstopili iz voza. Cela vrsta autov je že bila nanizana pred šrango. Sem in tja je bilo videti kakega osamelega človeka. Vse se je tiščalo v carinarnici, kjer je žarela velika peč in dajala prijetno gorkoto. V dolgi vrsti so stali ljudje in sledili zavojem prtljage, katere so porivali pregledniki naprej. Brez nevšečnosti je šlo vse. Toda prišla je druga, ki me je presenetila. Čudno praznino sem začel čutiti v prsih. Niti zavedel se nisem takoj kaj bi to bilo. Pa sem kmalu doumel zakaj.
V višini 3100 m je zrak že jako redek. V zaprtem prostoru, kjer diha toliko ljudi in še ogenj gori, je nujno začelo primanjkovati kisika in to so začutila moja pljuča.
Grdavš ti grda! Torej eno ali drugo, tako sem imel na zbiro. Ali ven na sveži zrak in v mrzlo burjo, ali pa pri topli peči; toda: ali naj se zadušim?
Raje sem si izbral v sveži zrak in jasno gorsko sonce ter pogled na snežno Akonkaguo, čeprav je bil tudi ta špas precej drag, kajti imel sem na sebi samo tenek prašni plašč, skozi katerega me je rezala burja. Poiskal sem si malo zavetja in tako pričakal, da je bil naš pregled končan in smo spet pognali in čez pol ure že sedeli pri topli mizi, kjer nas je v hotelu Puente del Inča že čakal obed. Spet smo si stisnili roke stari znanci Zvedel sem, da so med tem bili tam neki Slovenci, ki so zamudili nedeljski praznik blagoslova spomenika rajnega g. Kastelica in po opisu sem sodil da so morali biti to Gecovi iz Cordobe, katere sem pozneje našel. Dobili smo se namreč naslednji dan na vlaku v Mendozi in smo na to skupno nadeljevali pot.
Bila je ura dve popoldne, ko je spet zabrnel naš konj in smo se gnali dalje. Spet so nas pozdravili samotni spokorniki, ki prav tako sopihajo danes proti svetišču, kakor so oni dan in že stoletja. Še enkrat sem pogledal spomenik rajnega gospoda Kastelica in smo brzeii naprej proti Punta de Vacas in dalje proti Uspallati.
Pod nami v globini je bobnela penasta reka Men-doza, mi pa smo brzeii po sredi brega, koder je speljana cesta čez mostove in skozi predore. Tja pa ni več prišel mrzli veter poznega dopoldneva v Cuevas, temveč je sonce nemilo žgalo. Kako prijetno nas je objel hlad senčnega predora, ko smo utonili vanj, pa že spet nas je čakalo na oni strani pekoče sonce.
Tisti hip sem pogledal šoferja. Ravno je kinknil z glavo. .. zaspan je siromak. Takole pa ne bomo varno potovali, kajti če zdrknemo iz ceste, se bomo vstavili šele doli v penasti reki... Šofer pa je te stvari bolje vedel kot mi. S skritim pogledom je poškilil, če je kdo njegov gib opazil, pritisnili je na volan in kmalu smo spet vtonili v predoru. Mož je tamkaj zapeljal v stran in ustavil ter menil: oprostite, gospodje! Naslonil se je in že je zaspal. Prav je imel. Saj je bil spanja tudi res potreben, kajti od 3 zjutraj je bil za volanom
SEM TER TJA
in ob treh poopldne je bil po pravici potreben oddiha. Čez 20 minut smo že spet hiteli naprej.
V Uspallati smo se ustavili za vrček piva in da se auto malo ohladi. Naslednji del poti bo namreč za voz bolj trda preskušnja.
OVES ZORI
Uporabil sem priliko in sem stopil malo ven na polje, ki obdaja hotele in vas. V Uspallati je namreč kakor zelenica v afriški puščavi. Le kaj je tamle na njivi? me je mikalo belo polje. Stopal sem čez strnišče, iz katerega sem razbral, da je bil nedavno požet ječmen in dalje tamle ono belo je bilo oves. Tako domače podobe nisem še našel na argentinskem polju, kakor v Uspallati.
Spet smo stopili dalje. Od tam gre cesta še više navzgor, da doseže v Paramillo spet najvišjo točko, ki je 3000 m nad morjem. Tam se razcepi cesta, kajti navzdol vodi druga kot navzgor. Gori smo prišli skozi Villa Vicencio, doli pa smo se gnali po “Quebrada de Torro”. Ta “Bikova grapa” ni pa kar nič prijetna. Najbrže je nekoč po tistem jarku drvel kak hudournik. Cesta se premetava iz ene strani na druge. V divjem metežu smo drveli navzdol in puščali za seboj enega za drugim vse, ki so bili pred nami. Soparno ozračje in prašna megla nas je dušila, toda naš konjiček se za vse to ni nič menil in tudi naši želodci ne. Bili smo menda že vsi utrjeni za take manevre. Kljub strmini in ovinkom smo drveli s 40 km. Ko se je nekoliko bolj odprla pot je zrastel merilec že na 80 km. 180 km je dolga pot in ob 7 uri moramo biti v Mendozi.
Nenadno je brnenje motorja vtihnilo. Toda kaj je vendar to, sem začudeno gledal. Saj gremo naprej z enako hitrostjo in vendar motor ne brni več. . . Kaj pa če je vzrok spremembe v mojih ušesih, tako sem pomislil in sem stisnil nos in porinil zrak skozi ušesa. Zares. Spet je zabrnel motor, kot preje!
Kaj je bilo? Ugibal sem in dognal, da je bila višinska sprememba. Nekako v višini 2000 m je zračni pritisk že toliko spremenjen, da je to vplivalo na slušne organe radi nagle spremembe, kakor se mi je tudi nekoč zgodilo že v zrakoplovu, ko smo iz velike višine naglo pristajali v nižino.
če je na svetu kaj dolgočasnega, potem velik kos ceste iz Mendoze proti Villi Vicencio spada med tisto. Vsaj meni se je tako zdelo. Morda zato, ker sem bil zdelan že od dolgega potovanja, gostega prahu, kratkega spanja ter neredne hrane. 100 km in tudi več smo vozili mestoma, pa še se mi je zdelo prepočasi.
Konečno je pa le začelo vstajati pred nami nekaj sledov človeškega selišča. že nas je pozdravljalo drevje in še malo pa smo bili v Mendozi.
Menda mi še nikdar v življenju ni prijetna kopel napravila tako dobro kot tisti dan, ko sem pohitel takoj v Don Bosco in si poskrbel, da se umijem od prahu, ki me je grizel v živo kožo.
Naslednje jutro, v soboto, gre vlak ob 8 uri. Ta me bo torej ponesel nazaj domov. Tisti večer sem bil pa zares zdelan in mi kar ni bilo mogoče, da bi še kam stopil. Mendoški planinci so mi med tem pripravili nekaj slik od pretekle nedelje in tisto me je že čakalo v Don Bosku.
Naslednje jutro sem zgodaj imel mašo. in pohitel, da ne zamudim vlaka “Cuyano”, kateri odrine iz Mendoze ob 8 zjutraj in jo pripiha v Buenos Aires ob polnoči.
ČRNA SUKNJA IN BAVBAV
Našel sem si mesto, toda kmalu sem se domislil nekaj novega. Med tisoč potniki, ki so na vlaku, bom pač našel kakega znanca. Zato sem se dvignil in stopal skozi vse vozove ter motril obraze. Še bolj so pa motrili mene drugi.
Vsakovrstne obraze človek sreča takole. Nekateri so taki kot pepelnična sreda v pratiki. Če bi našel ščurka v župi, bi ga prav gotovo manj dimilo, kot če vidi pred seboj črno suknjo, če bi ga vprašal po vzroku, bi najbrže niti ne vedel — zakaj. Več kot enkrat sem že tako poskusil in dobil odgovor: ne morem videti farjev, čeprav ne vem zakaj... nekateri pa sodijo, da vedo zakaj ne morejo videti duhcvske suknje, toda nočejo tega povedati. Pa sem že marsikdaj koga za jezik potegnil in pripravil, da je zinil, zakaj ga tako bode črna suknja in se je izkazalo, da je z njim prav tako kot z otroci in bavbavom.
Ko sem bil otrok, še prav majhen, in so mi hoteli kako dopovedati, da naj ne grem kam ali da naj se česa ne pritaknem, so rekli: tam je “bavbav”. To je bila pa v moji domišljiji strašno nevarna zverina, morda grozovit kosmat divji mož, ki otroke žre; morda konj, ki ima gornji del človeški in ostre rogove in režeče zobe; morda je to grozovita čarovnica, ki se naslaja, kadar otroke na koščke reže in jih v ponvi peče da z njimi svoje črne mačke krmi. . . Kakor je pač . znala tkati moja domišljija tak je bil tisti bavbav. Prav podobne predstave imajo nekateri “prpsvetljenci” dvajsetega stoletja o duhovnikih, katerim podtikajo ■ vse mogoče zvijačnosti, spletke in nasilstva, ne da bi se najmanj potrudili, da pogledajo malo bolj do dna,
; kaj je tisto, kar so brali o “inkvizicijah” in kaj je tisto od “kanonov in pušk”, ki so jih blagoslavljali za vojsko v Abesiniji, in koliko je tistih miljonov, ki jih argentinska vlada daje duhovnikom. .. Vsakovrstne bajke poslušajo taki ljudje in kar jim prijetno žgečka ušesa sprejmejo za gotovo resnico, kadar jim pa ne prija, si raje ušesa zatisnejo. ..
Zato sem seveda jaz vajen takih pogledov, pa naj bodo že od naših ali pa od drugih ljudi. To pa lahko i rečem, da Argentincev, sinov tukajšnje zemlje, ni takih, temveč so le priseljenci, ki so od doma prinesli strupa s seboj. Nemara taki, katerim je župnik doma iz kaše denar posodil, pa ga sedaj na tak način vračajo. . . Nemara taki, ki so bili doma ministranti in so iskali na duhovnikih samo napak, slepi pa bili za njihove čednosti in gluhi za njihove besede. . . Sedaj pa pravijo da je “treba vse farje pobiti, potem bo pa spet dobro na svetu...”
Saj je bilo le malo takih grdih obrazov, kajti velikanska večina sooptnikov mi je dala ljubeznjiv nasmeh in tudi prijazno povabilo, da naj prisedem.
Sem pa tja sem sprejel prijazno besedo. Toda do noči bi ne prišel do konca, če bi odgovarjal na vsa
vprašanja, ki jih imajo ljudje. Tisti me zaupno prosi za besedo, naj mu povem, kaj je treba storiti da spravi sinčka v dobro šolo; ona mati ne ve, kako bi dobila krstni list otrokov; oni tam se glasno prepirajo, katera Marija je bolj imenitna, ali lurška ali pompejska. . . Oni fant pa je v skrbeh, kako naj uredi vse za poroko in še pri prvem sv. Obhajilu ni bil in nevesta pravi, da ga ne mara, če ne gre tudi k sv. Obhajilu.
Mnoge zadeve predlože človeku, nekatere resne in koristne, druge pa spet otročarije; nekateri morda iz porednosti, drugi pa iz nevednosti. Toda eno je res: nikdar ni potovanje tako dolgo, da bi mi postalo dolgočasno, kajti če nimam svojih lastnih nujnih poslov v knjigah, me že spravijo sopotniki v svoje razgovore in včasih tudi v resne diskusije.
Tamle je tudi en padre! so me opozorili v nekem vozu. Sredi med tičnicami je sedel postaren dobrodušen duhovnik. Zgoraj in spodaj ob njem so živahno žvižgali kosi, in sami kosi! Sivolasi duhovnik, pravi “cura gaucho”, ima svojo župnijo v nekem kraju ki se imenuje “Mirlo”. Gotovo že leta in leta ni šel v “mesto” v Buenos Aires. Lelo za letom je obetal prijateljem, da jim bo prinesel “kosa’ in prav ta dan ga pelje njegova pot in z njih potujejo njegovi obljubljeni kosi in kosiči, ki so postali kmalu tako glasni, da so prekričali vse čebrnjanje potnikov.
“Pridni so ti moji kosi. Bolj me poslušajo kot moji kristjani, kateri hočejo več vedeti kot jaz, ki jim moram kazati pot do večne sreče. .. ” Požvižgal je častitljivi duhovnik in vsi kosi so vtihnili na mah. “Kaj bi dal, da bi mi bili taki moji kristjani! Žal, na svojo lastno nesrečo raje posdlušajo tiste, kateri jih z lažmi pitajo in od Boga in od cerkve proč odvajajo.”
Nadaljeval sem svojo pot in moral pokusiti tukaj malo grozdja, tam sladko breskev. Tam me je prijazno nagovoril mlad gospod plave kose in rumenih brk. .. Bil je nemški pozdrav. Po nemško sem mu ga vrnil; toda, ko je zvedel, da sem Jugoslovan, je bilo njegovega prijaznega obraza konec in najinega razgovora tudi.
SPET MED ROJAKI
Tako sem izrabil dolgo pot zato, da kaj doživim, da se s kom kaj pogovorim in da morda tudi najdem kakega znanca. Slednjič sem naletel na nasmejan obraz, ki me je poklical “Gospod Janez, le sem”. Takoj sem ga spoznal. Bil je Karlo Gec in njegova žena, ki sta mi dala nato ne le domačo družbo temveč tudi okusnih breskvic, katere sta si vzela v izobilju na pot. Kako prav je meni tisto prišlo, kajti kljub temu, da sem imel namenjeno, da si vzamem kaj sadja za na pot, mi je bilo to nemogoče v zgodnji uri, ko še ni bilo v Men-dozi nič odprtega. Pravila sta mi Karlo in žena, kako sta po dolgih zapletkih srečno prispela v Puente del Inča in se tamkaj srečala z rojaki, z Mahničem in ženo in gospo Marijo. S seboj pa sta odnesla neštete lepe
Algunos aspectos Mendoza y de los des en el recori hacia El Aconcaj donde perdič la t el fundador de n tra Revista el P. J Kastelic, cuyos re descansan en el menterio del Puc del Inča.
Noche Buena en Eslovenia
Por FRAN ERJAVEC
Un sol debil alumbra la tkrra desierta y una vasta alfombra de nieve cubre campos y prados. A la vera del camino espian cornejas hambrientas y revolotean perezos;-mente de un arbol a otro, mientras que los gorriones, verde-cillos, pinzones y petirrojos ambulan alrededor de las časa.:, escarbando por los muros, por si acr so encontraran alli alguna migaja de alimento. Caminos y carreteras estan desiertos, y ni siquiera se ven los mendigos. Han legado las fiestas de Navidad. Čada cual prefiere quedarse en časa, en su rincon; no quiere inolestar en estes dias santos, sabiendo bien, que las amas seran tanto mäs generosts despues de las fiestas.
Al contrario hay mucho movimiento en los hogares. Desde el jefe de familia, hasta el ultimo pastor, todos se en-cuentran en časa; y si alguien tiene que salir por alguna pe-quena diligencia, se apresura a volver bajo el techo del hogar, pues esta noche es Nochebuena, la Noche Santa. Hoy nadie tiene interes por el trabajo serio, y los hombres, menos que los demäs.
Todos se mueven alrededor de la estufa, que hoy est i uesparamando un calorcito patticularmente agradable. L:i rnačlre tiene hoy gran trabajo; estä amasando y cociendo, y por la časa se extienden unos olorcillos que huelen a gloria, a pan dulce y otras cosas buenas. Al lado del variado pan dulce se distingue en particular por su gran tamano el “po-pertniakx que quedarä expuestj sobre la mesa, en sitio Je honor, durante las grandes fiestas, y reden en el dia de les Santos Reyes Magos lo cortari el jefe de familia, distri-buyendo un pedazo a čada miembro de la mišma, no olvi-dando tampoco los animales doraesticos en el establo, ni las aves de corral para que consevven la salud y prosperen durante el ano.	i
Lo que queda dicho sobre la poca actividad de los varones, no vale para las mujeres. Estas tienen tanto que hacer con el lavado y la limpieza de la časa y de la cocina, que no les alcanzarian — si se les puede prestar fe — ni cuatro brazos. Extranamente juiciosos šon en este dia los chicos; hoy no hace falta pasarse el dia prohibiendoles tirarse con pelotas de nieve1 o andar rompiendo el calzado, patinando sobre el hielo; y, lo que es mas raro todavia, a la madre delante del borno no la estorban. Todos estan en časa, todos se apretujan alrededor de la mesa y estan calladitos, lo que es por cierto algo increible; son en todo diferentes de lo que acostumbran. Es que estä en časa el hermano mayor, el que cursa la eseuela en la ciudad. Anoche le trajo el peon desde la ciudad. Ha traido consigo todo lo que es necesario para el “pesebre”.
De manana bien temprano, cuando aün časi no se veia, y sin esperar el desayuno, se dirigiö la väliente tropa al bosque bajo el mando del sabio de la ciudad, con el canasto sobre la espalda, a juntar musgo para el “pesebre”. Todos han ido, nadie quiso quedarse en časa; hasta el menor (de 4 anos), opinaba que sin el no podrian areglarse. Es cierto que sentia frio, cuando escarbaban por la nieve para ascar el musgo que estaba debajo, o lo arrancaban de las rocas y de los troncos de ärboles viejos. Entumecidos le quedaron los deditos y bien poco falto que no se le congelaran las “velitas” bajo la nariz. Sin embargo, estaba alegre y con-tento, indeciblemente satisfecho, por haber contribuido e! tambien en algo, para el pesebre. Han traido un canasto tan lleno de musgo, que hubiera bastado para cinco pesebres.
Mientras los chicos estaban en el bosque, el criado pro-cedio a asegurar una tabla grande, de forma triangulär, cn un rincon de la “izba”; sobre esta tabla estä construyendo ahora el muchacho mayor el pesebre. Con el musgo forma una montana por la cual serpentea en zig-zag el caminito de fina arenilla blanca. El camino lleva a Belen que deslumbra amarillo, verde y rojo en el rincon, en el vertice de la moiv tana. Al pie de la montana, algo apartado del camino, coloca el establo, bonitamente recortado de la corteza de pino. En el acuesta sobre la paja al Divino Nino, a cuyos lados se eneuentran parado el burito y el bueyecito, ademäs de la Madrecita de Dios con San Jose. Despues coloca, desparra-mados por la montana, ärboles, ovejas, vacas, lobos y pastores, todos de madera y pintados con vivos colores. En la parte anterior asegura una hilera de diminutas velitas de cera, colocando algunas tambien por aeä y por allä en la montana. Al fin cuelga del cieloraso, con una larga crin de caballo, al ängel que lleva en sus manos la inscripcion: “Gloria a Dios en las alturas y paz a los hombres en la tierra!", lo que anuncia la fausta nueva que ha nacido el Rey de los Cielos, Salvador de la estirpe pecadora. Ha traido consigo
spomine iz mogočnih gora pod Akonkaguo.
V Villi Mercedes nas nemara kdo čaka, tako sem upal in zares nam je stopila naproti hčerka gospe Jaki-nove iz Junina, ki je poročena v Villi Mercedes. Z možem sta prišla in smo imeli tako prijetno iznena-denje, srečati se z rojaki. Le škoda, da je vlak kmalu spet potegnil in smo morali dalje.
Najslabši kos poti je bil za nami. Do Ville Mercedes, to je 300 km ceste, je skoro sama puščava, v kateri prah vdira ne le skozi okna temveč tudi skozi usta in skozi kožo. Od Ville Mercedes proti Buenosu pa je že nekaj več zelenja. Pred tednom je bil tam dež, ki je naravo precej osvežil, prahu ni bilo več toliko, tako da smo smeli okna že odpreti, kar nam je prineslo nekaj hlada. Čim bolj smo se bližali Bue-nesu, tem bolj je postajala dežela prijazna. Najprej so bile še večinoma ovce, pozneje so se pa že pojavile
črede goved. Tudi naselja so postajala vse gostejša. Rufino je že kraj krasnega polja, ki je pa naprej postajalo še vse lepše.
Tisoči in tisoči glav rdeče govedi so se pasli. Sem pa tja je spremenilo podobo zeiene pokrajine prostrano jezero, ki je pač le široka luža, toda dovolj vidna stvar, da napravi pokrajino bolj vabljivo.
Ravno je lezlo sonce v zaton, ko so zrastli pred nami dimniki železniških delavnic v Juninu, kjer nas je čakala gospa Jakinova, ki je tudi vedela za moj prihod.
še lep košček pota je od Junina. še dobre tri urice smo se gnali brez postanka in ko je bila ura 23.30 smo obstali v Retiru, kjer me je že čakal moj voznik — gospod Klanjšek in Buenos Aires s svojim karnavalom, ki se je prav tisto uro sprehajal po Ave-nidi de Mayo.
MATEVŽ SIMČIČ:
PLANINSKA GORA
(Nadaljevanje)
Cerkev Matere Božje na Planinski gori je precej velika in lepa. Do pred nekoliko leti je bila na velikem oltarju podoba “Marija Pribežališče grešnikov’’, na platnu slikana. Mnogo lepše je to bilo potem, ko so dali napraviti isto Marijino podobo v prekrasnemu kipu. Poleg cerkve, ki je obdana z starimi lipami, se nahaja tudi malo zasilno romarsko prenočišče, za romarje, ki so prišli iz oddaljenih krajev že na večer pred velikim shodom.
Romarski shodi so bili: Na Velikonočni pondeljek in Veliki Šmaren je bila služba božja ob desetih; na Binkoštni pondeljek in v nedeljo po Malem Šmarnu, je bilo že na večer spovedovanje, govor in večernice, na dan shoda pa dvakratna služba božja.
Po poročilih, ki sem jih že pred leti sprejel so italijanske oblasti cerkev pooplnoma zaprle in prepovedale vsako romanje, in le s posebnim dovoljenjem je smel po en duhovnik z enim strežnikom vsako toliko časa imeti sveto mašo. Za prihod in odhod od cerkve sta imela oba zavezane oči, spremljana od voja-
kov ali stražnikov. To pa so delali radi tega, ker so se na Planinski gori gradila razna vojnoobrambna dela.
Zadnje poročilo, ki sem ga dobil že pred nekoliko leti od g. župnika iz vasi Studeno, fara sv. Jakoba, katere podružnica je bila Planinska gora, pa mi potrjuje to žalostno dejstvo. Dominik Janež, ta častitljiv stari dušni pastir, ki že toliko let vodi Studensko faro, in ki se je toliko trudil, da je olepšal cerkev ne samo na Planinski gori, marveč vse kar jih je bilo v njegovem področju, je potožil, da je popolnoma opustošen in vničen ta nekdaj tako priljubljen božji hram.
Nekoliko stvari, ki so se nahajale v cerkvi so oblasti dale dovoljenje, da so jih smeli prenesti v druge podružnice, a cerkev sama pa služi za vojašnico in skladišče vojnih naprav.
Oh, da bi že skoro prišel dan, ko bi doletela zaslužena kazen vse oskrunjevalce naših krasot, ter uničevalce našega vedno trpečega slovanskega naroda. Prišlo bo, ker mora priti in tedaj bo spet narod svobodno zadihal in spet poromal na Planinsko goro k Mariji, Pribežališču grešnikov in spet bomo zaupno zapeli: Marija, k Tebi uboge reve mi zapuščeni upijemo.
Konec
tambien a los Santos Tres Reyes, pero estos todavia no deben mostrarse; recien en la tarde anterior a su fiesta, les estarä permitido entrar en el humilde establo. Sin embargo, ya bril la sobre el techo la estrella dorada que los guiara en el camino a Belen.
Mientras el hi jo mayor va arreglando y colocando todo esto, los menores, hermanitos y hermanitas, estiin sentados alrededor de el, quietitos, como clavados. No sacan los ojos del pesebre. Una alegria celestial se refleja en sus caras contentas; en este dia quedaron olvidados los juegos, y Io que mas debe admirarse — ni de la comida sp acuerdan. Se conforman con los pancitos que la madrc preparč expre-samente para ellos. El perro de la časa, el “Blanco”, no coni-prende como puede ser que hoy ninguno de los chicos sc ocupa de el. Los mira y vuelve a mirarlos; al fin salta sobrc el banco e intenta torpemente meterse entre ellos. Mas cuando ve que le ignoran en absoluto y hasta hay quien le arrima. un coscorron en el hocico, se arrastra de mal humor otra vez bajo el banco al lado de la estufa; se arrolla y sigue dormitando.
La hija mayor esta ocupada entretanto en lavar una larga Serie de imagenes de santos y el crucifijo del rincon, sacandole el polvo a la “paloma” del Espiritu Santo que cuel-ga, encerrada en vidrio, sobre la mesa grande. Terminado su trabajo se unc ella tambien a la pandilla; a ella le esta permitido a aconsejar alguna modificacion, y hasta llega a tener la satisfaccion, de que el pequeno maestro a veces sigue su consejo. Mientrs tanto, se ha puesto el sol; se fue el dia y la penumbra se extendia por la “izba”. Pues bien, el pesebre esta terminado. El constructor, satisfecho de su obra, la acaba jun tanto los recortes y desperdicios, que sus agrade-cidos espectadores llevan servicialmente al fuego.
En este momento trae el ama de la časa a la “izba” un recipiente con brasas encendidas e incienso y entrega ambas cosas al jefe de familia. Este se deseubre y con el todos los miembros de familia masculinos; acto seguido queda formado el cortejo. Adelante camina un muchachito con el farol en la mano; detras de este va el jefe de la familia, desparramando el incienso sobre las brasas, despues siguen los chicos y los sirvientes. Asi van de habitacion a habitacion, de la despensa al deposito, recorriendo los establos, los gälpones, sin dejar de visitar ni una sola de las dependencias de la časa,
incensandolo todo, rociandolo con agua bendita y rezando. El padre les parece a los chicos esta noche mas importante que de costumbre, časi mitad sacerdote, y hasta su voz suena de un modo mas solemne.
No mas o buen Nifiito Caminaräs con fiio Un bello vestidito Darčte, Nifio mio.
No quiero vestidito,
No tengo, nifia, frio En tu corazoncito Estar tan solo ansio.
Cuando el cortejo vuelve a la “izba”, ya eneuentra pren-didas todas las velitas en el pesebre; ahora todos corren a mi rar la obra y alaban al maestro. La madre se arrodilla, alrededor de ella los chicos, detras de ella las sirvientas y los hombres. De los corazones devotos, arranca la antigua cancičn de nochebuena:
“Despertad, oh pastores, venid a mirar!" Terminado el oficio divino casero traen a la mesa la cena fria, seguida de un canasto de orejones secos de peras ‘y manzanas, de ciruelas secas, de nueces y avellanas; pucs todavia es vigilia que terminara recien a la media noche. Despues de la cena vienen tambien los vecinos a admirar el pesebre. La ‘izba” se esta llenando čada vez mas. Muchos llegan ya vestidos para la misa de gallo. Se narran cuentos, se cantan canciones sagradas y asi pasa el tiempo, sin que uno se de cucnta de ello. De repente se hace oir la campana grande de la iglesia. Potente y solemne como nunca de dia, vibra esta noche su voz. Por la aldea se oyen estampidos de armas de fuego; las calles despiertan y la gente se encamina alegremente hacia la časa de Dios, a esta hora tan insölita. Esta noche todo es mas solemne y las cantoras cantan mejor, y cuando termina el oficio divino, a todos les parece que ha terminado demasiado pronto. Cuando vuelven de la misa, ya los estan esperando en časa ricos chorizos y sabrosas mor-cillas caseras, asadas al horno, que entretanto les habia preparado el ama de la časa.
Traducion del esloveno por MIGUEL NAGLIČ
KABLOGRAM JUGOSLOVANSKI VLADI V LONDONU
Slobodan Jovanovič, predsednik jugoslovanske vlade — London, England.
Ameriški Slovenci, predstavljeni po svojih organizacijah urgiramo jugoslovanske vlado, da pravično zahtevo po osvoboditvi Slovencev izpod italijanskega, nemškega in madjarskega jarma ter združitev' vseh v eni državi odločno poudarja kot cilj jugoslovanske državne politike in da za dosego tega cilja ukrene bclj energično akcijo.
Pridružujemo se soglasni zahtevi vseh političnih krogov Slovenije po spremembi enostranske sestave slovenskega predstavništva v vladi v smislu, da pride za dosego tega namena tako potrebna sloga med političnimi strankami do pravega izraza tudi v vladi.
Priznani predstavnik vseh primorskih Slovencev dr. Ivan M. Čok je v emigraciji edini legitimiran, da jih predstavlja in ga tudi mi priporočamo.
Slovenska narodna podporna jednota, V. Cainkar.
Kranjsko-slovenska katoliška jednata, Jos. Zalar.
Ameriška bratska zveza, Janko N. Rogelj.
Slovenska ženska zveza, Marie Prisland.
Zapadna slovanska zveza, Leo Jurjovec.
BRATJE, PRAVICA BO ZMAGALA!
Spomenico upanju zn svobodo jv govoril clevelandski župan Frank J. Lausche domovini svojih prednikov, Jugoslaviji, 7. septembra, na Delavski praznik, To je bil del programa pod pokroviteljstvom urada za vojno informacije z namenom, da bodo ponošene besede ameriških delavcev delavcem v vseh okupiranih deželah sveta.
Poslanico župana Lauscheta narodu v stari domovini so prestavili na slovensko ter jo potom radija na kratke valove poslali preko , morja v Slovenijo. Sledeče značilne in iskrene besede je govoril župan Lausche svojim rojakom preko morja:
“Pošiljam vam to poslanico kot župan Clevelanda, ameriškega mesta v Ohio, v katerem živi več naših ljudi, kot jih je živelo v Beogradu v dnevih sreče in svobode. Govorim vam kot človek, ki je ponosen na svoje slovensko potomstvo, ker moji starši so prišli to deželo iz bližine Ljubljane, ki leži v Jugoslaviji.
“Moja poslanica vam je vesela in se glasi:
“Moji sodržavljani priznajo vaše sovražnike kot svoje sovražnike. Prvi del ogromne ameriške armade najmanj 10,000.000 mož se že bori ob strani svojih zaveznikov po vsem svetu. Ob istem času pa že stoji za njimi še silnejŠa armada dealvcev, mož in žena, da obratuje svetovno največji industrijski sistem z ogromnimi rudniki, jeklarnami in orožarnami, ki bodo izdelale topove in ladje in puške in letala za zmago demokracij.
“Ti delavci praznujejo dan, ki ga je Amerika posvetila njim — Delavski praznik, in njih edina zaobljuba v tern času, ko se zbirajo na zborovanjih, je svojstvena: “Svobodno -delo bo zmagalo!” Ta zaobljuba je zagotovilo zasužnjenim delavcem Jugoslavije in delavcem vseh drugih dežel, ki so danes v kleščah nacijev, da bodo zopet kmalu svobodni.
Ena največjih inspiracij, ki podžiga naše delavstvo tukaj, je heroičen boj jugoslovanskih četnikov, katerih silovit odpor napram mnogo številnejšem sovražniku omogoča plamenu svobode goreti še z večjim žarom po vsem svetu. Vesti o pogumu Jugoslovanov prinašajo tukajšnji časopisi ter nas vzpodbujajo še k večjem naporu z namenom, da dobi tak pogum tudi podporo.
Obljubljam vam, da bo nepremagljiva sila Amerike in njenih zaveznikov kmalu udarila, da razoroži vaše zatiralce. Ko bo prišel tisti cas, se morajo pridružiti vsi narodi in vse čebele, da. zasiugrajo svobodo in pravico vsemu svetu.
“Ameriški delavci pozdravljajo na ta Praznik dela delavce v Jugoslaviji in izjavljajo: “Bratje, svobodno delo in pravica bosta zmagala"!”
Trpinom v domovini
čast P. Kazimir Zakrajšek, oče slovenskega izseljenstva, je praznoval letos KI letnico mašništva s sv. mašo v klevelanskem Lurdu. 14. julija 1902 ga je v mašnika posvetil rajni škof dr. Bonaventura Jeglič, naš veliki slovenski vladika. 27. julija 1902 je fara Preserje slavila svojo prvo novo mašo, ki jv bila na Žalostni gori. P. Kazimira je življenje zaneslo v Ameriko, kjer je deloval neumorno med rojaki. Med prejšnjo svetovno vojno sc je mnogo udejstvoval tudi v organizaciji narodne obrane.
Pozneje se je vrnil v domovino in se na vso moč prizadeval za organizacijo slovenskega izseljenstva, tako v Sev. Ameriki, kakor v Franciji, Nemčiji,. Nizozemski in tudi v Argentini.
Bil jo župnik nove ljubljanske fare Sv. Cirila in Metoda v Berigradu.
Evo je Hitler napadel Jugoslavijo, je 1’. Zakrajšek bil v Ljubljani. Kot ameriški državljan je izrabil priliko, da ponese v Ameriko poročilo o grozotnih dogbdokih v domovini in da stori v tujini kar bo mogočo v prid nesrečni domovini.
P. Kazimir Zakrajšek, ;,e frančiškan, ki ima sedaj sedež v New Yorku, n je skuro vedno nn potu po Združenih Državah kot misijonar po slovenskih farah, ki vse pozna, in ki je pomagal'v mnogih, ko so jih ustanavaljnli.
L septembra je na poziv ministra Snoja imel v radiju govor, ki ga je Columbia Broadcasting prenesla po celem svetu in ga podamo tudi našim bralcem v nekaterih odlomkih.
“Kakor vam znano, sem odšel iz naše svete slovenske zemlje lansko leto meseca julija, to je tri mesece potem, ko so naši smrtni sovražniki zasedli Slovenijo.
Sam sem na lastne oči videl prve postaje vašega križevega pota, saj sem moral po njem iti tudi sam. Zato sem tudi okusil kapljico vašega grenkega keliha trpljenja, ki so ga vam naši sovražniki pripravili. ..
Zato pa zlasti jaz sedaj tukaj v tej lepi deželi svobode in človeškega dostojanstva s toliko večjim razumevanjem vaše bolečine sledim strašnim poročilom o vašem trpljenju in umiranju, katere dobivamo zanesljiva, redna in točna. Zato jaz toliko bolj trpim z vami, jokam z vami in molim z vami in kličem k večnemu Bogu za čim skorajšnjo vašo rešitev, pa tudi za čim skorajšnjo božjo pravico, ki naj maščuje vse to strašno trpljenje, vse te nečloveške krivice, katere morate trpeti od svojih zatiralcev, in sicer v stoterni zasluženi meri!
Zadnjega pol leta sem bil na govorniškem potovanju po slovenskih naselbinah od New Yorka do San Francisca. Povsod sem, po cerkvah in dvoranah, govoril vašim bratom in setram o vašem trpljenju. Vse je jokalo, ko je slišalo o vsem tem, kar sc danes godi po njih stari domovini, katero še vsi ljubijo iz celega srca, ko je slišalo o vašfem trpljenju in umiranju. Vse je tudi z menoj klicalo k Bogu za vas, da se skrajšajo dnevi vaše težke preizkušnje. Vsi smo prepričani, da ta veliki dan božje sodbe ni več daleč.
Če je ena prelita, nedolžna kri pravičnega Abelna kričala k Bogu za maščevanje, da je poklical ta Bog morilca Kajna na strog odgovor in mu za kazen vtisnil na njegovo čelo neizbrisen strašen pečat božjega prokletstva zanj in za ves njegov rod, vse to za eno prelito nedolžno človeško kri, sestre ir. bratje, kako strašno morajo še le danes k temu istemu Bogu kričati potoki vaše nedolžne prelite slovenske krvi, ki ji prelivajo vaši sovražniki danes! Na kako strašen odgovor bo moral ta isti Bog poklicati še le ne enkratne, ne stokratne, temveč stotisočkratne morilce ubogega nesrečnega slovenskega naroda! Vsa Amerika čuti z vami z največjim sočustvovanje in strmi nad vašim junaškim mučeništvom, s katerim umirate.
Naš predsednik Roosevelt dobiva točna poročila o vseh teh grozodejstvih iz vse Evrope, tudi o vaših in je zato ravno pred kratkim javno in slovesno povedal vašim mučiteljem in Zatiralcem, da krivci, ti strašni morilci, ne bodo ušli tudi zasluženi človeški pravici in zasluženi kazni. Vsi bodo morali dati vsemu človeštvu za vsa njih zverinstva in nečlovezka početja odgovor, ker so sramota vsega sedanjega človeškega
rodu. Ne fašizem, ne nacizem, ne madžarizem ne bo ušel dnevu svoje sodbe, ko bo moral vsemu človeškemu rodu kot sodniku njih sedanjih zločinov, dajati strog odgovor. Takrat boš tudi, ubogi mučenik tam pod Triglavom, lahko pristopi! kot tožnik in zahteval za svoje sedanje morilce človeške sodbe in kazni.	j
Tudi ne pozabite, da se na svetu vsaka krivica gotovo maščuje in kaznuje. Posameznik bo lahko kaznovan tudi v večnosti. Narodi pa morajo in morajo biti vsikdar kaznovani samo tukaj na zemlji in sicer kot narodi, kot skupina. Zato, bratje in sestre, še bo prišel dan, ko boste videli, da bodo tisti, ki danes vas ubijajo in mučijo, v stoterni meri morali nositi na sebi kazen za vse, kar sedaj vam store hudega.
Vsa Amerika je danes edina in složna kot eno srce in kot mogočna volja premagati vse te morilce med človeškim rodom, ki so vaši sovražniki in vaši morilci. Zmaga je že na vidiku, s tem pa vaša rešitev, s tem pa pravična kazen sedanjih gangsterjev človeškega rodu. Tukaj v Ameriki vse dela, vse žrtvuje z veseljem v ta namen.
Da bi se združili saj vsi dobromisleči ameriški Slovenci, ustanavaljamo sedaj med nami “Molitveno fronto", po kateri se bomo vsi združili Z vami tudi v molitvah. Molili bomo združeno z vami za našega predsednika Roosevelta, ki nas molitve prosi, za našo vlado, za našo vojsko na vseh frontah, kjerkoli se bori za rešitev sveta, molili bomo pa zlasti za vas in vašo rešitev. V tej ‘fronti" bomo ameriški Slovenci združeni v duhu z vami, bomo z vami trpeli, z vami jokali, pa tudi z vami prosili čim skorajšnje rešitve, pa tudi božjega maščevanja in božje pravice za vse, ki danes prelivajo slovensko kri in vam iztiskajo toliko grenkih solza iz vaših oči.
Zato, naši ljubi bratje in sestre v nesrečni Sloveniji, ali kjerkoli bi slišali te moje besede, vi mučeniki, kvišku srca! Ne bom vas pozival k uporu, ne h krvavemu obračunavanju! Sami veste, kaj morete in kako morete. Samo eno vam kličem: Kvišku srca! Rečem vam to, kar vam je rekel in zapisal veliki naš narodni voditelj Dr. Korošec malo pred svojo smrtjo;
‘Slovenci, vaša narodna pot se šele začenja! Ne v zaton, temveč v boljšo in svetlejšo bodočnost!’ S Kalvarijo se začenja ta vaša pot, s krvjo in strašnim trpljenjem. Ravno to pa naj vam bo zagotovilo, da se res pripravlja za vas vse drugačna lepa bodočnost, kakor je bila preteklost.
Kličem vam tudi besede velikega Slovenca, Dr. Janeza Evangelista Kreka, katere je vam zaklical malo pred koncem Zadnje svetovne vojne v tedanjem vašem trpljenju: ‘Dvignite glave, ker vaše odrešenje se približuje!'
Ne izgubite v svojem strašneni trpljenju, niti za trenutek izpred svojih oči veliko resnico, da je do sedaj pravični- Bog še vedno sam poskrbel, da je, kakor vsak posameznik, tako še bolj vsak narod dobil za svojim velikim petkom trpljenja in umiranja svojo veličastno veliko noč vstajenja in plačila.
“Vse je vihar razdejal, narod pa zmiraj stal gledal na Triglava neha oho\. .
Kolikokrat smo te besede navdušeno peli!
Danes razumevajte te besede v vsem njihovem pomenu, na katerega takrat nismo mislili, pa vam bo vaše trpljenje lažje, ker bo tolažba večja in zaupanje večje.
Kakor prerok Jeremija svojemu židovskemu narodu ta krat v njegovem enakem trpljenju, tako kličem tebi, slovenski narod danes iz Amerike v imenu vseh ameriških Slo-vencev, da, vse Amerike: Obrni se k svojemu Bogu! Zaupaj vanj! Vztrajaj! Trpi! In rešitev je gotova!
Iskreno pozdravljeni vsi skupaj in vsak posameznik od nas vseh skupno in od vsakega posebej!
Ne vem, koliko vas v domovini ali kod drugod po svetu sliši te moje besede tolažila. Toda, kdor jih sliši doma, naj te besede tolažbe pove tiho na ušesa komur in kolikor more!
Pozdravljeni!
Rev. KAZIMIR ZAKRAJŠEK."
El 29. de Nov. celebrö la colectividad yugo-eslava con una misa solemne en !a Cripta de Santa Rosa su fiesta patria de la Union Yugoes-lava, que fu6 bien concurrida a pesar del mal tiempo.
En la vispera se realizö un gran festival en el saltin Principe Jorge, donde a pesar de la gran termenta se reunieron mäs de mil personas.
El pueblo que no quiere morir
UN BREVE RELATO DE LA OCUPACION ITAUANA DE ESLOVENIA
Los eslovenos se unieron, despučs de la 1’ Guerra Mundial. con sus herma-nos yugoeslavos. servios y croalas, for-mando el estado de Yugoeslavia. Pero to-do su territorio no fu6 incorporado a este estado; una tercera parte fuč dividida entre Italia y Austria y s61o los dos ter-cios formaron la parte Norte de Yugoeslavia. La importancia estratčgica de de Eslovenia es enorme. Su territorio estä atravesado por caminos que llevan hacia Alemania partiendo de Italia; de esio pais a los Ealcanes; por Eslovenia va el camino del "Drang a Osten".
Cuando Yugoeslavia fu6 atacada, los italianos penetraron räpidamente en Eslo-venia para ocupar la mayor porcičn de terreno quo iuera posible antes de en-
contrar a los alemanes que venian del Norte. La linea de demarcacičn entre ambas partes fu6 'asi formada acciden-talmente, dividiendo un territorio de cou-formaeiön geogräfica tan coherente. que por mil anos nadie habia tratado de tur-bar su unidad politica y ccončmica.
Por supuosto. los alemanes no inteta-ban conservar eternamente ese limite; su plan era aprovechar la primera oportuni-dad para acercarse al Adriätico.
iPOR QU6 SE MOSTRABAN LOS ITALIANOS AMISTOSOS EN EL COMIENZO?
El Conde Ciano dirigiöse apresurada-mente hacia Viena para legar a un acuerdo co.i los alemanes. pero en vano. Aquöllos demostraban ya su inteneiön de permanecer definitivamente en Eslo-
venia. Grandes masas del pueblo esio-veno fueron deportadas a Servia y Polonic y reemplazados por colonizadores alemanes.
Los italianos decidieron entonces ganar la simpatia del pueblo por medio de una politica de paz a fin de prevenirse contra una posible lutura penetraeiön ale-mana. Prometieron a los eslovenos con-siderable autonomia en el campo de la vida politica y cultural, para que se les considerara como libertadores.
PRIMERAS DIFICULTADES Pero la intolerancia del rčgimen e ideo-logia fascistas no los hicieron aceptables para los eslovenos. agregändose a esto la circunstancia de que los italianos no cumplieron las innumerables promesas hechas.
La herida mäs dolorosa infligida al La herida mäs dolorosa infligida al patriotismo de la naeiän yugoeslava Iu6
la destrucciön de su estado y la distri-buciön de sus partes, en oposiciön a los principios de la ley internacional. Esio-venia fuö dividida e incorporada a Ale-mania, Italia y Hungria.
OCTUBHE, NOVIEMBRE Y DICIEMBRE DE 1941: Las incesantes vejaciones irri-täban mäs y mäs a la poblaciön. El idioma italiano fuö gradualmente impuesto. Los superiores o censores introdujeron en oficinas y escuelas el control policial y el saludo fascista. La libertad de pa-labra fuö abolida, la prensa censurada y prominentes ciudadanos eslovenos en-carcelados.
El profuiido sentlmiento patriötico de los eslovenos por Yugoeslavia fuö mortal-mente ofendido por la demoliciön de los monumentos del Rey Pedro y su hijo el rey Alejandro. Insigniiicantes choques con los soldados italianos traian como represalia el aresto de masas de ino-centes personas.
Los italianos se hicieron cargo de to-das las oficinas püblicas. La resistencia crecia, el saludo fascista no era con-testado, y cuando el Alto Comisionado invitö amenazadoramente a la poblaciön a unirse a las organizaciones fascistas, se encontrö con una hostil indiferencia y silenciosa resitencia.
MAYOR RESISTENCIA
La reacciön de la orgulosa y patriota poblaciön contra la injusticia y la opre-siön se convirtiö pronto en resitencia armada. Los guerrilleros comenzaron a re-correr los caminos, atacando Irenes y guarniciones italianos.
ENERO, 1942: (Agente secreto de Eslo-venia). Un puente de ferrocarril cerca de Preserje fuö atacado. Brutales represalias siguieron desenvolviöndose en la inde-fensa poblaciön: hubo encarcelamientos, 16 fusilamientos. sentencias a cadena perpetua y a anos de trabajos forzados.
FEBRERO. (Agente Secreto). La ten-siön creciö. La ley marcial fuö introdu-cida en Ljubljana, con teribles tratos para los sosnechosos. Miles fueron envia-dos a campos de concentraciön. Esta persecuciön sin ley culminö en la noche de
MARZO 19 A 20. (Agente Secreto). cuando 5.000 hombres y 600 antiguos oii-ciales del ejörcito yugoeslavo, acusados de colaborar con el general Draža Mihailovič, fueron arestados y deportados. Alambradas de püas fueron colocadas al-rededor de Ljubljana.
Un tostigo relata que los treneš italianos que cruzaban por Eslovenia y Ve-necia Julia, comenzaron a levar coches especiales con tropas armadas, pues los eslovenos ya habian destruido muchos Irenes.
TERROR ILIMITADO
EN ABRIL la rebeliön surgiö y se exten-diö por toda Eslovenia. Los italianos se lanzaban incesantemente contra los guerrilleros, pero despuös de los inevitables fracasos optaban por "mejores" mölo-dos: el incendio de indefensas poblacio-nes cercanas a los luqares de operaciön de las guerrillas, fusilando o deportando a las personas que las habitaban, o ile-vändolas a engrosar las filas de los guerrilleros italianos.
(Agente secreto). La Facultad de Tec-nologia de la Universidad de Ljubljana fuö clausurada. En Marzo y Abril, 28 vi-llas fueron destruidas en la "Provincia di Lubiana"; otras 12 en las regiones de Vencia Julia (Trieste y Fiume), y 2 mäs cerca de Goricia.
MAYO 7. (Agente secreto). — 30 oficia-1
h
les y soldados italianos fueron muertos cerca de Ljubljana. Represalia: 19 jöve-nes fueron fusilados inmediatamente, y 400 mäs dispuestos para ser ojecutados. Durante Mayo. gran nümero de intelec-tuales fue deportado a Italia.
JUNIO 6. El diario de Musolini, “Regime Fascista". decia: “Durante un ano, el ataque de guerrillas ha sido seguido por el sabotaje. Treneš, correos y camio-ne fueron destruidos. Las victimas nues-tras han sumado cientos Esta es una guerra torrible. Los eslovenos no simpa-tizan con el fascismo. Las guerrillas po-drian. ser destruidas inmediatamente, ei la poblaciön cooperara con nuestras au-toridades militares. El espiritu que inva-de a los partidarios no es solo la infil-traciön comunista, sino una mezela de comunismo, nacionalismo y corrupciön, que alcanza hasta los territorios mäs allä de las viejas fronteras."
JUNIO 13. (Agente secreto). Un comer-cio italiano en Ljubljana fuö atacado, dos hombres heridos y uno muerto. Represalia: 15 inocentes rehenes son fusilados, entre eilos, 8 mujeres, estudiantes de la Universidad de Ljubljana y el Dr. Ales Stanovnik, procurador.
FINES DE JUNIO. En los Ultimos dias de Junio mäs de 6.000 eslovenos fueron arestados cn Ljubljana y deportados a Gonaro. El nümero total de los arestados en Ljubljana, solamente, suma 13.000.
REBELION ABIERTA
JULIO 2. El diario de Musolini, “Po-polo d' Italia", culpa a los eslovenos por sus malas disposiciones hacia Italia, y concluye que los rebeldes deben scr exterminados!
JULIO 3. (‘The London Star"). Vencidos por las guerrillas, los italianos se ven-gan en los inocentes y destruyen pobla-ciones con bombaš incendiarias.
JULIO 7. (Transmisiön de Londres). 165 rehenes fueron fusilados en 14 pueblos. La resistencia es caqla vez mayor y mäs peligrosa.
(“Jorunal de France"). En un mes los italianos incendiaron 14 poblaciones y deportaron a todos los habitantes mas-culinos de las mismas entre 15 y 50 anos de edad.
JULIO 13. (U. P.) 3 oficiales italianos fueron muertos por las guerrillas. Los italianos fusilan 15 rehenes.
(B.B.C.) los patriotas yugoslaves cap-turaron varias estaciones de ferrocorril, incendiaron 39 tanques llenos de gasolina y muchos otros autos. Una gran canti-dad de graoo ha sido devuelta a los pai-sanos.
(“Corriere della Sera"). “Las tropas italianos sutren teribles pördidas en este pais, donde la muerte se halla oculta deträs de cada arbusto."
JULIO 15. (U.P.). Francesco Mazzinati, mayor italiano, y Mario Valento, briga-dier, son asesinados cerca de Ljubljana.
(Moscü). Cuatro divisiones italianos comenzan cperaciones ofensivas contra la guerrilla en Eslovenia:	19 aviones
bombardean y destruyen por lo menos 10 poblaciones.
(Agente secreto). El Alto Comisionado de la Provincia de Ljubljana y el Coman-dante en jefe del 11’ ejercito, las prin-cipales autoridades militares y civiles de Ljubljana, publican un decreto estable-ciendo en Eslovenia un Terror gue harü imposible la vida pacifica. Bajo la admi-nistraeiön italiano, la poblaciön eslovena permanece expuesta a bärharas perse-cucinnes y cs la muerte SIN ‘ LA MAS
LA LEY. Los bosques y las guerrillas son
mäs seguros para ella que el trabajo pa-cifico. Aün en la historia de los go-biemos nazi y fascista sobre paises ocu-pados tal decreto es desconocido.
JULIO 17. (U.P.). Patriotas yugoslavos atacaron a tropas italianos cerca de Fiume y Trieste. Los italianos colocan alam-brados de püas alrededor de las ciuda-des ocupcidas.
JULIO 23. En junio, la mayor parte de la Eslovenia ocupada por los italianos estaba en manos de las guerrillas. Los italianos evitaban la lucha con las guerri-llas, pero mataban rehenes de ambos sexos, exlerminando tantos eslovenos como fuera posible.
(Agente secreto). “ Impacientemen-te aguardamos el segundo frente. . . .; si la victoria iinal no Uega pronto, no po-dremos sobrevivir.“
JULIO 30. (“La Estrella de Londres"). La poblaciön es apresada y deportada, enviada a los trabajos forzados. encarce-lada o puesta en campos de concentraciön. Asi, la naeiön mäs pequeiia del corazön de Europa sufre la prueba mäs terible de su vida.
Žužemberk, itno de los centros de las guerrillas eslovenas.
JULIO 31. Se sabe que en toal 13.000 eslovenos han sido deportados, 500 apre-sados, 410 rehenes fusilados y 42 poblaciones incendiadas.
(Agente secreto). Italia domina solo las grandes ciudades de Eslovenia. Las gue-rirllas han instalado en el territorio libe-rado su propia administraeiön y moneda. El siguiente decreto muestra hasta quö punto a uutoridad italiano ha desapa-recido: “El Alto Comisionado de Ljubljana, por decreto de Junio 19. de 1942, pro-clama que la moneda italiana, impresa por los partidarios es retirada de la cir-culaciön. Cualquier persona que acepte esta moneda serä castigada".
AGOSTO 2. (Moscü). La ofensiva italiana en Eslovenia se convierte en desastre con grandes perdidas de 600 oficiales y hombres por lo menos. Una columna ulemana, de 3.000 hombres, fuö tambiön derotada. Cientos de alemanes fueron muertos y un gran nümero de ca-miones destruidos. Las guerrillas eslovenas conservan su teritorio, incluyendo !a ciudad de Žužemberk.
AGOSTO 10. (Moscü). Otra divisiön italiana que avanza desde Sušak, aumen-tando el nümero de divisiones a cinco, es vencida. Los italianos se ven obligados a retirarse hacia Bela Krajina despuös de una batalla de diez dias.
(Reuter). — En tres- poblaciones, los italianos arrestaron 37 hombres, los fusi-laron y destruyeron sus hogares. Al ser muertos en Ilirska Bistrica 3 oficiales italianos, 80 inocentes eslovenos fueron asesinados, 6 poblaciones destruidas y los habitantes sobrevivientes deportados.
AGOSTO 11. (Ginebra). El “Giornale dTtalia" y el “Regime Fascista" publi-can articulos acerca de las luchas de guerrillas. Todos los esfuerzos tendientes a ganar la buena voluntad de la poblaciön eslovena han fracasado. Los italianos adoptan nuevos mötodos con el iin
de exterm'nai a los eslovenos. Los diarios ostablccen que las perdidas italianas en Junio y Julio fueron mayores en los paises ocupados que en todos los demäs frentes.
AGOSTO 15. ("Monitor de Ciencia Cris-tiana"). Un Iren con 2000 jövenes depor-tados en camino a Italia es detenido por las guerrillas eslovenas, los prisioneros liberados, y 40 soldados italianos y equi-pos militares apresados.
(Moscü). Los fascistas incendian dos poblaciones. Osredek y Genta, sin lucha previa y matan su poblaciön masculina. Todos los lugares poblados entre los ineas Ljubljana—Zelimje y Brezovica— Borovnica son incendiados.
AGOSTO 19. (Moscü). En Eslovenia, el terror llevado al mäximo, fuerza a la poblaciön entera a luchar por la vida de la naciön.
AOSTO 22. (“Monitor de Ciencia Cris-tiana"). Los italianos tratan de destruir todo rastro de cultura eslovena. La resis-tencia es atribuida a soborno de ingle-ses y comunistas. La insurrecciön se ex-tiende en la provincia de Venecia Julia, anexada por Italia despuös de la 1° Gue-rra Mundial, y donde los eslovenos y croatas tienen mayoria. Desde Marzo, 5000 eslovenos Han sido deportados a Italia, innu.nerables rehenes fusidalos y gran nümero de poblaciones incendic-das y des'rufdas. 60.000 soldados han sido traidos desde Italia.
AGOSTO 29. (“Popolo d'Italia"). Virginio Gayda declara que la paciencia de Italia estä agotada.
(Agente sercerto). En una nueva ola de terrorismo, 86 poblaciones iueron in-cendiadas y cientos bombardeadas.
SEPTIEMBRE 4. (U. P.). El nümero de poblaciones eslovenas destruidas excede al ciento. 7.000 personas Iueron asesi-nadas y 30.000 deportadas.
El ültimo comunicado es un grito que traspasa a los corazones:
La situaeiön — entre dos fuegos — es desesperada. En la provincia de Ljubljana, con una poblaciön de aproximada-mente 300.000, hay de 70.000 a 75.000 soldados italianos. Nuestra mayor trage dia es, sin embargo, esta: |Hace ya mäs de un ano y medio que luchamos; el 25 por ciento de nuestra poblaciön ha sido deportada, confinada, fusilada, y aün asi, ni Inglaterra ni America han dicho nada acerca de las fronteras eslovenas, o de Primorje.Goricia y Trieste! Haced que Inglaterra y Amörica hablen sobre esto, para que nosotros conozcamos por quö luchamos y morimos".
CONCLUSION
La presente situaeiön en el territorio esloveno ocupado por Italia, deshonrarän para siempre a la Italia fascista, y per-manecerän como la evidencia de su vuel-ta al primitive barbarismo. A causa de sus vitales lineas de comunicaciön, una naciön entera — una de las primeras del continente por su progreso social, educaciön y cultura —, estä siendo brutalmente oxterminada. Durante un ano los italianos han aumentado gradual-mente su lirania, y ahora compiten con
SE AUSENTARA
el P. Juan Hladnik, capellän de ia Colectividad para visitar a los yu-goslavos en Mar del Plata, Bahia Bianca y Rio Negro.
Desde el 1—5 de Febrero queida-rä en Mar del Plata rezando la misa en la parroquiq de San Pedro, El 15 de Febrero estarä ya de vuelta en Buenos Aires.
los alemanes en crueldades y opresiön. La vida bajo su gobierno es insoportable.
Un ejörcito moderno de cinco divisio-nes domina el pequeno teritorio de la Eslovenia italiana —	70.000 o 75.003
hombres contra un total de 300.000 hora-bres. mujeres y niiios que no se resignan a ser conquistador.
Los eslovenos estän sulriendo la mayor tragedia de su historia. En un ano per-dieron 25% a 30% de su nümero. En la lucha de las Naciones Unidas ellos con-tribuyeron y fueron los mäs perjudicados proporcionalmente a su poblaciön.
La revuelta se extiende hacia Primorje, la parte de Eslovenia dada a Italia des-pues de la V Guerra Mundial; alli la poblaciön se une a la heroica lucha de todos los yugoeslavos por su vida y li-bertad. Esta lucha es la noble expresiön de su firme resoueiön de entrar en la libre Comunidad Eslovena de Yugoesla-via, despuös de alcanzada la victoria.
NEKAJ ZA STARKE
KAZNUJ PAMETNO!
Kazen pri vzgoji je upravičena šele takrat, ko vse drugo odpove. Večinoma se s prijazno besedo več doseže, nege s šibo. “Kogar beseda ne udari, ga tudi palica ne; kogar dobrota ne poboljša, ga tudi strogost ne.’’ —Kaznovati se sme le resnično zlo, dokazana zlobnost. Krivda mora biti dognana, preden se uporabi kazen. Napak bi ravnal, kdor bi kaznoval otroka radi slabe nadarjenosti ali radi nezadolžene zmote; napak, kdor bi kaznoval, če je učenec ali gojenec kaj zagrešil iz slabosti. Le kar je pred Bogom grešno, zasluži kazen. Ravnaj z otrokom, kakor Bog s teboj!
Namen pri kaznovanju bodi vsekdar p 1 3-menit. Star pregovor pravi: “Moder mož ne kaznuje, ker se je grešilo, marveč da bi se več ne grešilo.” Poboljšanje bodi torej glavni nagib kaznovanja.
Kako naj se uporablja kazen? Ne kaznuj ne vjezi, ne v razburjenosti, marveč po resni razsodbi mirno, tiho in brez psovk. Gojenec naj tudi takrat, ko je kaznovan, občuti očetovo resnobno ljubezen.
Tudi s kaznijo naj ne bo nihče preveč radodaren, češ, bo več izdalo, če zadostuje graja ali ukor, čemu bi segal po občutnem sredstvu ali šibi? Brezovka je le zadnja pomoč, ki pride na vrsto le, ko vse drugo nič ne izda.
S tem pa nikakor ni rečeno, da vzgoja šibo docela izključuje; saj je znan pregovor, da “šiba novo mašo poje”. Tudi sveto pismo šibe (kazni) ne zavrača. Takole naroča vzgojnim činiteljem: “Ne odteguj otroku krotitve; zakaj če ga s šibo udari, ne bo umrl. Ti ga boš s šibo udaril, njegovo dušo boš pa pekla rešil.” (Salom. preg. 23, 13.)
Popolnoma zgrešeno je ravnanje starišev in vzgojiteljev, ki kaznujejo takrat, kadar so razjarjeni. Tisti hip ne prevdarjajo nič, ali je resnično otrok kriv ali ne; ali je hudobija ali le površnost; ali ne bo bolje odpustiti.... Mnogi stariši celo prav nalašč takrat kaznujejo, ker vedo, da če tega ne store tisti hip, pozneje gotovo ne bodo ničesar storili. Otroci pa spet kmalu spoznajo slabost starišev v tem, zato se v tistem nevarnem trenutku izmuznejo kazni na kakršen koli način morejo. Pozneje bo pa že pozabljeno, tako so spoznali iz prejšnjih prilik.
Zato mora biti ravnanje starišev dosledno, če je otrok res, po treznem prevdarku, potreben kazni, mu ne sme biti prizanešena; najmanj, pa tedaj, kadar se ji skuša sam zvijačno izmakniti.
Nikdar torej ne kaznuj, dokler si razburjen, pač pa počakaj, da prideš do trezne presoje dogodka in tedaj pa neizprosno napravi in ne glej ne na prošnje, ne na solze, ne na krik ne na jok.
Božjega Zveličarja je pri vsem delovanju in poučevanju vodil duh milobe, miru in ljube z-n i. Samo enkrat ga vidimo, da je spletel bič, ko je bilo namreč treba izgnati prodajalce iz tempeljskega prostora. Jezus bodi tudi nam za zgled. Njegovega obnašanja in ravnanja so se oprijeli zlasti vzgojitelji družbe Jezusove. Glavno vzgojno načelo te družbe je: V vzgoji naj vlada duh milobe, miru in ljubezni.
Da si vzgojitelj prisvoji to potrebno notranje razpoloženje, naj pomisli sam pri sebi:
“Kolikokrat sem že sam žalil ljubega Boga!
Kolikokrat je Bog poln usmiljenja že potrpel z menoj!
Kako ljubezniv je bil do mene, če sem imel iskreno kesanje!”
Ravnaj z otrokom, kakor Boe- s teboj!
DEKLIŠKI KOTIČEK
Prav posebno prisrčen je bil sestanek deklet 13. dec. Večji del so prihitele že poznane mladenke, nekaj pa se je pridružilo spet novih.
Tudi to pot sta imeli besedo dve gospodični: Prva je govorila Lidia Garavaglia o "zavisti". Ljubezen je tista, ki osrečuje, ki druži. Vse kar ljubezen ovira ali podkopava, nujno razdružuje in vodi v nezadovoljstvo in nesrečo. Kakor slana, ki čez noč osmodi upanje obetajočo letino in sc žalostno povesi, kar je včeraj obetalo bogat pridelek, tako pade zavist, nevoščljivost in ljubosumnost v srce in zastrupi razmerje med dvema najboljšima prijateljicama.
Zakaj pač? Zato, ker je bila njuna ljubezen nekaj sentimentalnega egoizma, ne pa nesebična pripravljenost na dokaze pravega prijateljstva. Zato ker sta tisti dve osebi v ljubezni le tirjali ena od druge, nista pomislili, da ljubezen ne jemlje, temveč da daje.
Prava sesterska ljubezen opominja, graja, prosi, toda fc iskrena in zato sprejme s hvaležnostjo tudi trdo besedo in brez pomisleka radostno žrtvuje svoje samoljubje,kadar ga ljubezen res zahteva.
Tista ljubezen, ki se da zastrupiti z zavistjo in ljubosumnostjo, je nevredna, je izdajalska.
Nihče ne pričakuje žetve preje kot je sejal! Najprej je treba dati, potome pa že tudi zraste pridelek!
Takole je razvila misli govornica in jih lepo ilustrirala.
Za njo je imela besedo l\[u e mi Arranguren. Opozorili je na preveliko važnost lepega vedenja, katerega se je treba naučiti, kajti človek sam je kakor neobdelan kamen,; katerega dleto šele z vztrajnim delom vsposobi za lep kip. Trebi se je izoblikovati, naučiti lepega obnašanja na zunaj in doseči pravo srčno izobrazbo na znotraj, kajti le tako je mladenka res sama sebe vredna. Spaka pa je tista, katera nosi na zunaj masko, na znotraj je pa čisto druga; zunaj sladka in vljudna, doma pa vsa prepirljiva in neznosna; na cesti vsa namazan s tisoči barvic, doma pa kot oskubena kokoš in pravo strašilo. . . Pa tudi v svoji zunanjosti je včasih najbolj, podobni strašilu, ki pač iziva človeško pohoto, dekleta pa prav nič ie priporoča. . .
Z mnogimi nazornimi predstavami je govornica pokazala veliko potrebo, katera ima vsaka dekle, da skrbi za izobrazbo v primernem obnašanju, katero ji1 odpre marsikatera vrata in ji pridobi mnogo naklonjenosti. Zato pa naj bo stalna točka dekliških sestankov poglavje o lepem vedenju.
Obe govornici sta bili glasno odobravani.
Sledila je na to čajanka s sladkimi prigrizki, katere so dekleta s seboj prinesle, tako da je bila miza kar bogato založena. Prav veselo so se razživele in se navduševale, da naj se ta lepa misel slovenskega dekliškega krožka kar najbolj razširi, da je vsaka dolžna svojim setram, pritegniti jih in jim pripomoči za njihov prid.
K besedi se je priglasila tudi Darinka Čehovin, ki je presenetila s svojim nastopom, kajti za besedo se ni nič pripravila preje, temveč ji je šele trenutni položaj dal besedo v usta. Opozorila je na veliko odgovornost, katero nosijo ženske in prav posebno mladenke v usodi svojega naroda, kajti one so krive, če je javno življenje na napačnih potih, kajti one ne znajo uporabiti tega, kar imajo v svojih . rokah, da osrečijo svoje družine in svojce. Zahtevajo volilno pravico in mesta v parlamentu in sto stvari. ... Kaj je tega ženski treba, ko je pa v resnici ona tista, ki voli in ki vlada, kajti ona je tista, ki vzgaja sinove, ki svetuje može in prepriča starčka. . . Toda če tega ne zna, če se tega ni naučila, tega seveda ne bo dosegla in ji nobena politična pravica ne bo nadomestila tega, kar ji je Stvarnik dal v roke, pa je bila preveč brezbrižna, da bi porabila.	o
Zato pa je tako važno, da se naše mladenke zbiramo in ie se medsebojno spoznamo in medsebojno iščemo, kako se^ pripraviti na nalogo, katera nam je odmerjena.	**
DOS PALABRAS
Nuestra pagina nacio como un nino de hogar pobrišimo y, envuelta en su misero ropaje, llegö a vuestras manos aun tibia por las nuestras, que se habian empenado en acicatarla; pero fue tan generosa palabra de aliento, tan comprensiva para nuestros muchos errores de principiantes, que no hemos podido sino sentirnos halagadas y, llenas de entusiasmo, reanudamos la tarea para la tercera edieiön. Esperamos que esta no defraude la espectativa de quienes nos han prodigado con sus elogios ya que ha sido elaborado bajo el estimulo de las mas alentadoras palabras. De ellas necesitan simpre quienes emprenden algo que esta fuera de los limites de su “deber".	Vida G. Gebron * V.
Las jövenes reimidas en el Te
A M A
Solo el odio destruye el amor construye. Critica con afeeto y no hard defeeto. Educa con carino y aprenderd el nino.
Corrige con ternura y no habrd amargura Cura con amor y cesard el dolor.
Ello el amor construye el odio destruye.
V. G. C.
SIN CORAZON, ^COMO PUEDE VIVIRSE?
El corazön, que metaföricamente es sintesis de toda clase de sentimientos no puede faltar en un ser humano. Sin el, se pierde la nocion de la alegria, la Sensation triste que deja un pesar, el recuerdo que perdura despues de un sobresalto.
Sin el no se siente, no se quiere, no se odia; se vive una existencia indiferente, tosca, como la que vivirä la prin-češita a quien la reina de las hadas ha quitado el corazön para hacerla feliz; con el la pobre nina pierde el alma y sin ella no se aprecia ni el beso ticrno y fugaz de la madre.
V. G. e.
La reuniön del circulo el 13 de Die. fuč muy animada.
Lo que mas contribuyö a ello fue un arnable fondo social con caracter de un te, al cual contribuyeron las jövenes con mucha generosidad.
Pero 'mas aun que los bocados sabrosos contribuyeron las palabras acertadas que alli se pronunciaron.
Primero hablö Lidia Garavaglia sobre el tema actua-lisimo entre las mujeres: “la envidia”. Los aplausos fueron no solo un agradecimicnto sino tambien una prueba de que la conferencia fue bien hecha.
Luego trato Noemi Arranguren sobre la gran impor-tancia quc tiene la buena conducta de la joven, la cual cs una de las misiones especiales que tiene el circulo para con las jövenes.
Luego hizo uso de la palabra Danrinka Čehovin, desta-cando la gran importancia del Circulo, cuyo objetivo es ayu-dar a las jövenes, a fin de que se preparen dignamente para la gran rnision de la vida; porque no con los derechos politicos han de conquistar el lugar que les corresponde, sino que siendo perfectas en su rnision tendran en su mano la suerte o la desgracia de su pueblo.
Se fijö la pröxima reuniön para el dia 10 de Enero
NA OBISKU PRI MARIJI
2. nov. smo se zbrali v svetišču Čudodelne Svetinje. Prvič smo pohiteli Slovenci na to novo božjo pot in prav veliko se nas je zbralo. Bil je pa tudi dan zato, četudi nekoliko topel. Med drugimi privlačnimi točkami tega romanja je bila tudi avežanedska zastava Marije Kraljice Slovencev, ki je ta dan prvič stopila pred širšo javnost.
Ob napovedanem času smo bili na določenem mestu zbrani — tisti sdveda, ki so vedeli kam iti, kajti nekateri so se Zapeljali predaleč, drugi pa so izstopili prehitro.
V	urejenem sprevodu smo ponesli zastavo v cerkev, kjer nas je že čakala Svetogorska Marija na odličnem mestu, kjer smo ji postavili oltarček, da je bilo nekaj čudovito lepega. Na eni strani je ostala Svetogorska Marija, na drugi smo postavili zastavo; tudi obe naši trobojnici s cerkveno in z argentinsko sta povečali svečanost dneva in je tako veličastna cerkev dobila podobo slovenskega svetišča.
Točno ob 10 uri se je začela sveta maša in je zadonela Vodopivčeva latinska maša, da je bilo nam ne le v veselje temveč tudi v zadoščenje, ker smo se prav dostojno predstavili mnogobrojni množici, ki je napolnila svetišče in z nami prosila za skorajšni mir in za zmago pravice.
Poleg cerkve imajo, svoje zavetišče usmiljene sestre sv. Vincencija.
V	znamenje hvaležnosti do Slovencev rojakov, ki smo tudi znatno doprinesli za zbiranje denarja, ko se je svetišče Čudodelne svetinje gradilo, — kajti naši so bili glavni igralci in sodelavci pri več prireditvah, ki so bile napravljene v ta namen, je sestra Odila, naša rojakinja iz Slovenjgradca, poskrbela ta dan za skupen asado za naše pevce in igralce, kateri so vselej sodelovali pri omenjenih prireditvah.
Kakih 60 oseb se je po‘končani maši zbralo in so doživeli nato prav veselo popoldne.
Malo pozneje so se paternalskim rojakom pridružili tudi avežanedski in je tako povečana družba postala še bolj vesela.
Ob 15 uri pa smo se spet zbrali v svetišču in dvignili naše prošnje do Marije. Mi smo z ljubeznijo prispevali z delom in denarjem, da je Mariji zrastlo to krasno svetišče, zato pa sedaj zaupno prihajamo v uri največje stiske naše domovine in kličemo Njo, ki je Pomočnica Slovencev iz Brezij, Njo, ki je Kraljica Slovencev na Sveti gori, da naj se ozre na našo stisko, da naj nam da doživeti, da bomo
El P. Mathias, lazarista entre los eslovenos el dia de las süplicas por la paz en el Sautuario de la Medalla Milagrosa.
en San Antonio de Padua, realizandose ese dia una peregri-nacion eslovena.
Todas las jovenes quedan invitadas; que no dejen de presentarse cuanto antes para no legar demasiado tarde, porque el numero de los boletos es limitado.
V nadaljnem je bilo sklenjeno, da se naslednji sestanek deklet vrši v San Antonio de Padua, ko se vrši tja romanje naše kolonije DNE 10 JANUARJA in bo časa za vse in tudi za en lep sestanek.
lahko še zanaprej z zaupanjem klicali: “Spomni se. o premila Devica Marija, da še nikdar ni bilo slišati, da bi Ti koga zapustila, ki je pod Tvoje varstvo pribežal, Tebe pomoči prosil in se Tvoji prošnji priporočal.''
Na prižnico je stopil tudi P. Mathias, kateri je največ skrbi imel z gradnjo cerkve. Zato in pa še, ker ga z nami tudi veže vez krvi, kajti tudi on, čeprav je rojen v Argentini, nosi slovensko srce in je slovenske matere sin; tako je tudi ta ljubeznjivi gospod stopil na prižnico in nam vlil novega zaupanja, kajti tudi ta bridka preskušnja domovine bo prišla do srečnega konca.
Sledile so nato slovesne litanije Matere božje in naše prelepe pesmice. Še bi prepevali, toda naš čas je potekel in smo se nato poslovili od Marijinega svetišča in odnesli s seboj željo, da se kmalu Spet povrnemo.
IZSELJENSKA NEDELJA
6. dec. je bila v prostorih G.P.D.S. v Villi Devoto prav lepo obiskana prireditev, ki je bila prva te vrste, kajti prvič je bilo letos, da se je zganilo naše izseljenstvo v Buenos Airesu na klic domovine, ki je že skozi 10 let pozivala rojake doma in v tujini, naj se zavedo skupnosti, katera jih druži. Domovina naj ne pozabi svojih izseljenih otrok temveč naj jih zalaga z duhovnim vodstvom in bogastvom svojega jezika; Izseljeni otroci pa naj ne pozabijo matere domovina in naj ne pozabijo svojih dragih kateri od njih pomoči potrebujejo. Naj se Zavedo izseljenci tudi tega, da je po njih domovina spoštovana _ ali zaničevana, kajti po tistih sinovih in hčerah katere vidijo sodijo v tujini ali je naš narod kaj vreden ali pa smo izgubljenci, kakor so izgubljenci tisti nevredni priseljenci.
Letos domovina ni mogla niti besede reči. Dobre duše so pač dvignile svoje molitve iz globine svojega srca.1
Zato pa so se to leto oglasili izseljenci in se zbrali v prav obilnem številu k tej prireditvi. z
Kot predstavniki štirih društev so najprej štirje zaporedni govorniki podali pomen in smisel prireditve.
Otvoril je prireditev g. Pečenko v imenu GPDS; nato je govoril v imenu Samopomoči Slovencev g. Podlogar, ki je bil tudi glavni pobornik misli, naj se priredi skupna proslava. V imenu Slovenske Krajine je spregovoril tudi Martin Kustec, sin Prekmurja, ki danes nosi madžarski jarem, in končal z željo, da bi si prav tako, kot mi bratsko v tujini, kmalu podali roke vsi Slovenci od Jadrana do Rabe, od Beljaka do Reke, Prekmurci in Primorci. V imenu Slovenskega doma je govoril g. Kovač, nakar so sledile druge točke programa, poživljene posebno z lepim petjem in ganljivimi prizorčki, in toplimi deklamacijami.
Prvič je bilo, da so imenovana štiri društva nastopila skupno in upamo; da bomo za naprej imeli še mnogo takih prireditev, ki bodo dokaz složnosti vseh rojakov.
PROSLAVA ZEDINJENJA
Že drugič smo obhajali v znamenju žalosti Dan Prvega Decembra, spomin zgodovinskega dne, ko je bilo pred celim svetom sklenjeno in razglašeno, da se hočejo trije bratski narodi združiti v eni skupni državi SHS, Slovenci, Hrvatje in Srbi v skupni Jugoslaviji.
Z upanjem in strahom v srcu smo sledili razvoju dogod-
V SOBOTO CELI DAN
je odprto samo za naše ljudi, da se fotografirate v
FOTO SAVA
San Martin 608 — Tel. 31-5440 — Florida 606
kov mlade države in marsikdaj zaskrbljeni opazovali pogreške tistih, ki so iskali sebe in ne blagor domovine. Toda narod je imel v sebi očiščujočo silo. Začetne težave so se bolj in bolj izravnavale. Poslednjih pet let je bilo življenje mlade države že docela urejeno in ko bi svetovni dogodki ne prevrgli vse-ga, danes bi bila naša domovina nam pred svetom ponos in blagoslov za svoj narod doma.	—
Pa smo doživeli grozotni 6. april 1941, kateremu so sle-dili in še slede dogodki bridkega spomina.
Pod vtisom teh dogodkov se je vršila veličastna proslava praznika Zedinjenja 28. nov. v dvorani Principe Jorge.
Prav ob času, ko je bilo treba z doma, je nastala grozovita nevihta. Ploha, blisk, grom in debela toča je zbegalo ljudi in prekinilo ves promet.
Saj ne bo nikogar, tako bi kdo sodil.
Pa se je zgodilo čudo. Dvorana je bila polna. Kljub besnemu vremenu se je zbralo tisoč ljudi, ki so pazno sledili lepemu programu, katerega je organizirala JN., katere pred' sednik je otvoril svečanost. Nekdo je menil: tudi tukaj so Jugoslovani “četniki", ker če ne, bi se oplašili radi vremena.
Programatični govor je imel v španskem jeziku g. odprav-nik poslov dr. Dominikovič, ki je v jedrnatih besedah orisal razvoj dogodkov, ki so rodili Prvi December in nato izrazil upanje, ki ga vsi v srcu nosimo, da bo prihodnji prvi december že praznik Velike Jugoslavije.
Naslednje jutro je bila nedelja in zato cerkvena proslava praznika.
Tudi to dopoldne je bilo vreme prav neugodno. Človek
bi mislil da ne bo nikogar. In vendar se je spet nabralo veliko rojakov, kateri so prihiteli, da pokažejo kje je naše upanje v teški stiski, ki nas je zadela.
Ljubezen do domovine in ljubezen do Boga, zvestoba veri in domovini sta dve stvari, ki vedno tečeta skupaj, kajti kjer ugasne vera, tudi ljubezen do bližnjega in pravi patriotizem nima več obstanka. Iz vere so zajemali moč stari borci za častiti križ in za zlato svobodo. Sedanji čas je pa razrahljal temelje človeškega življenja in človeka ponižal v roparsko žival, ki samo sebe išče in svojega bližnjega noče videti. Zavrgel je križ. zaničuje domovino.
Saj morajo celo stariši klicati sodišče na pomoč, da jim pomaga do pravice nasproti otrokom Nasproti domovini pa premnogi nimajo drugega kot zabavljanje in psovke Toda tudi domovina ima pravico do ljubezni svojih otrok. Ker so ji premnogi, tako naši, kakor vsem domovinam po svetu, odrekli ljubezen in zvestobo, je božja Previdnost, ki svet vedno izravnava, kadar zablodi v zmote, morala dopustiti, da sedaj domovine tirjajo kri in življenje od vseh.
Tako smo razmišljali med službo božjo in prosili naj bodo okrajšani časi naše teške preskušnje in naj spet skoro pride dan, ko bodo vsi naši rojaki mogli svobodno spregovoriti in tudi svobodno k molitvi poklekniti.
Nato je sledil sprejem v poslanstvu. Zbrali so se mnogi rojaki in izročili svoje čestitke in podpise v roke odpravnika poslov dr. Dominikoviča, ki je vse goste tudi gostoljubno počastil. Naši pevci pa so poskrbeli za domoljubno pesem.
Avguštin Rebek ob poslednjem slovesu od doma.
©PÄZOWÄLEC
V SAN ANTONIO DE PADUA
Letos ne bomo imeli posebnega vlaka, ker jih sploh ne dajo. Pač pa imamo rezervirano mesto za 300 oseb. Za več torej ne odgovarjamo in zato si poskrbite pravočasno vozne listke. Ker nimamo lastnega vlaka, zato ne bo tudi posebe tiskanih listkov pač pa smo pripravili bone, kateri veljajo za vozne listke.
Preskrbite si tudi pravočasno bone za asado, kajti 7. jan. zvečer bo število zaključeno. Kdor se ne javi pravočasno, naj si vzame hrano s seboj. Pijača se bo pa tam dobila vsake vrste.
Asado ima na skrbi naš strokovnjak Ličen.
IZ TRSTA
prihajajo vesti, da je zavladal med Italijani velik strah, ker kljub ogromni pro. pagandi nikdo več ne verjame v zmago osišča. Prebivalstvo je prepričano, da bo
Trst priključen Jugoslaviji. V Trstu sta. nujoči Italijani so že začeli urejevati stanovanja v Italiji za slučaj, da bi morali zapustiti Trst. Slične vesti prihajajo tudi iz Reke.
ITALIJANSKA STRAHOVLADA
V	SLOVENIJI
London, 4. septembra. — Pred kratkim smo prinesli strahotno vest, da so Italijani porušili več nego 100 slovenskih vasi, ubili 7.000 in deportirali 35.000 Slovencev. Dodatna poročila, ki prihajajo v London, zatrjujejo, da se je 20.000 Slovencev pridružilo četniškim oddelkom generala Draže Mihajloviča, ter da prebivalstvo vsepovsod beži v gozdove. Italijani zažigajo cerkve in rušijo vsepovsod narodne in kulturne spomenike.
SEZNAM ITALIJANSKIH POŽIGOV
V	SLOVENIJI
26. OKT. 1941 v Ljubljanski okolici, obč. Šmarje: V SAPU so požgali kozolce: Marnu, Kračmanu, Trontelju, Kaduncu, Košaku in Omahnu; RAZDRTO: pri Krištofu celo domačijo, kozolce pa pri: Samcu, Smoletu, Gačniku. V TLAKI: kozolce: Tonetu Trauen in Strajnarju. MALI VRH: Strešku in Mehletu.
V boljšo življenje se jo preselil
AVGUŠTIN REBEK
doma iz Gojačovcga na Vipavskem. Polen upanja je prišel iz lepe domovine, toda zdravje mu je slabo služilo, dokler ga ni bolezen drobovja slednjič spravila na bolniško posteljo. Po nekaj mesečih je bil njegov življenski tek zaključen in je 4 dec.. ugasnil, prav lepo pripravljen na smrt.
Mnogoštevilni rojaki so se zbrali okrog njegovega mrtvaškega odra in ga spremili tudi k poslednjemu počitku.
Zapušča žalostno vdovo, gospo
Marijo. Star jo bi! 53 let.
8. MARCA 1942 v PEROVEM pri Gro-suplju 14 kozolcev. Vas ŽELIMLTE s 16S hišami in poslopji, kjer je ostalo brez strehe 831 oseb.
22. MARCA V VEL. LAŠČAH: 70 hiš v vaseh: Centa, Krvava peč, Osredek, Se-kirišče; V LIPOGLAVU 20 poslopij.
V marcu v SAMOTORICI in na KORENU pri Vrhniki 10 poslopij. V Osredku in
DVE NOVI MAŠI
V Santiago de Chile sta dva naša ro. jaka darovala svojo prvo mašno daritev 29. novembra.
ALEKSANDER HORVAT je doma iz Pečarovec v Prekmurju. Zaenkrat je ostal še v Santiagu v centralni hiši.
ŠTEFAN SOčAK je bil rojen v Sev Ameriki, pozneje pa je živel v Prekmurju v Bukovnici pri Bogojini in šel k Salezijancem. Letos je bil posvečen za mašni, ka 29. nov. in je sedaj na službenem mestu v Linares.
ZA JUGOSLOVANSKE VOJNE SIROTE so priredile naša dekleta prav živahno popoldne, na katerem so nabrale lep znesek za pomoč jugoslovanskim vojnim siro. tam v Švici,
Bezuljaku (pri Cerknici) več domov. En dom v ZAVRHU pri Borovnici.
V	SLIVNICI in PODGORICI (Šmarje) več domov.
V	TREBNJEM zažgali pri Hudetu in v hiši sežgali gospodarja, ki ga niso ven pustili.
4.	APRILA neko vas pri šent Petru in ubili 10 moških, ker so ubili dva Italija, na.
11. APRILA so v ŽUŽEMBERKU za. žgali gostilno Smrke. Na TREBELNEM eno domačijo, v kateri je zgorela gospodinja.
20. APRILA na PRISTAVI PRI STIY. NI en dom. Na Vel. Dobravi pri Plen-karju, ker so šli trije fantje k četnikom. V STIČNI pri Florjanu, ker je sin Jože pri četnikih. Na Viru pri Strmoletu (Škrbec) in pri Hrastu (Lovrent). V MLEščEVEM gostilno Kos in pri Pečku.
Nesrečnim pogorelcem v Stiškem okolišu so preje kot zažgali, tudi vso hrano in drugo pobrali. Na ponovno posredovanje stiškega opata Kastelica so dobili nazaj živino, stroje in vozove; živil in vrednosti pa niso več videli.
V	GROSUPLJU je pogorela Kosova žaga, vredna 1 miljon lir. CESTA pri Dobrepolju.: dve hiši.
Gorelo je tudi v občini STARI TRG pri Rakeku.
APRILA 1942, v vasi BREZOVO pri Višnji gori: štirim gospodarjem, gospodarska poslopja.
V	PLEŠIVCU pri žalni, gospodarska poslopja in kozolec.
MESECA MARCA 1942, neko hišo v TRNOVEM.
NEMCI SO POŽGALI
Dne 26, SEPT. 1941 so zažgali vas RAŠICO, občina Šmartno pod šmam goro, okraj Ljubljana-okolica. Na Rašici je bilo 14 posetnikov. Zgorelo je vse: hiše in gospodarska poslopja.
Dne 12. JAN. 1942 vas DRAŽGOŠE, občina Selce nad kofjo Loko, okraj kofja Laka. Dražgoše so imele 80 hiš, zgorele so hiše in gospodarska poslopja.
Dne 16. in 17. DECEMBRA 1941, v NEMENU, 5 hiš.
Dne 24. DEC. 1941: Ostrešnikova hiša.
V	mesecu DECEMBRU neko hišo v okolici ŠKOFJE LOKE.
V	letu 1942. izletniške in planinske koče na pobočiu Stola v Radovljiškem okraju in Storžiča v Kranjskem okraju.
(To izvirno poročilo iz Ljubljane Jugoslovanskemu Informacijskemu Centru je datirano z dne 28. aprila, 1942.)
V ITALIJANSKO RESTAVRACIJO
na Gosposvetski cesti v Ljubljani je bila dno 11. junija vržena bomba skozi okno v obednico. Bomba je pri eksploziji ranila
pot oseb in gdč. Rejo Ariello, pokrajinsko tajnico “Kmečkih gospodinj”, ki je kmalu nato umrla, ter odvetnika Be-raldi Bruno, trgovca Zandonali Carlo, častnika Gill-a X illnni Francesco ter po-slovodkinjo restavracije Colombo Ermi-nia.
V zvezi s tem je izšel naslednji razglas: Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino in poveljnik XI. armadnega zbora objavljata:
10. t. m. je neznani komunist vrgel eksplozivni predmet v restavracijo * 11 Italijana” v Ljubljani, pri čemer je ubita fa-šistka Reja Ariella, zaupnica ‘ ‘ Kmečkih gospodinj”, ranjen častnik in več civilnih oseh.
Ker je potekel predpisani rok, ne da bi bil izvršitelj zločina izsleden, jo bila v smislu odredbe z dno 24. aprila 1. 1. odrejena ustrelitev 15 oseb, ki so zanesljivo krive komunističnega in terorističnega delovanja.
Kazen je bila izvršena dne 13. junija ob 5.30.
SLOVENIJA BO DEL NEMŠKEGA RAJHA . . .
..London, 5. okt. — Sem so poroča, da dela Adolf Hitler na načrtu, da ustvari federativno nemško državo iz večino okupiranih dežel. V nemški rajh namerava inkorporirati Dansko, Nizozemsko, Norveško in Slovenijo. To namerava izvesti na ta način, kot je prisvojil pred nekaj leti Avstrijo in v nujnovejšem času kneževino Luksemburg.
Poročila trdijo, da jo vzela Nemčija iz okupiranih dežel dozdaj 3,500.000 delavcev, dočim jili je prisiljenih delati za Nemčijo doma nadaljnih 2,500.000.
LITIJA — TRBOVLJE
V	juniju so se vršili večji boji med Nemci in partizani v bližini Litije, v Kumljanskih hribih in v rudarskem revirju Zagorje in Trbovlje. Nemci so imeli precej zgub, pa tudi partizani mnogo.
Kot represalijo so Nemci v Litiji obesili 8 Slovencev in pozneje v Celju stre ljali 60 Slovencev kot talce.
Detaljnih poročil ni mogoče dobiti, ker je meja med Nemčijo in Italijo v tem sektorju hermetično zaprta.
Poročila tudi govore, da so partizani zalili z vodo premogovne rudnike v Zagorju in Trbovljah. Ti rudniki so dali letno do dva milijona ton premoga.
V	poteku meseca junija t. 1., so ugrabili Nemci v onem delu Slovenije, ki je pod njihovim jarmom, več tisoč oseb za talce. Družnine mož, ki se ne odzovejo pozivu v vojsko, takoj polovo in jih često* ustrele brez veljavnega vzroka. U-bojstva izvršujejo v skupinah po 30 do 60 ljudi.
Italijani so v početku julija Ljubljano popolnoma blokirali in odvedli najmanj 5.000 ljudi, večinoma v starosti od 17 do 40 let. Dozdaj je bilo iz Ljubljane že deportiranih 10.000 oseb, ponaj-več dijakov in izobražencev.
.Narod se sijajno drži in je trdno overjen, da bo Jugoslavija zopet obnovljena.
Takoj v začetku svojega vladanja so nacisti zažgali slavno kapucinsko knjižnico v Celju.
HITLER SILI SLOVENCE V ARMADO London, 5. oktobra. — Nemške oblasti so pozvale na nabor vse za vojaško službo sposobne moške iz severne Slovenije, ki je del Jugoslavije.
Prebivalstvo teh krajev (večji del Gorenjske) je bilo pred kratkim priključeno Rajhu. V nekem govoru v Kranju
je bila oddana z nemške strani uradna izjava, da Nemci smatrajo Sloveče za ljudi nemške krvi, ter da zaradi tega dolgujejo Hitlerju pokornost in zvestobo.
Koroški časopis Kaerntner Zeitung je natisnil govor Gauleiterja Reinera, v katerem izjavlja, da bodo Nemci pobrali Slovence v svojo vojsko, ker so boji proti banditom in komunistom v Jugoslaviji povzročili nemškemu vojaštvu težke izgube. Gerilci pa se še vedno z orožjem v roki upirajo nemškemu gospod-stvu.
Gauleiter Reiner je naštel dolžnosti Slovencev, ter izjavil, da morajo predvsem uničiti vsako proti-nemško delovanje, ter stražiti južne meje Rajha, da se morajo naučiti nemščine in ovaditi saboterje, ter prikrite in očitne upornike.
Zaključil je s hudimi grožnjami, z najstrožjo kaznijo vsem, ki se ne bi brezpogojno pokorili poveljem nacističkih zasedbenih oblasti. Rodbine upornikov bodo izgnane iz svojih hiš in jihova imetja zaplenjena.
Tudi na ŠTAJERSKEM je bil objavljen sličen razglas, nabori izvršeni in potrjene! vpoklicani.
ICdor še veruje v pravico, naj se zamisli v gorostasno utemeljitev tega ukrepa: Nemci, ki so s silo zasedli Slovenijo, izjavljajo, da je slovenski narod nemške krvi — Slovenci, ki so po rodu, krvi in jeziku morda najčistejše slovansko pleme! Narod, ki se jim v veliki večini upira z orožjem v roki!
SREBRNIČEV PROTEST
že pred časom so je zvedelo o protestu nekaterih škofov v Italiji radi razbojniškega streljanja nedolžnih žrtev in r;adi požiganja mirnih vasi na Primorskem. Protest so na Vatikan naslovili primorski škofje. Sedaj smo zvedeli tudi podrobne podatke. Tozadevni dokument je spisal krški škof dr. Srebrnič, naš rojak, ki je doma iz Solk.-fha in je bil poznan že v prejšnjem času, kot najbolj borben med vsemi cerkvenimi knezi v Jugoslaviji, Ker so na nečloveški način, brez vsake preiskave i običajnih policij-in požigati, je t.a odlični mož naslovil škili ukrepov kar na slepo začeli pobijati na Sveto Stolico prošnjo, da naj Vatikan stori, če je kaj mogoče, da se take krivice v naprej omeje ali preprečijo. Iz dobljenega prepisa zvemo podrobno podntke o divjanjih italijanskih oblasti v krajih okrog Keke, kajti dokument navaja vse podatke točno. Jelenje in Kastav so bili središče teh grozovitosti.
Na sam praznik sv. Rešnjega .telesa je bilo požganih 6 vasi pri Ilirski Bistrici in streljanih 80 oseb, "vsi drugi pa deportirani.
Pismo povdarja tudi" usodno posledice postopanja italijanskih oblasti, ki se drže za katoliške in s svojim nekrščanskim ravnanjem v ljudeh vničujejo vero.
V	Zagrebu so bili ustreljeni med drugimi mnogimi v juliju tudi nekateri Slovenci: imenovan je 39 letni časnikar Otokar Krševan iz Trsta.
V	Beogradu je bil ustreljen Slavko Sa-vinšek, priljubljen slovenski pisatelj, ki je postal posebno znan z romanom Grče. Prejo jo bil uradnik v ministerstvu in je padel kot žrtev, za domovino.
V	Mariboru jo bilo letos v oktobru ustreljenih 132 oseb ki so jih imeli /.a talce. To je bilo maščevanje za četniško delovanje v kumljanskih hribih in po Savinski dolini.
V	Divači je bil izvršen napad na vo-
jaški vlak. 25 je bilo mrtvih več stotirt ranjenih.
V	Komnu so bili vničeni štirje električni transformatorji. Italijani zastonj iščejo storilce.
V	Ustju pri Ljubljani (Iška vas) so ustrelili 22 oseb radi uboja italijanskega stražnika.
Vevče pri Ljubljani so doživele dan groze, ko so pridrli Italijani z bombniki in razrušili papirnico in vas ter doporti-* rali 220 delavcev.
Saturnus, tovarna plinskih mask v Ljubljani se je nekaj upirala. Zato so 8 delavcev ustrelili .'10 pa odpeljali v Italijo. Usmrtitev je bila na pokopališču.
V	Egiptu je prišlo v roke zaveznikom ob zmagi pri El Alamein tudi 2000 Jugoslovanov, to je naših Primorcev, kateri so se takoj priglasili za jugoslovansko armado.
V	Sloveniji je bilo ustreljenih od aprila do oktobra 476 talcev, koder gospodarijo Italijani.
VELIKA ZAMISEL BODOČEGA PODONAVJA
Med predstavniki Jugoslavije, Češke, Poljske in Grčije je dosežen sporazum o bodoči ureditvi skupne države, ki bi štela 110 miljonov ljudi in bo obsegala ozemlje med Trstom in Gdanskim, pa do Črnega in Egejskega morja s pristanišči v Konstanci in v Solunu.
V	Kočevju so Italijani ustrelili upoko-kojenega 86-letnega župnika Epicha, ki je' sicer Nemec, toda mož je obsodil nečloveško postopanje italijanskih oblasti in je dal Odvezo obsojenim četnikom.
Dr. Miha Krek, predstavnik Slovencev v Jugoslavanski vladi v Londonu je go-voril pred nekaj dnevi na radiju m podal program slovenske politike v sle-' dečih točkah:
.1. Slovenci smo Jugolovani in za nas Jugoslavija še stoji in zanjo se bomo borili z vsemi močmi.
2. Vsi Slovenci, vse slovensko ozemlje sc mora zediniti v novi Veliki Jugoslaviji.
:i. Novoupostavljena država mora hiti preurejena na demokratskih načelih in popolni socijalni enakosti vseh rojakov ter v skupnem soglasju vseh sestavnih delov Jugoslavije.
4.	Kralj in jugoslovanska vlada so nosilci oblasti, zato morajo hiti njim podrejene tudi vse narodne in sedaj četniške skupine. Sedaj je vrhovni poveljnik vseh borečih se sil Draža Mihajlovič.
5.	Vse kar odvaja Slovence proč od Jugoslavije je izdajalstvo.
6.	Za domovino je treba žrtvovati vse in življenje. Vse sile se morajo združiti v boju proti sovražniku in prestati mora vsak bratski medsebojni spor.
> Naša obljuba torej mora biti popolna jasnost za kaj se borimo.
Polhov Gradec. 7. maja jo v vasi Ga-brije prišlo do spopada z Italijani, ki so imeli več mrtvih in so nato vrnili s celo vojsko ter odpeljali 170 moških. 14 jih je bilo obsojenih in ustreljenih takoj. Požgali so vasi Gabrijo, Srednjo vas in Babno goro.
Vas Kamnik pri Preserju so požgali Italijani, ker je bila tam v bližini poškodovana železniška proga proti Borovnici. 8 moških mu strelili, 38 so jih odpeljali. Tudi iz Borovnice so odpeljali več stotin ljudi ob tisti priliki.
Prekopa in Mohorovec, med Novim'mestom in Brežicami na podnožju Gorjancev so bili tudi obdolženi zveze s četniki, ki se skrivajo v Gorjancih. Italijani so na-
padli ti dve vasi z bombniki in so obe vasi požgali; ti oseb je bilo ubitih.
Na Binkošti je bilo gorje v Dvoru pri Žužemberku. Krojača Marna so ustrelili, ko je tekel v gozd. 27. maja je velika italijanska sila napadla vas Križ. V Vrhovem so zažgali pri Hrenu. Ubili so Ži-gorca in Rešta in nato, po preiskavi sosednjih gozdov, ustrelili še 7 oseb.
V	Brusnicah pri Novem mestu so Italijani ustrelili bivšega orožnika nakar so razjarjeni ljudje ubili dva Italijana. Sledilo je maščevanje. 31 maja so požgali celo vas Brusnice.
V	Tržišču (pri Mokronogu) so se vršile prave bitke z artilerijo, s katero so Italijani porušili veliko in lepo vas.
UMOR DVEH DUHOVNIKOV
V	šent Rupertu na Dolenjskem so 17. junija zvečer vdrli v župnišče neki raz bojniki in odpeljali v gozd župnika Franca Nahtigala in kaplana Antona Švara, kjer so ju ustrelili.
Čast. g. Nahtigal je bil doma iz Vrhovega pri Žužemberku, star 42 lot. Bil je pravi apostol, ki je posebno mladino imel za seboj tako v Velikih Laščah, kakor pozneje v Semiču. Bil jo vseskozi vzor duhovnika in so gal judje povsod ljubili kut očeta.
Žiri, lep notranjski trg, so Nemci požgali in baje vse prebivalstvo vničili s strupenimi plini.
Ljubgojna pri Vrhniki je bila požgani,. Tudi Verd in po nepotrjenih vesteh tudi Vrhnika sta bila požgana.
•]• Bivši četnarski župnik Hugo Lajler je umrl marca meseca radi poškodb, ko ju sedel pomotoma v ljubljanski kavarni na sedež pripravljen za nekega izdajalca.
-j- č. g. kaplana Antona Švara so ubili razbojniki v Šent Rupertu na Dolenjskem. Rojen je bil v Sodražici in bil komaj 3 leta duhovnik.
-j- V Prečni pri Novem mestu so tudi razbojniki ubili župnika Jankota Komljanca, zelo delavnega in borbenega duhovni kn, ki je bil rojen na Raki in delovni večinoma po Dolenjskem.
•j. V Hinjah jo inorilna roka zadala smrt kaplanu Henriku Novaku, ki je bil rojen v Žužemberku in bil samo tri leta mašnik.
šent Joštu pri Vrhniki jo umrl župnik Jožef Nagode doma iz Ravnika pri Hote-drščici. Bil je mašnik 42 let.
| V šent Jerneju na Dolenjskem jo umrl 86 letni upokojeni župnik in duhovni svetnik Anton Liscjak, ki je skoro popolnoma oslejel proti zadnjemu.
IZ VOJNEGA VJETNIŠTVA
V	Keniji, v mestu Nairobi je v angleškem ujetništvu mnogo fantov iz Gori škega. Pred tedni sta prišlio d tam dve pismi, eno pisano po slovensko, drugo pa po italijansko od Stanka Miklaviča in Maksa Uršiča. Oba sta iz Kobariškega. Sporočata, da jima jo dobro. Da je tam še več drugih naših fantov. Da je podnebje zelo podobno goriškemu. Prosita pa, do hi se jima poslalo kaj spodnjega perila.
V	Ljubljani je bilo postreljenih 36 talcev v prvih dneh decembra.
PISMO IZ STARE DOMOVINE Ljubljana, 1. maja 1942. Zopet se mi nudi priložnost, da vama sporočim kaj o domu in našem položaju.
Najprej o domu: Bratje so še doma, tudi družine so še doma, a tresejo se vsak dan bolj zase in za dom. Odkar sem vama pisal, so popolnoma izginile Dražgoše.
Razbili so jih Nemci do zadnje hiše, ne le požgali, marveč potem še vsako hišo posebej minirali in razrušili do tal, tako da lepe gorske vasice (61 hiš) ni več. Vsa fara, tudi cerkev (nad 700 let stara), šola In farovž, vse je šlo. Postrelili so 47 moških, vse nad 14 let kar jih je prišlo v roke. Pod cerkvijo so jim prej slovesno obljubili, da se jim ne bo nič zgodilo, češ, da tam niso imeli upornikov, zato so ljudje ostali doma, a moške so polovili in jih zaprli deloma v župnišče, deloma v prosvetni dom, potem pa z bombami porušili in zažgali hiše. če je kdo poskušal uiti, ga je doletela krogla.
Napadli so vas 8. januarja popoldne. Pod vasjo In po nekaterih hišah se )e namreč v tistem strašnem mrazu naselilo nekaj četniških vojakov (okrog 150). Dne 7. januarja je prišlo v dolino do 600 avtomobilov, topništvo, 4.000 vojakov in vseh vrst pomožnih čet. Zastražili so vse vasi, niso pustili nikogar iz hiše — sicer je bilo po njem, potem pa postavili kanone pri Novakovi žagi in začeli streljati v Dražgoše. Hkrati so napadali v rojih z vseh strani (z Rudna, z Lajšč, iz graje) in skušali pregnati četnike, ki so se vgnezidili s svojimi strojnicami na odlično izbranih mestih in kosili vse, kar jim je prišlo blizu. Nemci sami so se branili napadati, ker so videli, kako v trumah padajo; zato so jih pri Brinarju v Laj-ščah celo nekaj pobili.
Odpor je trajal dne 8., 9. in 10. januarja. V nedeljo, 11. januarja okoli poldneva so vdrli Nemci v vas in začeli svojo krvavo delo, najprej s pobijanjem možkih. Treba je vedeti, da neben teh ljudi ni bil udeležen pri bojih, ker sploh noben domačin ni bil pri četnikih, ti so zbežali in jih je obležalo v bojih le sedem v Dražgošah.
Prepričani v svoji poštenosti, da jim nihče ne sme nič napraviti, ker so čisto neprizadeti, so ostali doma, sicer skriti, ker je štiri dni nanje deževalo iz kanonov in pušk. Toda Nemci so jih postavili v vrsto in prvih 16 kar s strojnico pokosili. Bolnega Kajžnega Petra je moral sin prinesti iz kleti, kamor so ga spravili pred kroglami, da ga je Nemec ustrelil pred sinom potem pa še njega.
Pri Šimnovcu so ubili tri fante, pri Bol-čarju vse štiri moške (tri sinove in očeta) itd., itd. Groza, groza! Lahko si mislite, kako je bratom živeti v neprestanem strahu, da se zgodi tudi njim tako. Ustreljen je bil v Dražgošah tudi naš bra-tr?in6c.
Ljudje so bili kajpak ob vse: pohištvo, hrano, obleko, še denar je le malokdo rešil. Zbežali so v Jelovico in se od tam razkropili na vse strani. Kakih 100 otrok in žensk so Nemci odpeljali v Zavod v št. Vid, kasneje so jih poslali nazaj v dolino, kjer so jih sprejeli ljudje po hišah.
življenje je pri nas bore malo vredno: nikoli ne veš za katerim voglom te bo kdo počil. Ljudje so do konca oplašeni in prestrašeni po vseh teh strahotah, toda vedo, da to dolgo trajati ne more in ne sme. Duhovnika v vsej dolini nimajo, le v Škofji Loki je star penzijonist, k njemu se zatekajo. Sedaj je menda eden mlajših — ki se je prej skrival po kmetih — dobil nekaj pravice, da mašuje ob nedeljah. Za Veliko noč so duhovniki, nemški, kar vesoljno odvezo dajali ljudem in jih obhajali kakor sredi Afrike, kakor da ni njihovih duhovnikov v Ljubljani.
KAKO PA TUKAJ V LJUBLJANI?
Lah je postal v svoji strahopetnosti še
LISICA ZVITOREPKA
neznosnejši kakor Nemec. Ta je sirov, ta odkrito napravi svojo morijo; Lah te pa zahrbtno in zvijačno ubija. Zaradi malenkostne škode na železnici, je obsodil na smrt 28 nedolžnih ljudi iz Borovnice in okolice, a edina dva krivca — dva obubožena nemška grofica — sta izdala domačine, če sta jih videla zraven, ko sta bila sama edina udeležena. Od teh so jih že ustrelili 16. Streljajo sedaj kar naprej, sedaj tu, sedaj tam.
Začeli so tudi streljati talce. Kajpak so vsi ‘komunisti” in je vsem dokazano komunistično delovanje, zakaj danes je pri nas vse komunizem, kar ni fašizem ali nacizem. Tako ti povem, človek je zverina, strašna zverina in bomo to po stali vsi, prav vsi, če bo to šlo naprej, zakaj kdo nas bo udržal, kadar pride čas povračila, da se ne znosimo nad temi zverinami.
Tako smo obdani z žico kakor da smo jetniki v kletki; mesto Ljubljana in vsi večji kraji so polni vojakov, plašnih, oboroženih do zob in zaradi strahu zmešanih, ker streljajo za vsako neumnost. Po deželi ljudem požigajo hiše v samotah, se zna-šajo nad nedolžnimi, včasih radi neumnosti kake barabe, plenijo živila in odvažajo moške v ječe. Iz Ljubljane so odpeljali vse aktivne častnike in podčastnike v kcnfinacijo v Italijo, kjer postopajo ž nijmi kakor s civilnimi jetniki, a ne kot z vojaškimi in vojnimi ujetniki; hrane uobe dnevno 300 gramov, večinoma le nekako umazano vodo, da ljudje umirajo od lakote, bolezni in mučenja.
V tej stvari bi morali zunaj kako pomagati po Bdečem Križu ali kako drugače, če ne, bodo ti ljudje vsi pomrli. V Ljubljani je bilo v februarju tri tedne pregledovanje hiš, odvažanje moških in šikaniranje ljudi, zaplemba živil, zakaj italijanska vojska jelačna kakor sestradana kobilica po shrambah. V tem času so odpeljali nekaj tisoč moških v konfina-cijo in v ječe v Italijo. Po ječah delajo z ljudmi naravnost satansko grdo. Mučenje najbolj refiniranih načinov je na dnevnem redu: žgejo jim kožo na najbolj občutljivih delih telesa, pretepajo z vrečami peska, da se e pozna zunaj nič, a so organi tako poškodovani, da ljudje umirajo. Kar počenjajo z ženskami, to je tako ostudno, da se človeku upira zapisati. Vse to izziva v ljudeh tako nepo. pisno jezo in sovraštvo do teh hinavskih ljudi, da počasi začenjajo sovražiti tudi njihov krščanski in katoliški videz. V tem pogledu je nemško sovraštvo do katoii-čanstva naravnost sreča, ker ljudje ne zamize katoliške vere. Lah pa zna izvrstno hliniti nekako pobožnost in se slini s svojim katoličanstvom, a njegovo ravnanje povzroča našim ljudem sovraštvo tudi do njihove vere.
To je hudo, hudo, kar spretno izrabljajo nasprotniki vere in Cerkve, šole še imamo, ali so komaj imena vredne, ker so v istem poslopju po trije ali štirje zavedi, tako da imajo šolo dopoldne in popoldne vsak drugi dan. Razburjenje je preveliko, da bi se dalo delati.
Zdravi smo sicer začuda, a živci silno trpijo, spanje postaja zelo kratko in nemirno, kaj še bo, preden pride konec...
VSA STAVBENA DELA
Dovodne in odvodne inštalacije izvršuje
Luis Daneu
PERU 832 U. T. 34 - 3405
Pri tem jo lisica uprla oči v volka in drzno izpregovorila: “Midva sva si tako blizu v sorodu, ljubeznivi gospod stric, po telesu in po duhu, da bi svobodno smela Vaš poziv odkloniti. Med rojaki, ki so si v bližnjem kolenu v sorodstvu, se vendar ne preliva kri. Toda ne bojte se, saj Vam ne izbegnem! Vi sami ste morilec, gospod volk, in izdajica da ji ni vrste, česar me dolžite jo vse od kraja do konca iz trte izvito, in zato Vam stopim naproti brez bojazni z orožjem v roki. Naj se izkaže resnica, ki jo še enkrat ponavljam: vse, kar je Lakotnik govoril, je ničevo in lažnivo! To hočem v boju jasno dokazati; tu. je moja zastava: evo Vam rokavice!”
Zvitorepka je zabrusila rokavico volku pred noge a nato je ošabno vzkliknila: “Milostni kralj, cenjeni vitezi, vi ste svedoki, da se ne branim dvoboja s stricem Lakotnikom navzlic temu da bi smela zavrniti njegov poziv!”
Kralj jo sprejel zastavi in dejal: “Imenujta nama poroke, da do jutri ne izbeg-neta od dvoboja in, da storilo, kar viteška čast veleva!”
Lakotnik je naprosil medveda Miško-ta in Krnjava za svoja svedolta; a kot poroka Zvitorepki se javita Mehkodlak in jazbec Dremuh.
Pod večer je poselilo lisico mnogo zvestih pristašev. Ostali so pozno v noč pri njej, preganjajoč ji otožnost in sve-tujoč ji to in ono. Posebno jazbečeva žena Dremuša je bila v velikih skrbeh za Zvitorepko. Ostrigla ji je ves trup od glave do repa prav na kratko in ji po-mazilila telo z oljem. Lisica jo bila zaradi toga gladka in opolzla, da je ni bilo moči zgrabiti.
“Strina”, je dejala skrbna Dremuša, “na koncu repa Vam- pa pustim šop dlak; jutri gotovo najdete kakšno mla. kužo, saj je danes dež šel, kakor bi iz škafa ulival, in tudi ponoči bo še najbrž deževalo. Pomočite pred bojem svoj rep v vodo in švrknite z njim volka po ba-rusah; a če zadenete v oči, tem bolje. Ako omračite tako svojemu nasprotniku pogled, Vam bo to hodilo v prilog, a njega pripravite v zadrego. Samo paziti je treba, da Vas ne pograbi za rep; lepo ga stisnite med noge, ko ga ne boste več rabili, in tudi ušesa položite tik na vrat da Vas Lakotnik zanje no stresel... Spočetka se kažite strahopetno; izogibajte se njegovim udarcem in'pu-
FEANC KLAJNŠEK
v mestu Bs. Aires prvi slovenski konstruktor s firmo. Izdeluje načrte in proračune za hiše in vse druge stavbe, vodi vsa zidarska in stavbarska dela, in daje firmo.
Av. FRANCISCO BEIRO 5327-31 Bs. Aires. — U. T. 50—0277. Vlila Deveto
HOTEL IN RESTAVRACIJA
“PACIFICO”
ANTON BOJANOVIÖ CHARCAS 767-9 Telef. 31-8788. Blizu Retira!	V centru mestal
stite, naj skače za Vami, kolikor se mu zljubi. In umikajte se mu zmeraj proti vetru, a pri tem brskajte z nogami da mu bo sapa odnašala prah v oči, ki ga bodo ščemelo in se zalivale s solzami. Pazito na vsako kretnjo, in če si bo Lakotnik brisal oči, nikarte zamuditi prilike. Grizite ga, ošvrkujte ga. z repom in vzbrska-vajte prah z zadnjima nogama! Tako ga zmedete, da ne bo vedel, kam bi se dejal. In potem zopet naglo zbežite in ga pustite, naj bega za Vami; to ga bo izmučilo zakaj od tistih dob, ko ste mu pošteno otrebili kremplje, je še zmeraj šantuv in nadložen. Lakotnik je sicer močan, toda njegovo junaštvo ni Bog si gu ve kako veliko i v bolečinah mu skopimi pogum, kolikor ga še ima. Vidite, strina, pri velikih možeh ni to nič kaj nenavadnega. Naj večji hrust ni zvijači kos. Izogibajte sc njegovim silnim udarcem in postavljate se mu oprezno po robu —• in zmaga bo Vaša! Veliko slave Vam prinese ta boj, in tudi nas, Vaše pristaše, ošine žarek časti,x ki si jo pribojujete. Toda, gospa lisica, zdaj morate iti spat; počitek Vam jc predvsem potreben kajti jutri Vam bo treba čilih moči. Torej lahko noč! ’ ’
Zvitorepka se je zadovoljna zleknila v travo pod košato drevo. Kmalu jc zadremala in je hrpala do ranega jutra, ko jo je prišla vidra Ribojela budit.
“Hej, vstanite, strina!” je klicala Ribojela že od daleč, držeč visoko v svoji desnici mlado račko; “vso noč sem izti-kala po bregu preden som ujela to zatre-pano ptico. Zalezla sem jo v bezgovju tam ob potoku in prinašam Vam jo, da si jo privoščite za zajtrk!”
“To je res lepo darilo! ” je odvrnila Zvitorepka, veselo iznenadena. “Kaj tu. kega mi posebno dobro diši, in da ste se spomnili name, ljuba sestrana, tega Vam ne pozabim vse žive dni!”
Lisica je použila mastno pečenko, zu-makajoč si jo z mrzlo studenčnico, ki jo je srkala v debelih požirkih.
. Nato je odšla Zvitorepka s svojimi sorodniki in z vsemi, ki so ji bili vdani, na ograjen prostor, ki je bil s peskom posut in docela pripravljen da se izvrši na njem napovedani dvoboj.
(Nadaljevanje)
UMETNO STAVBENO MIZARSTVO
KOVINSKA. OKNA IN POLKNA
FRANC BANDELJ
Kovinska vrata, balkoni, izložbena okna, kovinske stopnice, ograje, vsakovrstna kovinska dela.
AV. DE LOS INCAS 5021 Telef. 61-5184.
KROJAČNICA
Franc Melinc
Najbolj vestno boste postreženi! Oglasite se na Patemalu
PAZ SOLDAN 4844. Tel. 59-1356
V SAN ANTONIO DE PADUA 10. JANUARJA. ODHOD IZ PLAZA ONCE OB 8.40 URI
Krščanska socijalna načela
RODBINA IN DRŽAVA
Velika in pogubna zmota je torej, ako kdo hoče, naj državna oblast posega po svoji volji prav v notranjost rodbine.
Če se nahaja kaka rodbina slučajno v največji sili ter ne ve izhoda, tako da si sama nikakor ne more pomagati, tedaj je prav, da ji v skrajni sili javna oblast priskoči na pomoč, kajti posamezne rodbine so nekak del države. Tudi če bi se kje med domačimi stenami težko kršilo medsebojno pravo, tedaj naj državna oblast ščiti vsakemu njegovo pravico, kajti to se ne pravi polaščevati se pravic državljanov, ampak iste zavaro vati in utrditi s pravično in dolžno zaščito. Vendar tu se morajo ustaviti tisti, ki stoje na čelu držav; narava ne dopušča prekoračenja teh mej. Očetovska oblast je takšna, da je država ne more zatreti, ne nase potegniti, ker se enako in skupno pri-čenja s človekovim življenjem. “Otroci so nekak del očeta’ in kakor nekako razširjenje očetove osebnosti, in če hočemo prav točno govoriti oni ne vstopijo in ne postanejo del države sami po sebi, ampal{ po družini v \ateri so rojeni. In prav iz tega vzroka, “ker so otroci nekak del očeta, stoje pod varstvom staršev, dokler ne znajo rabiti proste volje.” (Sv. Tomaž Akvinec) Če torej socijalisti izključujejo skrb staršev in hočejo vpeljati državno skrbstvo, ravnajo proti naravni pravičnosti in razdirajo rodbinske vezi.
Če primerjamo človeško družbo ali državo samo 2 organizmom, tedaj moramo reči, da je rodbina v resnici njena pracelica, v kateri ima ta organizem svoj začetek in konec. Rodbina je prvi vzor tega organizma in nekaka drevesnica iz katere se venomer dopolnjuje in obnavlja.
Povsem brez moči pride otrok na svet. Solze so in ostanejo dolgo časa edino njegovo sredstvo, s katerim otrok chranja sam sebe. Nobena žival ne preživlja mladosti, ki bi bila tako brez moči, kakor človek. Zato je povsem naravno, da mora za otroka nekdo skrbeti in ga vzgajati. Gotovo je, da se imajo otroci staršem zahvaliti za življenje. Toda to življenje bi bilo zanje brez vrednosti, če bi oni ne sprejeli nase tudi skrbi za njihovo rejo in vzgojo.
Da so starši v resnici po naravi določeni vzgojitelji svojih otrok, kaže tudi vez prisrčne ljubezni, ki po naravi veže starše z otroci in obratno. Nagonsko čuti otrok nagnenje do svojih staršev; k njim se zateka v svojih težavah in dvomih in tudi strše veže ljubezen dc otrok, ki so njihova verna slika, življenje njihovega življenja in takorekoč nadaljevanje njihovega lastnega življenja.
Vzgoja zahteva očeta in mater, kajti povprečno rečeno en sam le težko zmore pravilno izvršiti težko
nalogo, čeprav je neposredna skrb za otroke v prvih letih po naravi v prvi vrsti izročena materi, vendar uprav ta čas mati najbolj potrebuje očetovega varstva in pomoči, da se more nedeljeno posvetiti otroku. In kolikor bolj otrok dorašča, toliko bolj potrebuje strožje očetove roke. Vzgoja, kateri je manjkala očetova strogost in resnost je običajno ravnotako zagrešena, kakor tista, kateri je manjkala skrbnost in nežna ljubezen matere.
Proti naravi sami torej greši, kdorkoli bi zahteval, naj se vzgoja otrok vzame staršem in izroči državi, kakor to zantevajo socijalisti. Nesmisel je zahteva Karla Marksa, da bodi vzgoja vseh otrok javna. Izgovor, da imajo tudi katoličani svoje zavode za vzgojo otrok, nikakor ne drži. Nočem reči, da je vsaka vzgoja po zavodih nepotrebna. Nasprotno, ista je v premnogih slučajih neizogibno potrebna, bodisi da materinska ljubezen otroku sploh ne more ničesar odreči, bodisi da so starši vsled poklicnega dela zadržani, da bi mogli potrebno skrb posvečati svojim otrokom, bodisi, da bi okolica, v kateri otrok živi, istemu bila v škodo, ali pa da je otrokovo šolanje v domačem kraju onemogočeno vsled oddaljenosti potrebnih šol, vendar pa otrok potrebuje nadzorstva. Kljub temu pa ostane resnično, da je najboljša vzgoja individualna in da more vzgojni zavod le v toliko vršiti svojo dolžnost, v kolikor se skuša približati temu idealu in v kolikor temelji tudi njegova vzgoja na rodbinski vzgoji. Učitelji in vzgojitelji so tu namestniki staršev in v toliko uživajo ugled in veljavo.
Pa tudi če vzamemo javno vzgojo otrok, kakor jo zahtevajo pristaši marksizma zgolj s tehnične strani, moramo priznati, da bi bila ista ie težko izvedljiva, če ne naravnost nemogoča. Različna je nadarjenost otrok, različna so nagnenja posameznih. Kdo naj odločuje kateri otrok je sposoben za višje študije, Kakšen poklic naj si izbere? Že pri individualni vzgoji so ta vprašanja težka, pri skupni ali javni pa naravnost nemogoča. Ali naj morda samo izpiti določujejo celo otrokovo bodoče življenje? Neizogibne bi bile krivice, ki bi se delale posameznim otrokom, da ne govorimo o pritožbah staršev, če bi njihovi otroci bili morda zapostavljeni.
Priznati moramo, da je javna vzgoja vseh otrok nekaj nemogočega in po pravici pravi papež Leon XIII., da bi se s tem razdrle vse rodbinske vezi. Ako bi rodbina ne imela več naloge vzgajati otroke, postane edini cilj zakonskega življenja uživanje in sla. Uprav skupna skrb za otroke je najboljša vez med zakonskimi drugi, zavest, da sta od njihovega dela in truda odvisna blagor in gorje lastnih otrok.
PISMO IZ DOMOVINE V Chicago v Sev. Ameriki, je prišlo iz Sv. Križa pri Kostanjevici pismo, pisano pred enim letom, ki ga delno objavljamo. Iz pisma zvemo, da je Sv. Križ in Kostanjevica v tistem delu Slovenije, ki je zasedena po italijanskem vojaštvu.
Draga sestra in Žan.
Po dolgem času vam napišem par vrst, oziroma opišem malo naše letošnje življenje pod Italijo. — Gotovo ste čitali, kaj smo doživeli Kranjci in Spodnještajerci, da smo se morali preseliti iz svojih domov, oziroma pobegniti smo morali, kateremu se je posrečilo.
Leto 1941 je bilo za nas žalostno. Imeli smo spomladi tisto nesrečno vojno. Pa tisto smo srečno prestali in odnesli zdrave glave. Krškovaščani so se vsi vrnili, razun dveh, ki se pa nahajata nekje v ujetništvu; to je Gašparjev Tone od Mice in žokalov Albin.
Letos je bila dobra letina, prav dobra, da že veliko let nazaj ne tako dobra. Pri nas smo imeli živeža za dve leti, polno stalo živine in veliko prašičev, pa na žalost ne bomo uživali. Ravno ko smo spravili vso letino in grozdje, pa pride tista nesreča nad nas. Mi smo ravno mlatili ajdo, ravno skončali smo, pa se pojavijo plakati, da je splošna selitev. Vse je prenehalo z delom, kakor da je potres pretresel vse. Ljudje so samo tavali po cesti gori in doli, kakor pogrebniki, ženske so samo pekle in kuhale, moški vino nosili, toda kaj je to pomagalo, ker ni bil nihče ne lačen ne žejen. Mi smo ugibali, kaj nam je storiti in smo se enostavno odločili da pobegnemo v Italijo in posrečilo se nam je, da sicer težko, pa vendar. Iz Krške vasi pa do Sv. Križa smo hodili en teden dni (dve uri hoda po cesti). V sredo pred Vsemi svetniki smo se podali na pot preko Gadove peči. Na
Premogoven smo se potikali en teden dni.
Na stanu smo pri nekem kovaču. So dobri ljudje in so nas prijazno sprejeli, samo ne vem, kaj bomo jedli.
Krškovaščanov nas je pobegnilo le tri družine in to mi, Hrvatičev! in Kodrič, vse druge so pa odpeljali nekam v šlezijo, tako da ne vedo drug za drugega. — Teta Frenkova pa mislim, da je imela namen v Zagreb. Tone naš jo je pa pobrisal še pred par meseci, tudi v Sv. Križ, tako da smo vsi tukaj v bliižni. Res, nam je hudo, ko smo pustili vse do čavla, pač pa smo lahko zadovoljni, da so nas prijazno sprejeli.
Draga sestra in Žan. — če nista v preveč veliki denarni stiski, nas malo pod-prita, da se vsaj čez zimo preživimo. Vprašaj, če gre denar v zasedeno Italijo (tukaj pač misli v od Italije zasedeno Slovenijo op. ured.), in nam pošljita, kolikor vama je mogoče.
LA PEREGRINACION A SAN ANTONIO DE PADUA FCO.
SE REALIZARA EL 10 DE ENERO.
El tren saldrd de Once a las 8.40 horas. Para en Flores y Liniers. En San Antonio habrä Misas a las 10 y 11 horas.
Luego el asado y descanso en la quinta de al lado.
A las 17.30 habrä bendiciön. A las 19.15 vuelve el tren.
Precio de boletos: De Once 1.15 $; de Flores 0.90 $; de Liniers 0.65 $ ida y vuelta. Para menores la mitajd.
Pidan sus boletos en: Francisco Beiro 5388 (U. T. 50-0277), Villa Devoto.
LA PATERNAL: Paz Soldän 4924 (U. T. 59 6413).
CENTRO: Paseo 431 (U. T. 48-3361 y 48-0095).
Precio del Asado 1.— $.
El nümero es limitado, por eso hay que presentarse hasta el 7 de Enero.
DUHOVNO ŽIVLJENJE Paseo 431
Buenos Aires, Argentina
CORREO ARGETINO TARIFA REDUCIDA Concesiön 2560.
Silvestrov večer
priredita skupno SLOV. DOM in G.P.D.S. v Villi Devoto v prostorih
Gospodarskega Društva SIMBRON 5148
OBČNI ZBOR “SLOVENSKE KRAJINE”
“Slovenska Krajina’’
bo priredila dne 26. DECEMBRA ob 8 in l/i v salonu “EL M GLINO" — MAN. ESTEVEZ 75, AVELLANEDA,
VELIKO KULTURNO PRIREDITEV
Na sporedu bo par pevskih točk in pa šaloigra v dveh dejanjih:
“LAžIZ D RAVNIKA”
Po sporedu bo PROSTA ZABAVA s plesom do zore, ŠALJIVO POŠTO in RIFANJEM.
VLOGE te igre so razdeljene med najboljše igralce in sicer: Zdravnik: Martin Gjörek — Boštjan, njegov sluga: Jožef Gelt — Lipe, njegov prijatelj: Jožef Ivanič — Preki j a, kmet: Štefan Rožman — Zevnik, kmet: Martin Kustec — Jera, kmetica: Angela Šeruga — Rezika, natakarica: Tereza škaper —■ Tone Pivk, poštar: Karči Balažič — Orožnik: Vrečič; skoro vsi tisti igralci, ki so tako lepo igrali “Pri Kapelici’’, Gelt (Ivan), Karči Balažič (Lipe), Ivanič (Jurček), Angela Šeruga (Metka), Kustec (oče Repar). Tako da nesmete zamuditi kajti igra bo podana še lepše kot prvič. Torej na svidenje dne 26. DECEMBRA ob 8.30 zvečer v dvorani “EL MOLINO”!
Želimo vsem rojakom vesele praznike in srečno novo leto in vas pozovemo na veselico 26. dec.
Ivan Hozjan, tajnik.
Spoštovani član društva 'Slovenske Krajine”:
Dne 17. JANUARJA 191.3 ob 16 uri se bo vršil v lokalu Almafuerte 258, Avellaneda.
OBČNI ZBOR
na katerega priti je dužnost vsakega člana in članice.
Dnevni red:
1)	čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2)	Poročila odbornikov.
3)	Sprejem novih članov.
4)	Spremembo in dopolnila pravil.
5)	Volitve novega odbora.
6)	Delavni program za novo ieto.
7)	Slučajnosti.
Člani so pozvani, da predložio osem (8) dni pred občnim zborom svoje predloge za novi odbor.
V slučaju nezadostne vdeležbe se vrši zbor po enoj uri pri vsakršnem številu navzočih članov.
Z društvenim pozdravom:
Luis Šeruga, predsednik. ČESTITKA
Dne 28 noembra sta se poroila, Marija Puhan iz Filovec in Luis Lopert iz Bogojine. Poroka se je vršila v cerkvi Marije Vnebovzete na Avellanedi.
Ker je Marija članica “Slovenske Krajine” ji ob tej priliki odbor in člani iskreno čestitajo.
A M A R O
MONTE CUDINE
A Z A F R A N
MONTE CUDINE
CALIDAD Y RENDIMIENTO MONTE CUDINE S. R. Ltda.
BELGRANO 2280
ŽENINI — NEVESTE — DRUŽINE
Obrnite se na
SLOVENSKO TOVARNO POHIŠTVA ŠTEFAN LIPIČ AR
GUTENBERG 3360 y Avda. SAN MARTIN Tel. 50-3036
a
o
o
n
oaot
JUAN BOCANI
Sucesor de BOGANI HNOS. IMPORTADOR DE TEJIDOS
1923 — ALSINA — 1925
U. T. 47, Cuyo 6894 Buenos Aires
II
o
D
o
a
g
20D0K=
>»'< x«?č *sm >»kx«< x«< »m ma w« m&sms/sism •
$ Obrnite se v vseh pravnih zadevah na našega prijatelja S
30D0Z
k
v
1
spretnega advokata
Victor E. Clement
A B O G A D O
Estudio: SAN MARTIN 233, IV. Horario: 10—12, 16—17.
i
i
i
A
H
I
üA/iMiv. xu—i«,	i».	T6tef. 33-6435 ; 63-3253 a