168. številka. Ljubljana, vtorek 25. julija. FX. leto, 1876 SLOVENSKI NAROD Ishaja vsak dan, izvzemSi ponedeljke in dneve po praznicih, ter velja po poŠti prejeman za a v a t r o - og er b k e dežele za celo leto 16 gld za pol leta 8 e\d ta četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en meaec 1 gld. 10 kr.' Za pošiljanje na doni se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 9 gld. 50 kr., po pošti prejeman za Četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje do četinstopne petit-vrste 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če se dvakrat in 4 kr. če so tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Prano Kolmanovej hiši 81.25—20 poleg gledališča v „zvezdi". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reći, je v „Narodni tiskarni" v Kolmanovej h i Si." Jugoslovansko bojišče. Srdito se bijejo in branijo Srbi in Turci. 5"ii-------^ Uiu.ni, jaiAiKijo onm iu|tju oru, bojevnik, ki jih gleda od lica do lica, katerega dopis od Beljine mi prinašamo nižje doli. Da pa so Srbi dosedaj, ko vojna užo tri tedne traje,* povsod zmagovalni, to pritrjujejo sedaj uže tudi oni glasovi, ki so od kraja trdovratno prorokovali, da bode zmagala Turčija. Srbi se bore povsod na turških tleh, in kjer so Turki udarili na srbsko zemljo, povsod so Turki tako odbiti, da sojenjih ofenziva v defenzivo spremenila, in so mnogo ljudij izgubili, ker so v neredu bežali. Sicer pa za hrbtom turške vojske uže vstaši s tem veliko škodo delajo, da vozove, ki turškej vojski živež dovažajo, love in otimljo ter da so telegrafsko zvezo pretrgali. Kako močno mora telegrafska zveza uže uničena biti, kože vest iz Pešte v dunajskem turškem listu, da sta te dni dva velika telegrama velicega vezirja na Muktar-pašo uže po ovinku skozi Pešto morala iti. V jugu pa je general Cah podrl zvezo z Mitrovico. Črnogorci imajo zvezo mej Mostarom in Nevesinjem, pa tudi menda mej Trebinjem popolnem v svojih rokah. Pred Mostarom so zaseli in všancali neke vršine in se pripravljajo na napad na to glavno mesto Hercegovinsko. Srbski vojni minister je odšel baje na bojišče h knezu. lato se govori o Ristiću, s pristavkom, da so prišle važne depeše od ruske vlade. Oznanjujejo se važne bitke. Vedno se bolj dokazuje, kako so vse turške novosti in poročila zlagana. Celo protivniki pak morajo priznati, da so Srbi do zdaj vedno lo istino poročali. Bog jim daj i na dalje srečo in duh slovanske bolje bodočnosti bodi Preimenitna bi bila tudi novica, ki prihaja iz Carigrada, ako se uresniči, da se azijske provincije upirajo dati prostovoljske vojske Turčiji za boj v Evropi. V Carigradu pak so razvili zeleno zastavo Mohamedovo in pod njo prid izlijejo turški popi ali derviši boj zoper ne ve mike (kristijane) in iztrebljenja krščanskega sveta. Evropa pa to gleda in trpi, samo ker so Srbi Slovani kakor mi! Iz Bosne se poroča: „Denes 18. t. m. so naskočili vstaši pod vodjem Golubom Sken-der-Vakuf ter ga Turkom vzeli. Pred desetimi dnevi se je udal Kulen-Vakuf. Skender-Vakuf je branilo 700 reditov in ravno toliko baži-bozukov jako hrabro celi dan. Končno se je posrečilo vstašem zapoditi Turke nazaj. Pri tej priliki so pustili Turki 05 mtrvih in 72 ranjenih na bojišči, mej tem ko je vstašev samo 20 mrtvih in 29 ranjenih. Nad sto hiš in štacun so zažgali vstaši mej bojem. Kakor smo uže omenili, zaplenili so vstaši razen 1100 volov 45 konj in 1200 ovac tudi še 14 kanonov in veliko druge municije in hrane. 34 Turkov so živih ujeli. Takoj potem, ko se je Skender-Vakuf udal, udale so se vse turške vasi celo do starega Majdana. Golub maršira s svojo četo proti staremu Majdanu, kder biva mnogo kristijanov, kder tudi ne pričakuje hudega boja. Ruski listi vedno bolj odločno pišejo za to, da Rusija mora v boj zoper Turke in za balkanske Slovane stopiti. Tako na priliko „Ruski Mir" pravi: „Jeden naših pisateljev je rekel, da Rusija užo s tem Slovanom kCriSt!, da j€i Ali mi vidimo, da zdaj Imlgariza to toliko trpe, ker smo Rusi za njimi, ker se nas Turki bojo. Ne dalo bi se misliti, da bi se od turške strani proti Bulgarom tako kruto ravnalo, ko bi nas Rusov ne bilo. Za to je treba, da Rusija vojno v akcijo stopi za brate, kateri trpe zarad tega, ker se misli, da jih mi podpiramo." Avstrijski konzul Schulz v Vidinu je poslal svojo ženo na Dunaj, ker se je bati, da se prične v Vidinu občno klanje kristijanov. Našim nemškutarskitn turškim listom pak se vendar vse lepo zdi na Turškem. Pred lijcljhioiiit 20. jul. [Izv. dop.*] Poštovani gospodine urednice „Slovenskog Naroda" ! Dojakošnji pravac vašeg uvaženog lista u dovoljnoj meri dokazuje sa koliko toplih simpatia branite vi svaki slovenski interes u opšte a interese nas Srba posebice. Samo to uverenje, kojo imam o plemenitom pravcu vašeg lista, oduševljava me, da vam u kratkim crtama obeležim sve momente, koji su se desili u našoj borbi sa Turcima 21. i 23. junija (po starom.). Ja ću vam opisati sve tačno i objektivno. Kritici vaše čitalačke publike ostavljam, da ocene koliko ima pozitivne istine i mogućnosti. Naša vojska pod upravom generala Ranka A 1 i m p i <; a prešla je Drinu 21. pr. mes. Prelazak je započet posle po noći i to kod Badovinaca *, Dopis ta nam je doSel od Srba vojnika, ki obeta, da bode dopise nadaljeval. To pismo je s bojišča, v srbski Kabac na pošto poslano. Ur. Čast in sramota. (Novela iz družinskega, večernega življenja ljubljanskega. Spisal Ogrinec.) I. Pozne jeseni je bilo za večera. Mrak se je vlegal preko ljubljanskega mesta in rezna burja je metoč po ulicah vzdigovala prah ter nadlegovala posamnega pesnika. V „ Zvezdi," kamor je pred malo dnevi še razni cvet ljubljanske nadepolnosti zlasti za večernega mra-Čenja pribeževal skazevat in ogledovat se pod senčnim, košato zbočenim vejevjem kostanjevega drevoreda, tam nocoj odpalo, suho listje šumi, po tleh se tekljaje tudi mlademu dekletu pod nežni stopali, ki ravno otoraj prišedši iz notranjega mesta trdo zavita v temno krilo hiti po poprečni gredi. Po ne lišpavej, a snažnoj in ličncj obleki se jej vidi, da je iz srednjega stanu, in konci Zvezdo krenoči po glavnih ulicah ravno prižgana svetilnica obliščl nena- vadno mil in ljubezniv obrazec. Mlad, gizdav gospodič, ki v istem trenotji od nasprotne strani prizvižgljavši pogleda v gladka, mična ličica, vsklikne čudom ostrmeč, zasuče se hipom in kakor obliščena veša za nočno svetinjo hiti pritiskajo za oplašenim, daljebežečim, mladim dekletom. Naglo jo dohitevši jeden čas nemo stopa tik poleg nje, predrzno prežeč jej v teleči obraz, pa kmalu začne tudi šepetati jej prilizljive besede. Toda dekle le molče in glede na drugo stran tem urneje ubira stopinje, kar toliko bolj podkuri nadležnika. Polen medenih marnj skuša uže uloviti jo za roko; ali ona si zabrani to s tako določnim zgibljajein, da nepovabljenemu spremljevalcu takoj vpade precej poguma. Vendar jej nikakor ne odjenja, ampak kar najneslaneje natečen in sladak pribija za njo noter do veže, ter še „lehko noč" šepeče za njo, ko ona, kakor gonjena srna, zgine uže po stopnicah gor v drugo nadstropje. „Ah, mama!" vsklikne dekle stopivši v sobo, poljubi materi roko ter oklepaje so jo vzdisa jej na nedrih. „Kaj pa je V Kaj je primerilo se ti, dete? Moj bog, kako si spehana!" povprašuje skrbno in objema jo vidno vznemirjena mati. „T<> je prekasno, mama! Tako pozno ne bom francoščine obiskovala." „Zakaj ne?" „Nekdo mi potoma nij miru dal," pove dekle in izpustivši mater sramožljivo poveša oči proti tlom. „Ali te je žalil?" „Po sili je spremljal me in tiščal za mano." „Tako? Kakšen je pa bil?" „Jaz ne vem." „Kaj ga nijsi poznala?* „Ah, niti pogledala ga nijsem; bilo me je tako sram !u „Kaj nij bil čedno oblečen?" „Saj vam pravim, mama, da nijsem nič marala. Tako sem se bala!" „A razločila si vendar po glasi: ali je bil prileten, ali mlad?" „Da mlad, neki mlad." „11 a, ha, mlad gospod! Pa tako sestra-šena si?" rekoč prime za roko hčer in peljaje na Bujuklićevoj adi. Oko 5. sahata u jutru Srbi su se već sukobili sa vojnicima turskim, koji su bili nastanjeni po turskim stražarama. Tosle borbe od ne puna pola sahata Turci su bili pobijeni a njihove stražare osvojene. Od stražara turskih pa sve do samog Popovog polja nigtle nismo našli nikakva traga, da stojimo pml neprijateljem. Kad stupismo na Popovo polje tu zatekosmo Turke, koji su već podpuno bili rasporedjeni u bojni poredak. Prvi srpski top na turskom zemljištu puko je u 8. sah. i 45. minuta. I ako je neprijatelj imao samom prirodom utvrdjene pozicije, opet nije mogao dugo, da se u njima obdrži. Nije prošlo ni dva sahata borbe ali borbe otajne, Turci su napustili svi svoja utvrdjenja a povukli se pod zaštitu same Bjeljine. Turci su imali Krupove topove imitreljeze. Naši su služili običnom artiljeriom U ovoj borbi odlikovaše še artiijeriski kapetan Lomić. Kao prijatelj istine moram da kažem ; svaku stopu zemljišta naša vojska kupovala je svojom krvlju. Naročito nizami bili su junaci ovog dana. Pored sve osvedočene hrabrosti Turci su bili sa sviju svojih pozicija potisnuti. A vojska dobrovoljaca pod komandom Paje Putnika prebila je guste rede neprijateljeve i uputila Be u sred Bjeljine preko Bregova polja. Po podne oko 2 sahata Putnik je več osvojio jedan deo Bjeljine i sad je nastupila seča po ulicima. Djoka Vlajković, koji je zauzeo put Janj — Bjeljina, oko tri sahata i on je u varoš ušao. Na sredini Bjeljine, kod karapićeve dža-nice zastane se Djoka V 1 a j k o v ić sa G r u j o m Mišk ovi čem, koji je komandant dobrovoljačke vojske. Borba je trajala sa obe strane sve do 5. sahata. I levo i desno krilo Tursko bilo slomijeno, a sredina pored svega našega upi-njanja nije se mogla razbiti. Turci su svoje obkope sačuvali kod Bjeljine, a mi umoreni dugom borbom zadržasmo u svojim rukama svo zemljište od Drine do samih utvrdjenja Bjeljinski. Mi smo u ovom boju osvojili od Turaka nekoliko zastava, nešto oružja i drugog pljena. Na jednoj lepoj svilenoj zastavi, koja se vijaše u redovima bašibozuka stojaše ispisano ovo jo soboj po sobi meni, „No, če je tisti mhdi gospod samo spremljal in ne žalil te, potlej ti nij treba preveč se vznemirjati. To nij tako hudo, nij ravno sramota, zlasti —. Kdo ve\ morebiti — pa ti res nič ne moreš reči, kdo ali čigav pač je bil ta spremljevalec?" „Nič. Kaj maram!" bO, ti si še mlado: priprosto dekle. Čaj, povej pa mi to: kje se ti je pridružil in do kam?B „Ah, vzdihne dekle, znatno ncpovšečno, čuteč pač, da mati se zanima za njej zoprno osobo, in očitno nevoljna pristavi: „Tam od Zvezde pa noter tu-sem do veže je nadlegoval me!" „Rada bi vedela le — u šepeta mati kakor sama sebi, in zamišljeno grede mimo okna nekoliko odstrani zagrinjalo pa pogleda venkaj. „Ah, Olga, tii glej! morda je bil ta-le", vsklika mati verno zroč na ulice, kjer je poprejšnji spremljevalec še vedno štekjjal gor in dol, in vide žensko osobo premikovati se pri odgrnenem oknu s pravo zmagonosno zavestjo oziral se gor. nekoliko reči: „Nas run minalaji vefet huh caribun vebeš irin Mumilin" žto znači: Podjite u ime Boga, Turci pravoverni, vi ćete u raj. Od konjice turske oteta su takodje dva svilena barjaka, na kojima nema nikakva nad-pisa, samo je u sredini polumesec U ovome boju Turke je predvodio Sali Sekir paša. Turaka je bilo u bilo 2 100 nizama 4000 redifa a ostalo je bio bašibozuk svega oko 10.000. Naše vojske bilo je i to: 3 bataljona šabačke brigade po 720=2160 4 „ podrinske „ po 720=2880 5 „ dobrovoljaca „ po 600=3000 Vsega . 8040 ovoma valja dodati jošte dva eskadrona konjice, i jednu tešku i dve lahke baterije. Značaj ovoga boja nije se ni mogao da oceni prvog dana, a nisu mogli da se opredele ni pravi gubitci, sutra dan videsmo gubitak i naš i turski. Naših je poginulo 120 a ranjeno 3G2 koliko su Turci izgubili, nezna se izvestno. Na bojištu sto nadjeno mrtvih to smo sahranili, a ranjenike neke poslasmo u etapnu bolnicu u Badovince, neke u Šabac i Beograd. (Dalje.) Politični razgled. \<»trun|e «l<*Ž4»l«t. V Ljubljani 23. julija. Grof A§ntn*ssy je s tem svojo veliko avstrijsko državniško moč pokazal, da je od črnogorskega kneza zahteval, naj vse Bokelje in Krivošijance, ki so pod njegovo zastavo šli bojevat se, nazaj v Dalmacijo pošlje. Nikola je res to storil. A najbrž so šli ti sami drugi dan zopet nazaj — pa mej vstaše, kar je vse jedno. Pri Beljini pa so Srbi dobili mej ranjenci Magjare in Magjar Klapka je javno šel k Turkom. Viiu«J«» d i hivv. '#'*/»• k i nemajo denarja za vojsko. Zdaj hočejo baje liže papirnat denar izdajati. AH vprašanje je veliko, kdo bode Turkom dal mesa in moke za njih papir? — Da so sedaj najhujši in najsilnejše stroške pokrili, zastavili so dragocenosti umorjenega sultana Abdul-Aziza pri nečem grškem bankirju za 5 milijonov goldinarjev. Previdni mož jih je brž v Pariz poslal. Ku s- ki car je v posebnej avdijenci sprejel turškega poslanika v Peterburgu, a car je tako slabo o Turčiji govoril, da je šel poslanik ves potrt iz dvora proč. „Jaz ne grem k oknu", odgovori čmerno hči pomikaje se v nasprotni kot sobe". „Da, da, prav taje bih ta! Le glej, kako pogleduje gor! O pa ta mora iz hiše biti katere imenitne! Poglej kako ie napravljen! Olga, zdaj, ravno gre mimo svetilnice! Da, meni se zdi, da sem uže videla ga, da ga poznam. Če se ne motim — prav C .... je!" „Mama, jaz ne maram videti ga!" „Pojdi Olga, kako si priprosta! Zakaj bi sramovala se, če tak mlad gospod spodobno išče tvoje prijaznosti. To bi marveč imelo še le šteti si v pravo čast. Nil, zdaj uže odhaja". Po teh besedah popusti okno, postopi k hčeri in prijemši jo za roko de: „Ej, ljuba moja Olgica, ti si sicer Še zelo mlada, še le v šestnajstem letu, pa si uže prav zala, prav mična deklica, da! Pa zdaj boš užo moralag privaditi se spodobnega dekliškega vedenja, če bo sem ter tja kak mlad ljubljansk gospod prijazno se ti bližal. Nu, saj sem tudi jaz bila taka, mlada dekle! — Da, da, saj sem večkrat uže mislila: mi smo še le pet mesecev v Ljubljani, v nobenej dru- O ruskem generalu ttgnativvu poročajo protivni listi novico, da je šel na odpust iz Carigrada, z velikim nemško -turškim veseljem, češ, zdaj ga ne bode več nazaj, on je svojo rolo izigral v Turčiji. Pa če bi to res bilo, nič ne de, kajti ako je istinito, da ima vse pripisovane mu zasluge zoper Turčijo, potem je svojo nalogo izpolnil v Carigradu in potreben je v Rusiji: Bog ga živi! il nu* u bi iji* nij še odločena, vendar kakor se zopet zdaj kaže, mogoča je vojska. Minister je le ^arad tega predlog o mobilizaciji nazaj vzel, ker je po druzem potu lažje dosegel, namreč senat mu je dovolil toliko rezerve sklicati, „kolikor potreba." To se da raztezovati in razno razlagati kadar se hoče. fmriktt zbornica se takoj po vrnitvi kra-Ijevej snide k izrednemu zasedanji. Ali bode sklepala soudeležiti se velicega boja Srbov s Turki? Vse jo ?paČ na to sili, zadržuje le novogrška neiskrenost. „Citt." se telegratira tudi, da je grško ljudstvo vneto za vojsko s Turki. Iz fin-1 i iirikn>skl **0 polu dne postili vinski ZvoftVr pa uže svinjski Ker pa tedaj nij bilo še nobenega lista za tako svinje-literaturo, spravil je gospod Dež-man ta poem za boljše čase. In glejte pameten politikar in poet ,,der im Koth sich findet" se nikdar ne vara. Trilika se je pokazala kmalu, in „Laibacher Tagblatt," ki vendar ne more vedno samo od š kari j živeti, kvalificiral se je kot glasilo take „svinjelitera-ture" in prinesel oni opus, se vo da, z malo varianto, katera pa nas nič ne čudi, kakor obče znano gosp. Dežnian rad sploh var i j ira. Sicer pa bodimo zadovoljni s tem delcem, ker akoravno je majheno, velja vendar beseda: „Ein Lump der mebr gibt, als er ge-ben kann". — (Sokolsko društvo bode menda proti „Tagblattu" druge pravdne strune napelo. Tako surovega razžaljenja, kakor „svi-njarstvo" noben človek nij honetnemu društvu očital. Pravda! Bomo dokazovali, kolikokrat so nasprotni nemški gospodje baš o tem večje lorberježeli, — do najvišjih glav v deželi. Imamo dobre informacije. Če se v tem oziru provicira, energičen odgovor! ,,Tagblatt" začenja nas Slovane insultirati, ne dajmo. Ur.) — (Vabilo k besedi), ki jo napravijo Sovodenjski rodoljubje 30. t. m. se sledečim programom: I. del. 1. Petje: Zakletev viharja; 12. Deklamacija: Ljudmila; 3. Petje: a) Slo- usta pritakne skrivaj ročno pripravljeno, dolgo pipo, prijazno, ga svareč: »Pojdi Robert, pojdi! zmirom nabirat si jezo iz teh zopemib časnikov! Utegne ti škodovati, da izboliš in —. Daj, raji malo kadi, ko praviš, da te raztresa to, pa pusti neslano politiko. Naj bo, kakor hoče; saj mi smo dovolj srečni, jeli Robert?" Pri teh besedah ga prijazno poboža poleg ušesa. „1 nu, pa brez koncesij, razumeš? potrdi on izpuščaje debele puhe. „In kakor se kaže, obeta se nam še čedalje več sreče", pristavi žena pomenljivo in zadovoljno naglasovaje, in pomeknivši se k njemu pa ljubo polagaje mu desno okoli vrata, nadaljuje skrivnostno šepetajo: „Da moj ljubi Robert, jaz ti imam nekaj povedati." „Povej, kaj meni mari?' „Naša Olgica —" „Kje je ta spaka? Nikoli je spregledati nij ! Le glej — vajet napet I" ,,Ej Robert, kako si nezaupljiv in pa strog!" „Kakšen? Jaz nikomur ne kratim pravic, venska deklica, b) Večerna; 4. Govor; 5. Petje : Jadransko morje; 6. Dvogovor iz „ Viljem Telia"; 7. Petje: Mihova ženitev; 8. Deklamacija: Proklete grablje; 9. Petje: a) Hercegovska, b) Solza; 10. Deklamacija: Svarilo. 11. Petje: Sladka kislica. II. del. „Bob iz Kranja", šaloigra s petjem v dveh dejanjih. Vstopnina: 20 kr. Čisti dohodek je namenjen za Lavričev spominek. Radodarnosti se ne stavijo meje. Začetek točno ob 7V2 uri zve--čer. Po besedi ples. Vstopnina k plesu znaša 1 for. — (Izleta na Bled) se je udeležilo v nede'jo iz Ljubljane kacih 200 ljudij. V Bledu prilično nij še dosti tujcev; pričakujejo se s prihodnjem mesecem. Nadvojvoda Viktor stanuje v Ješenakovej vili, in kakor smo čuli, se cela znana ona neprijetna afera z dvema ogljarskima fantinoma reducira na nemnogo ter je visoki gost sam svojo nevoljo izrazil, da je v nemške časnike prišla. — (Dunajska k—) „N. Fr. Pr." se v Ljubljani v javnih prostorih raztrguje iz zaničevanja proti grdej nemško-judovskej sebičnej in slovanožrnej agitaciji tega umazanega nemškega lista proti Srbom in njegovej delavnosti za turško pleme, ki je od nekdaj divjalo in še divja proti krščanstvu in Slovanstvu. Razne vesti. * (Rodovina Gor čak o v.) Knez Aleksander Gorčakov, prvi minister ruski, ki je bil 16. julija t. 1. dopolnil visoko starost 78. leto svoje življenske dobe, praznoval bode do-živši leto 1879. sč svojo rodovino tisočletnico svojega roda. Gorčakovi so potomci Rurikovi prvega ustanovitelja monarhije ruske. Mnogo slavnih mož se je rodilo iz te rodovine, celo dva svetnika; sv. Vladimir, in sv. Mihael, knez Črnikovski; tako Jaroslav Veliki, knezi rodovine Dolgoruki in — Lermontov slavni pesnik. Ona dva Gorčakova, ki sta bila poveljnika v K rimskoj vojski, bila sta bratranca živečega ruskega kanclerja. Tudi z romunsko vladajočo rodovino so v rodu. Najstarejši sin ministru Gorčakovu pak je sedaj ruski poslanec v Bernu. * (Železna volja pobeglih usta-š e v). Ko je pred malo časa pobegnilo iz otoka Kurcol 90 zaprtih vstašev, če tudi so bili straženi, imeli so na meji veliko sitnost. Ko so uže na borcegovinsko mejo dospeli in hoteli prelaziti v najpustejšem kraji, približa se ' močna vojaška straža, vstaši večjidol krepki pa tudi meni — le mir s koncesijami!" — Berta boječ se, da podaljševani uvod bi utegnil p opolnem razburiti moža, razodene mu tedaj na kratko, kaj se je nocoj hčeri pri godilo in kako po pravici da njej kaže na-depolnih nasledkov zajemati iz tega, zlasti opirajoči so na prizadetega, veljaškega C ... ., katerega bi bila za gotovo spoznala. „Tako? Tako vozlanje za vogli, ko mene nij zraven! In kako si vzmirjala jo, Olgo?" „A Robert! i kam tako neopravičeno tiraš kar tija v dan, brez pravega preudarka? Pomisli —" „Meni nij treba nič misliti? jaz uže vem, kam pripeljava to — koncesije! Vajet napet!" „Preudari vendar, če nij mogoče? Moja Olga, hvala Bogu! jo res izvenredno brdka, da vseh pet mesecev, kar smo tukaj, nijsem v Ljubljani nij videla jej jednake, nikar gorše! Kaj bi bilo po tem kaj vsakdanjega, kaj navadnega, kaj nevrednega nemogočega, če pride snubit, da jo vzame? O jaz sem premislila uže vse to. Iu, ali potlej nij čast, če tak imeniten, tako bogat, kakor Č . . . . —" (Daljo prili.) junaki, ali od zapora in slabe hrane na otoku zelo oslabljeni, skrili so se na visečo steno nad propadom in se v smrtni nevarnosti držali od mraka do zore po mačjo nad brezdnom. Vojaci so mej tem vse preiskali, nifesa ne na>li, da so vstaji na steno splezali, to se jim je zdelo nemogoče, govorili so : sam vrag ve, kako so zginili. Ko so v jutro sinovi ogerske puste odšli, odrinili so i oni na prosta tla v boj za BVObodo. * (Nek o v turški K temi i) je poslal v bulgarsko vas dva oglednim poizvedovat, se li mej ljudstvom kaj pripravlja za revolucijo. Ta dva sta menda preveč ogledovala in preveč dvoumno govorila, da so ju Bolgari kmalu izvohali, in po kratkej proceduri obesili. Efendiju pak so pisali: Ljubi Efendi; dva moža sta nas hotela podpihovati, a ker smo mi zvesti podložnik i Sultanovi, prijeli smo ta dva moža in ju obesili. Drugič bo Efendi bolj pametne ogleduhe pošiljal. * (Bogat berač.) V Pragi ob cesti, ki pelje z gornjega dela Vcncelnovega trga v Narodno areno, sedi dan za dnevom star mož berač, ki v jedno mer igra na orgle, pred njim stoječe. Marsikedo poda revežu svoj sold ne misleč, da je berač bogatejši nego usmiljeni darovatelj. Berač pak je omožil svojo hčer pred par leti z dobro nastavljenim uradnikom, in za doto jej je dal nnberat enih 25,000 gld.; pa niti hčer niti zet ga ne pregovorita, da bi opustil ukoreninjeno beračenje in muziciranje na trgu. * (Smrt igralčeva.) V Berlinu se je sum usmrtil gledališčni igralec Echten. Prej v mladosti je večje rolo igral. Potem jo obolel in se je moral z malimi zadovoliti. Ko so mu še oči opešale, in bi se bil moral dati operirati, zmanjkalo mu je poguma, da bi dalje tako živel in sklenil jc sam končati svoje življenje. Vleže se na zofo, postavil zrcalo pred se in se ustrelil v usta. * (Zvest pes.) Umrli načelnik generalnega štaba John je imel psa, katerega ima sedaj njegov zet. Pes hodi po smrti svojega gospodarja redno vsak dan zjutraj v nekdanjo kancelijo Johna, ter leži tako dolgo pod mizo, na katerej je delal ranjki, dokler ne zapuste vsi drugi častniki kancelijo. Najbolj čudno je pak, da pes hoče oditi vedno tako iz hiše, da ga nikdo ne vidi. Vsem bolnim moč in zdravje brez leka in brez str ozko v po izvrstni Bevalesciere in Barrj t> I/OMffoflM. 80 let sle je HJ Meni, ki »1 j« se bil« o idr«-Tila U prijetna zdravilna hrana, pri odraJČenih i otrocih brez medicin in stroškov; zdravi vse bolesni ▼ ielodcu, na iivcih, dalje prene, i na jetrah; zleze I naduho, bolečine v ledvicah, jetiko, kašelj, nenre-bavljenje, zaprtje, prehlajenje, nespanje, slabosti, zlato lilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavje, silenje krvi v glavo, šumenje v ušesih, slabosti in blevanje pri nosečih, otoinost, diabet, trganje, shujsanje, bledicico in pre- hlajenje; posebno se priporoča za dojenee inje bolje, nego dojnićino mleko. — Izkaz iz mej 80.000 spriče-raf zdravilnih, brez vsake medicine, mej njimi spričevala proiesorja Dr. Wurzerja, g. F. V.Beneka, pravega profesorja medicine na vseučilišči v Maribora zdravilnega svetnika Dr. Angelsteina, Dr. Shorelanda, Mr. Campbella, prof. Dr. Dede, Dr. Ure, grofinje Castle s^uart, Markize de Brehan a mnogo đru'.ih imenitnih osob, se razpošiljava na posebno zahtevanje zastonj. Spričevalo št. 73.670. Spričevalo zdravilnega svetnika Dr. Wurzerja, Bonn. 10. jul. 1852. Bevalcsciere Du Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna je pri aristi in griži, dalje pri sesalnih in obistnib boleznih a t. d. pri kamnju, pri prisadljivem a bolehnem draženji v h i i I t i i cevi, zaprtji, pri bolehnem bodenji y obistih in mehurji, trganje v mehurji i. t. d. — Najbolje in la noprecenljivo sredstvo ne samo pri vratnih in prs-aih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in Bušenji v grlu. (L S.) Rud. Wurzer, zdravilni svetovalec in člen mnogo učenih druitev. VVinchester, Angleško, 3. decembra 1842. Vaša izvrstna Revalesciere je ozdravila večletne i novaruoBtne prikazni, trebušnih bolezni, zaprtja, bolne čutnice in vodenico. Prepričal Bem so sam glede 'ašega zdravila, ter vas toplo vsakemu priporočam James Shoreland, ranocelnik, 9r-šltem z letno plačo od 500 gld.; 2. na trirazrednej ljudskej šoli v WjV-.hiintrctlt*»'. Št. 78G1. Naznanilo. Na deželnej in kmetijskej šoli v Grot-tendorfu oddajo se začetkom prihodnjega šolskega leta, t. j. začenši od 1. novembra 187G štiri štipendije po 120 gld. in tri po 100 gld. Prošnje, s krstnim listom, s izpriČevalom zadrževanja in zdravja, nadalje s šolskim izpričevalom, ter s potrjilom županskem o premoženji, naj oddajo prosilci osobno ravnatelju deželne poljedelske šole vsaj do IS, sej}-tembra 1870. (222—2) V Gradci, 3. julija 187G. Od štajerskega deželnega odbora.. Anatherinova ustna voda in zobni prašek izdeljuje fWol>W«?# t9iv*-»li, lekar na dunajske) cesti v LJubljani. Tudi najboljši in najcenejši pripomoček za čiščenja ust. 1 »kutijica zobnega praška . . 40 kr. 1 steklenica ustne vode . . .60 kr. (.'3-17) Tujci. 23. julija: Kvropa: Golob iz Maribora. — Noli iz Celja. — Herman iz Dunaja. — Lichtensteiu Is Trsta. — pl. Roth la Brna. — Blumborg Iz Dunaja. — Nardinv iz Gradca. r*ri "ionu: Reis iz Trsta. — Seoski iz Dunaja. — Murgel iz Novega ineBta. — Hladig iz Dolenjskega. — Manusich iz Trsta. Pri bavarskem tivoru: K' želj iz Dunaja. — Trampuš iz Trsta. gBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB^ Polvtechnicka škola ve Franlteiibergu (v Sasicls). TI lin irnfl Alan/ I InSoluCuru stroju, Zeme-■ III II /II r I/I III i meriču, Lučebnfku (uplne I I H f/lil li Kl III ) zarizenć Laboratorium), I Strojvedoucfch, Pripravka pro jednoročiif dobrovolnikv. Prospekty zašila reditelstvo zdarma a na dopisv odpovida se tež česky. (.J2