281 fleullRP.
o imam, o tora 19. decembru 1922,
lelo W.
B^BIB          ^BK^Bi            BBBBfi      B^BBI     Bi^fliBf      BBB^B             B^BBJB^BB#                 BB^BB       ^^^^B             ^^^^H     ^^^^^^^^H         BBBA.        ^BBBB          ^^^^^^v  ^BBBB&                 BBBBh                                            ^^^^H    ^B^B^^K^B             BBB^B^T^B^Bb^c               BB^^iv      BBBBfl           BBB^fl      BBBfiH              BHDBa       H3n£*t
BBmI         BBfi8          BBflH      BfiBS     BBB^B      BBB^b           ^BBBBBbV              B^BĐ!       BBBB          BBBb     ^BbS^b!          BBBm         ^BBBI         BBBBfl '^BB^BBi            B^H                                     BBBK     ^BhHbH          BBBflT^^^B^BBl            BBBflB      BBflU         »rn?      BiE^I           BiEfl      B*P*<
Ishafa vsak dan oopoldne, Uvienii nadalje la prainlka.
•nserati i do 9 petit vrst a 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 D 50 p, večjl tnseratl petit vrsta 2 D; notice,  poslano, izjave,  reklame, preklid  petit vrsta   3 D;
poroke, zarokc velikost  15 vrst 30 D; ženitne ponuJae beseda 75 o. Popust le pri naročilih od 11 objav napre;. — Inseratni davek posebej.
Vprašanjcm glede inseratov naj se   orilo li znamka za odgovor.
Uf»^nvnUtTO „SIoy. Naroda" in JI aradna tiskara«« Knallova olica St 5, prltlično. — Teltlon 6t. S04.
OradaUtro „Šio?.  SUroat*  H^aflavi miči £L  9,  I. nad* trop je
Tala?«« atav. 34.
BopUa sprafasim la pottaftsa«« 1* &ado*tao fraskavaaa. *mr    RokopU«« a« ■•   vr*ča.    'M
v Jugoslaviji  use dni po  Oln 1"— v Inozemstva aas/aU.ia đ«i Din 1, n«del|e Oln 1-25
Pofsnina platana v gotovini.
-Slovenski Narod** velja:       i       ,.-■• - B"OildYJ        -       ,   v icoieTv.fo 12 mesecev......        Din   }2O—     Dm   144—     Din 216 — 6         .              .......G0-—        .       T2'            ,      10F-1        •            ......          9       10"      j    „       1-'           ,       1S"
Pr! morebftnem povlisnju se imi dal;?i nnročnlm dopisati.
Novi   ftar^čtiiki   naj   poš!;ejo v prvič nsroćnnn vedno    fer-SS?"  P° naki;:nid.
Na  ^amn pismena narobila brc-r poslatve den^ria se ne  moremo oziniti.
Vladna kriza končana. - Radikalno ministrstvo na krmilu.
Kar smo v zadnjifi dneh priča* | kovali, se je zgodilo: s spretno tak? tiko in z veščim manevriranjem se je Nikoli Pašiću posrećilo potisniti demokratsko stranko do ćela v ozadje, jo spraviti izven vsake kombiDacije ter dokazati kralju, da je edino radikalna stranka spo^ sobna, da resi državo iz težke no* tranje^politične situacije. Zato je i dobil Pašić od vladarja z lahkoto pooblastilo, da sestavi volitveno vlado, razpusti parlament in razpi* še nove volitve.
V Beogradu so o tem, kar se pripravlja v naši notranji politiki, čivkali že vrabei po vseh strehah; vedeii so za to rudi demokrati, toda nihee ni mogel tem vestern verjeti, najmanj pa pristaši Pribi* čevićeve struje v demokratskem klubu. Ta struja se je zadnje leto tako vdinjala Pašiću, da je vsa po* litična javnost btela Pribićevce bolj med radikalce, kakor pa med de* mokrate. Med PribiĆevci samimi se je v zadnjem ćasu vedno jasneje kazala tendenca, da se približaio radikalni stranki tako, da bi se zdel eventualni skok v to stranko zgolj kot formalen zaključek in nujna posledica vse niihove politike. Ko se je zadnje tedne govorilo o gro* zečem razkolu v demokratskem klubu, se je v parlamentarnih kro* gih z vso resnestjo zatrjevalo, da pristopi Pribičevićeva skupina ▼ tem slučaju korporativno v radi* kalni klub. Skratka, vezi med Paši* ćem in Pribičevićem so bile tako intimne in niiju politika se je tako strinjala v vseh detajlih, da se je splošno sodilo, da bo Pribičeviću v vsakem slučaju odkazano vpliv* no mesto ob Pašićevi strani in naj se politični položaj spremeni kakor* koli. Vsa politična javnost je zato računala kot z gotovo činjenico, da bo Pribičevićeva struja prišla v po* štev zlasti v slučaju, ako bi dobil Pašić mandat za sestavo volitvene vlade.
Toda zgodilo se je nekaj, česar ni nihČe pričakoval, najmanj pa Pribičević   in  njegovi  somišljeniki.
Čim je Pašić dobil od kralja polno moč za sestavo volitvene vlade, je takoj potisnil v stran svo* jega   Še   dovčerajšnjega   intima   in
vernega sotrudnika Pribičevića ter sestavil vlado iz samih radik;veev. Vrgel je Pribičevića proč kakor iz? žeto citrono in obrnil mu je hrbet, kakor zamorcu, ki je opravil svoj posel. Ta Pašićev korak je za Pri* bičevića tembolj poniževalen, ker ni Pašić niti smatral za potrebno, da bi vsaj formalno vprašal Pribi* čevićevo skupino, ako je morda voljna vstopiti v volitveni kabinet, dasi se je s tem vprašanjem obrnil na poslance Slovenske Samostojne stranke in na Magljajićevo musli? mansko skupino, katerima je kljub temu, da sta vstop v kabinet odklo*
I nili, vendar le rezerviral dve mesti v novi vladi. Pašić je torej postavil Pribičevića v kot in mu je vzel vso nado, da bi mogel igrati kakršno* koli vodilno vlogo v najbližnji bo* dočnosti. In vendar je Pribičević baš v zadnjem času, bolj kakor kdaj preje, san jal o tem, da posta* ne poleg Pašića taci on diktator Ju* , goslavije. Tako pa je postal dikta* tor Pašić sam brez Pribičevićes vega prirepka.
! Kakor smo že gori omenili, je nova vlada sestavijena samo iz radi* kalcev. V njej sta tuđi dva ministra neparlamentarca, ki dajeta tej vladi svoje posebno obilježje. Če se ne motimo, je namreč t parlamentarni zgodovini Srbije to prvi slučaj, da sta poklicana v vlado neparlamen* tarca. Mi z našega stališča nimamo ne samo ničesar proti temu, ako se kličejo v vlado snosobni možje, ki nišo člani parlamenta, marveČ smo ćelo mnenja, da bi bilo za državo semtertje mnogo bolje, ako bi bilo državno krmilo v rokah sposobnih in delavnih, za narod in državo po* žrtvo valnih mož, ako tuđi le*ti nišo poklieni politiki in kot takšni par* lamentarci. Na drugi strani pa je čisto umij ivo, da bo ta novost v dosedanjih parlamentarnih običajih v Beogradu vzbudila ne samo ne* voljo, m^rveč tuđi veliko razburje* nje, predvsem v parlamentarnih krogih.
S tem, da je Pašić sestavil svoj volilni kabinet zgolj iz pristašev svoje stranke, je prevzela radikaU na stranka vso državno politiko v svoje roke. Zato lahko upravičeno trdimc.', da nomenja pooMastilo, ki
je; je ,!al kralj PaTIću glede sestave volitvene vlade in razpust parlament?., to-iLo, iakor da mu je po= veril diktaturo. Zato tuJi zgo* raj nismo zastoiij imenovali Pašića diktator ja.
Naše stališče napram vladi je jasno: dokler nova vla.Ia z dejaiiji ne pokaže, kakšno po'itiko hočc inaugurirati, nimamo vzroka jo pobijati. Cakamo torej na njena deja* nja. Ako bi pa nova vla'a kreni^ na druga pota kakor prejšnja koali* cij^ka vlaJa, predvsem, ako bi sku« ša!a vsaj nekoliko omiliti seclaj vla* dajoči, za državo in vsa v njej biva* joča plemena usodepolni centrali* zem in stvoriti sporarum s Hrvati, bi morda tuđi mi portali iz hladnih in ravnodušnih sedanjih motrilcev njeni dobri prijatelji.
Dcjstvo. da se v novem kabl* neru n^'-.aia tuđi par odličnih pri* stašev Stoiana Protića, ki je došle* den zagovornik decentralizacije in srbsko^hrvatskega sporazuma, mor* da kaže na to, da usmeri nova vla* da svojo politiko in svoje delova* nje v tem pravcu. To preorijenta* cijo v Beogradu bi odkritosrČno pozdravljali, ker bi bila takšna pre* orijentacija nrvi korak k ozdravi je* nju naš'h deso^tnih političnih raz* mer. Pozdravi!ali bi to preorijenta* cijo tembolj, ker bi nam bila sigur* no jamstvo za to, da bi ostala Slo* venija i v bedoče v oni obliki, ▼ kakršrti jo je stvoril preobrat leta 1918.
MINISTER DR. NIKO ŽUPANlt
Dr. Niko /^upanič se je rodil 1. decembra 1676 kot sin imovitega beio-kranjskesca kmeta v Gribljah ob Kolpi. Srednjo §olo je dovršil 1. 1897. v Novem mesru, na kar se je opisal najprej na Juridični, pozneje na filozofski fakulteti dunajske univerze. Na juridični fakulteti je posluša! s posebnim zanimanjem rimsko- pravo, na filozofski se je bavil naj-veČ z geografijo, zgodovino in filozofijo. Leta 1903. <*i je pridobil doktorat z zgo-dovinsko disertacijo »Prihod Jugoslove-nov na jug«. Po doktoratu se je Izpopol-njeval v antropologiji in prehistorični arheologiji (1904 prof. Hoernes) in leta 1905 v Monakovem pri svetovnoznanem antropologu Johannesu Rankeju, ki mu je prigovarial, da se naj pri njem habilitira in ostane na Bavarskem. Da se se-znani s sistemom vzgoje in drultvene-
nimi formami avstrijske arist'>kracije, je leta 1906. sprejel službo prefekta v Tc-re/i.mnski akademiji. Na podlagi te splo-šne in strokovne predizobrnzbe je poiz-knšal dobiti <taln'> m^^to v k?kcm muzeji!. A!i iz pozneje navedenih vzrokov ni bilo zanj prostora v Avstro-Ozrski, kar je s posebnim in zlohotnim zadoSče-njem ugotovil ob neki priHki v Crnom-lju pokojni klorikalec dr. n. Lampe. Zato se je odzva! 1. 1007 pozivu srbske nacionalne omladine in prof. Cvijića v Beogradu. Tu je dobil mesto kustora r»a historično - umetni^kem muzeju in leta 1914. je bil premeščen na etnografski muzej, kjer je o^tal do 1921, ko je bil imenovan za šefa novoustanovljenega etnografskoga instituta v Ljubljani. V tem času je odklonil poverjeništvo za socijalno politiko v zadnji vladi za Slo-veniio (dr. V. Baltičevi), za katero ga je designiral ministrski svet v Beogradu. Isto leto mu je izročila Narodna rađ:ka!na stranka kraljevine SMS po-verjeništvo stranke za slovensko ozern-lje. Leta 1922 je bil kandidat radikalne stranke za državni savet
S tem je v glavnih potezah podano zunanje življenje in karijera sedanjega ministra za Slovenijo.
Njegovo dušno življenje se je vsr':-redno razvijalo v dveh smereh, na znanstvenim in političncm polju. Njegovo znanstveno de!o se naslanja na r;i.*-Širšo podlago strokovne kr.liure, kar daje njegovim spisom kompliciran zv.:\~ Čaj, tako da sa omejeni in enostramk; donnči specialisti rc nnrejo vcJno r?jz-umeti. a cr^ tem višje cen^jo tuj'. crir::-* SirD:'^2"-di strokovnj.^.ki (n. pr. Ar,-gje.z Mawc$. Poljak Tilko Mn*Tice\.1c, C:.ha Kifdcilc h Pe:s1-:cr ild.), o čciiicr priča. zJ^"ti dc:stvo, da so ga Trancozi izbrall !:ta 1920. za d ^^sui^Ic^a "!;i!ta Antrop-:JoSkcga udružen ja v Parizu, kjer zastupa Jugosiavijo tuđi v Intcrnac. an*;ropr-lo§kcm institutu. Nava.5a.mo samo va>ncjsa. znanstv-.?ra   dobi.   r.r pr.:
Sistem historijske cnt^opofrg'ie balVan-skih nprodov, Br'^rad 19T#Q; Trojanci !n Arijevci (Glas srbske kraljevske ?}'?-demije, 1911); artronnmctrijna štu^i.-a »Ponfiisk: Busrar?-:, Beograd 1913; Hrvati kod Atine, EJe^grad 1914; Les rv/e-mTcrs b^bltants ćes pnys your:r«farc«, Pariz 1919; Etncjreno^a Jn^s'ovf^ci fRad jugoslov. akademije v Za^r^b:, 1921, 222. kni:ga>: *AiS:; o fiz*r>ctno!o;,:;i, Beograd 1919. Popularni spisi in elanki tu nišo navedeni.
KRIZA ZA ENKRAT KONČANA.   —   RADIKALNI   KABINET.
— RAZPUST   PARLAMENTA.   — NOVE VOLITVE 18. MARCA
1923. — PRVI VTISI V PARLAMENTU.   —    BISTVENE    POSLE*
DIČE  V REŽIMU. — OGORČENJE PROTI  HRVATSKEMU
BLOKU.
— Beograd, 18. decembra. (Iz* virno.) V parlamentarnih krogih je vzbudila sestava nove vlade nepri* i okovano živahne komentar je in iznenađenje. Politični krogi po ve* čini kritizira jo vlado, češ da je na* čin, kako je ministrski predsednik g. Niko?a Pašić sestavil vlado, nepari amentaren. V resnici je vse parlamentarce min. lista osupnila. Beogradsko časopisje, izvzcmŠi radikalnega tiska, oštro kritizira vla* do in metode g. Nikole Pašića.
Vlada je sestavljena tako: 1 linistrski   predsednik   Nifčola
Pašić;
mimster   r&   izenaČenje   zako*
nerv Marko Trifković;
minister  za  vere  Ljuba Jova*
nović;
minister za promet dr. Veli zar Janković;
minister za zunanje zadeve dr. Momčilo Ninčić;
minister za prosveto Miša TrU funović;
minister za pravosodje dr. Laza Marković;
minister za narodno zdravjc dr. Slavko Miletić;
minister za javna dela Nikola Uzu nović;
minister za agrarno reformo Krsta Miletić;
miruster za pošte in brzojav Velja Vukičević;
minister za vojno general Petar Pešić;
minister za šume in rude dr. AlHan Srskić;
Fr. Ž.:
Olepševalno društvo.
V Ljubljani se snuje društvo za olepšavo mesta. Govoril sem o stvari z jako merodavno osebnostjo, ta-korekoč gospodom upraviteljem me-stnih nasadov in ni brez jedra, kar je povedal.
Rekel je, da bi bilo treba pričeti olepšavo mesta pri njegovih prebi-valcih. Ljubljansko mesto, da bi bilo jako lepo že takšno, kakršno je, ako ne bi imelo prebivalcev. Prebivala da so poglavitna ovira olepšavi. Vsaj to je rekel, bi se moralo doseći, izpo-slovati bi se moral policijski predpis, da se smejo po nasadih izprehajati prebivalci le na vrvici. Drugače, je rekel, je zastonj vse prizadevanje za olepšavo mesta.
In mi je razložil primere.
Dejal je, da je spomladi na novo prekopal in s travo posejal raz-hojene tratine v tivolskih nasadih. Boffu je bilo ljubo to početje, poslal je rahel, topel dežek in vzklila je travica ,nežna in ljubka kakor drob-njak na juhi.
Pa ugleda neke ga dopoldne m se prepade: po blaženi tratini stopa slon, globoko se mu udirajo pod ne-okretnimi stopinjami mehka tla, ječalo je sveže zelenje. In ni bila ta zver slon nego odličen mestni zos-pod-                                    „_         ]
Ogovoril je gospoda: »^ujte me, velecenjeni! Pustiva pamet v kraju! Toda povejte mi, ali ste čisto brez srca in se Vam ne smili delo in uspeh in lepota, ko vse to mendrate in pokončavate brez potrebe in Vam zraven   teče  lepa bela  pot?«
Gospod pa rohnel: »Kdo«, je rekel «in kaj? Mestni davkoplačeva-lec sem in da bi ne smel hoditi po mestni travi? Ta bi bila lepa!«
In ta gospod je ali bi lahko bil mestni oče in je enakega mnenja kakor polovica prebivalstva. Kaj bo zoper čredo slonov nebogljeno olep-ševalno društvo!
Videl sem in čtitil, stvar je se-gala gospodu upravitelju v srce in to po pravici in sem se razburli. »Nak«, sem dejal, »takšen človck zasluži, da se mu v svarilen zgled kar na licu mesta v nasadih pribije uho na dre-vo. Zlasti«, sem rekel, »če je od na-sprotne stranke.«
Od govoril je gospod upravitelj, da je kot mestni uslužbenec odgovo-ren za nasade in se mu škoda zdi dreves in ne bi smel trpeti, da bi se vanje zabijali žreblji. Spričo dol gole tn ih bridkih izkušenj pa da je tuđi uverjen, če bi društvo hotelo storiti, kakor sem namignil glede ušesa in drevesa, da bi ne našlo potrebne podpore pri oblastnih.
Vzdihnil je in povedal še slede-
Za Trubarjevim spomenikom so v polkrosru nasajene dragocene modre smreke in so te smreke edino, kar še veže dičnega začetnika naše književnosti na metropolo slovenske nespameti in nesloge. Ali se ni znnšia zlobna roka in za Božič pose-kala eno teh smrek? In jo je poseka-la in odnesla spričo mestnega tižit-nin^kega paznika. ki ima koj zraven svojo urndno kolibico! Kako žaljivo je mornio brezobzirno to dejanje dimiti moža v belem marmorju in je on, gospod upravitelj, hitei, da z drugo smreko zasadi vrzel in tako še v zadnjem hipu prepreci, da naš Trnbar nehvalcžnemu mestu kratko-malo ne obrne hrbta.
Z zaupnim glasom mi je potem raz^del, da se mu zdi, da je zoper častito starmo med modrimi srnre-kami zasnovana pravcata zarota, da se ji zagrcni življenje med nami.
Vprašal sem, ali ne misli gospod upravitelj, da niti te zarote vodijo v Maribor.
Od govoril je, da tega ba5 ne misli. Toda kar je opazoval in na kar lahko priseže, je sledeče: Zbralo se je štirinajst psov najrazličnejših pasem in naziranj in se združilo pod enim geslom, to geslo je: uničiti smreke okoli Trubarja. Zavržni tej svrhi strežejo s še zavržnejšimi sredstvi. Škrope smreke in s cimer jih škrope, je za smreke strup.
I Dejal sem, da se mi jako Čudno zdi, da zoper take škodljivce ni zakona. Ali ne bi bila uporabna »Obznana« ali zakon o taksah ali finan-čni zakon? Ti zakoni da so jako širokogrudni, v njih je najti marsikaj.
Žalostno je odkimal, da ne, in potem omenil park na Ambroževem trgu. Že Šestkrat je 1 - LI na novo znsa-jen !n urejen — vse zastonj! ?\čne ograje izrvane in odnesene, trata r^rhojen?.. ^rmf^evie opustošeno, kokosa d v^eira okrnja utranja ondn svoje orgije, mladina se lovi vprek, v picli senci polega vojak! Kar naj je park. je vaška gmajna! Biser v belem plašču se je izpremenil v grru-sen madež! O!
Pole«? parka da ima svoje sio-jišče policijski stražnik. Gospod upravitelj ga je bil spoštljivo pozdra-vil in ogovoril: »Oko postave, dobro Jutro in dober dan! Ali bi mqglo, ali bi hotelo braniti škodo, ki se godi tik pred tabo in jo gledaš dan za dnevom že leto In dan?« Oko postave pa je odgovorilo, da mu je žal in da mu krvavi srce, toda njegov rajon nehava se baš pred parkom. Park ne spada več v njegov rejon in so kompetence Jako strogo urejene. Ako bi onkraj rajonske crte lastna mu mati izdihala pod razbojničkim nožem, policijsko oko bi ne smelo seči preko crte. Še kihniti ne bi smelo. Ampak bi moralo globoka v pr*
sih pokopati bolest in ogorčenje in obup. — Ob takem položaju, je dejal gospod upravitelj, je moral prepustiti park na Ambroževem trgu gorjnpi njegovi usodi. Taka da je Ljubljana, tako njeno prebivalstvo, taka njena oMastva in v tak ih raz-merah da bo nemara težko delovati olepševalnemu društvu.
Se se je doteknil hišice na zo-' renjem levem koncu Zvczde. H'šica je jako lična. Bila bi lahko v kras tuđi večjemu mestu nego je Ljubljana, dais ne služi bahavemu razkoš-Ju, nego resničnim življcnskim po-trebam.
Prišla mi je nenavadna misel in sem vprašal gospoda upravitelja, kaj meni, ali ne bi v bodoče kazalo crra-diti take hišice v narodnem slogu. V narodnem slogu zgrajene da bi utegnile po mojem skromnem mne-nju tvoriti take hišice privlačnost prve vrste zlasti za tujce in bi neza-slišano dvignil promet, ki je vir blagostanja.
Odgovoril je, da te Iiišice ne spa-dajo v njegovo področje. Toda bil je zasadil okoli hišice bujno lepotično grmičevje, prijazno je izza zelenja kukala bela siena — pravcata idila, balzam za oko in srce. Ali priđe Mi-klavžev teden, priđe poulična ljubljanska mladina in polomi z grmičja vse veje za Miklavževe šibe in stojft gruiičie oskubljcuo kakor Martiao-
Stran 2.
»SrOVFNSKI    NAROD*   dn» 19 decembra  1922.
§tev. 237
minister za notranjc zadeve 'Milorad Vujičić;
minister za socijalno politiko ifr. Ninko Perić;
minister za financc dr. Milan Stojadinović;
minister brez portfelja dr. Niko Zupanić (za Slovenijo);
minister brez portfelja đr GjU ro Šupilo (za Hrvasko).
Portfelja ministrstva za trgovino in industrijo ter ministra za poljedelstvo ništa oddana. Prvo mi» nistrstvo bo upravljal minister pravde dr. Laza Marković, drugo pa minister agrarne reforme Krsta Miletić. Vsi ministri so radikalci.
Radikalni tisk pozdravlja ho# mogeno vlado z radostjo, ker upa, da se končno doseže politična kon« solidacija. Na drugi strani pa opo* zicijonalne stranke naglašajo, da se ne more nikakor odobravati s par* lamentarnega stališča predvojne Srbije hitra metoda gospoda Pašiča za sestavo volitvenc vlade. Tuđi s formalnega ozira se čujejo odločni protesti, ker krona ni konsultirala drugih resnih politikov.
Veliko krivdo na v glavnem pripisujeio taktiki Hrvatskega bio« ka, da se je Pašiću posrećilo šesta* ▼iti izključno radikalno vlado. Vsi naglašajo, da je Hrvatski blok ne* lojalno post opal napram srbijam skim politikom, ki so želeli sporaz* um, Hrvatski blok jih je zapustil v najbolj resnem in drugače zelo ugodner.i momzr.tu, vsled Česar so morali podljči v parlamentarnih manevrih izurjenemu g. Nikoli Pa* $iću. Neprisotnost Hrvatskega bio* ka v Beogradu je povzročila osla* bitev akcije za sporazum. »Politika« sama priznava, da je ravno nepri* hod Radićevih poslancev v skupšči* no povzročil, da se je kriza tako zaključila. Demokratski list »Prav* da« označuje sedanjo vlado s tem, da ji daje pl rnenski značaj. Cicva« ričev »Beogradski Dnevnik« pa na drugi strani označuje sedanjo vlado za reakcijonamo, dočim »Epoha« naglaša, da bo imela Pašićeva nova vlada v parlamentu vse ostale stran* ke proti sebi.
Zelo zanimivo je sedaj stališče Stojana Prctića. Protić je zelo za* dovoljen z obliko sedanje vlade. V »Radikalu« je priobčil članek, v katerem izraza posebno zadovolj« stvo nad dejstvom. da se je radi* kalna stranka ohrabrila sestaviti vlado brez demokratov. Sefu radi« kalne stranke se je posrećilo konč* no, da je dobil možnost vrniti radi* kalni stranki ono svobodo, ki jo je imela od nekdaj. Protić izraza tuđi svoje zadovoljstvo rudi nad tem, da je radikalna stranka vrgla od sebe oni balast. ki ji je bil vedno na Škodo. Dalje upa, da je dana sedaj možnost koristno in odločno izvesti konsolidacijo države.
Značilen je tuđi članek glavne* ga organa radikalne stranke, »Sa* rnouprave«, ki naglaša, da je naloga nove vlade edino izvršiti apel na jiarod. Radikalna stranka dobro čuti dolžnost, da omogoči miren in svoboden izid volitev. Radikalna stranka stavi cdlno geslo: Svobods ne volitve brez vsake&a pritisUaf Tekom včerajšnjcga dneva so novi člani vlade nastopili svoja mesta.
— Beograd, 18. dec. (Izv.) Z ozirom na novo politično situacijo so imeli včeraj zastopniki vseh opozicijonalnih parlamentarnih klubov sestanek, na katerem so razmotrivali ustanovitev parlamentarne unije. Do definitivnih skle-pov še ni prišlo. V glrf-nem imajo odo-zicijonalne skupine nacrt, da pri bodo-čih volitvah kompaktno nastopijo proti radikalcem. Na ta način računajo, da bi \radikalci dobili le 60 mandatov.
va kos in hira in hiraje umira. O, Je 'dejal, nasadi so kratkomalo brez-pravni. Vandali so izumrli, živel van-dalizem! — Zaupal mi je, da bo letos za Miklavževe dni postavil pred to grmičje dva stražarja z gorjačama in jako dalekosežnimi pooblastili. Videl bo in bo sporočil društvu, ali se ta metoda obnese pri ljubljanskih nasadih, društveniki da bi potem me-sto društvenega znaka lahko nosili gorjače.
Spomnil sem se in sem omentt, tili ne škoduje rasti imenovanega gr-jmičja tuđi silni smrad, ki se širi zla-sti poleti iz hišice in kuži vso Zve-zdo noter do Ljubljanice.
Pomislil je in rekel, đa docela bi ne zanikal tega vprašanja. AH, je rekeL zoper ta smrad da je lahka po-moč in sta na razpolasro dve potl. Prva pot je rekel, bi bila ta, da se občinstvu prepove skruniti hišlco oziroma njeno notranjost Druga pot, je dejal, bi pa bila, da se odgovorni urednici hišice s primemo odločno* stjo zabičl večja snažnost
Odgovoril sem, da bom v olep-Sevalnem društvu zagovarjai slednjo
Umor predsednika poljske republike.
NaS potomci bodo strmell, ko bodo obraćali list za listom v debeli kojigl evropske ssodovine sadnjega desetletla in čitali o nenavadnih dogodkih, ki se vrste z neverjetno naglico tako, da človek nazad-nje res dvoml smo li še Uudie ali pa se vračamo v one Ća$e, ko )e človek pozira! tioveka. Vojne, revolucije, ustale, preobrati, uomri, samomorl, vse to )e v nali ču-dni in nerazumljivi debi na dnevnem redu in človeška Custva so večkrat tako oslu-šena, da se niti ne savcdamo, kaj se sodi okros nas.
Koma)  Je btl  trvoljen predsednik poll-ske republike, komai Je utihnll živahen vo-lilnf bol, komaj    je   stopi] na četo   mlade poljske  države,   tako  potrebne   notrannjesa miru In reda, mol, ki bi bil po svojih mo-čeh   služit   skupnim   narodnim   Interesom   in vrši!  ne  baš   lahko  naloijo  državne   uprave \n že ta Je zadela morilčeva kroelja. VČe-rai o težki potl, kt sa caka v življenju, da-nes  nekrolog.  Umor,  bodist  Iz  kakrSnikoli naslbov, Je zločin,    ki se up'ra rdravemu človeSkemu razsođku, če pa Je to dejanje izvrScno Iz političnih motivov, ni samo zlo-č!n,   marveč   tuđ!   dokaz,   da   dotični   narod deloma   Izgubila   moralno   silo   in   Je   krenil na napačno pot. NI važno, kdo Je bil umor-Jeni  dr. Narutowicr. kakSno Je bilo njegovo politično  prepričanje   in  kaklne  dtje  si   le stavi) za svoje bodoče delovanje, važno )e le dejstvo, da ni bil  uzurpator, da v  očeh onih, ki so ga s svojim zaupanjem postavili  na  tako  odgovorno  mesto,  kakor  tud! vsaj   več'na   njegovih   političnih   nasprotn!-kov s tem, da Je postal predsednik republike. Se ni  rasi uži 1  smrtne kasni.    Lahko Je umoriti človeka, ki Je končno samo človek. pa  najsi  zavzema  Se tako  eminentno stali-&če   v   Javnem   življenju,   nemoKoče   pa   le ubiti idejo,  ubiti ono politično in kulturno stremljenje kot gonitno silo narodnih mas, kl Je Izročtlo njihovo usodo v roke Izvolje-neza  moža  in jra postavilo  v  ospredje.  V tem  ozlru  izjritMIa svoj prvotnt namen — uničenje človeSkesa življenja — In prehaja na  drugo polje  —  Sčuvanja  tn  raivnema-nja človeSkih strasti. Ni dvoma, da bo ime! umor predsedrika za polisko državo dalekosežne posledice, da bo prepad, ki Je na-stal med nasprotujočimi si političnim! sku-pinamf,    še belj  poglobU,    da bo notranja konsolidacija,  ki  Je  Poljski  iako  potrebna, kot nobeni drugi drf avi, zopet stopila v oza-d}e,  da  se  bo  politično   razkrajanje  nada-IJevalo 5e bolj  Intenzivno In v večlem ob-seeu.   Vodilnl  kros!  bodo  seveda  prisiljeni odgovoriti na ta žalostni akt človeške pođi vjanosti  s   potrebnim!   Izrednimi    ukrepi, da prepreci jo neposredno nevarnost, kt pre-tl  cbstoiu  same  države, če  Izbruhnejo no-tranj! nemiri, s tem pa seveda ne bo za-ccljena   ona   težka   rana.   kl   io   }e   usekala neprevidna roka političnemu živlienju polj-skeza naroda in ne bo odstranjena posredna nevarnost, kl preti Poljski od onesa trenutka, ko si je po stoletnem snženjstvu zopet  priborila  svebodo.  Ne  smemo  namreč pozabitl, da je  ta  mlada nacijonalna država   že   od   začetka   sv-jeea   obstanka  predmet  zavfsti  !n   Skodoželjnosti   dveh  močnih sogedov,   NemC!Je   in  sovjetske  Rusfje,    ki jim Je ona največla in neposredna zapreka na potl  do  medsebojnega ne samo sospo-darske^a  in polltičneza, marveč pri  ugodnih   okoti3č;nah   tuđi    teritorijalneia    zbli-žanja, da Je  tema dvema držvama reliko ležeče na tem, da Poljska ostane nesložna, da bo  njena ođporaa    sila  čim  manlSa    v onsm  trenutku, ko bo dozorelo    vpraSanJe nemško bolj5cviške  družbe.  Ne smemo  rodi pozabit!, da !ma Poljska med vsemi po vojni nastalim! državami v svoj! notranjo* sti   največ   elementov,   k\   ovlrajo  narodno edinstvo  In  da  težnje  ten  elementov  večkrat   nasprotujejo   skupnim   državnim   Interesom. Če  upoStevamo vse to, lahko samo konstatiramo,   da   Je  zločin,  k!   Je   eahteval za  svoio  žrtev  novoizvoljeneKa    pollske^a prezfdenta,   težak   odarec   za   bratski   slo-vanskl  narod. Vendar pa nas tolaži vera v narodno samozavest, v vztraJnost    In  ne-ustra^ljivost  poljskega  naroda,  ki  pozna  v svoji  zgodovinl  5e  veliko  težje   udarce,  ki ie  žrtvoval  za svojo neodvlsnost  In  narodne Ideale, kot malokateri drugi narod. Ta sila,  ki  Jo  Ima    brezdvomno  v  seb!    vsaj ogromni večina Poljakov, ker slcer bi bili tekom  stoletnesa   suženjstva    Izginill    kot narod, j;m bo opora tuđi v tem kritičnem času. Ob mrtvaSkem odru svoiega drugesa prezidenta   nal   bi   bratski     severn!     narod spoznal vso resnlčnost pregovora, ki pravi:
sloga Jači, nesloga tlači. •    •    •
— VariaTa, 16. decembra. (P. T. A.> Danes opoldne med svečano otvoritvijo razstave v slikarskem salonu Ie bil proti drfavnemu predsedniku Narutowicru izvrSen atentat Predsednic le bil takoj mr-tev. Atentator aknđcmTCnl slikar EllgiJ Nie-uiađomsk! Je Ml  aretiran.
Predsednik Je rb'skal okoll pol 11. 3o-poldne kardinala Kekowskega In Je približno pol ure kasneje odlel ▼ spremstvu šefa civilne pisame. dveh adjutantov, mini-strskega predsednika Nowaka, kakor rodi nrnistrov Makowskega in Kumanickega v razstavo v slikarski salon »Zacheta«.
Pri vstopu v dvorano le ođđal aksde-mfčni slikar Nievladomski na predsednlka zavmtno irrrl revolverslie streie In le po-skusil nato trtečl, vendar nm le neki ađln* tant prHei. Predsednik se Je smrtno sađet ztrrudil na tla In Je bil tekom nekal mmnt mrtev. En strel ga Je eadel v glavo, dva ¥ prsa In eden pa le Set mimo. Poklicani državni pravdnik vojaslcega sodtSČa, le na mestii odredll prciskavo. Truplo predsedni-kovo so pod asistenco ulanske eskadront prepeljall v palačo Belvedere Ib v tvd'Jeii-čnl dvorani položili na mrtvaSk! oder.
Radi smrti predsednika Ie prevzel pred-sednfSke funkcije v smislu Đena ustave 40 marftal sejma Rat a i. ki bo nentndoma sklical narodno skupSčlno v svrfio Ispclla-
—   Variava,   16.  dec.   CTxv.)   Atentator Je oddal na Narutowicza itiri streie. Naru-towicz ie padel ves s krvio oblit na tla in ko ie spreje! p^ štednjo olje, Je izdihnil. Takoj po umuru se je sestal posebni kabmetni svet pod predsedstvorn deielnega  maršala Kat a ja,  kl  mu  je  prisostvoval   tuđi   dose-danji predsednik  PIsudskl. RataJ je iziavil, da bo takoj poveril neki osebi sestavo nove. vlade.  Odrejcne  so bile tudl tako]  najstro-žje varnostne odredbe.
—   Variava,  16 .dec   CP.  T  .A.)  Predsednik  parlamenta   Rata)  Je  glasom  porr.čil poveril   vlado    generaUtabnemu    Sefu  S1-korskemu,  kt  ie intimeo    prijatelj  Pil-sudskega.
ATENTATOR   NIEVV1ADOMSK1.
—  Varšava, 17 dcembra. (P. T A.) M»>-rttec predsednika Narutowicza, slikar P.ligi) Niewiadomski  Je v  preiskavi  izpovedal, da je  atentat  Izvršit   Iz  lastnega   nav-iha  in da Hi bit popreje z nikomur domen}en. Kot motiv  svojega  £lna  je  navedet   razdelitev  gla-sov  pri  volitvah  predsednika.      Prefskava proti Niewiado[nskeniu bo danes dovršena. Nievviadomskl priđe pred prekl sod.
ŠESTA VA NOVE POLJSKE VLADE. VOJAŠKA DIKTATURA.
—  Variava. 17. decembra. (Izv.)  Predsednik sejma RataJ Je po umoru Naruto wicza  poveril  sestavo  vlade  Sefu  general-nega štaba,  generalu  Sikorskemu, inttmnc-mu pri.btetiu Pilstidskega.
—  Varšava, 17   decembra   (Izv.) Sikor-skl je snoči sestavil novo vlado.
—  Variava, 17. decembra. (K. D.) Vlada Sikorskega  Je  tako sestavllena,  da te  prevzel ninistrsio predsedstvo in no trs nje za. deve general  Sikorskl  ter  zunanje   zadeve Aleksander  Skrzwinski«    doscdanil    poljski poslanik v Bukarešti.
pilsudskj — set oeneralneoa Štaba.
—  Varfava, 17. decembra.      CP. T. AJ Maršala Ptlsudskega Je vojni minister Imenovat sa Sefa generalnega iaba.
—  Variava, 18. decembra. (Izv.) General Raller je odstranjen s svojega službene-ga mesta. Smatralo, da je bil Haller aktivno udeležen pri  zadnjih nemlrlh  in Je gotovo, da je btl eden vodilnib lak tor Je v v krogih desnice.
STROGE  ODREDBE.
—  VarSava, 18. decembra. (Izv.) Vlada Je odredila strojje odredbe za vzdrževanle Javnega reda. Strog nadzor Je odrefen nad vsemi oficirji od polkovnlka do gei.erala, kl simpatiziralo  z  desnico.  Pod   nadzorstvorn so tuđi mnoge politične osebnosti desnice. Aretiranl sta bil včeraj Se dve osebi, katerih imena  drže  pretskovalni    organi  Se  tajna Osebi sta kompromitirani ▼ atentatu.
12VOLITEV ŠV1CARSKEGA   ZVEZ-NEGA  PREDSEDNIKA.
—  Bern, 14. decembra,    (š. B. A.) Združena zvezna skupSČina je potrdila sedanjc člane zveznega sveta ter je iz-volila za leto 1923. Scheurerja za zveznega predsednika.
KONfERENCA    GLEDALfSKm tJPRAVNI-KOV V ZAOREBU.
VCera) dne 15. t. m. se Je začela v Zagrebu konferenca gledatISk ih upravnikov in slcer na Inicijativo upravnika beograjskega gledailšča Q r o 1 a In upravnika v Skoptju g. Karadzlča. Konferenci nadalje priso-stvujejo upravnikl zagr. gled. g. B e n e 5 I C, upravnik Ijublj. gled. g. MateJ H u b * d upravnik marib. gled. g. dr. B r e n £ I č. Upravnikl jctedallšc" Iz Splita. Sarajeva In Osijeka so se oprostili, iz Novega Sada pa ni bilo odgovora. Konferenci je bil predmet vpra&anje financiranja naših gledatišč. Na konferenci sta bili stavljeni dve vprašanji o tem. Prva, da se financiranje izvede skupno za vsa gledališta brez razlike In obzira na centre oblasti, drugo da se od države rahteva. da so v budžetu IzneSenl samo osebnl izdatkl a materijalne izdatke naj kri-iejo gledaliSča sama. Drugi predlog. kl ga je predlagat upravnik Karadžič \z Skoplja je bil sprejet soglasno. Danes bo konferenca reSevala vpraSanje, kakSne svote odpadejo po tem proračunu na posatnna gledaliSča. Danes se konferenca zaključi.
PROGRESIVNO NARAŠCANJE STER-LINOA. — SKORAJ ENAK DOLARJU.
— London, 15. decembra (Izv.) Šter-ling je dosegel včeraj svoj najvišii tečaj po pričetku vojne In danes se je ustavil. V normalnih časih je veljal   Sterling   4 dolarje in 86 centimov, danes velja 4 do-larje in 65 centimov, tako da potrebujemo samo še 21 centimov, da bo enak dolarju.
POINCAREJEVO    STAUSCE    OMA-JANO?
VESTI NEMSKEOA VIRA,
—   Pariz,  15.  dec.  (Wolff) Kakor javlja    »Newyork    Herald«  so včeraj v parlamentarnih krogih govorili,    da je bil Poincare opomnjen,   da v seda-njem trenutku ne vodi ekstremne politike, ki bi neugodno vplivala na novo pomirljivo stališče na strani Amerike in Angtijc.    Nekateri vodilni član! nacljo-nainega bloka in Clemenceaujeva sku-Pfna so to ugotovill za važnejSe kakor pa takoj^nje Izterjanje nemških plači).
—  Pariš, 15. dec. (Izv.) poincare-Jevo sfaHSče smatrajo za resno ogro-ženo. Kot njegov glavni nasprotnik ve-'ja    Porgeot iz MHlerandovc    skupine. Forgeot velja za zatipnika MiTieranđo-veo^a, Forgeot namerava v sporazumu s Tardieujem m Loucherjem v zbornici vprizori afront proti Polncareju.
^   •   ^   .                    ^
Poslanik Kalina umri.
—   Praga« 17. decembra. Uzv.) Ce-hoslovaškl poslanik v Beogradu    Antoni n Kalina Ja danes tu umri ua po*ledl-cah teike operacije.
Kakor smo že pred nekaj dnevl Ja-vili, je nastopil češkosIovaSki poslanik na našem dvoru Antonin Kalina radi težke bolezni šestmesečni dopust. Predsednik dr. Masarvk mu je pred nasto* pom dopusta pisal toplo in priznanja polno pismo v znak zahvale za njegovo požrtvovalno in uspešno delovanje. Poslanik Antonin Kalina ima mnogo in velikih zaslug za okrepitev medsebojnih I državnih zvez. Njegova zasluga je pred vsem, da se je sklenih trdna in solidna državna zvezna pogodba med Ceško-slovaško in Jugoslavije), alijanca. ki ie utemeljena v krvnih vezah. kl spajajo oba bratska naroda od pamtiveka.
Poslanik Kalina je takoj po prevrafu priŠei kot zastopnik čcškoshjvaške vlade v Beograd. Za ta posel je bil ten bolj usposoblicn, ker je perfektno govorit srbski jezik in ie bil že od preje kot poslanec v avstrijskem parlamentu v ozkih stikih 7. vsemi vodilnimi jugoslo-venskimi politiki. Lotil se ie svo'e^a posla z vso vnemo in s svojim delom nemalo pripomogli k temu, da %o postale zveze med na^o kraljevino in Ce-^koslova^ko republiko tako intimne, kakor jih menda v odnošauh dv.'av le ne pozna zgndovtna. Pokojni poslanik ie Igral v blvSem avstrijskem parlamentu med čeSklmJ politiki odlično vlogo. nil je med onlmi, ki so vselei m pH vsa-kl prilikl zngovarfal) slovansko vza-Jemnost In se zavzem^l zanjo, akn ie tudl to izzfvaln nniinčH odnor v vladnili kro^m. Pripada! ie najradikalneiši strmi med čeSklmi po^lancl v av^trf^kem dr-favnem zboni. Polen ie bil 15. nili'a ?. l«f)0 v NemSkem Brodu. Na domači gimnaziji je končal gimnn^liske Studije, pravne nauke pa na v^eučilišču v Prag!. 2e kot diiak se je udelečeval napredne-ga sribania. Bil je pr^i^ednik aVademič-nega druStva »Havli^ekc. Kasneje Je postal v Blatnem okraini talnik.   Tu se
I je predvsem pos\'etil ^okolskemu de!o-vanjn. Bil je dnl^a leta starosta »Sokola« v Blatnem in starntta Jeronimove sokolske župe. Leta 1901 je bil izvoljen za drSavnesra poslanca v okraiu Blatno - Brežnice - Mirovice. Za državnes'a poslanca je bil znova izvoljen leta 1907 in 1911. Pripada! je čeSki statopravni stranki (državnopravni stranki). L. 191S se je ndele?il potovania če.^ke delegacije v Svico. Tesra leta je bil tudl izvoljen v prvi češkoslovaški parlament. Leta 1919 je bil imenovan za pos!anfka Če-škosIovaSke renublike v Beogradu. Ve-likemu pokojniku, ki je bil velik prifa-telj nas Slovencev in ki le tako rad pri-hafal rudi k nam v Ljubljano. večnaja pamjat!
KUMANUDI   PUSTTL   PRAZNE   BLAGAJNE.
—  Beograd. 18- dec. (Izv.) HnanČ-rrf minister dr. Kurnanudi je vse zneske v    blagajni    odkazal    »Narodni banki«. Blagajno je nato prazno izročU finanč-nemu ministru  Stojadinovićiu ki je sedaj pozval vse pokrajinske    delegacije, da dopošljejo iz svojih depotov razpo-ložljiv denar v Beograd.
Madžarski fašisti.
—   Budimpešta.   18.  decembra.       Ozv.) Madžarski faSfstl so na včerniSnii ustanov-nl skupSčini rvolili rlavni odbor. Na skujv Sčino so bfti prinuščenl samo žc zaprlscženi faSIstl. Novinarjem vstop v »borovalno dvo-
Irano ni bil dovoMen. Italijani še nadalje us\mm na Sušaku.
- Bakar, 18. decembra. (Izv.) lta-fijanska komisija za dobavo mesa ita-Ujanski vojski na SuSaku In v III. dalmatinski coni Je prvotno določila dobav-ni rok samo Se za tri mesece, sedaj pa jo zahtevala od dobavitelja Dragonje, da se dobavna pogodba sklene še za eno leto. MASARVKOVO  DARILO   DIJASTVU.
—  Praga, 18. decembra. (Izv.) Predsednik Masarvk je nakazal dijaStvu Ce-SkosIovaSke republike božično darilo v znesku 100.000 čK.
RAZKOL MEO FASlSTL
—  Mitan 16. dec. (fzvlr.) cAvantl» jaT-Ua ft Rima, da je ▼ vodstvu rimske stranke nastal   rarkol,   kl  }e  povzročil   mobilizacijo obeh   skupin.   FaSistI  ▼  Milana  so  se   tudl sprIL
Velik požar v Splitu.
—   Split.  17.  decembra.  (Izv.)  V no£l  i ođ sobote na nedeljo Ie v arzenalu državnih! želcznfc nastal veMkanskl požar. Upe-pellenih je pet velikih delavnfe. Kako Je po-lar na$tal, ni znano, škoda Je ogromna. KRIZA V  CE$KOSLOVA§KI INDUSTRIJI
—  PlienK 16. dec. (Izvir.) Velike Sko-dove tovarne so sklenile za čas od 24. do 31. dec t I, ustaviti ves obrat Nad 10.000 delpvcev ostane brez dela. Tekom ianuarja naireravajo tovarne odpustiti več sto de- 1
i tom«; .                  -        " -  • i
POLITIČNE VESTI
= »Jutrove« politične beležke. Cclo kolono polemike s »SIov. Narodom« jo serviralo nedcljsko »Jutro« svojim čitateljem za zajutrak. Pusta roba! Toliko samohvale »Jutmvc€ novinarske tvornice pa tako slabi izdelkL Kaj naj predstavlja »Jutrovot zadiranje in zabavljanje morda izvršavanje mladinske akcije za zbližovanje nnprednih življev na Slo-venskem? Nezadovoljna je elitna mla-dinska gospoda in kdor ic nezadnvoljen ne more dati od sebe nič zadovoljivega. Iz Beograda ie prišla nad mladine konsternacija In ćelo kralj je priŠei pri n;ih v nemilost. Njegov rojstni dan so odpra-vili s kratko dnevno vestjo, ako pa bi bila nova vlada sestavljena po njihovi volji, bi bilo proslavilo »Jutro« dan 17, decembra na uvotfnem mestu. Nekateri mladini so začeli misliti, zato pa jim ni bila po godu politična hrana, ki jo je nudilo nedeljsko »Jutro«. Nekdo, ki stoji precej v ospređju m!adinske vrste, je zmaja! z slavo Jn rekel: »Jutro* dela zelo uspešno za neuspeh demokratsko stranke pri bndočih volitvah.
= Razdelitev avstro - osrsklh državnih dolgov. Rcparaci.iska komisija je rnzsodila jrlede razdelitve avstro-o^rskih državnih doljrov v smislu Člc-na 203 saintjrermainske mirovne vo-jrncM^e, da se pripite v breme avstrij^ki republiki 36 % in ČeSkoslova^ki 42^'f, ostalih 22 % se porazdeli na Juposla-vjjo fn TtaTijo. Od državnih doljrov o^r-ske državne polovice pade na Ojcrsko 50 %. KpVo se spravi v vrednost stara avstrijska dr7a%iia lastnlna. o trm še ni nikake ođlocfbe, pa je tudl priča-kovati ni v doglednom  času.
— I7^va StnTTinottiske^?!. V pn^o* vom z lansannskim dnriicnikom »Net^e Freie Prešle* je ?*^mbnl''<ki lz*avil. da je mala antanta za Bolsrariio brez pnme-na ln da bnl^irski narod nirm nobenesra razloga, niti želje, da se pridruži mali antanti. Glede balVanskejra b^oka je dejal, da on sploh ne postoji ln da so vse tozndevne govorice le legenda. Obstojl samo neke vrste izbo'jSanje v medsebojnih odnošaiih balkanskih držav, in to je vse. O Grški pravi, da se naliaja v položaju r-.zkrajanta. Sedanji režim bo privedel GrŠko polagoma do razpada. Glede Izhoda na morje je dejal. da Bol-garija ne zahteva samo Dedeasača. marveč tuđi odgovarjajoče ozadje. Bolga-rija ne srne biti več ločena od Pgejskepra morja. in Če ji prostovoljno ne dajo De-deagača, borno vedeli, da imamo pravico sami vzeti Dedeagač tuđi s silo. O stikih s Turčijo pravi, da jih Bolgarija nima in pravzaprav tuđi ne potrebujc. To pa ne pomeni, da bi ne simpatizirali s kemalisti. Da, da, je zaključll Stam-bolijski, mi poznamo naše sovražnike. No, bolgarski narod je enodušen v svoji volji upostaviti lastno moč. In s te poti ga ne zbijejo nobeni manevri.
•= Fašlzem ubija fašlzem. Ker jim
Je kolikor toliko zabranjeno napadati druge vsak dan, kakor so to delali do Mussolinijcvega vladnega nastopa, so se pričeli fašisti pričkati in pobijati sami med seboj. V Benetkah se je skupina fašistov odločila od skupne fašl-stovske organizacije in jej napoveda.'a boj. Ta skupina je udrla v sedež organizacije in ga zasedla ter ga trdno drži z orožjem, kljub vsemu posredovanju s strani oblasti. Na trgu Sv. Marka je prišlo nato do budega spopada med obema fašistovskima skupinama in nekaj ljudi Je bilo težko ranjenih. Kakor v Benetkah tako se je začel fa-šizem razkrajati tuđi po drugih mestib in pričakovati je, da se bo to razkrajanje nadaljevalo, dokler se fašizem ne razkroji popolnoma. Proti fašizmu ho-čejo komunisti združeni s socijalist! organizirati »ljudske ardite«. Po skle-pu v Moskvi se pod zastavo tretje in-tcmacijonale združijo italijanski oficijelni komunisti, kateri navajajo v svojem programu med glavniml točkami neizprosen boj fašizmu. Tako hoče so-cijalističnl živelj v Italiji nastopiti proti fašistom, da ugonobi njihovo organizacijo. Pričakovati je torej še velikih po-uličnih bojev, ki bodo zahtevali števil-no žrtev, predno priđe Italija do svojega notranjega miru.
=: Vstala t Trakfll se f!r!. Vstaško gfbanje v Trakiji se širi čim dalje bolj. Grška arrnada je popolnoma demoralizirana. Obstoječa večinoma iz trakij-skih Turkov in Bolgarov. ne Dredstav-Ija enotne sile ln razkrajanje postaja katastrofalno. Dezerterji iz grške trakijske armade organizirajo skupno z mestnirn preblvalstvom Itevilne vojaške čete, ki neprenehoma napadajo grško vojsko. Ta je Že zapustila nekatera stra-tegično važna mesta. Grška posadka, ki je čuvala most preko Marice pri Ka-ragaČu, Je bila nanadena po vstaših In se Je razbeJala. Obmejna grška straža $e je v mnogih krajih umaknila na jug. ŽeleznlSka prosa proti Solunu je na več mestih razdejana. Orožje dobivajo vsta-Si Iz grških skladišč. ki so zaradi splošne panike  slabo zastraiena.
Slcv.  2S7
•SI.OVTNMd     NAI^Hu   dnr   19   decembra   \*m
Stran 3.
_______■    *-
Staoctni dnevi „Glasbene Matice".
fzrodnl občni zbor * Matice*. — Ravnatelj Mate} Hubad častni Član.
Ljubljana, 18. dec.
Naša »Glasbena Matica«, kulturno In fflasbeno središče vsesra jusrnsloven-skega naroda, matica jrlasbe vsesra hura, kakor je v vznešenih besedah deial od-pos1an?c kralievske vlade, inspektor u-meLnišVeeri nddrlcnja v rrrinistrstvti pro-svete £. Marko Car, prnznuie te dni brez v^akejra hnina in trusca. na svojim visokim kulturnim cil'ern dostoien. a plemenito vzvišen nnoin. S predavani! in umctniŠko dovršenim? koncerti proslavlja svojo 50-ietnico »Glazbena Mntica«, dn tnko oživotvori in pozivi v na5ib sr-cih n!emenito duševno ki'ltvro in nas dovede do nre«ni?enia vitkih idealov Člo-večanstva. »Glasbena Matica« praznuic 50-!etnico svoietra te^kesa. z velikimi fi-nnnčnimi in tuđi kulturnim! borbami združenesa, a vedno smotrcnega in vztrnniesra dola na svečan na.in.
Včern^nii dan, krasna zimska ne-del'a. ie b'l docela posvečen naši ^^bs-ber>i Matici.« Donoldne so na izrednem rnčn^m zboru vsa nnSa kulturna društva in znstonniki kulturnih centrov pri-sostvovali skromnemu, a to!'ko bolj kulturno velepomembnemu slavju. Po-poldnnsk! koncert pa nam Je Jasno fn krepko dokumentira!, kako globoko se-<ra s svojo kulturno misno »Glasbena Matica« v srca TJub!Jan??nov. v srca vsesra naroda. Pr»«tnfn1 izredn! občni zbor »Matice« v »FM^nrmonHU !n Impo-z^ntnT knnrert v »Uninnn« sta v res^i?i bila visokokulturni manifestaciii — ple-meniecra in iđea^nega dela »Mafce«.
V   naslcdniem   podaiamo  podrobna pornčiln o slavnostih »Glasbene Matice.«
IZRCDM   OBČNT 7T>^R   »GLASBENE MATICE«.
V   akustični.  ovisno  oVrašen! kon-certni   dvorani   »FilharmoniČnega    dm-?M*a« na Konorre<;rieTT! \r^n je v nede!io. 17. trn. ob tt. uri donnJdne otvoril pred-s^đr^k dr. ^Hn^imir R^vn^ar irredni ob-čvi 7hnr »O'nsbene Matice«-. Ob^i zbor je bi! docto»na  rnnTv^ctn""?* ve!'ke kulturne rr'«:?»e. ki fo vrši »Mfitfca« rned na-fim narodom. Na odru ob stenah. okra-S^r^Ti z T^ov^rn, so vi«e!i vene? tn 1a-vnrfVp. H si  "*h ip Mnf?rn nHbnr^i, Va-Vor tud? r^^nfCTi] kin NTi. Vel. kral'a  Ale-jrmndra T. O^n^sra z^»^r^ so <e tTrfele-?ili   za^nnTvVi  v«?eh  rts^'n  VnlHimiii   in j pro^""^+n?Ti ^Hi^fpv iz ^avn^ k^l^Ttiifi <zrrri'Z* na?e države, tako <r. Ma*-ko Car. j ?r<?n«Vtor tirnetrt'^^ora  odd^l^n^a v ml- j ri^trct^ii nrrKjT"r»te V^t r»dno«la*"*c min?- i
ci-^ ri^'S+vn ^^"Vav'/?« v Re^crra^M. r>*-of. r?f«8*iirj?M Vnt pretf^drnk z?Treb-?1-''*«ra  »v^'^flf in  Ca*nimW* za  za^reb-
!?r> b?" ^*>ite v!ad. svet. An^rpi £ert**<rnv*5 zn CMH, mnqr. ravn^+^!i dr. M^Vi-*m J**rr**\r jrj| rn^^tno ob^'no lhi^!^ncVo. r*^rr»*   ^v^t"^   Ar.   CVnherTie.      ri^^^lntk
pr-r.^vetp^^a oHHeTV^ pri nnVfp»Tr»<:Vi vTa-di Vo{ 7n<;tnprt*k pokr. vlp^e !n dnid Samoobsebi umevno je. da so se obČ-n^ca zbora, ki ie bil tiha rnani*e*taci'i te?ke kulturne borbe, ude!^?ili tuđi vef% !efr^. ^Mnfici« vedno zvesti nstanovniki podnorniki in člani, tako ustanovnik in bivši župan Peter Graseili ter Fran Drenik, ki ie bil dolgoletni bla.era'nik in poznaje predsednik »Olasbene Matice.« Predsednik dr. Vladimir Ravnihar je ob II. dopMdne otvoril svečano zbo-rovanie, povdariainč, da mu je v veliko čn5;t, da more ob 50-lctnici otvarjati zbor »Glazbene Matice.« Imenujoč za overo-vatcija zapisnika navzoča ustanovnika Petra Grasellija in Frana Drenika je na-to predsednik v krasnem govoru očrtal kulturno delo Glasbcne Matice.
PREDSEDNIKOV GOVOR.
V posebno čast In srečo si štejem, đa morem otvoriti ta pomembni izredni občni zbor, ki pada v ekvir jubilcjnc na5e svečanosti. Je to jubilej dela, nesebičnega, požrt-vovalncga in ustvarjajočesa dela. Tiho in sriidno je b'Io to delo, nikdar mu ni bilo treba prikrivati kake notranje praznotc z vnanjim bleskom in sijajem. Temu prlmer-na je tuđi proslava SOletncga obstoja Glasb. Matice: skromna, brez hrupa in šuma. Delo samo naj se hvali, naj se proslavlja s svo-jimi odličnimi uspehi.
Predstavljamo Vam naš" pevski zbor, predstavljamo naše orkestralno društvo, našo visoko glasbeno solo, naš* konserva-torij z niec:ovimi zrelej^imi srojenci. Na kon-certih nnstopajo prolzvajajočl umctnfkl, naj-br!j5i učenci Glnsb. Matice, ki so imeli priliko, da so nosMi slavo slovenskesra imena po širnem svetu. Čujete skladbe naših do-rračPi ustvarjajočlh umctnil ov, ki se jim ni strp.Siti prirnere z najbr>Ij5imi svetovnimi drli. Oh riiri^cntskem pultu pa gledate um-'nke. ki imajo v ta dela vliti vso svojo individualno dtiševnost.
A v^e to je OTa^b. Matica. Tud! po St*v;!ti iačji. po svoji kulturi starejSi na-rori bi b;l ponosen na tak zavnd in na tako dHo. Kako ne bi bil nn< mali slovenski in nnš nnrod jmrnslovenski. ki mu sloven-r'i dcl tesa naroda prinaša v zakon naj-kp?o crto — Olasb.  Matico .
OI-sbfTio prosvetno delo Je šteti mt'd prve činitelje, kl so nas iz preprosteca plo-
mena dvignili v narod. Ono Ie odkrilo veliko nadarjenost našega naroda, ono ie pokazalo njegovo visoko potenco, njegovo življenjsko sAo. Njemu se hoče življenja, a ne skromnega življenja pastrka med narodi, on hoče biti med prvimi. Baš to silnu hotenje je bilo. ki nas je dvigalo v časih naj-hujše depresije, ki nam nikdar ni dalo upasti upanja v boljšo bodočnost, ki Ie marvefi zantevalo samolasten sveboden obstanck.
Uspehi na glasbeno prosvetnem polju nam doprinašajo dekaz, da smo zmožni in sposobni za dosego najpopolnejšega. A če smo to v enl panogi, zakaj bi ne bilo tepa mosjoče v drupih? Glasb. Matica ti kaže način,   kako   priđeš   do cilja.
Ako se ozremo nazai  za tega pol  sto-lct}a,   kako   skromen   je   bil   početek   tega današnjega  prvega kulturnega  zavoda in s kakim! tefavami se Je moral borti ves čas svojega  cbstanka.    Čisto  In  nesebično  ro-dnljubje   je   kumovalo   njegovemu   rojstvu, neka   neutešljiva   strast   je   pod^igala   neumorne   delavce,   da   nišo   omngali.   Brezpri-merna   vztrajnost   In   delo,   do   podrrbnostl izdelano  delo,  sta končno dala  Matici  ono solidno podlasro. ki  je na njej zgrajena da-nes.     Z    drznrm   zamahom   smo   ustanovili konservatorfj. Nismo pa s tem pričeli stav-be  srrnditi  pri  strehi, marveč  smo s  streho  , Ie  pokrili   ?e  d^eraieno stavho.  50 let  smo  I pradili na nje! in ?ele ko Ie tvla v vsch svo-  | jlh   temeliih  ustaliena  v  dnmači   gn?di.  smo  j Jo   v   mravnem   njenern   rn^volu   k^onali   z  ] vtMi^as^no kunolo.    ?rh  Dbsb.   Matice  Ie | nlcna   hrbten'ca.   Je   prava   matica   vse   naše glasbene knlture, Tz nje so izhnjalt naši  ; glasbcni   talenti,   skladatelji   in   pro*zvajajo-  ! či   umetrrki,     k\   dancs   s   rristno     dotnačo tvorno   silo   oplofajo   domačo   zemljo.
Ako sem nazval 5olo hrbtenico filasb. Matice, je njen pevski zbor njena odlična vnanja reprezentanca. Pevski zbor je prt-boril Matici slavno fme daleč izven mela o?le domovine naše. Kadnrkoll smo hoteli predstaviti In^rodnem« svetu ali k-^kim odličnim gostom svojo kulturo sploh, pova-b;!l smn ra. da je stnnj! na oder pevek! zbor. T^da natr>^a, fel Jo Je vršll. Je ,e mnogo jrl<~Mje vrednostl: s svolim Prvovrstnfin Irvpfanlem Ie sp^dbiTjal na?e sVlidnMfe k vedno novim, vedno dhvrSeneJSim delom visoke timetniške vrednostf.
Scveda  Je  fme!  pevski  zbor  to  Izred-no   srečn,   da   je   drb-1   svojega   molstra   t osebi   Matefa  H u b a d a.  Ta  — naj   mi  bo dovnileno,  da  se  tako fzrazfm — cd  Boca poslani   umetnik   je  pevsVemu   zboru  vdah-nil  svojo  dn^o.  mri pricbčil  svoto  nmetnost  ] ter ca zgoiM v rbčvdnvanla vredni vztraj- i nostf fn radovoJln? disciplini.
Pevskemu  7boni se  Je v zađnith 1-tih vredno pridru^Ho orkestralno dni^tvo 01 as-bene   Matice.   Nlecovi   do-cedanii   k^nsni   us-  j peh!   pod   vodstvom     prof.   .ferala     nam   ; obetato najlenšeea sl^veca. ki bo vpletal novo  slavo  v Invorike  Oln^b.   Ma^'ce.
Last not least pa ne smemo brez o^cm-be pust'tf one^a plnvneffa člnftelja, ki Je Glasb. Matici dovolil sedanji njen razmah -In njeno porast, a to Je našega naroda svoboda. Brez te bi bila Matica obsojena v životarenje, danes pa jej je pokroviteljica država našega naroda, ter Jo odlikuje te svobodne države vladar. Zato mi je ne samo dnlfnrst, ampak srčna potreba, ako se ob zaključku teh izvajnnj s hvaležnostjo spominjani vseh onih. ki so nam naklonili zlato svrbrdo, njim na čelu naš kralj in ljubitelj lepih umetnostL Pozivljam Vas, da se združite z m?noj v vzkliku: »Kralj Aleksander I. — Živio!«
Navzoči so priredili ovacije kralju.
Po končanem govoru je predsednik dr. Ravnihar predvscm pozdravil zastopn ka ministrstva prosvete inšpektorja Marka Cara, dvomega svetn'ka dr. S k a b e r n e-ta kot načelnika presvetnega oddclka pri pokrajinski vladi, dalje zastopnike beo-gradskec:a pevskeea društva »StankoviĆ«, zastopnike zagrcbSkih pevskih zborov »Kolo «in »Usnskega«, knkor tuđi vse zastopnike d^mačih kulturnih in pevskih dru-štev iz Ljubljane in ostalih krajev Slovenije — tako iz Maribora, Cclia, Kranja itd. Spominjal se je s toplimi besedami umr-lrh Matičarjev in ustanovitcljev. Prisrčno je pozdravil nf>jstarcj?a ustanovnika Petra Orasscliija in Frana Drenika z b?srdami: »Sestde?ct let Sokol, pctdeset let Matičar!«
V imenu ministrstva prosvete je v krasnem  govoru pozdravil  Glasbeno Matico in-Špcktor Marko Car izvajajoč: GOVOR ODPOSLANSTVA   MINISTRSTVA PROSVETE.
U životu naroda Ima trenutaka kad Jedan dogad;aj, kad iedna uspomena mo/e da ustalasa čitavu jednu varoš, čitavu jednu sredinu. Delo predaka zagrc:e snv narod. I on se div! vrlini. Čeličnoj vo'l, samopre-goru svojih predja, u ko'Ima gleda Idealnu sliku sebe samoga. Ljudi, čije se delo tako slavi, postaiu u tom trenutku dika i ponos svoga naroda, tumnči njegovih r-ećaja, nn-sioci n'egove misli bilo na političkom, bilo na književnom, naučnom ili umetničkom polju.
Takav jednn svetao god slavi danas slo-vennčki ogranak naSeg naroda, svetkujući pedesetu obletnlcu svoie Glazbene Matice, I ja sam. Gospodo, srećan i ponosan Što !e mene — starog štovaoca va§ih kulturnih ustanova — zapala laskava čast da vam ovom svečanom prilikom, kao izaslanik G. ministra prosvete, donesem Čestite pozdrave  nn§e  kraljevske  vlade.
Vršeći tu prijatnu dužnost, ja u ovom trenutku nisam u stanju da se opširniie osvrnem I po zasluzi ocenlm rnd vnših istaknutrih pregalaca na polju muzičke umetnosti, ali sam potpuno svestan da se pesma 1 svirka u va§o| sredinf od vajkada ljubažljlvo gaitta. Sta više, ona se medlu vama gajila više nego I u kom kraju našeg naroda. Vaša Glazbena Matica, to Je najstariju muzički zavod na slovenskom Jugu — zavod Koji je s uspehom negovao i vokalnu I Instrumentalnu muziku.
Odajući mu    zasluženo    priznanje    za njegov  prilježnn f opsežan kulturni  rad,  )•  : osećajn potrebu d& f*artrfito pođvuCejn Još 1
Jednu stvar, a to je nacionalni rad Glazbene Matice, koja je — popularišući slovenačku narudnu pesmu — s jedne strane budila I podizala nacionalni duh u svome plemenu, a s druge strane tu istu pcsaiu podizala i podigla do umetničke visine, i         Ne potcenjujućl zasluge ni ostalih mno-
' glh pregalaca na ovome poslu, ja osećam I naročitu i vrlo prijatnu dužnost da istaknem 1 I ovom prilikom Istrajan rad i velike zasluge ' na polju slovenačke muzičke kulture dana-; šn:eg direktora Glazbene Matice, g. Mateja : Hubada, najznamenitijeg muzičkog pedago-; ga naše otažbine. G. Hubad je vaspftao i ' na put izveo čitave generacije muzičkih ta-J lenta, i njegova je upravo zasluga ono i prv, ;vo koje slovenačko pleme danas ! zauzima u našoj muzikalnoj umetnostL j         Gospodje   i  Gospodo!   Ja   moram   naro-
• čito žaliti  Sto prilikom ovako svečanog čina, stica em neotklonlvih prilika, nisam mo-[ gao da  budem glasnik jednog rešenja koje bi dan išn-oj svetkovima dalo značaj jednog i epohalnog dogadjaja. Na žalost, administrativni razlozi su uvek jači od dobre volje mi-i nistara, pa I od najbolje volje današnjeg G. i ministra  prosvete, koji  iskreno In  živo Želi ! napredak I procvat ovog vašeg čuvenog za-; voda. I opet, do idućeg budžeta, ne možemo, na  žalost, da Glazbenu Maticu pozdravimo j kao zavod državni.
Ali sa koliko ljubavi, sa koliko Intere-i sovanja I dobre volje kral evska vlada pra-; ti rad i napredak ovog zavoda, neka bude i dokaz visoka pnžnia koju, prilikom današnje I proslave, Gh?benoj Matici ukazuje Niegovo 1 Veličanstvo Kralj Srba, Hrvata 1 Slovenaca. ' namenlujuć! leđnu svotu novaca kao pomoć ' zi dalje školovanje najboljem ovogodišnjem gjakti muzičaru.
No da bi svojoj pažnji dao I vidnoga znaka. Niegovo Veličanstvo Kralj, na pred-log G. ministra prosvete, izvoleo je, povodom SOgodiŠn'lce. Glazbenu Maticu odlikovati ordenom Sv Save II stepena, a tako-Isto osnivača ove Matice e. Petra Grnselja ordenom Sv. Save III. stepena, a ordenom Sv. Save V stepena gospodu Frana Dren ka, člana osnivača, I Josipa Vedraia, najstarijeg nastavnika Glazbene Mtice.
Ja mislim, Gospoda, da ćemo se toj visokoj pižnjl nnšeg Vladara najbolje odužiti, ako svi za»endno posvetimo naše sile da Glazbenu Maticu — ovaj naš ponosni institut — podignemo na ovu visinu, kola Joj po njezinoj vrednosti I njezinim uspesima već dann«; pripada.
Kao predstavnik g. ministra    prosvete, ja se koristim ovom prilikom da s osobitom simpatijom pozdravim tu zajednicu rada    I ;  Glazbenoj     Matici    zaželim     najlepšu     budućnost.
Nek joj je slava I hvala I
Tajnik Mah kota je podal v Izerp-nem in krasnem poročilu podrobno sll-j ko o ktiltumem delovanju Glasbene Ma-i tiče od dneva ustanovitve do današnjih dni.
Pri slučajnostih je predsednik    dr. Vladimir Ravnihar predlagal, da izvoli j Gfasbena Matica za častnega člana rav-nate'ia Mateja ffnbađa.   Navzoči so ta predio? pozdravili z viharnimi ovacifa-mi velezaslužnemu   ravnatelju   Hubadu. V imenu Zveze pevskih druStev ;e nje predsednik dr. Anton Švfgeti Cestftal i niasbeni Matici, najrlašujoč med drugim, j da je Glasbena Matica na kulturnem po-! Iju vsem prava matica, j         Nato    je    predsednik    dr. Vladimir
Ravnfhar prečitnl  razne  brzofavne če-stitVe fn pozdravna pisma.    Omen'al je brzojavke   ministra  prosvete,   ministra I za  socijalno  oolitiko,  zbora  moravskfh ! učiteljev, da!*'e brzoitvke iz vseh krajev I države od severa in do juga, vzhoda in zapad*. Omen^al <e brzoiavke In pisma, I Vi so j;h poMnlj c:a  Danica Hr?«*iČeva iz !  Beograda, častni član Anton Forster \z ! NoA'Cffa me«:ta. Častni član Pran Serafin j Vifhar iz Znjrreba  kakor tuđi pozdravno ! p;smo dr. [vann TavčarJa    in    soproge ] Franje TavčaHeve.   Vse pozdrave    so i zborovaici vzeli z viharnim ploskanjem I na znanie.
I        Ob 12.30 je bilo svečano zborovanje ! zaključeno.
SLAVNOSTTN KOM^Z V FILHARMO-NICNI DVORANI.
Včerajšnje prireditve Glasbene Matice je zaključi] slavnostni komerz v okusno z zelen-em in vcncl ozaljSani dvorani Filhar-moničnefca druStva. Na odru, kjer je v sredini stal kip Ni. Veličanstva, je bila name-Sčena godba dravske divizije. Ob straneh sta viseli krasni, moistru Hubadu pri vče-rajšnjem koncertu poklonienl dip'omi pev-ske^a zbora »Gtasbene Matice«, ki ju je z mo'strsko dovrSenostjo napravil profesor Kopač v Kranju. Vrsto napitnic je otvoril predsednik »Glasbene Matice« dr. Ravni-b a r, ki je naslikal pomen »Glasbene Matice«, oćrtal njeno kulturno delo ter nazdra-vil navzočim hrvatskim in srbskhn gostom. V Imenu pokrajinske vlade je govoril Sef oddclka za uk in bogočastje dr. Fran Ska-berne. Cestitajoč »Gfasbeni A'.aflcl« k nje-nemu jubileju je izrazil svojo toplo željo, da bi se jl predvsem čim najpreje izpolnila želja, da prevzame država njen konservatorj v svojo oskrbo. V Imenu hrvatskega pev-skega društva »Kolac Je govoril, navdušeno pozdravljen, g. Debelak. V imenu Ceske Obce In kolonije v Ljubljani je čestltal Glas-beni Matici« vseučiliškl profesor dr. Kasa I, Izrazujoč nado. da bi Glasbena Matica čim najpreje poletela tudl v zlato Pra-go. V imenu Zveze slovenskih pevskih druStev je govoril njen predsednik đr. § v I -teli. poudarjajoč potrebo, da se osnuje Zveza jugoslovenskih pevskih dru-Sev. V imenu mariborske podružnice GUs-bene Matice je izrazil tople čestitke Glas-benl Matici župnik A r n u S. V Imenu Hr-vatskega pevskega udruženja »Lisinskl« je govoril njega podpredsednlk K a v č i č, poudarjajoč, da bi takoj izglnMI vsl politični spori, ako bi vsl delovall na kulturnem po~ 1 Uu tako kakor Olasbena Matica, lag. S t a a-
k o v i ć kot zastopnik    pevskesa    društva . »Stanković«   v  Beogradu  je,   viliarno    po- j zdravi.en, poudar.al, da stoji Glazbena Ma- j tica na čelu vscli jugoslovansKih ^hbbcnih . društev. Ob navduSenem pioskanju je preči-tal nato pismn,  v ka ter cm  imenuje druš:vo »Stanković«   v   Deogradu  Glasb.  Matico  za svojega  častnega  člana.       V   imenu   mesta Ljubljane je sporočil teple Čestitke Ulasbeni Matici k n;enemu jubileju magistratni ravnatelj   dr.   Milutin   Z a r n 1 k.     Predsednik »Slavca«  D r a ž i 1  je  napil  dr.  Ravniliarju   ; kot  sedanjemu  predsedniku  in  sinu  ustano   i vitelja Glasbene  Matice  in  njenega  25letne-ga   predsednika. Tajnik  Mahkota  je  iz-ročil česiitke  v  imenu  pevcev  in  pevk  iz j zasužn.enega ozemlja. Končno sta govorila  ' $e  ravnatelj   Matej   Hubad,  od   vsch   na-  i vdušeno   pozdravljen,   in   predsednik   Glas-  . bene Matice v  Mariboru  Oskar Dev. Prvi   • je podal kos zgodovtne Glasbene Matice in  i slikal  njeno  naporno delovanje,    ki    je    iz skromnih  početkov  ustvarilo sedanj cveto-či zavod GJasbcne Matice, drugi pa je ome-njal med drugim tuđi zaslužno delo na glas-benem  polju  dr Gojmir  Kreka.  Koncem  ko-merza   je   nastopil   pod   vodstvom     mojstra Kubada Se  pevski zbor ter zapcl već krasnih narodnih pcsml.
Proslava kraljevega rojstnega i dne v Ljubljani.
Rojstni dan Njeg. Veličanstva kralja Aleksandra I. je Ljubljana   proslavila kar  najdostojnejše. Z vseh javnih in privatnih poslopij  so p!apo!ale    čr- ! žavne  in  narodne  zastave.    Tuđi    na I vseh tujih konzulatih    so bile razobe- i šene  zastave  tukaj  zastopanih  držav. j Na Gradu je bilo v soboto zvečer in ne-deljo  dopoldne oddanih    21   topovskih strelov. V stolnici je vladika dr. Bona-ventura Jeglič imel poleg zahvalne ma- ! še slovesni »Te deum«, ki so se ga ude- j ležili pokrajinski    namestnik    g    .Ivan Hribar, nadalje zastopniki vseh civilnih in vojaških oblasti    in    mnogo?tevilno občinstvo. Na koru je sviral popolni or-kester dravske godbe.    Pred  cerkvijo je bila vojaška parada. V vojašnici vojvode Mišica je v pravoslavni kapeli da-roval  prota   Dimitnje     Janković   ob  9.  ' slovesno zahvalno s!u7bo bo?jo, katere so se Istotako udeležMfi    mnoro^tevilni ! zastopniki vseh oblastij.    Ob  10. se je 1 vršila zahvalna masa v protestantovski ! cerkvi na Oo^posvetski cesti. Ob 13. je 1 bil v stekleni  dvorani    v!ađne    palače s^avnosten banket, katere^a 50 se ude-ležili  načVniki   oblasti,   kon^u^mi   kor In zastopniki raznih korporacij. Na banketu je imel g. pokrsj'nskt    namestnik Ivan  Hribar ta-le nagovor:
»Postanek naše države je bil plod re-voluc;je ln evolucije.                                     j
Na   Kosovem   polja   premazana   Srbija ni  te  svoje  narodne  nesreče  nikdar poza-bila.  Stoletja  se  Je  pripravljala,  da  zbriše madež kosovske katastrofe iz  knjige svoje zgodovine.   Po   posameznih,   tekom   stcletij   i poizkuSenih  a  ne  uspelih  akcijah  lokalnega  i pomena  je  priSlo  ped   Crnim   Jurijem,  ute-  ! mcljiteljcm naše naredne dinastije, do več- j jega.   primerno   oreanizovanega   cborožene-  j ga pokreta, ki je imel uspeh. Ta oborozeni pekret   Je   bila   revolucija.   Ona   je   prinesla srbskcmu  narodu  delno   svobodo   in   neod-visnost
Na tem temelju je gradila kneževina In ka«ncje kraljevina Srbija dalje in postala '. je v drbi bosanske rkupacije ?n kasneje, ko se je začela balkanska vojna, krepka, dasi mala država, ki Je vzbujala v svetu spo-Stovanje in občudovanje. To je storila evolucija.
Ml Slovenci In rTrvatje smo zrlf polnl nad na posestr'mo Srbijo. Od nje Je velo k nam nrkaj tnplejra, nekaj očarljiveca, kar je s čutill IJubezni napolnjevalo na^a srca. Vedcli smo — vsaj mnojji med namf, ki smo verovall v bo?jo pravičnost — da mora pritl. česar so bile naSe dti§e polne. Tn pripravljali smo se na to, budili smo narod, uccpljcvali mu. naj si je nas preJSnJa državna oblast Se tako ovirala, spoznanje. To je bila, gospoda mnjaf evolucija.             I
Ko pa Je došel  željno pri?akrvani tre- 1 mitek,    tedaj so   srca vseh    Slovencev    in j ffrvatov brez razlke strank in brez  razli-  j ke stanu in starosti, bila napolnjcna samo cne misli po svrbedi in neodvisnosti. To je bila,  dragi  bratje,   revolucija,  katere  vrhu-nec je dne 1. decembra 1918. izzvcnel v — ; legitimnost,  kateri  je  pa   sele  vidovdanska ; ustava dala trdno podlago.                   ••        !
In  od   1   .decembra   1918.   stojimo  pod  ! modrim vladanjem in krepko zaščito dinastije  Karadjordjevićcv.
Božja volja je sicer hotela, đa Je kralj Peter, početnik velike drbe kraljevine Srbije, odšcl k manem svojih prednkov, a ostala nam je uteha v Niegovcm junaškem sinu, ki je Že cd začetka svetovne vojne vodil usodo kraljevine Srbije in je stopil ob j smrti očetovl na prestol na5e ujedinjene kraljevine .
Gospoda moja,    po    pravici    smatralo IJudJe dandanes Ie ono državo srečno, kJer sta vladar in narod v neprestanem medse-bojnem stiku in kjer vlada med njima pol- I no soglasje  glede velikih  državnih proble- j mov.   Mi   državljani  kraljevine  Srhov,  Hr-vatov in Slovencev smo v tem srečnem po-  j ložaj«. Na? kralj Je konstltucljonelcn vladar v nalboM^em pomenu besede. On Je vesten lzpolnjevalec narodne volje .
A s tem nečem reci, da samo In>olnje-valec. Ne, on Je narodu tud! svetovalec in voditelj; a njegovi sveti In nletrovo vodstvo ne odbijajo, temveč pridobivalo. Evo rakal danes Iz src vseh državljanov Sirom prostrane na*e domovine od Triglava do Dojrana in od Visa do Timska kipe vroče felje k nebu za zdravje, dolcro življenje in srečo tega vi a dar ja In prejasne nie^ove rodbine.
Posebno  mi  Slovenci    imamo    vzroka I dovolj, da 35-Li rojb.ni dan Njjgovcsa Ve-'• ličanbtva  Kraija  praznujem ) kar  najsveća-nejie,  V^icd kruteza udarca usoJc, ni nam JSiCer  b.Io  mogoče   us;cl;č;;i  j;a  —  Kakor smo si  to  1. decembra  191S.    še    raduitno cbcčali  —  po  starodavnem   ebredu  na  Go-spcsvetSKcm polju; a ustoličili sm 1 ga zato na   presiolu  ljubczni   v   svojih  srcih.
Da, on  je  nas!   Pckazal   je  to  najIepSa i In   naislovcsnejšc   takrat,    ko  ie   takoj    po j svGJi  p-ircki s prejasno svojo nevesto, na-šo Kralji-o, prihiicl med nas, na divni naS, od pesnikov teli opevani in od slikarjev teli proslavljeni   Blcd.   Sirom   vse   Slovenije   J© i  podvzcnial   cd   tcd   izlete,  tako  da  se  lahko i  reče,  da   pozna   divno  našo   ožjo   domovino !  do   zadnjeza  kotiCka.   Na   teh   Izlctih   je   pa j tuđi   rad  in  s  posebnim   zadovoljstvom  ob-i čeval z na$im dobrim narrdom in zopet lah-| ko   rečem,  da   je   s  svojo  kritično prezira-vestjo  prodrl v najtajnejše kotičke naredo-ve  psihe.
Vem zatorej, da mi r.ikdo ne bode uzo* varjal, ako danes v imenu slovcnskega naroda, v imenu Vas vseh, gospoda, in v imenu svojem, želeč, da d< živi Še mnogo proslav svojega rrjstncca dne, vzklikncm: Njegovo Veličanstvo na? narodni Kralj !  Aleksnnder  I.   živio,  živio,  živio!«
Vsi prisotni so se dvijcniH s sede-žcv in se navdušeno pridružili ovacij! kralju. Godba je zaigrala narodno himno »Hože pravde«.
Zvečer je priredil oficirski zbor V i veliki dvorani »Kazine« v proslavo i roj^fnejra dne Njcffovejja Veličanstva j svcčanoFtno zabavo, o poteku katere i pa ne moremo poročati, ker nismo dobili povablla.
V  dram^kem     pledn^išJu     Je    M!ai s1a\rrto«:fna  predstava   »Kra^j  no.  HetaJ-novi- in v opernem pa --Pastorka Jcnu-' fa«.  Pred   pričetkom  predstave je  ko-| dba  zaigrala    državno    himno    »Hože I pravde«, ki jo je občinstvo stoje posiu-Salo.________________________________
Gla^b^n? veznik.
—  Spored produkcije golencev  konser» '  vaterija Glasbene Matice  v Ljubljani, kl sa !  vrši danes v trrck dne 19. t. m. ob 8. zve-;  čer v dvorani Fi!h?.rmoni:e na K^nj;resnem I  trgu, je sledeči:   1.) Schubert:  Sonntine  op. j  137. št.  1  za gosti. Igra Pfeifer Le-^n    (šola j  prof. J. Sbisa, IV.  prip.  razred). 2.)  a)  Ru-j  binsteln:   B'Mči  se   rosa:   b)   Becker:   Po-I  mladni čas. Samnspeva. poje Olga Korerrak
(šola pref. \Vistingh:a:sen, II. r. viS. skup.) 3.) 5lft: Andnntino za gosil. Tgra Je-mol A1-bert   (Šola   prof.   Vedraia,   II.   r.   niž.   skup.^ 4.)   a)   Rachmaninov:   Eleg"a,   b)   Bortkija-wicz: Nevihta,  Igra na k'^virju Anton Rav-nik (§ola prof. J. Ravnika, II. r. viš. skup.) 5.)  a)  Rachmanlnov:  Odlomk! Iz A.  Musse, : b) Rachmaninov: Tu je krasno. Samrspcva, •  poje   Gaj   Slava   (5ola   prof.   \\Tistln£hausen, II. r. v'š. sktip.). 6.) \fiotti: Koncert za gosll, gt. 23. igra  Rupelj Karei  (§ola prof. J. Slal-sa, I. r. niž. skup.).      7.) Chopin: Baladi v j g-molu. igra na Uaviru Potočnik Nilka (§0 j la prrf. J.  Ravnika, II. r. v!5. skup.). 8.)  a) j Ravnlk: V razkošni  sreči:   b)  \Veber:  Arl-S ja Maksa Iz opere »Čarostelec«, snmospeva, I p:>je   Banovec   Svetozar   (šola   prof.   Sovil-j skega,  I. r. viš skup.). 9.)  a) Skerjanc: VI-!  zl?a, b)  §ker;anc:  Jesenska pesem, c)  Pav-j  č!č:   2en?ica.   Samospevf.   roje   Slavka   Sax (šola prof. Wisting:hausen, II. r. v:š. skup.). 10.) Novak: Manfred. Balada za klavir. Igra na  Klaviru   Jadvfga  Po/cnel   (šola  prof.  J, j  Ravnika, III. r. viš. skup.). 11.) \\'cber: Tro-1  spev  iz  opere  »Carostrelec«.    Pojo:   Kore-n:ak   Olga.   Kocuvan     FranĆiška,     Banovec Sverozar  (Šola  prof.  VVistinghausen). Vstop prosti, pobiraio se Ie prostovol'ni prispevki za kritje stroškov, oziroma v dar Glasbcnl Matici. Ravnate!:stvo vabi v prvi vrsti sta-rlšf   go:en?ev  in  pa  ostalo  jrhsbo    Ijubivo obvinstvn. Znčetek ob 8. zvečer,
—  E. Ađamlč:    10 moških   ln   mc&in?h zborov. Za  Božič je   izšla  Krasna  glasbena edicija:  10 mošk.h ln mešanih zborov Emila Adamiča na  narodna besedila iz Strekljcve zbirke. Naša društva vedno tarnajo, da jim manjka melodioznih,    pevnih    in   nctcžkih zborov.  Zbori   po  dežcll  dostikrat   ne   raz-
I po!agajo s prvovrstnim  in  izvežbanim   gla-J  sovnim materijalom, za to bodo teh Adami-I čevih   moških   in   ženskih   zborov   zelo   ve-j seli.  Zb'rko  krasi  zelo   pnsrečena  naslovna slika akademskega slikarja M. Gasparija. Ta edLija je pač najlepše darilo za BožiČ    za ljubitelje  giasbe,  za   naše   pevce  in  pevke. Zbirko je založila in Izdala Zvczna knjigar-;  na, ki spre'ema in razpoši'ja izdao.      Cena j  10 D. Dobi se po vsch kn'i^arnali.
Narodna odbrana.
—   Tekmovarje   podružnic   Ju^oslovet*-«ke   Matice.   Vcčina   podružnic   J.   M.  52  ▼ polni   meri   zaveda   prcvzetih   dclžnosti   ter s  hvalevredno  vnemo  tckmujcio  za  prvenstvo.    Lani   je   izkazala   največ    dohodkov mariborska  podružnica,  letos  pa  vse  kaže,
I da bo imela prvenstvo podružnica v Mur-ski Scboti, ki ie že do avgusta poklala sko-raj 18.000 dinarjev. Ako se pomisli, da Jo do prevrata bila ondotnemu prcb'valstvu naredna zavednost popolncma tuja, moramo tembolj občiidovati vztrajnrst prisclje-nega uradništva in učitcljstva. V priznanje in- vzpodbudo vsem podružnicam bo po trebno, da prkrajinski rdb-ir cb zaključku leta cbclrdani v časonislh primerjnlni pregled o lanskih in IctoSnjih prispevkih vsch svojih  podrn?n?c.
OBSOJEM  FRANCOSKI   POSLANCI-KOMUMSTL
— Pariz, 14. decembra (Havas). Ka-zensVi senat je obsodil poslance Cachl-na, Va'llanta in Coutimerja, kakor tuđi publicista Perija na šest mesecev ječe in contumatiam. ker so nagovarjali vo^ < jake k subordinaciji,                                 i
Stran 4
•S I   O V r N S K I     N \ P on.    fin;-   !^   decembra   1922,
.--,.     -7
Mm.
REPERTOAR   NARODNEOA  GLEDA-LISCA V LJUBLJANI.
DRAMA.
Pontdenefc, 18 .dec.: Ploha. Red D. Torek 19. dec. Znprto Sreda 20. dec. Živi mrtvec    Red E. Cetrtek 21. dec   Kralj   ni    BetajnovI Red   B.
Petek    22. dec.    Svatba    Krečlnskec* i^cd    E
Scboto 23. dec Idijot. ZaČetek ob pol 8. Red   C. Nedeija 24. dec Zaprta
OPERA:
Pone'đ»t]ck, 18. dec: Zaprta. Torck 19. dec. Zaprto. Sreda 20. dec. Mefis:ofcles Red A Ceirtek 21. dec. M. Butterf1y. gostovanje cospe Ade Poljakove.   Red C Petek 22. dec. Mefistofeles. Red B. Sobota 23. dec SeviliskI brivec   Red D Nedeija 24. dec. Zaprto. •    •    •
—  Klefistofcfes. V sređo, dne 20. đec. se rr£i v opernem jledališču premlera zname-aite opere »Mefis'ofeTesc, katero Ie zložii !n po I. In II. delu Gcethejsvega Fausta splsal Arrfso Bolto. Operrr sesto'a Iz prologa. 5tl-rlh de.toni i več spremembami  In  epiloga. Mnrgareto poje zna Zikova.    Heleno    gna Thalereva, Martn in PantaVsn ena Sfiliso-|evaf fausta  £.  Š'menc,    Mefistofelesa    g. Z&they, Warneria in Kereusa *. BratiiŠ. Dirigira in režira cperni ravnatelj o. Rukavl-sa. Dekor?c!:e je Izdelai g. Skmžny.
— Francosfra umetnlškn razsrava t Pra-ft Češka umetnika dr. Ncbesky in Flala sta •dpotovala kot eksperta v Pariz, da tam Hbcr*ta materfial za veliko franeosko raz-ttavo 19. in 20. stotet?a, ki se bo vr§ila v Pragi meseca maja 1*523. pod pokroviteljstvom češkoslov-SVe In frnncoske vlade.
—    Nove    lično    knf*e za me5?nnske, srednje In vI3?e razrede osnovnih    Sol    so pravkar iz§le v zalogu JuRoslovanske kn'l-carne v Ljubljani    za    slede Je    predmete: Zsodovlna za meSčanske Sole I. del. Stari in  sredrrl  vek.  Splsal  ravnate!!   Josip  Brl-■ar. Cena 18 D. Knjigo je odobrila pokraMn-ska  uprava  za  Slovenije,  oddleke  za  pro-sveto In vere dne 1. decembra 1922 It. 4648. — II. del te kn:?£e cbsesra novi vek In ve-Ija 18 D. Predodobren?e pokraTinske uprave je izšlo dne 17. JulPa 1922 št. 2755. — Zem-Uenis za srcdn'e Sole I. del.     Spisal M'bn IV'.:. tretji natis priredi! profesor Jožef Kr-žiinik. Cena 18 D.      Pokrajinska uprava Je «dcbrila  kn?lso  dne   1.  decembra   1922  St. 4648. — Francoska vadnica II. lctnfk. Spisal 4t. Franc Sturm. Velja 36 D. Pokrajinska •prava je odobrila knjigo dne 22, novembra 1922 It. 4BS2.
—  Zločin ▼ Orcivaftj. Roman. Prancoski f!rtsal E. Gaboriau. Založba Zvezne kn;lsar-ae. Str. 246. Cena brošuri 18 D.     »Zločin v Orcivalu« je zelo zanimlv   detektivski   roman, poln napetih đejanj od kraja do kon-ea. kl nam  predoču-e, kam zabredc lahko-miselnf aristokrat, ki nima skrb! za vsakda-iji kruh. Ko je na Iahkomiselni način za-pravll svoje ogromno premoženje, mu za-nibijo  njegove lepe  konje, krasno opravo, palačo  v Parizu  ter  velikansko    posestvo, iabrede v najhujšo bedo ter strada in tava brez strehe, obupan okrog, dokler se ga ne os mili prijatelj Izza Solskih dni In ga vzame k sebi na svoie veleposestvo.  Grol pa, ki siti  je  lahkomiselnost  v  krvi,  Je   ostal   isti Iahkoživec kakor je bil poprej ter uničl   v i »hvalo za vso izkazano dobroto rodbinsko srečo svojemu  pri.atelju — rešitelju, kl pa se radi teza upravićeno kruto maščuje nad Bilm   in  nad  svojo   nezvesto   Ženo.   Roman čigar jezik  in slog je prvovrsten, bo nudi Sltateiiu  obilo  lepega  užitka  ter  ga občin-srtvu toplo priporočamo v nakup.
—  Na3j tehniška fakulteta. Publikacija ahni^ke  akademske omladine  je  izšla dne !.  decembra  kot  posebna  §tev;lka    revije *Njiva«,   urejena   po   predsedniku   akadem-skeca  druStva  lugoslovenskih    tehnikov  v Ljubljani,   Dragutinu     FaturJu,   z   naslednjo vsebino: Dragutin Fatur: Uvod in pojasnilo. Slušatelji   rrađbenega   cddclka:     Oradbeni •ddelek. SluSatelji arhitekti: Sola arhltektu-fe. Slušatelji mcntan'stl: Mcntanističnl od-delek.   riuSateil!  geodeti:   Geodetski   odde-Jek. Jo^e Lah. cand. in?.: Pcmen eradbene-?a oddelVa.    Univ. prof.  dr.  Karei  Hinter-Fechner:   Okrnjenje  tehničke  fakultete.   Ing. Cirfl Juvan: Vpliv vesti ukinitve raznih od-^elkOT na delo dija§tva- Dr. ing. Alojzij Kral, ■niv. pref.: Problem organizacije  tehniške-ga visekega šolstva. Icg. J. Foerster, univ. pref.:  Ali je graobeni  oddclck  na ljubljanski tehniki petreben, Ing Ladislav Bevc: O Domenu  upravnega  tehnika-  Dr.  Maks  Samce, univ. prof.: Kemijski oddclck univerze ▼ Lji-bljani. Dr. ing. Srečko Ferlančič: Kemijski institut univerze v Ljubljani. Ing.  J. Turk: O važnosti kemijskega oddclka. In*. Leo Novak:  Geodetski  studij  na  tehniških visokih   šolah.  Resolucija  Udruženja  iugo-slovenskih Inžpnjerjev in arhitektov, sekcija  Ljubljana.  DruStvo  za  zgradbo  tehnički fakulteti služećih poslopi]. Fran Jeran: Aka-đemskT  kole?!}.  —  Iz  pubHkaciJe  Je   Jasno razviden   položaj   na5e   tehMSke   fakultete, id  se  razvija  pod  Jako  neugndnlmi  pokoji in Je priSel njen razvoj   v   akuten   stadij vsled    $e    vedno   nerešenejr.a   budj?erneza ypra§anja ljubljanske    univerie.    Imenovanja  profesorjev  se  zavlačuje,    predavanja so le delna. tako da ie vsled par tisng đi-narjev ojfrožen nadaljnl Studij na ljubljanski tehn^kt  cz?r.  univerži.    Merodainl    faktorjl se nanroUaJo, da Ma«ovoijno posvete pažnjo razvoju in obstoiu rltoke lole ir Ljubljani.                                        A. Đ. J. T.
—  Koncert. Od danet ntprej rsako gredo,  soboto   m  nedeljo  koncert  salonske** orkestra ▼ kavarn! »TratnfVc na Sv. Petra cestf Ht. 2*. ZaCetek nb pol 21. do pol i. ure ♦ojjpip  -as  *t  lAin^ojodjJd   onqatod  *nđ
—  Ćevlja ta timsko rrtm*, moCni, to* lovce itdM se debe na jtlavni zalofl tovara Peter Kozina & Ko.,   LJubHant.    BrtI J& Kupujte lib. 4oWw it MiPSII traiie
Dnevne vesti.
V Lmbuani. dru 18. decembra 19221
—  Kraljevo darllo. Nj. Vel kralj Aleksander  je  nakazal  sobojevniku pok. kralja Petra    Osvobodltt lja g. Viktorju M e r 1 a k u kot božično darllo znesek 1000 dinarjev.
—  Klerikalni eksodus. Prijatelj na-legra lista nam piSe: Va5e poročilo pod tem naslovom n i povsem točno. Kleri-kalci so ob razdeljevanju podpor zahte-vali, da se podeli večji   znesek   njihovi strankarskl organizaciji  »Juzoslovanski obrtni zadrugl«. kl, kakor znano, vzdr-žuje izza zadnjih volitev znanejja »Jug. obrtnika«.  Zbornični  svetnlk   Zadra-v e c se je pa v predpoldanskem posve-tovanju združenih odsekov in ravnotako v popoldanski plenarni seji postavil zo-per to, utemeljujoč svoje stališče s tem, da je do vol J. če zbornica podpira    ob-stoječe ob^'šatorne zvere obrtnih    zadrtih v Liubliani in v Celiu, ki stoje v svojem   detovonta   popolnoma     rzven
strank. Podpirati strartkarske prosto-voljne obrtne zdmŽ'tve bilo bi proti načelom trgovske in obrtne zbornice in bi ražen t?£a pd nepotrebnim obteževalo nje blasatno.
—  Diskusija   O   WJ»?rtn lcarensir^^a
7?.!von?Tca. To sre.io, dre 20. decembra, bn predav«! na se«^anku dni§tva *Prxv-ri'V« £^*p^d đvomi svetnfk dr. MUan ?kerl»: »N^5rt ka^^^^^e^Ji za'rco"^« In pro?re*^o pravo.« D:«V«si»a se xr$\, kakor običajno, ob pol 5. uri popoldne v pravosodnl palači 5t. 70.
—  Prelskava pri direkciji drž. že-leznlc v Zagrebu. Pisejo nam iz zanes-Ijivejra vira:    »Preiskava pri  direkciji državnih železnic v Zagrebu se nadaTju-je« je bil naslov nedavno neke notice v »Jutru«, katere oblika je Jasno kazala tendenco  Skodovati  inž.  Klodiču.  »Jutro« je paČ zopet enkrat nasedlo svo-j'm znanim    informntorjem,    ki se že straSno veselijo morebitnih osebnih koristi   in   uresničenja  Častihlepnih  načr-tov, ki jih jim baje omosuče afera v direkciji. Prav gotovo zanima javnost, kaj je prav za prav na tej aferi. Neki uradnik v direkciji    je začel    pisati v »Pofrretu« proti  direktorju  Franjiću  in nekaterim vi§j;m nradnikom zaradi na-vadnih nerednosti pri nakupu materijala. Povsod v Evropi bi bilo dotično mini-strstvo v takem slučaju reklo, ti  >Po-kret«, povej ime pisca, potem preiščem stvar, na anonimne klevete pa nid ne dam in piSi, kar hoćeš, ker dmgače rusim disciplino in avtoriteto. Ministrstvo pa ni storilo tako, ampak je odredbo kar na pod*agi teh  anonimnih    klevet preiskavo! To se je zgodilo danes direkciji,  jutri   se labko  ćojrodi  kakemu drugemu uradu tuđi v Sloveniji ali kje drugje.    Ražen tega pa je pisal  »Pokret« istocasno tuđi proti generalnemu direktorju Ilicu,    in še vse    drugačne stvari, ali nje?a se ni razrešilo službe In vzelo v preiskavo. 2e to je značilno in ne potrebuje komentarja. Sicer pa direktor FranjiĆ ni  suspendiran, ampak Ie razrešen službe za časa preiskave s pojasnilom, da to nikakor ni kazensko, ker dobiva vse svoje redne dohodke, ampak da je to le mera proti eventualnim očitkom, da bi mogel on uplivati na potek preiskave, ako bi bil v službi. Vse pravice in dolžnosti direktorja so prenesena za Čas preiskave na podravna-telja Klodiča. Predmet preiskave pa so liferacije »Industrijskega in trgovskega d. društva«, potem tvrdke »Hrvatsko d. društvo za trgovinu željezom« in tvrdke Kiseljak. V prvi zadevi je fe dognano, da se ni zgodila niti najmanjša nered nost; kar se tiče tretje afere, ta ne zadene omenjenih oseb, ker  nišo bile takrat le v službi v Zagrebu,    ampak druge, ako Je sploh kaj na tem. Kar se tiče glavne  zadeve s  Hrvatskim  društvom za trgovinu željezom. Je že toliko kakor dognano, da ostanejo le ne-katere formalnosti za razčiščenje. Kdor pozna naS zakon o računovodstvu, ta ve, da bi morali   malone   v$l   vodilni uradniki drž.  železnic od  Skoplja    do Jesenic v ječo, ako bi se hoteli res držati suhe Črke zakona. Na eni strani ne-zadostni budžet In še črtanj© postavk v tem skromnem budžetu (leta 1920 do 1922) ter kanibalsko neokreten zakon, na drugi strani pa zahteva, naj promet funkcionira. Ako bi se hotele držati te-ra zakona, bi naše železnice sploh že davno popolnoma   stale in   razpadlel Ako pa prevzame knk uradnik — pro-sfmo z znanjem minisrrstva! — ▼ prid đržavijanov Iz ttz* protis^ovja sledečo odgovornost naše, mu pretl preiskava in bog zna kaj Se vse*   in to samo na podlagi tnonimnega obrekovanja v Javnosti! Take so rtzmere In tak Je naš režim danes. Ako trt le ta stvarnost, mora se vse dotične urednike direkcije reliti vsake krivde In Jih povrh ie pohvaliti: tko rre pi za politiko, osebno-stl hi konstruiranje krivde na prometni mizeriji nt vsak način (hrvatski   Zagreb), potem seveda posledlce preiskave le nišo znane. Omenjamo le, da so
! dotični uradniki direkcije vložili UkoJ Itožbo proti ^Pokretu* »uradi   obrcko-
vanja in žaljenja časti O zadevi borno ie poročali.
— Službeni jubilej. V sredo 20. t. m. praznuje gospođ France Kodelja, ljubljanske mestne elektrarne montćr,   25-letnico, odkar je v mestni službi.   Na-stavil ga je bivši ljubljanski župan, go-spod Ivan Hribar, rekoč mu:    »Vendar sem dobil  Janeza monterja-Slovenca«. Ves Čas opravlja z redko vnemo svoj posel v zdravju in Čil^sti in z Ijubeznjivo potrpežljivostio.  Jubilantu — ki je mi-mogrede  omenjeno  tuđi  že  nad  20  let zvest naročnik našega lista — lzrekamo svoje iskrene Čestitke z željo, da ostane 5e d^lgo obranjen mestu in nam. Naši čestitki se gotovo pridružio tuđi njegovi številn! znanci in prijatelji! Se mnogo let!                                               K—
—  !nfenfer?kl Irplt t fzvrstnfm tispehorn »e pn1o?i! dne 14. t. m. na visoki Soli 7* po-I'edelsfvo, SMtnarstvn in kulturno tehniko na Dunaiu e. Frinio U 1 č a r.
—  Osehna vest. Nai rofalc  g. dr. Tomo Tollazzl le povišnn v sekretarfa I. kh-se  pri  r>otran'fm   ministrstvu  v   Benjjrpclu.
—  Štrafk Krčevariev proti sloven-skemu pr>iiVu v Solah se !zvafa s tf*m, da nnčefo kupovati otroVom ^ovrnskih SoUJrih krj'cr. Knko naj potem dovoza r^'telj u<-p^ho? DoVma ^o to ?<* r^cT^-d!ce    ^''forairovejra     raznarodnvnnia, Vrr je d?|al slovenskim otrn^nm brez-P^aČno nele v^<* ?o^ske potreb??ir»e. t<*m-vrč  tvn  oMHm  ?n  lro*:Mo.  Vi^ii   ?o»skl svet n^J b! za take SoTe enostavro na-ročil  Solske  kn.iitre  na   račun     krajnih Mskm svetov. Sploh bo treba za rnrodno  tičifel.ish'o   na   Kočev«;krm   dovoMtl izjempo stanje, kakor sploh za obmej-ne kra.ie.
—   VrlfaM   Tti*«v«t:»v?fe.  r>n'*fnt|ra  ffi^-a »Ve!!aki   Ju*oslavrJe«  Je prva  domaCa  Ira vobče  In  vzsrojevalnejra  pom*»na  za  mlndo In staro. V snloSnctn «e Ijrra kr»t rnani »lot-
to« s to razliko, da se namesto Stevilk kll-če}o imena vellrkov. kl so ta slikali o^na-če^a. Tišti Ijtralec, kl Ima na svoj! tablici od«ovari*joče rkence, preCIta Klasno živ-IJenjepisne točke tam napisane, potem pa okence s sliko prkrHe. Na ta način se nauče Igrale! kratkre-a ?Tv!terJen!sa na?lh slavnih mof In tiidi nHh podobe lim ostanejo traino v sTv>mfnu. Si'karska oprema Je delo aka-demičnesra slikaria Maksima Gasparija. Cena 35 Din. Debi se v prodajalni Umet prop. Sodna ni. 5t. 5., kakor tuđi v knjigarnah in cal. trgovi lah.
—   Podnk   potnikom   ▼   Inozemstvo   ali
carfnske brldkosH. Davno pred priSekom svetovne vo?ne sem prl§e! v posest malena kovčka, ki me Je že neStetokrat spremlial na mnoKOterih mojih popotovanjlh. Starost in obnošenost se mu poznata na vseh kon-cih In kralfh, na zunanTI nič mani nejro na notrnnifh de!ih. NI se mi tedaj niti sanialo, da bi se modo kedaj In kfe v to starfno zallubitl pazlilvo oko carlnfka. Todn CIovek obraća, carinik pa obrne! Zgodilo se le namreč, da sem se pred približno tremi tedni vračal seveda z zvestim »vojim spremljevalcem — kovčekom zopet s poto-vanja. PrtSel sem vesel do na§e meje. Tu pa se oko carinarja zagleda vanj, vktiub vsej očividnl veliki starosti njegovi! Radi pomanjkanja »ulaznega uverenja« prime ga za raztrgana ušesa ter ga odvede s sebo). Ječal je potem revež tri tedne zaprt pod sila težkim ključem. Mnogo se Je zanj govorilo, na vse Jiačlne tolmaCHo ntegovo nedolžnost — a vse zastonjf Konečno se mi Je zvellklm naporom posrećilo s pomočio pridobljcnega »uvoznega uverenja« Izvoje-vatl tej siroti zopet svobodo. Toda Čujte 1 Stroškl zapora daleko presegajo njegovo faktićno vrednost Zategadel) na) si to zgodbo prebere vsakdo, ki In predno odhaja v inozemstvo. Sodržavljanl pazite, da pred odliodom iz domovine preskrbite za svolo dobro ali že tudl starikavo prtljago potrebno potrdilo. V nasprotnem slučaju doživite lahko isto skoraj neverjetno zgodbo kakor sem Jo đoilvel laz in 010J ljubi stari kovčeg.
—  Razpfsane pošte.   Razpisana je odpravniška služba   v Brusnlcah,   Do-brovniku v   Prekmurju,   Smarjetl   pri Novem mestu ter v Framu. Proinje Je vložiti v teku treh tednov.
—  Nov« brzojavna zveza Zagreb— L|ifbl|ana.   Nova   brzojavna   zveza   iz Ljubljane   v   Zagreb   *re Cez Trebnje, Sent JanŽ in Sevnico. Imenovana nape-ljava ima tri mm debelo bronasto   žico ter Je zgrajena za mednarodni   promet
—  Mezdno Blbasle. Prelell smo la prh občtijemo: Društvo odvetnfSklh    In    notar-sklh uradnlkov sa obsef SHS s sedežem v Mariboru ie na občnem zboru dne 10. decembra  1922 ob veliki    udeležbl    »oglasno sklenilo, da se Imalo % ozirom na veliav-nost novih tarlfov plače uradništvu tvišatl ta 100%. Ker ao nekaterl lefi s 30. novembrom 1922 tvojemu uradniSrvu ie Izplačali 50% novlika. te }e  sklenilo. da na)  tuđi ostali lefl tledljo temu vtfledu ter o Dotiču 1922 Izplačajo uradniitvu ie priman i kljaj do 50% poviška. Od novega leta  1923 naprej isplačuje se 100% povliek onih plač, ozlro-ma službenih prejemkor, katere je uradništ-to dobivalo Izptačane zadoJK pred veljav-nostlo novih tarltor, to |a dae 1. oktobra 1922. Urtdnllrvo it prepričano, da bodo vsl totpodlt lefl ta pravični sklep brei ntdal)-nega potajanja   In   mučnega   dokazovanjt spreJtll ta odobrili, ker leži itak na dlinl upravlčenost Mhtevatilh povilkov, kl to ie v besedll« aovlh tartfov ntemellenl 9 tem| poviikl le vlsokost predvolalb pUč ai do-stieaa. — Odbor.
—  RaHtrleaJe awtta ob DavaJsM eeetl bi po UubUanskeai poU«. Med tenu ko tlja X netlu no nnoglk ulkaa la ob rasnih ce-
stah Se nezaridana prnznota In nnprnvlja zlas;i na tu;ega cjjazovj.ja zelo ii;.ićcn vii.s. so se temu nasprcii v preteklih dveh letiii jele gradili stavbe oko!i in okoli n.tsta. Du-st še A^irie ni napolnjeno, so se jela f.e ctl-kiip*vati zemliš-a Kot stavbni prostori tuđi ob Dunajski cesti in po Ljubi anskem polju in tako \fuimo danes na teli trainoznih tleh zerajenih že šest tlo deiet čednih stavb, pritličnih in eno- ter dvonc.'istrcpr.I!i. Seveda segajo nekutere teli n.viii zgradb zc Čez mestni pomerij, pa inajo to prak'ilno stran, <3a so zgrajene tj veliki cesii, blizu vodovi dne nap^l.ave, na suliem svetu In svetlem in zraCncm prostoru. V p»r leiili, če ne prej, bo Ljubljana sc^ulu do Male vaši (Jeii c)  in okoli.e.
— Za odpravo .n premcst'tev tmodn'i-n!c z Ljubljanskoga ptlja so se zaC-.ic o-L-š. ti s pismeniir.i vlosarni pri dr.vhki d.'v!-zi;s!:l (>blasti znova tuđi ckoližt c t.bCine. Rešitcv te zadeve je že zategadelj nujna, ker bi že marsikdo zidal na scverovzhodni strani mesta. ko bi se ne b;.l d::nes ali jutri kake eveniu..!iie eksplozije v tnein ali drt1-£cm teh ob.ektov. Si;cr so ta skladišna danes večinoma prazna, odnosno $ sireli-vom mnio založena, toda za b'i, no oko!i:o vend::rle v slučaju eksplozije, opasni. V tej z:idevi igrata seveda glavno vlo^o flnun!na stran za nove zg;adbe, pa — krrj premc-stiive; ali pa raj bi se ves depo kuncentri-ral v K: n.niku.
—  Kazne ne.r^ode. Antona Krava-njo, delavca v tovarni I.aj'jvic je z.Trab 1 Lotesni jenren za r^ko in rm jo z! -mil. — Poscstnikovcga iir.a Antona Kuckr-ja z Vrhnike je sosedov sin Franc  Je-lovšck porinil s tako silo, da si je Kuc-ler pri padcu zlomil desno rcko.
—   Sc»i7nci?cna!ria  a"eta:*b   v   7a-jrrcbu. ^e uelj ča«a se je d^gajalo v Zagrebu, da je ljudi, ki so prišli na amerl§!;i ' konzulat, v veži rnsovarjal neki elegantni človek in jim izvabljal na zvit način dolarje rckoČ, da iim preskrbi vizum za Ameriko. US'ji jim pa je vedno z d-jnar-jem pri drugih vrat"h konzi^cita. Tako je 9. t. m. osr^i-fa! neko kmetico iz Kam-nika za 137 dnlarjev. Dne 12. t. m. pa je zopet trem žen^kam izvabil 15 dolar je v. Prevarane ženike so stvar prijavite policiji, ki je aretimla kmaln r.ato ele^ant-nega kavaliria v vc:*i konzrlata ko je ravno delal nove »k§ofte«z vizumi. Are-tirani je bil bivši avstri^ki konzul,  se-daj bančni uradnik dr. Manojlovic. Dični gospod dktor je vse svoje nepoštene manipulacije priznal ter je bil oddan sodišču.
—  Za revne nr^ke ainđemnce Izrofiia Je   neimenovana   naši   uprnvi   z?voj   cbleke.
Spomnfte se v tem težkem časti revnih ruskih dijakov. Uprava »SIov. Naroda« sprejema zan'e radevolje vsakovrstna dari-la v blneu ali dennriu.
—  Požari t  diinn'kiTi. Ze!o pn^osto  se pojavliajo požar! v dimnikih v zfmskem času, ko se ?ako veliko kuri in ker so dimne cevi napolniene s sajam!. Te se vžko ter na-stnne požar, kl sam na sebi ni tako nevaren vendnr  zahteva   opreznosti,  ker    nastanejo navidno po  po?nrih v dimnikih podstrešni, stresni  ali pa  sobni  požn^i.  Himnikl  mornio biti  vsai  en  meter  na  okoli  v   podstrešiu prosti vsakih gorljivih predmetov, ter rro-raio  Irneti  povsod    oj:njevarne    vrata,    kl morajo biti vedno  zaprta. Mestni magistrat opozarja posestntke hi§, da mora ime:i vsak dlmnikarsko knjižico,  v  katero  mora  dim-nikar natnnčno vptsati dntum, kđai je snažil dimnike.  (Kniižlce  se  dobe   pri  dimniknrski zadrugl.)    Mestni magistrat bo po orgnnfh mestnega   frasflske«ra   urada   natančno   kon-troliral sna?cne dinmlkov. ter vse prestop-ke» najsibodo stor'cni od strani dininfVarjev ali pa od strani hišnega  gospodar'e kazn«v val. Istotako morn;o vsl dirrmikarl rnrnrsnl-tl mestnemu gasllskermi uradu vse nednstat-ke. kl jh opnzijo kadnr  Izvr§u7e;o svoj posel. Tstotako se naj kliče v sinčniu. da pori dimnik vedno le rajonskega dimnikaria in ne j^isllcev.   V   hujŠem   slučaju   Če   ima   dimnik razpoke ali pa če so slaba dimna vrata, da uhniaio plamcnl v podstre5:e ter Je ncvr.r-nost, da se vŽro resnf predmeti, ki so v bli-2In| dlmnika, v Mkcm slučaju Je klicntl ga-sllcc.  da  preprečijo  razvoj   požara.  Mestni fasilski u rad.
—  Dva požara. V soboto zvečer, neka-  | ko okoli 9. ure, je strel z lubranskepa grada naznanil, da gori.      Požarna bramba  je takoj na to odSla na I/ansVo cesto, k?cr ie v hISi 24, last čevljaria Petkovska, Izbruh-nll na podstre$*u ojrenj. OKeni je unlčfl cc!r» podstrcS e.  vendar   j:a   je   požarna   brnmba omcjlia  tako. da  Je hiia  ostala  rep^Skodo-vana. Zgorelo je precej krme in podstreš-nega Inventarfa In 7na5a Skoda okoli 100.000 kron. Kako Je požar nastat, ni znnno, brž-kone pa je začelo goreti v dimniku, ker je  ; bil preveČ  zastavljcn s krmo. Na  pomoć je  j doSlo rudi Rasilno druStvo z Crne  vaši. —  j Drugi ogenj pa je izbrulinil v nedelio ob 17. uri v  drvarnici v Knpiteljski ulici  11.  Po-klicana požarna brnmba    je    ogenj    kmnlu udušila. Bila Je velika opnsnost, da se vna-tne ćelo poslop'e Škoda ni velika,
—   Italijafiske    surovosti    z    rlclnovint otlein ie redno ni konce. Pred  kritkim so pritirati fašisti v Malem Lošimu na svoj sc-dež  tamka'Snjo  hrvatsko  učiteljico   Marijo Vuković, obkrožilo Jo Je 17 faSistov uinakov In silili so Ji v usta ricinovo olje. Rcva se Je branila, kolikor se je mogla, tako da je vsa krvavela v ustlh pa Je vendar 5a nišo pustili na miru. marveč so jo le prisilili, da Je morala popiti nekoliko olia. Od  razbur-Jetiostl Jn od surovosti faiistov leži bolna. Slava Mussolinljul
—   Smrtna nesreća.     Dclivca  Antona Đertoncelja, zaposlenega pri Km niski  ind:i-strjski družbi na Jesenicah, Je dvigalo stis-nllo Ce« život. S smrtnlmt prškodbaml so ga prepetjall v bolnico, kjer je pa ie drugi dan po itrainlb bolečlnah umri.
Zbirajte znamke za „Jugoslovensko Matico"!
—  N?!>rev?f?-noct.     Vaiencn  A'ct"snnd<?r š'/.bcrt   in   Ji.^-'p   i »iv'ctii,     zl poslena     prt tvrdki  Vc uović  na   Viču,   sta   skušaln   med op-:!danskimi  uratrJ  razlaiiri  neko  svinjeno ccv. ki  ;e bila  tapiljijena  z /vep!or.i. Ccv je eksr't dirala    in    ie    žvcr!o    vajeiuema b:i/iini!o v oči. Pod.U sta se morala v bjl-niuO.
—  Astrahan-hoa Š!rnka, ?e bi'a f7c;vbt!e-na   včcr.ij   v   r.vic! 0   zvečer     cd     Kos;i!ne Keršio v S'ški do Gosp'svetske ceste Š.. 7. Najditelj nai io odda v  brivnki Za.cc, Dj-nijska cesta 12.
—  Kino Tžvri:. Danes v ponedclok  IT. del  pl. sovitega  iiima   »hidijski  grobni  spj-n.eni;\«^
SLL2BOD\JALCI:M V SLOVEMU i:s  DALAiACIJI.
Volltve v »Pokoju uski zavod za m me scene c* v LjuLljam so pred d urini.
Pofcnjninsld zavod, v katerem so obvezno zavaravani zasebni ii deloma juvni (ne državni) n'rr.esčen-ci in kojega elani so tuđi njihovi $1:;-zbnđaJLilci, je em nentno vozna socijalna ustanova, katere namen so osiguranje s ter ost ne prt skrbe in pa pndpore vđnv, sirot, brezposclnih in bolnih name^cencev,
Poknjninski zavod v LjuMjnni, fcojeza deUtkroz se razteza na Sin-verijo in Dalmacijo in ki se bo ver-jetno razširil na ćelo kraljev no, pr>-sedvje zc danes on mm no imovino, k: se bo v p^r let:h povećala na približno pol milijarde kron. Imovino tvrnijo premije, ki jih redno plcčv-jcjo deloma nameMenci, prcdvsem pa nvft sl'-žbodcjcici.
Z zotove sirani se drlj fesa de-lu]e sistematično na to. da priđe co-sp^derstvo v te) velevafnt instituciji v roke cksponcri'ov gotove klike, ki bi imovino znvoda izrahVnla v svoje partizanske    gospodarske na-
mene.
Prof i tem nr.klcpom so se sf1y-žbodajalci združili v ennfno ncpoli-ticv.o pnsnndarsko frontn.
Svarimo shfžhof'afcfee, ^1 r*n nr-eđejo tr^tovim lj"dcm. kl izrnh-Vi^j^P ncln*ormirnnost javnosti, pnđ raznimi ^trokovmmi imeri a^f^'r^h ?a svojo strankarsko fzandiđatno Us to._____________________________
TSOZEMSKE  NOGOMETNE  TFKV*
—  Berlin. 17. dec. Pred 13.000 rIc-dald se je odigrala tekma Severna Nc*ri-čiia : Berlin 4:2.                                 w
__Pr^cra, 17. cice. Tc1<ma za naslov
prvaka CcSke med Sparto in naJTno^-nejšim provinciialnim klubom Kralovc Hradec, je končala z visoko zmago Sparte 7:0.
—  Dunaj. 17. dec. Vcerai so se na popolrioma  zmrzn;enih  i^riščih  odigralo sledeče   prvenstvene   tekme:
\V. A. C. : Rapid 2 : 2, Sportklub : VUmia 1 : 0, Amatcur : Rudi)lfsflr:Kel 3 : 1, Amateurii stojiio sedai s trcn>i tockami na čelu prvcnsivcnc tabele prc-i RapUom. W. A. F. : Hertha 2 : 0. Poraz Hcrtlie je vzbudil senzacijo. Florisdorf :
Siinmerin.c: 4:1.
V prvenstvu drugcRa razreda s*a ^i stala nasproti stara rivala Sbvan in Gcr-mania. Kot znano, ima Slovan prvenstvo 2. razreda v južni skupini Dimaia. Germama pa v severni skupinL Zadnie srečanje je ostalo neodlolcno. Včeraj pa je zmajral Slovan z 1 : 0. Tekmi je prisostvovalo 10.000 gledalcev. •    •    •
—    Porobio o glavni    skupštini    LNP.
prlcbčimo jutri.
•    •    •
—  Na?a fezera. Marst'Vntcrermi ?l^»ven-cti ni  znano,  da  imamo  polec  nnših  divn'h a!pskih Jezer Ble.'skega in Đolilniske^n tu'Il 5e druca takozvana  prcsilitijoc.t  (period-•"> nn)   jezera, VI  nast'pr jo  pfs  velikih  ml'vih v jeseni In spom'ndi. Prcdvsem sta 7in?rr.l-vn med s^'fn'Imi PHninc'-^ lc^cro (P1^*n> pri T?aVe\pu) ?n pn^CcrknlS^o Jezern fjis m, ki  -e ob vcli\i vodi  nnjveČ'e  'czero v ?]f>-ver-i I!  Pos't-dn:e  »evrop-V,- prirodn    č'.v.11€ le'i   ire.l   Javorrik m   12'18   m   in   Sl'vniro 1114 m. komaj 30 minut ućd .Teno od  .r:^a Cerluiice po'c^  žc'cz. pos'.aj.e Rike  .  Turistom i: LiMbljane pripr ročaino sledečo k"m-b"na:i o  izleta:  iz  žq\cz. postaje  Borrvnici (:už.   ž \)   čez   rol.oj:5je   (srstll.   »Cov.  r*) Padež, Oezui ak. Pogurje v Cerknico 3. urs odtod pa v Do'cnjo vas ali vas Je7er> 30 mlntit, kjer se 1 krjaš in reVcš 1 uro p> Jezeru ni Otok. A!a'a pr!:azru vrsi a (jr'\s I!. »Iv.   JMulc:«   — sul.e   ribe!)   Lc a   iz'ct   pri scdarTem   Icpom   suhem  vremenu  vrlo  priporočamo! UTR.)
—  ProrT-:vnn!e »Zdrav, društva«, *e vrši v sredo 20. t. m.    cb  17. v bHHcl med odd. Dr. Trtnik: Anuthrrr, pat. r.nnton7?*a in klinika.  Dr. Simenc:    An'rax,    bakteri;o  In epiclemr'Mcjrra, scroter pla.
—   Narod'i Clt-lnlc^ v Sp   S:5Vf ima svoj redni ofcčnf zbor 26. ć^c. (sv. 5*efin) ob   14.   uri   v   či'a'nlški   s bi   z   običajnim sporedom. — Odbor.
—   »Istra«.  Prošlih  dnna  ii^tTicvilo  se Je potporno I prosvietno drrStvo »Istrn^ ji sjed š em  u   Zajrrebu.Svrha   Je   tom   novom udruženiu, da okupi u svoje krilo svu na Su braću onkraj eranire, kola  su  rasi'nna  dl-l'em Jujros'nvi'e, a pori'eilom su Iz krneva prlza etlin'cnih Frnli i. Predscdrikom »Istre« ieste dr. Ivan Zuccon. P^dprcc!s:ednikom R, Katalinič-Jeretov,    tajnikom   Merčac Ante,
Stev. 287.
tSLOVPNSKI    NAROD,   dne  10   decembra  19'jj
5. stran.
blagajnikom Bozo Semelič. Odbornici: Opa-šić Vjekoslav, TomaSič Rudolf, Zagrablič J., Nazorni odbor: Bulč Franc, Korlevlč Marko in Ribarič Milan. Rodovlti Članovi mogu j biti svi Jugoslaveni, koji su porljetlom Iz i krajeva prlsajedinjenih Italiji, a poduplraju-či svi oni naši državljani, koji su voljni da pomosu ovu potrebnu ustanovu. Prijave članova prima tajnik Marčac Ante, Zagreb, Markov trg br. 2. Braćo \z cijele Juljisko krajine, Zadra fn Lastova, fdjer Vas ima upisujte se u »Istru«.
Dopisi.
— Z Dolenjskega nam pišejo:  UradnJ-ki, profesorji,  učitelji  in  upokojenci  so pri-čakovali  za božične    praznike    obljubljeno 13.  mesečno  plaćo, odnosno  pokoinino kot božični  dar t ozirom na  eorostasno dragl-njo, katero osobito  ti sloji bridko občutilo s svojimi družinami, a uresničile so se Prc-šernove besede, da bila jim je »srećo dtr — klofuta«. Morda pa se novo ministrstvo Se usmili teh revežev trpinov, kar Iskreno želimo, in  tuđi  to, da jim  nakloni nabaviti prispevek. — Povsod slišimo pritožbe» da 1c tobak, ki se dobiva sedaj po naSih trafikah, pod  vso  kritiko,  ker  ni ma  pravega  okusa in duha in diši po sebah, kjer se puši, kakor da bi se palila slama, a vendar Je tako strašno drag. In vendar dobiva Slovenija tobak li  Vojvodine.  Herceeovine  in  Bosne, kier raste in uspeva najboljši tobak. Ce že pla-čuiemo nebotične  vsote za  tebak, nam  se ti a i nudi tuđi kaj boljšega. Naj omenlmo Se tretjo željo    in  ta se tiče nalih    koristn n ptičkov.  Sedaj  se  naSe  ptice  $e  prehranijo okrog   hi§,   kozolcev   In   hlevov,     pobirajoč razna  zrnca.    Ko pa  sneg  zapade  hrib  in plan, ne bodo ptice niti tejja več dobile. Naj bi se  takrat ob  tem    hudem Času    trosita ptlčkom razna semena in mrvice pred hISe in po oknih, da se vsaj  nekaj  nasitijo.    Iz izkustva nam je znano, kako rade prihajajo ob tem času ptice k hi$am in pobirajo na-troSena zrna. Ptlčki bodo na spemlad In poleti nam  stokrat  povrnill, kar smo iim po-zimt  dali. zakaj  pcblrali  bodo    po    sadnih drevesih in nasadih Škodljiva mrčesa in crve.   Našemu   učiteljstvu  toplo  prtporočamo, naj upliva In deluje v tem smislu na učefio se  mladino.    S  tem  stori   učiteljstvo  svojo do!?nost v kmetijskem oziru. a goji  tuđi  v mlad'nl  Čut  milosrčnostl   napram  otfcam   In sploh Rivalstvu. — NaSl vinogradniki so le-tos  pridelall  mnoso  vina.  a  so  v  skrbeh. Icam na! vse to vino oddajo, ker ni radost-no kupčev. Ker !e še mnogo starega vina v zaJogi  se le te?ko oddaja novo vino, ker je Staro  mnogo boli?e, četudl  Je  draJJe.  Nai-boljSe pa stori krčmar, ako si nabavi bolJSe vino, čeprav ga plača po višjl  cenf. Plaču-JeJo se vino od  8 do 20 K. a posebno dobro tuđi do  24 ali 28 K liter.    Na*i sosedl Hrvati pa nudi i o vino po 16 do 18 K. a tudl boljše do 24 K.
—  Iz Krškega nam poročaTo, da Je ta. mošnla meščanska  Sola priredila    proslavo narodnega ujedinjenja, na kateri Je prvič z uspehom nastopil polno$tevilno meSčansko-Solski orkester  pod  vodstvom  str. učitelja 2. Vutkoviča. Razveseljlvo !c dejstvo, da so začele meščanske sole gojiti Instrumentalno jlasbo v polnem obsegu. Tudl Izvlrna eno-deianka    »Matjaževi hajdukic je uspela   ▼ splošno zadovoljnost
—  Velika tatrlna oblek*. V nočl od 14. na 15. t. m. so neznanci vlomfli v podstreš-je hiše v Solskem drevoredu 2 in je bil odnesen Olgi Svečin kovčeg v katerem se je
nahajal dragocen astrahanskl plaSč, nadalje mnogo obleke In raznih predmetov v skupni vrednostl 110.000 K. O drznia storiicih ni nobenega sledu.
__________________m    »    m__________________
nafnooelSa poručila.
RAZPUST PARLAMENTA.
RAZPUST PARLAMENTA. RAZP1S VOLITEV. — SESTANEK DR2AVNEGA ODBORA.
—   Beograd,   18.   decembra.   (Izv.) Iz parlamentarnih krogov prihaja po-ročilo,   da sta se včeraj sestala mini-strski predsednik Nikola Pašić in pred-sednik narodne skupščine   g. dr. Edo Lukinić. Razmotrlvano Je bilo vpraSa-nje o razpustu narodne skupš&lne, kakor tudl o roku, kdai se Ima sestati državni odbor. Po ustavi se ima državni odbor sestati v osinih dneh od dneva razpusta narodne skupščine.    Državni odbor ima nalogo izvesti volitve.    Na včerajšnjem sestanku ni še bilo dose-ženo soelasje med Pašićem in dr. Lu-klnićem. Na prvi seji narodne skupSči-ne, kl se ima vr§iti po danaSnjih poro-čilih v sredo, 20. t. m. ob 9. dopoldne, bo mlnlstrskl predsednik najpreje pre-čital porobilo o demisiji prejlnle vlade, nato kraljevi ukaz o imenovanju nove In  zatem ukaz o razpusta    skupščine. Volltve se Imalo vr§IU dne 18. marca prihodnleea leta*
—   Beograd.  18.  decembra.   (Izv.) VCeraj od 17. do 19.30 je bila seja mi-nistrskega sveta,   ki Je sklenil,    da se skliče seja narodne skupščine za sredo 20. t m. ob 9. dopoldne. Na tej seji se ima poleg drugih ukazov prečltatl tudl ukaz o razpustu narodne skupiCtne In ukaz o razpustu volltev za  18. marca 1923. Volltve se vrle torei na nedeljo.
—   Beograd,   18.   deembra     (Tzv.) Po ustavi se ima v roku 8 dni po razpustu narodne skupščine sestati državni odbor,    ki ima    voditi s tehničnesra ozira voHrve. Prvotno je vlada namc-ravala sklicati sejo narodne skupščine za danes, v ponede^jek, 18. t. nr, toda z ozirom na Icatotiške božične prarnike je sejo preložila do srede, 20. t. m„ da je katolikom članom državrteca odbora omo*očeno praznovanje bobica. Državni odbor se torej sestane 28. t. m.
Pred im««!! volitvami.
STEVII.O POCf ANCFV. — IHTBLJA-NA VOLI E\EQA POSLANCA.
Beosrad. 18. decembm (Tzv.) Kakor
znano, je število poslancev narodne skiro^čin* reducfrann od 41^ na 313. Pri bodnčih spomladanskih volitvah vnliio: Srbija in južna Srbija 112. B^sna in Hercegovina 4*. HrvatsVa. Slavoniia in Srem &>. S!oven?1a 25, Dalmacija 16. Banat, Bačka in Baranja 34, Crnagora 7, Beograd 2, Zagreb 2, In Ljubljana 1 poslane«. V prejšnjem volilnem z-ako-nu je Ljubljana volila 4 poslance.
SODBA V VOHUNSKCM PROCPSU.
—  Praga, 16. dec. (Izvlrno.) VčertJ dopoldne  je  dlvfzfsko  sodišče  razglasilo  ob-sodbo v brnskem vohunskem procesu. No-vakovski Je obso'en na osem let, Wurm na 4 In pol leta In VVolf na tri leta težke teče.
AMERIKA PROTI ZASCDBI RUHRSKEGA OZEMLJA.
—  London 15. dec. (Izvlr) Po poročflu »Manchester Onurdlana«   Ie cotOTO, da  bo Amerika podplrala Anjflijo y akciji proti za-sedbl ruhrsken oiemlja.
Uradniško vprašanje.
Izp'.ačllo 13. meseČne plače.
—  Beograd, 18. dec. (Izv.) Po po-ročilu »Balkana« je bilo    na   prvi seji ministrskega sveta razmotrivano vpra-Sanje ureditve uradniskih    plač.    Mlnlstrskl svet Je sklenll Izplačilo 13. meseč-ne plače vsem državnim uradnlkom In nas ta vijencem, ukaznim In   neukaznim. Poleg tega je bilo sklenjeno, da se prizna do končne ureditve plač 30odstotna doklada po veličini plače.   Te doklade Imaio veljatl od 1. Januarja 1923   dalje. V kritje izdatkov za daklade   in 13. me-sečno plačo uporabi vlada do končnega budgetiranja izredne kredite.
Važne spremembe na vodilnih meslih.
DFM1SIJA imVATSKEGA POKRA.HN-SKEOA NAMESTNIKA. — PLAVSlC ODSTOPIU  —  POMOĆNIK NOTRA-
NJEGA MINISTRA. *- Zagreb, 18. dec. (Izv.) VCeraj popoldne je pokrajinski namestnik g. Juraj Demetrović poslnl novemu ministru notranjih zadev Miloradu Vuji?iču brzojavko te-le vsebine: »Gospod minl-ster! Nastopil sem mesto pokrajinskega namestnika kot političen človek in za-tipnik demokratsko stranke, vsled Česar Vas prosim, g. minister, da Izvolite z ozirom na novo ustvarieno politično situacijo predložiti Ni. Vel. kralju na uvaževnnfe mojo demisijo.
—  Beograd,    18. dec. (Izv.)   Kakor poročajo politični krojd. se izvrSi v naj-krajSem času Imenovanje novih velikih županov In nre«kni naCefriHcoT.    7a pomoćnika ministru    notranJTh    zaćev bo Imenovan narodni poslanec Rala Filipovi.
—  BeojGrađ, 18. dec. (Tzv.) Pomo5-nflc f!n«nčnega mlnrstra g. Dušan Pfav-H15 In državni no<ftajnik v is^em ministr-stvu m>s1. dr. Svitoslav Popovič sta od-st^nHa.
„IHilica za narodno varnost" -naperfena uroti Jnooslaviii.
— Rim, 17. decembra fTzv.) V Grand hnte?u se je vr?ilo zborovanje voditel'ev fašistovske orsranfzacfie Iz ce!e države pod predsedstvom vrhovnega pogTavar-ta Mnssollniia.    Oficiiozno    poročajo o sestan?<u, da se je ustanovila »mH?ca «a narodno ▼amost.« Ne grre za kake nove čete pre*orJ'an«ke«7;a značaja, kl bi služile le osebi mfnfctrskega predsedrtika. marve? jrre za milico posvečeno tzključ-flo naJvi§Mm interesom domovine    pod visoko ođjrovomostjo in siffiTrnlm vodstvom ministrskesra predsednika. To bodo čete prve vrste, cvet armade In re-krutirale se bodo samo iz naičistetših fa-Sistov po oddelkih vse dežele. Te čete bodo pripravljene za vsak mijen sdnčaf. mobilizirale se bodo    samo v kritičnih trenutkfh za varnost In obrambo države In naroda na znotral in na zunai, od ko-der bo grozila ncvarnost.c — Po mestu se očitno srovori. da ie nova organizacija, kar se tiče zunanje obrambe naper-
jena proti Jugoslaviji. V fašistovskih krogili se živahno razpravlja o prvem nastopu miiice za narodno varnost pri ratifikaciji rap. pogodbe, katera %s ima odki jniti in kateri ima slediti-okupacija Dalmacije s strani iaibtovbk© armade.
ZAHVALA   PREDSEDNIKA   POLJSKE REPUBLIKE PAŽlCU.
—  Beograd, 16. dec. (Izv.) Ministr-strski    predsednik   g. Nikr u Pašič   je včeraj sprejel brzojavno zahvalo novo-izvoljene^a predsednika Poljske republike dr. Narutowiczu na njegovo brzojavno čestitko. Brzojavna zahvala gasi:
•Nj. ekscelenci g. Nikoli Pa uu, predsedoiku minislrskc^a sveta v Beogradu.
Zahval]u!em se Vam najVcrenoJo kakor tud! kraljevski vladi na ljubcznji-vih besedah In žc!}?, kl s'e mi jo izrelill. Mnogo ml Je na tem, da Vas uverim, da liočem vedno gr>lStl najsrčncBo željo zn razvoj najprisrčnejših odnošajev med Poljsko republiko in Vašo herojsko domovino.« Narutovvicz m. p.
Borzna poročila.
—   Zagreb, 18. decembra. (\:>v.) Z;-.kVu-Cek, Devize: Curih 14^0, H.30, Pariz 5.375, 5.425.    London    315.50,   351.50,    Uerlin    1.2,), —.—,  Dunaj   0.1375,  0.1425,     Prssa   22^5'. 231.50,  Trst   375.—,  379.—,   Newyork   74.50, 75.50. Valute: dnlur 73.50.   74.50. češka kro-na   225.5D,  22S.50.   lira  371.—,  375.—,    lunt Stcrlinst 341.50, 3^6.50, švkar^ki frank 14.15, —.—, francoskl franek 5.325, 5.37 5.
—  Cur'.h, 18. decembra. (Izv.) Današnja predborza: Z igrcb 1.40. Berlin 0.09»/., Dii-  , naj  0.00675,  Praga   15.60,  Milan  27.10,   London 21.52. Pariz 40.20, Newyork 5^075, Bu-karešta 3.05. Sofija 3^0.
Razne stvari.
•  Ded;€l Abdula  Hamida zahtevajo pe-trolelskc  vrelce.  Znani   advokat   Ir\\ in  Un-termaycr je odpotoval v Lnusanno, k'er na-merava   predložiti   mirovni   konfercncl    za-htevo  22  turskih  prinčev   in   princes,   dedi-čcv bivšega sultana  Abduha Hamida, da se Jim   izroče  petroleiski   vrelci  v   Mosulu,   ki predstavljajo vrednost  ene mlltiarde dolar-iev.  Oče  Untcrmayera  in  drusi  ameriSko-
I ansleški    državlianl  so  se   obvezali    kriti i stroSke tega zanlmlvega   procesa.
•  HeJnelev grob t Parizu. 2e 2^ let se skrbi, da je grob nemškega pesnika  lieine-Ja v Parizu redno okrršcn    s    cvetlicami. StroSke   za   to   je   pokrivala     zb:rka     lista »Frankfurter Ztg.«.      Grob  je  oskrboval  s cvetHcami    pariški vrfnar Desclers.     Pred kratkim pa ie bilo iz Frankfurta sporočano parlškemu vrtnarju, da ni več sredstev za cvetlice na Heineievcm grobu. Nato je prišlo v Frankfurt pismo, ki pravi: »Razume-mo, da  pomenl  sedanji  položaj  nesrečo   za ves svet.      Tekom vo'ne  smo    oskrbovali Krob vclikeea pesnika redno in. ustre?a;oč Vaši prošnji, tuđi nimamo namena, da bi to okraševanie opustili. Skrbcli borno za greb tuđi v bedoče kakor v preteklosti in ako se vzpostnvl položaj, kakor  se spodobi, boste Vi v Frankfurtu naši dol/niki, ako p.i se to ne zgodi, potem nam ne dolgujete nič.«
•  Zopet »sospođje« ▼ Ru^ji. Na razoro-ievalnl konferenci v Moskvi, ki se Je vr§ila v poslopju nekdanjega nemškega  poslanlšt-va, v onih prostorih, kjer je bil leta 1918. umorjen grof Mirbach, se  je s strani oficijelnih sovjetskih zastopnikov zopet uporab-l.tal  naslov   »gospod«,  katerega  je  bila  sovjetska vlada ob svojem nastopu kratkoma-lo od pravila.
1 • Presajanje žlvalsklh glav. V dunal-skem bic!ogiwn»»m mstiiu.u se 2c dljc časa pečajo z zanimivimi pcizkiisi takoimcnnva-ne transplantacije ali prcsaianja in dr. F'.nk poroča o tem rukatere podr bnosti. Lastno-sti, ki so jili ucenjaki p. znali dosedaj samo pri rasti.nali, so v novejicm času prcncsll tiidi na živali. Tako je moseče rmamljcne-ni:i hri^Cu odrezati glavo in nasaditi Jo drugemu, ki mu je bila seveda tuđi edre-' zana glava. V gotovem času glava popclno-ma priraste, zaćne delovati in hroSč se po-čutl kot bi se mu ne bilo ničtsar zgodilo. Tu nišo potrebni nikaki š:vi ali klej. mar-vcČ glava 5c prims sama po st-bi. Metrda izmenjavanja plave Je cm^r<Ma ustanoviti p men slave za spolno življenje. Ko se Je hrošč spomladi zaljubi in si je iskal druži-co, mu !c dr. Finkcr cd-ezal glavo in lo za-mtnjil z glavo samice. Nastopila }e čudovita izprcmcrn'^a. Samice s samčevo glavo so se obnašale kot samci In skuhale so oplrditi svoje sestrice. Z dn:ce strani pa so prsto-pali normalni samci t nj ".mi tako kot s sa-nvcami. Samci z plavo mamice pa so ostali pasivni k~>t normalne samice in tudl dr.igi samci jih nišo nadlcgrva'i. Iz teta dr. Fin-ker sklepa, da Je ia aktivno sprlno žlvlje-nie mcrnlajrta glava, ra pasivno pa telo. Tudl nri barvi hroščevega telesa isrra glava rtll^čino vlocrn. l^im potem Je dognano, da Je n. pr. rukava barva hro^^a, ki so mu npsndil glavo črnesa hroSča, kmalu izore-r- '"Ma v crno. Ore nas varuj. če pridejo učenjak! s svolimi eksperimenti do ljudi! ^ """ — Vc'ezanim'v smučarsKl film. Po dolcem prizadsvaniu posrečilo se je Ju-jr-.^^ov. zi.n^ko sport, savezu doseći, da prMe znameniti *mučarsk\ film »N.\ , 9.MUCH1 V ŠVICARSKIH ALPAH* i tuđi v LhiMiano. F;.lm se bode predva;al | v VHu »Ideal« in to v p>ondef)ek, torck, sredo t. i. IS., 19. in 20. t. m. Ker je film res nekaj izvanrednoga, kaže v divnih pnsnetkih veličanstvenost alpskih snež-nikov in nastopaio v njem mojstrskl krmarji-smučarji. Opozariamo občinstvo v prvi vrsti pa turiste in sportnike, da ne zamude te prilike in si ta film oglc-dajo.
'         — RazglcdnTce za »DeCJI dom«. SpioSno
žcnsVo druJrvo je založilo Jako okusne raz* glcdn'ce v korist »Oeč;emu domu« v Ljubljani. Od sobote 15. t. m. dalie bodo proda-Jale članice Splnšnega ženskega društva te razg'ednice. Dobiti iih bo tuđi po raznih trafikah in trgovinah. Vsak blagočnteč človek, vsak rcsnlčen narodnjak rn7poSi1-aj za novo leto razglednice, katerih čisti doblček ie nnmen'en nnš bednl decl. Prosimo tudl Slovenke, nai se žrtvujejo za plemeniti na-men in vzame;o večje število teh razglednlc v ra?prodajo. Dobit! jih je od 16. t. m. dali« v Splošnem ženskem druStvu, Rimska cesta 9, pntlič;e, desno, od 5. do 6. popoldne.
—   Za »DcCJI dome. Oa. Ant. Oogola Je podarila  za  »Dečii  dom«  100 D v  spomlo pokojne ge. GroSljeve.
—  Vst, kl rlđlte, ne reste ka] Imate! Ml naJbednejSI, ki nlmamo kar Je najdražje na svetu to je vid, vemo, kaj smo izgubili. Se-dai pred božlčern in novim letom se obra-č::mo do vas srečnih. kl vidite v neomajnl nadi, da  položite  dar  nam   najbednejSim  In na'potrebnejSlm   na  oltar.   Milodare   sprejo-ma   pisnrna  p^dporneca  dru§tva    slepih    v; Ljubljani, \Volfova ulica 12. Imena plemen^ tih   d^rovalcev   borno   objavili   v   časopislh. Za vsaki tudl najmanjši dar, borno  iz  dna nnših src hvaležnL Podporno društvo slepib. y Ljubljani.
Glavni urednik:
RASTO PUSTOSLF.MŠEK,     .    ; Odgovorni urednik: Valentin  Konitar.
Zdravnikdr. GRDVER zopet redno ordinira.
LJUBLJANA, MIKLO5IČEVA
CESTA 6 nasproti hotela »Union«.
lšČG se strojni inženjer
za večje industrijsko podjetje.
S prakso imajo prednost. Ponudbe  pod  »INDUSTRIJA 500« poštno Iežeče Ljubljana.
11178
Več stalnih potovalnih urad« nikov dobrih organizatorjev
sprejme takoj »L* Union«, fran« coska zavarovalna družba Ljub* ljana, Sv. Petra cesta 33 (dvoriSče)
______________________________11184
^ECJA ZAVAROVALNICA V
LJUBLJANI Sprejme pod usodnimi pogoji
pripomočnika k šefu,
kateri  ima veliko  znanstva med
trgovci in industrfjci Oni,   ki  so  ▼   zavmrovalni   stroid  ie
irvežbani.  imajo  prednost. Ponudhe r referencami pod »ORGA* NIZATOR«   nt   »Aloma Company«, anopčna   družba   z.   o.   ».,   Ljubljana.
Knjigovodja-bilancist
'do sedaj uslužben kot glavni knjf* govodja   v   velikih   industrijskih
podjetjih, i5če službe.
Ponudbe pod »SAMOSTOJNA MOC
11182c na upravo »SIot.  Naroda«.
Kurim t akoj
rabljeno, a dobro obranjeno Selezno blagajno srednje velik os ti. Reflekti« ram samo na znamtei »Werthefm« hi »Wiese. — Plačilo takoj pri odjemu. Ponudbe do 25. t. m. poStno Iežeče Ljubljana, pod »WerthcJm«.
__JZV^_______uo»l
Naprodaj
malo  posestvo   z  Trtom   in   njivo   za
ceno  100.000 kron. —. VeĆ te poizve ▼ Cirčičah St. 26, pošta Kranj.                 11185
Prodajalo se bo posestvo
z gostilno in trgovino mešanega blaga dne 26. t. m. ob 1. uri popol« dne v BukovSčici nad Skof jo Loko
11205
Pristno „STECKENPFERO", lilijno mlečno toaletno milo
priporoča
Parfumerija „STRKDLi",
LJUBLJANA, POD TRANCO 1.
Prvovrstni delavci
7a   galanterijska   dela   se   itčejo.
Natančne   ponudbe   s   spričevali,
zahtevo plače in navedbo referenc
na »PELLIS«, Split. Dalmacija.
NOVA ŽELEZNA PB" (90 cm visoka) se proda za 550 dinarjev.
Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. ______________________________11200
koncertne tvrdke Muller, »FLAM» ME BLAU«, aparat za kuhanje in gretje, zelo praktiČen za samce in družine brez kuhinje, STEN* SKA SVETILKA na bencin, moč* na, lepa, primerna za vsako upo?
rrnbo na prodaj.
Naalov pove upravo Slov. Naroda« _______ pod mBL 1UO6%   ______   j
Klavir
SE PRODA  ZA <>000 KRON.
O^cda se lahko od 11 do 16. ure.
Naslov pove uprava »Slovenskei!«
______________Nn ro *•***.________11176
Jabolka,      ""
obrana, 6000 do 7000 kr! naprodaj.
Naslov pove uprava  »Slovensketrt _____________Naroda«._________11171
Kdo vzame
▼ oskrho  malena,   tri  tedne   Jtfarrg«
at rok a pod dohrimi pokoji. Ponudbe   na   upravo  »SV>v.  Naroda* _P?d..]!.n.oJ?.?A PRKSKRBA/l 11.y«_
I   Velike prazne zaboje
v vsaki mnotini kupuf* tvrdka EMIL LAJOVIC & DRUG, d. H. ________Ljubi jana*Moste.       11173
Naprodaj
imam tračnice za ozkotlmo le*
leznico.
Naslov pove t»prava »Slovvnakeffa NimdM.               11172
Trgovskega sotrudnika,
bolj5v»  moČ,  popolnoma  ve$čega  8pe< cerijske atroke en froa tn en detaii,
8pr^*me veff« trvdk« v Sarajevu.
Ponudbo   na  unravo  »Slov.   Naroda«
pod »SARA.TEVO/11192«.
Zamenja se
In da za đve leti brezp1a<*no stanova*
nje v Novem mesru z veliVimi v$tod*
nostmi, s stanovanjem v Lj'ibfjanl.
Naslov pove  uprava  »Slov.  Naroda*
_______________um
Zaneslilveoa kurjaca
ic lice k pamemti kotl*i. Samci imajo
prednost. Stanovanje dobi v fovarnf.
Ponudbe  8  prepisi   spričeval  je  vpo*
slarl  na
SVEČARNO J. KOPAČ ft CO., LJUBUANA, Celovika ceata 90.
___   „„.^___    1H«O
Majhna pisalna miza
SE KUPI.
Ponuđb©  9 nnvedbo  crne  na  vrprn-vn »Slov   Naroda« pod »MTZAfll1°9«.
Prodam
NOVO ZIMSKO  SUKNJO  IN OBLEKO.
Naslov pove  uprava  »Slov.  Narod««. _____________________________11203
Makovo seme
za  potiče   nu<^i  po nlzkih cenah SEVER & KOMP, Ljubljana, Wolfova ulica 12.       11191
Kontoristinja,
ki Je vešča slovenske fn event. rtiđ? nemike stenografi je ter strolepfsja, se snrejme proti dohri plači. Rcflektan« ti nje.   ki bi  zamogle nastopiti službo
takoi, imflio prednost.
Pomidbe pod »KONTORISTIN.TA
L.IBLJANA/I 1130- na upravo »Slov.
Naroda«.
rapui
2 orala, za industrijo cementa In grad* benega kamenja, blhsu kolodvora,
se proda.
Pojasnila daje pisama dr. Fletfo. Kočevje.             H063
Katera premožnfti inteligentnih
gospodiČen, oz. vdov bi hotela
posoditi
7000.- dinarjev
na meaecne obroke, poitenemu Slovencu, staremu 29 let, s fiksno plačo. V zahvalo zato nudi roko
in srce.
Ponurfhe pod šifro »DOMAĆIN 7000« na anoneno druibo Aloma Companv. LMljaaa, Knmfnmk trg X       1118J
Šladent
omamljen fn brez sorodnikov i??e znanja z dobrimi ijtidml. Cen«. odgovori P<>d .Pomoč 11039' na upravo Sinvtn. Nareda.                                           110JS
Kupim
300 ni1 lepih bukovih hlodov Naslov pri upravi »Slov. Naroda«
11086
Nadučifelj v pokoju
tšče službe oskrbnika na večjem po* setvu, pisarniške službe v ind-istrii* ^kem. orfr. trgovsVem podjetju ali druge primerne službe. Ponudbe pod »T. Sc-hnlcr, Rakck 63«.               }U*<>
Klinika za p;inčke (lutke)
NUNSKA l'LTCA 19,'H. Sprejema v popravilo vsnkovrstne punčke vsaki dan od 2. do 7. ure popoldne.            11115
RAZPOSII.TAM PRISTNO
domačo ajđovo mek],
prosto  postaja   Do'jnja Lcndava
od 50 k^ n^prej  vsako množino.
Petcr OSTERC. paromlin Bcltinci
,                    (Prekmurje).               1118S
DENARNI  ZAVOD  SPREJME
praktikanta in izvežbanega
uradnika.
Oferto na poštoi prcdal St. 136.
11198
Ca. 1000 kubičnih metrov
SMREKOVEGA. JELOVEGA in BUKOVEGA LESA v naj. bliiji blizini mesta Kočcvte ter železniške postaje, od 40 cm dalje,   lahko   dostopno,   se   na
deblu proda, do 24. t. m. Pojasnila   daje   gospa   Ana   Fther. Ktfavje, hotel »TnU.     111901
/ftsohcnt eksp, akademije
j 5če slu'be. Zmožen sl^ven§čine, nem-Sfin^,    franco5Čine,    deloma    hrvnSČine.
j I*«ilijnn5čin3. ^onudbe pod .Takoj ali nozneje 10817' na upravo Slovcn^kcgr« NaroJd.                                           10817
Krasna kožuhovina
(amerikanski   nerc1)   se   proda. 1  Dimajska cesta  17'T. desno (od 9 do* pol dne do  1   popoldne).________11175
innritfroi
mrbltnim soba z elektr. !u?io. Pontiđbe n« iiprs- o Slov. Naroda pod .Mted eo-apod 10998'.                                  1C99S
Trsicuci. tounrnarjl!"
Trpovskt zsstopnik sprejema vsestranska 7astorsva, «pre ema vse vrste bl.-go y komis;jo. P<^ir duje vse vrste trg. kup-^ijp. Ponudbe pod .Zastopmk", po* no ležefe Lesce, SI venija.                 11040
HbsoIiJentinja univerze
v Franciji daje privatni ponk iz fran* cošćine otrovom, kakor tuđi odraslim.
Oovori  ncTn?''f) Ponudbe pod »M. B./11107« na upravo
*»Sir>vrnv."C«i   Na-oda«x.
Svonačstropna
trgovska hiša
v sredini Ljt b'janr, tr o\ fna z mc^ntm l'lagom. trafika, sk'fldiVe, l'ev zi konie se za 4^0 000 Din. proda. Karo) Brrznfk, Ceije. Dolgo polje 1.                     10.M6
tovorni avfto
Fiat, Ttal'janski, 5 tonsk?, s polnog ma-ftiml « br H, v dobrem stanju, naprodaj
Jugo-A vio, d. z o, x^ Ljublj«QA.   10J21
Stran 6.
»SLOVENSKI    NAI7OP«   dnr  '9   decembra  i»_'2.
štev. 287.
'Nostie zai*a<f3 nj ibovih velildli
prednosii
PAIMA
/&& \i č •ulcjpot"
*~   peinike^fnpof-
plaie
fffft!  7fl  HIPvffmP H.UJ    LM    lllCi#llII|v
(Misch-   u. Knet- Maschlne) sistem  Werner  & Pfleiderer za  vele-
pekarne in tovarne testenin,   v   dobrem   stanju   je   za   oddati  po
ugodni ceni. Poizve se v upr. Slov. Naroda pod št. 11197.
sorejme z novim letom
„Slovenski Narod
Oglasiti se Je v upravi.
Večletnega trpljenja je bil rešen danes ob 10. moj predragi, nad vse ljubljeni soprog, oziroma oče, brat, svak in stric
nadnfcltel] ¥ p.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v ponedeljek, dne 18. t. m. ob pol 14.
V Podzemlja, dne 16. decembra 1922.
Hermlna Megušar roj. Gosler,  učiteljica, soproga. — Vida Megušar, bančna uradnica, hčerka — In ostali sorodnikl.
i
|       2/alifrala#
Vsem, ki ste našega predobrega in nepozabnega soproga in očeta
spremili na zadnji poti in mu izkazali poslednjo čast, izrekamo najlepšo zahvalo. Posebej se se zahvaljujemo za mnogoštevilne dokaze iskrenega so-čuvstva, za darovane prekrasne vence in za gan-ljive žalostinke.
V Radotnljah, 13. decembra 1922.
Žalnfoča soproga in otrocL
Ceno se proda
železna blagajna št 0. Naslov pove upr Slov. Naroda.                                11052
Pirie in vob
C J. Hamann, Ljubljana.        11135
Novo pohištvo
iz   trđega   in   mehkega   lesa   se   eeno
proda.
Poizve  se  v  Kolodvorski  ulici  št.   33
11091
Dobra naložba kapitala!
Sivnikov lom (Tonschicferbruch), pri* ^ praven ra vsako industrijo, v obratu, I se z inventarjem vred proda, event. ' pristop kot kompanjon s 500.000 K. i Naslov pove uprava »Slovenskrtja '                            Naroda«.           11100   *
"                          T5ČE SE
zanesliiva prodajalka
kat era je dobro iTve?bana v delU \      katesni in špecerijski trgovini. Ponudbe ra upravo t^ov. Naroda« pod  »DELIKATFSA/U116«.
Mebtano sebo
l   s   separatnim   vhodom   v   sredini mesta išče s 1. januarjem bančni
uradniV.
Ponudbe   pod  »SOBA   1000 11105«  na upravo  »Slovenskega   Naroda«.
I   k   dvelrtni   deklici   ra   Sombor.    Biti
I   T".ora   Slovenka   in   vo5>"«   ncm:'r;
I   <?a jezika. Vsa oskrba v hiši. — Plača
i   dobra. — Naslov pove uprava »S^v.
V.voda«.               11104
200.000 kron
posođim   takoj   proti   primeroim
obrestim in zancsliivemu jamstvu.
Pismene ponudbe pod »200.000
kron/11076« na upravo »Slov.
Naroda«.
TaNšnfe stanevanje
Zaradi     odpotovanja    prodam     nm-o enonadstropno hišo z vrtom v sredini I   mesta.   Kupcu   moderno  stanovanje   s I     štirimi   sobanrri   t*uni   na   ri^^olatjo. j  Ponudbe pod »HITRA KUPCU A« na I        Anor.er.i   zavod   Dras»o   Bescljak, I             Ljubljana, Sodna ulica 5.
!                                                        11077
KUPIJO SE DOBRO OHRANJENE
steklonice
OD KOLINSKE VODE, PARFU, MOV ITD.
J. G. KOTAR, fNnerija,
11134     WOLFOVA ULICA 3.
Tako« se nddasfa ¥ rajsin
v novi vili v blizini ^ledaliSča 2 me* blirani sobi z velikim balkonom in kopalnico. Cena 50.000 Din za prvo leto.   Eventualno   3  sobe,  kvhinja  ter
souporaba   ponelske   sobe. Nasiov  pove   uprava   »Slovenskegn Naroda«.                 1109R
Prodaše
jonski pralni aparat, 2 štedilniški gar* nituri, vinska preša (50 cm premera), navoj za vozove (vinta), 200 metrov tračnic za polisko želcznico, 2 kolut* na   vozova   (RoI1wagen)f   2 Boschova
magneta   in   bakrena   kopalna   pcč.
Naslov pove uprava »Slovenskej?a Naroda«.               11099
S^WER
NaiidealneiSi pisalni stroj
Generalno zattopstvo
AIHERICAN KONDOR COMP
ZAGREB
tiic* 18             Telefon 5 — 05
Zahtevaite
z znamko
| „ALKO — modri križec"
I                            in najffinejSe krem liker je!
„ALKO",     LJUBLJANA,     KO L IZ EJ.
SSSllilĐ
za promffn?dne   in   športne   oblcke v  bogati   izbiri
B   ■  ^•'•'JtJ^*"*'  nimi stroji in iz naj-Lolj;>«ga     materijala    ter    duhavljam    v vsaki  nii.ož'ni  po nainižji ceni.
L Jug^slovanska tvornica Oakula
Jos. R. Puh, ljub-jir!f?f
Cimdmiita fcifta 22.    T«Uff. 931
n. pr. srne. zajce, fazane, jereb;ce, divj^ r?ce, >\ike. \\d. v vsakom rnsu r-o na;-boljših cenah kuruie E. VAJDA, v^'e-irgovina z di\ju"ino in perotmno, Čakovec, Međjimurje. Brzoja- ni naslov Vajda C.-kovec.  interuit).   tel. 59.
stalf* v zalagi pri H. PETRIČ, LJUBLJANA, Dunajska cesta 33. Tel. 366. Skladi&če „Balkan".
Proda se srtiiia množina !a ssđngi
Ponudbe z navedbo cene je poslati na drž. upravite!»stvo veb-posestva Win-discbpra*z, Pnina pri Rakeku.     11123
Za prevažanje tovorov
z svtosnobili
ro ZTrcrnih cenah s^ priporoča Jugo* Avto, d. z o. zM Ljubljana. Telefon štev. 236.                                      10928
zimsko perilo, pletene jfopice, rukavice, nogsvice Itsl.
A. Slziko^lc nasL K. Soss
LJUBLJANA, Nestati Irg 19.
Za ^cžiž!
Velika iib ra razlfčsih
boobenov, !?.eHsov, čokolade,
obesliov ta boi*$no đrevo
od najpriprert !ših  do  naj-
fineiftik rrs!-
■a novo došle  spedallte-ie  9#0BI0Nc<
pr! tvrdlil
JOSIP VETEB,
___trro^Jna s kanđitl,          |
LJUBLJAJfA,   KrrHov  trg 8 (zraven Mestnecia doma.)
Samo na debelo!
______                             i
PRODA SE
I HVain   Hm 200 deSnic
Slovenske tr^ovske d. d. 50 deSnic Trgovske banke d.d. 15 deln'c
Hrvat, eskomptne banke
Ponudbe   na  upravo  SI. »anoda aod „RGF11032 '.
Krasni
Beiežssi ited.i
|s izSsf.          |
CESH 85 Đ8R1          i
5l3ro?r! se 3 ionsrni   |
LSUB^Mum, CpgS33 i5 i i
Polnojarmenik rabljen   m v  jako  do!:rern   stanju   so,   prada  za« radi nabave   specijalnoga   ia«*r.ic'ii;;.i,   700 m in,   z   2   hicdornima  vozovom?,   frcin^o »agon.
SU. JURU OS JIK1   Ž   L.
t:ikoj na razpolasro kupcu velike skoraj nove stavbe. Hiša se na-haja ca. 500 korakov od ljubljanske električne cestne železnice. Potrebni kapital samo 250.000 Din. Ponudbe pod „Selitev 10934" na upravo Slovenskega Naroda.                                               1CJ34
fiElEHIlLSiil WWA MfiMlM
ULiiLiiHLlin   ruriiniiiiii    ni luivl Ji-iiLbs«
Predc?o?anfe ^n Izđelova^'o   novih karoserM, lakiranje in  poniltSaaie«
Prodaja špsdjalilet:
Steyr nvtomubitl, anqhSK'  B. S. A« mororji in  bicikii,   fr.^rcoske   Wichel:n
l}Cabletf<   pnevn.atike, amerik.   Vacuum   o je,   mast,    bencin   in   garažiranje
avtomobilov. Strokovno sol d :o delo in   zmerne   cent
Jugo-Avto d. z o. z ,   L^nbljcaa,   Dunajska cesta St.  36.
__     ai           ^f4F i* tv         __      ___        __^^^         a> ai      ^^
prlnoroćamo najlinejšs kvalitete ruaaa
[spt-llii, Otroi-ii, One-Ei
Kupujemo
rabljene prazne steklenice za konjak vsake  velikosti po
najvišjih  cenah.
IVA L E 0f'   veletrgovina  tq^nf»   družba z o- z« L?ubl?ana, (KoUzef),
Najlepše dariSo za bozič
so mladinske knj;ge
Verne, Moister Csharija — Drama v zr^ku
„        Kaj si je izmisiil Doktor Oks Golar,   Prelepa Vasiljica
katere naroZIte *
ISOK^alKa s   ^, £ s a« & fes Bk £\i   e 3
LJUBLJHr."., PrzSzTD^isa si. 7         \
i
sUiiLlJiiil rbjuJlLiillM i
I                                                                                                                                                                           I
I      ljubljanske okolice v Ljubljani      '-
i                                                                                                                                                        i
;   naznanja svojti odjsm^kom, da   ■ i   bo Obreitowa3^i1.l3£ii33?ism1923   j
i                                                                                                       i
*                                                                        i
^%                                                I
%9                                                                        >
r
i
« as h.« v-:--7 r-« ■«■ nv r=* ■_■■_ M1.CIL8LC   ^. ■■J9BI IKH« Q* W.5 «v R9 mit ta i
Ustanovljeno
•A«
C. 1. H.
galošc sviter gamaše rokavice s t e z n i k c nahrbtnike nočne srajce snežne čevije vezeno   perilo povojn.gamaše damske   jopice I volnene    jopice I otročje oblekce j gumbe za mansete S batistasto p e r i 1 o I naramnice, podveze I gportne   porebsčinej volnene tr cot - hla?e f otročje Tetra - perilo v; moške  športne   čepiće w kuhinjski predpasnikii| volnenc   in   svilene   šale & ćele opreme za novorojene^ |:
hlače
čepiće
brisače             i                ■
modrčki
dokolcrke
žcpnerobce
perje in puh            ^
vezene  rebee
svilnate robee
kopalne plašče I jutranje   čepiće J volnene    čepiće
ovratnike,manšete j kombinežezadamc
il a ne laste srsjee
predpasnike za dame | volnene trikot- krila J moške volnene jnpice j ine   otročje   vozičke 1 svilena spodnja krila
velika i z b i r a kravat
nristno Ja^er-jevo  peruo j predti£ka:iia za ročna dela
I
Preprlčajta se o canah « mojih liloibaKl
Prepričajte so o cenah v mojih iziožbah I
BJ.H"Ssnn,Efa!?i--sni?fS3StHiftl3i
Lastnipg in    ti^k    »Narodne    tiskaruc«.