Z90. IRlIlta. * I LMlloL i MM*. II. tanin m MIJL ML m Av*fco-Ogni»t . m NcaO^t CM : : :: :?» -A-*.*-**.—.. M BMMt . .... 2*0 y «k> tato upni . . . . K *_ VpraSmjeai glede teertfo* te uj prtto« u edgevor diphalM * noik*. lililtl vdjtjft: p«ter otopili pttft wr*ti u enkrtt po 90 vUl, sa dvakraf pt 16 vIil, u trfkrat tli veftrat m 16 trla Pirte ln uhvui mti 25 via Poslano vrsta 10 tiil Pri vcćfib tnserrijah po dogovora. Utrraflftva mm\ m pcMjaJo Mrafaine, reMamadi«, tatemtl Lt^ ia> )• tdarioMraitaM stvari —— *•■■■«■■■ iterUka tolfa !• vfaarftv. •—— Ne ptanou aaročlla brtz Istodohu« vposietvt earočahie se e» odra oBarodu tfsjfcnww !•!•!•■ tt. SS« .Slovenski Narod* velja w L|obl|*Jtf na *>m dostavljen: « ▼ opravnijtvtt pse>aaM%; četo leto naprej . . . • K 24-— celo leto napftj . r • • K 2J^» pol leta . .....12— pol leta . » • . - • lr~ Cctrt leti , . -m . . . fr— cefrt leU „ . • •. • . £50 oi mesec • ' • • • • 2*— na mesec m • . • » • n» Dopisi na) se fran?:lrajo. Rokejrfsl te ne vraCefe. Orci&litvot SaaZlova »lica tt S (v prWlfja ImJ teltfen *t Si. Me ora đao 00 ronio. Dunaj, 16. decembra. (Kor. ur.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJISĆE. Armadna skupina general-feldmaršala von Mačke n- sena. Umikanje sovražnika se je raz-tegniio seiiaj tuđi na fronto v Do« brudži, kjer so zavezniki začeii vCe* raj zjutraj zasleđovati. Jugovzhodno od raesta Đuzeu so naše čete prekoračile reko Calmatulul, severno od tega mesta pa so dospeie do vznožja gore. Pri tem je bilo zapet 2300 raož vjetih. Armadna fronta general-obersta nadvoj. Jožefa. Ruski napadi so se omejilj vceraj santo na prostor južno od doline Uz. Tu so se v našem artilienisRem ognju strojnih pušk zlomili stirje na-skoki na čete fddmaršallajtnanta Fabinvja« Armadna fronta gencral-feldmaršala princa Le-opolda Bavarske^i Pri Avgustovkl so Rusi večkrat nanađll od našto lovcev predvčeraj-šnjeni zarzete jarfce, toda veCno za-Tnan. Zapadno od Lučka ie napadel neki komando ruske varstvene čete ter jih razpršiL VJetih Je bilo več mol ITALUAINSKO IN JLGOVZnODNO BO.IIŠCE. Nlčesar bisrvenega. • • • Dunaj, 17. decembra. (Kor. ur.) Uradno se poroča: VZHODNO BOJISCE. Armadna skupina sene-laldfeldma^iala v. Ma- ck ensena. Na vzhodneiH VlaAfcem so prekoračile čete generala pehote von Faskenhavna na već točkata odsek Buzeu. Tekom včerajšnj^ga dneva smo vjeH 1190 mož ter vpien'li 1S lo-komotiv ter 400 obloženih JdeziiJ-ikih voz. Armadna skupina gene-ralobersta nadvoj. Jožefa. Južno od Valfjputne smo zavmfll napad dveh ruskih bataljonov z energičnim protisunkom avstro-ogrskih čet. Pri tem smo vjefi enega praporščaka In 65 mož. V dolini Uz in zapadno od doline Cibo so sunili nemški oddelki preko lasrne crte in vjeH nekaj tucatov mož. Armadna fronta general- feldmaršala princa Leo- polda Bavarskega. Južno od kolonije Porsk so na~ skočile nemšks stotnije sovražne pozicije ter jlh zavzele v širini 600 me-trov. Pet častnikov, 300 mož, 3 strojne puške In 3 metala min so ostali v rok ah napađalcev. ITAUJANSKO IN JUGOVZHODNO BOJISCE. Položa] neizpremenjen. Nainestnik načelnika generalne^a štaba pl. II 6 f e r. fml. ! Ifemško mk poroalo. Berolin, 16. decembra. (Kor. ur.) \Volffov urad poroča: Veliki glavni stan: ZAPADNO BOJISCE. Armada vojvode Albrehta W0rtem bcrškega, i V lok« Ypres - Wytchaete se Je •tepoleva* lopoTsU boi od časa do časa do velike sile. Naše skupine so v šunku prodrle iugcvzhodno od Zillcbeke tja v drago angle^ko crto, katere posadka je bila pobesnila. Fronta nemškega presto-lonaslednika. Dne 15. decembra se je posrećilo Francozom na severovzhodni fronti Verduna potisniti nas na naj-sprednj? poziciji v drugo pripravljeno crto hrbet Thalou-visine severno od Louvemonta - Chambreties fenna — južno od Bez on vati ta. VZHODNO BOJISCE. Fronta generalfeldmar-šala princa Leopolda Bavarske g a. Zapadno od Lučka 50 \ćrle po posrocenih razstrelitvah avstro-ogrrske čete v poškodovane sovražne jarke ter so se po nadalnjern razdU ralnom delu vrnile z več vjetnik! in plenoni. Fronta gcneralobersta nadvojvode Jožefa. Južno od doline Uz so se dva-kratni napadi Rusov v artil^erijsKem ognju ustavili. Armadna skupina gfrn. v. M a c k e n s e n a. V neumornih botfh je fevo krilo Ćevete araiade dosnefo c?o ceste Buzeu-Rimnicul-Sarat. Vzhodno od mesta Buzeu snio prekoračili isto-imdosko reko, detno krilo pa ie iz-vojeva!o prehod preko p'mnt Co.!n^a-tiTTu!. Zor^ srro vjMl 30uO moi. D1AKFDON5:a> BOJ!SCr!. Nobenih več jih bojnih do-godkov. Prvi generalni kvartirni mojstsr v. L u d e r? d o r f i. # NEM?;KO VECfTRNO POROClLO. Eeroiin. 17. decembra. (Kor. ur.) Wolfi"ov urad poroča dne 17. decembra zvečer- Na ćeli zapadni fronti in na vzhodu le zmerno bojno de'ovanje. Naše armade so v ma-sah prekoračile reko Ba-zual in do'enji tok Calma-tujula. Armada v Dobrudži je pridobila tal proti se veru v M a R e d b'n i i i mir. laofgđofiievSsiflii! Falkcnha\novre čete so na široki fronti prekoračile odsek reke Buzeu, vzporedno ž njimi prodiraio Macken-senove kolone čez reko Ćalmatujul. fti'si pripravijajo za Seretom veliko obrambno akcijo ter zbirajo na iej ironti vse razpoložljive sile. Umika-joče se romunsk« čete imajo nalcvro. da s krepkim odporom čim najholj zadržujejo prodirajočega sovražnika, toda, kakor je videti. se jim to prav niC dobro ne posreći. Levo Falken-havnovo krilo se nahaja sedaj v pol-rerr stiku z našo vzhodno - sedmo-/rafko arrnado generala von Arza, proti kateri so bili nanerjeni ^avinji 'inu ruski šunki. V teh okolno^ih smemo pač računati, da bo sevfn;o-Kiaske bitke kmalu i*3;;c;. zlasri ker h:>dc moral; posvetiti Rusi vso s^'ojo nr*^.orno5t o^roženi besarab^ki fr -im ;. V Dobrudži se vsa raska armada urirka v gozdnato pokrajino v sever-nem delu. Nemško uradno poročilo pricnkiije, da se bo sovrnžnik tam zr?ova u pri. V nasprotstvu z naziranjem na-siii \ oja^kfh 5trokovnjaknv pribaja vrrto Curiha vest, da se Rusi »n Ro-iniin! tndi za Seretom ne bndo upi> rali. trmveČ da se nameravajo umnkniti za Prut, kjer upajo na nspesno obrambo. Stockhofra, K\ decembra. Po rukcjjSn.'ih račnnih so vplenilf zavez-* niki v Romuniji 50 milijonov hl pse-ri^cc. 1 rtr'Pjon bT rf'u 7 m pol milijona h! ječmena. 8*.^0 rrilfj. hf koruze, sku-paj torej 75 milijonov hl žita. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 16. decembra. Romanska fronta. V Dobrudži zasledujemo sovražnika, ki se umika. Na vzhod-nem Vlaškem prodirajo naše čete v pokrajini severno od dolenjega toka Jalomite. Na kolodvoru v Fetestiju smo vplenili 110 vagonov in na kolodvoru Ćolnice 41 vagonov, 4 lokomotive in 11 s petrolejem natororje-nih vozov. Rusko uradiio poro&lo. 14. decembra. Romu uska fronta. Tekom 12. decembra je nadaljeval sovražnik svoje napade v saeri na Buzeo. NaS koajeaiki in in- fanterijski oddelki so stopili v stik s sovražnikorn zapadno in jugo - zapadno od Buzeua. Naša konjenica, ki je dne 12. decembra prodrla v zapadni smeri, je imela ljut boj s sovražni-kom, ki se je bonl na konjih in tuđi pcš. 15. decembra. Romunska fronta. Romunsko - ruske čete se v okolici Buzeva umikajo pod pritiskom sovražnika ter krijejo s posled-njimi Četami. V zvezi s tem umika-n.icm se umikajo tuđi čete, ki so držale pozicije ob reki Jalomiti. ITALIJANSKO URADNO POROCILO. 15. decembra. Od časa do časa artiljerijske akcije v Adižki dolini, na Asiažki visoki planoti in v zoni pri Plaveh. močnejše vzhodno Gorice in na Krasu. Trajajoče slabo \ reme je oviralo delovanje naših čet. 16. decembra. Na trentinski fronti je \veraj izredno slabo vreme ustavilo bojno delovanje. Na fronti julijskih alp različne artiljerijske ak-cije. V zoni vzhodno Gorice in na Krasu navzlic slabeinii vremenu delovanje naših čet vri abrnmfcah. Cadorna. Lugano, [5. decembra. Švicarska brzojavna unija razšlrja vest o odsfopn Cadorne. Podučeni italijan-ski kregri pravijo, da je to mčvredna komb?nacii?ka ftovorica. Italijanski vojni stroški. Lugano, 15. decembra, [talijanska vlada razširja komurcike, ki na-vaja dosedanje troske Italije na 121/2 riiilijona Ilr. »Popolo Romano« pravi, da ta svota vsc-buje samo plača-ne vojne troske, ne vsebuje pa ne-rlačanlh ali z zakladnicami plaćanih troškov, ki znašajo več milijard. Italijanski parlament Italijanskc finance. Lugano, 1. decembra. (Kor. ur.) V italijanski peslanski zbornici je ob-razložil zakladni minister Carca-n o stanje financ Gbširno. Pričel in končal na je s svojimi navadnimi fra-zcimi o boju kulture proti barbarstvu in o neobhcdni potrebi, storiti vse, da se pribori za domovino in za člo-veštvo zrnaca kar najhitreje. Iz nje-govi-i podatkov sbdi. da so znašali v računskem letu 1915/16 čisti vojni stroški 7365 milijonov, od katerih od-padc 414 milijorov za podpore voja-^kib družin in 375 milijonov za mornarico. V kritje troškov je služilo 2718 milijonov iz drugega in tretjega notranje^a vojne^a posojila, 2179 mi-hfonov iz inozemskih zaKiadnic in 4=>5 milijonov iz trilctnili in poletnih notranjih zakladnic. Iz tega sledi za to računsko leto primanjkljaj. ki se malo zntža s prihranki iz rednih gospodarskih izdatkov in z večjrmi pre-jemki. V računskem letu 1916/17 je za armado in mornarico in istotako za podporo vojaških družin že de-jansko izdanih 4715 milijonov. Od 1. juljja do 30. novembra 1916 je izdanih skupno 8982 milijonov, to se pravi: 5731 več kakor jih je bilo za to dobo proračunjenih. Za računsko leto 1917/18, ako bo normalno, se računa preostanek 594 milijonov. ki bi pokril obresti novih posoiil in dal davkoplačevalcera maJo oddiha. Nadalje je zakladni minister konstatl-ral, da se je pokazal uvoz hlaga nad izvozom tekom leta 1916. večji za 3332 milij., v poravnavo manjkajo sedaj običajni pnhranki iaseljencev in dobiček tujske industrije. Finance se nadalje poostrujejo z rastočim denarnim in meničnim kurzom v Parizu, Žvici, Londonu m Novem Jorku. Gospodarske razmere Ijnd-stva so razmeroma dobre. 2ita se je priddido srednje, svile obilo, krme, socivja, repe in \ina ne dosti. Industrije, ki so navezane na tujski promet in inozemsko trgovino ali na prometna sudstva in plinarne, jako trpijo. Deluje pa tekstilna industrija in vse delavnice, kl dobavajo vojaJ materijal. Debata o mirovni ponudbi. Curih, 15. decembra. (Kor. ur.) V razpravi o budgetnem provizoriju je izjavil reformist T a s c a. da Italija potrebuje močnejšo vludo kakor je scdaTija, da se bodo sile Italije tako organizirale, kakor uči sovražnik. Mirovni pogoji Nemčije nišo vsprc-jemljivi in z^ito bi morali biti tuđi italijanski socijalisti za zahtevo vojne. Socijalist iM o d i g 1 i a zakliče vmes; Kateri poslanik ti je to vlil v glavo? Tasca zaključuje: Ako sedanja vlada ne bo bolj energičeno služila interesom dežele, jo je treba nadomestiti z jakobinsko vlado. Radikalec Gi rad ini je rekel: Ako Nemčija predlaga pogoje, ki ne predstavljajo nikalcega pravo krŠečega nadgospod-stva. ako so osrednje države pripravljene pripo^nati vsaj nacijonal-no načelo in ne zamefujejo pravice samoodlocevanja narodov, tedaj naj bi se sprejeli miro\rni predloži in vlada naj bi se toplo zavzela za nie. Ako so predlogi osrednjih držav pre-vara, prične boj proti notranjim in zunanjim sovražnikom takej z večjo odločnostjo. Ako nišo prevara, po-tem morajo končno posredovati edi-nost in lojalno solidarnost med osre4-njimi državami in četverozveza Brgnami Jzvaja, da vi?da mora odločno izjaviti, da more Italija spre-jeti samo tak mir, ki izpolni njene zahteve in jo odškoduje za doprine-šstie žrtve. Italija se mora, ne da bi kar naprej že odklonila razpravo o mirovni ponudbi, oprcmljati energično za nadaljevanjs boja. Prediogi k mirovni pomidbi. Curih, 16. decembra. (Kor. ur.) Stevilni predlogi k razpravi o bud-getnem provizoriju v italijanski zbornici se ozirajo tuđi na mirovno po-nodbo. Predlog Gambarotte, prijatelja prejšnjegra berolinskega poslanika V o 1 a 11 i j a, padajo st^išče i talijanskih nevtraleev Dred italijan-skim vstopom v vojno. Predlog raznih meščanskih strank zahteva, da nadaljevanje vojne v svrho pravič-nega plačila za doprinešene žrtve in izpolnirve nacijoHamih pravic mora spremi jati jasno spoznanje, na kak način se bo vzpostavfl mir. Reformi-stična frakcija izreka upanje, da vlada v polnem sporazumn z aliiranci sprejme razpravo o mirovnih pogo-jihf ki bi odgovarjali temeljem izpo-polnitve garancij narodnosti in nc-odvisnosti narodov, aJi da vlada med tem ojači vojaške in msščanske organizacije dežele za nadaljevanje vojne. Podcben dnevni red je predložila republikanska frakcija. Končno zahteva socijalisiični in meščanski dnevni red, da naj se dovoii budgetni provizorij za krajšo dobo, morđa za dva meseca, tako da bi imela vlada samo omejeno svobodo gibanja in bi se uveljavila beseda parlamenta. Za interniranje Nemcev v Italiji. Lugano, 15. decembra. Italijanski nacijonaJisti so podali intsrpeia^ cijo za takojšnje interniranje v Italiji se nakaiajočih nemšldh državVanor. Socijalist Defelice je podal interpelacijo, s kat ero hoče doseći izgon nem-škega tajnega papeieren komor-nika prelata Gerlaeha, ki v Rimu dela propagoado za min oiran 2. •fiUUVCNSftJ NJUCVJLT, 4ft* lf ćtOtmtKm I*lb. 290. Stev., , Bitka ob Sommi in boji pri Verdunu. FRANCOSKO URADNO POROCILO. 14. decembra popoldne. Noč je potakla brez dogodka. 14. decembra z večer. 2i-vahnejše artiljerijsko delovanje južno od Som me. na obeh bregovih Mose in na višinah južno od Bon-homma. Mir na drugih delih fronte. FRANCOSKO URADNO PORO-CILO. 15. decembra zveče r. Po artiljerijski pripravi, ki Je bila trajala več dni, smo napadii sovražnika se-verno Qd Douaurnoma me'i Maso in \Yoewrom, na več kakor 10 km dolgi fronti, Napadi smo Izvršili ob 10. dopoidne. Sovražno fronto smo v globini treh kilcmetrov vpcgnili. Razcn sterilnih strelskih jarkov smo zavzeli kraje Vacheruuville in Lcu-vemont, fermo Cnambmtcs tcr utrd-be liardaumont in Bezonvaux. Vjeli smo mnogo mož, ki pa se nišo natart-čno prešteti. Do sedaj je prišlo 7ćoo vjetnikov skozi stan. Mno^o težkih topov, poljskih tcpov in topov za streske jarke ter števiien materijal smo delorr.a \^p!enill, deloma razde-Jali. Kljub neugodnemu vremenu so se letalci izborno ude'ežili boja. Ćete so zelo navdušene. Naše izgube so lahke. Belgijsko urr.đno roročflo. 14. decembra. Z belgijske fronte ni porcčati nič;sar. 15. decembra. Artiljerijski boj se je pričel ponoći na 15. decern-fcer in se je s silo nadalieval v okolici Stecnstraeta in boli proti severu. Belgijski topovi vseh kal it rov tcr rasi reožnarji v strelskih jarkih so živahno obstreljevali so\Tažne baterije. ANGLEŠKO URADNO POROCILO. 14. decembra z večer. Zadnjo noč smo vdrli v sovražne jarke južno od Arrasa. Nekai je mrtvih. Zakopc, nolne čet, smo bombardirali. Izvidni pohod pri Hulluchu se je ponesrečii. Obstrcljevanfe sovražnika je zažgato blizu Pysa zloženi materijal. 15. decembra. Sovražnik je poskusii nočni napad v blizini Les Boeufsa, naša artiljerija pa ga je po-r azil a. Vdr!i smo v sovražne jarke južno od Armentierssa in vzhcdno cd Hierstraeta. Močen sovražni iz-vidni odde!*k ?e ime! težke izsvbe pri poskusu vdreti južno od Sa'nt Elc:ja v naše jarke. V oštrim artiljerijsko delovanje na obeh stran eh. Briand umorjen? V Berlinu kroži vest. ća je Ml franeoski ministrskl predsednik Briand umorjen. Vest z nobene strani ni potrjena. Makedonska fronta. BOLGARSKO URADNO POROCILO. 16. decembra. Makedonska f r on t a. Od Prespanskega jezera do Strume siaboten artiljerijski ogenj. Francosko uredno poručilo. 14. decembra. Orijet-sk« armada. Sovražna artiljerija je cbstreljevala vso srbsko fronto in Bitolj, kjer je provzročila nekaj žr-tev med civilnim prebiv:Os*vom. Naše baterije so odgovarjale z uspe-hom. Nobenega inianterijskega pod-vzetja. Aoglesko u rad no porocllo. 16. decembra. Solunska fr o n t a. Flotilja hidroplanov je dne 15. decembra napadla Raklovoj, 60 kilometrov vzhodno od Štipa. Vrgla je številne bombe in opazovaia, da jih je mnogo zadeio. Dnevno povelje generala Zekova. Sofija, 16. decembra. (Kor. ur.) General Zckov je izdal dnevno povelje, v katerem pravi med drugim: V manj kakor treh mesecih se nam je posrećilo roko y roki z našimi zve-stimi in hrabrimi zavezniki mnogo-krat poraziti rusko - romunske ar-made ter zavzeti večji del pokrajin romunskega kraljestva. Dne 6. decembra, po trdovratnem boju na rcki Argesul so vkorakali deli naše juna-ške 1. in 12. divizije obenem z zavez-niškimi četami v Bukarešto, glavno mesto Romunije. Nad 120.000 romun-skih vjetnikov s 300 topovi smo do sedaj spravili in pač le malo manjka, da bi bila romunska armada uničena in romunska država izginila z zem-Uevida. Vendar so dobili Bolgari zadošče-nje na žalitev, ki nam je bila prizade-jajia pred tremi leti. To je tildi vzrok, šakaj provzroča ta zmaga silno radost. Povsod v ćeli deželi se služilo božje službe in ljudstvo je na cestah kazalo svoje veselje. Izreden tiiumf je to. Hvala v imenu kralja in domovine četam, ki se tako hrabro bore proti našim sovražnikom na severu in na jugu, zlasti tuđi četam ob makedonski fronti in četam 11. nemške armade, ki zavračajo z občudovanja vrednirn junaStvom šunke Rusov, Srbo>\ Francozov, Angležev in Itali-janov ter jirn za vselej zapirajo pot na sever. Vojna z Rusijo. RUSKO URADNO POROCILO. 14. decembra. Zapadno b o j i š č e. Sovražnik je izvršil \z-vidne pohode z močnimi oddelki ob Narajovki. Ustavili pa smo jih s svojim ognjem V Gozdnatih Karpatih ic obstreijcvala naša artiljerija uspešno Korosmezo ter provzrocila tam se-dem požarov. !5. decembra. Zapadna fronta. V okolici Zubilna je začel sovražnik južno od pristave Kisjelin dvakrat z bobnajočim ognjem ter po-skuši prodreti iz svojih jarkov. Vsa-kt krat smo ga zadržali. Proti 5. po-pcldne je izvršil sovražnik po kon-centričnem topovskim ognju na oko-lic* Batkoza in na odsek Kabarovce-Mlinovce ra obeh straneb železnice Zlcčov - Tarnopol napad, posamni osenj naše infanterije in artiljerije pa ^a je spreiel ter se ie sovražnik na š'Hp* 300 do ^ metrov pred našimi J3-k« vfegel. Pač pa se je posrećilo sovra^niku v okolici Mlinovcev 'dreti v jarke neke naše stotni.ie. Cosle rezerve pa so sovražnika pre-c:na!e. Beli i^^ «if>riu. FRANCG5KA LINIJSKA LADJA IN TRANSPORTNI PARNIK PO- TOPLJENA. Berolln, 17. decembra. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Neki naš podmorski čoln je dne 12. decembra 55 morskih mitj vzhodno-ju-go vzhodno od Malte s tor-pednim strelom poškodo-val francosko linijsko ladjo tipa »Patrie*. Neki drug podmorski čoln je dne 11. decembra jusro-vz4iodno od doka Pantel-laria «= tnrpednim str cl om potopi I oboroženf transportni d a r n i k *Ma?helIan« ^5027 ton) z nad 1000 možmi belih in crnih Čet na kro^u. NEH>KA LETALA NAD SULINO. Berolin. 17. decembra. CKor. ur.) \VoKfov vroč nnrnxa: V^r^.^ki h'drrv nlani so dne 16. decembra obmeta-vali z bombami ruske pomorske voj-i.-i s;i^ v nri-^nišču Sulini (Crno mo^e) ter zbili z ognjem strojnih prsk sovražna letala. H3ro!f3 na ForfucifTlsftBin. REVOLTA NA PORTLGALSKEM. Madrid, 16. decembra. (Kor. ur.) Brezžićno poročilo zastopnika Kor-responderjčnecra :ir£*da. Na Portugalskom so izrruhnfli revoluciionami nemiri, kaferih se udeležnjejo tuđi razne ćete. Gibanje je sn: a trati kot encr«;;čen protest proti poš'ljanju čet na evrops!:o boji sce. Vsled začasne-:^a prekinienja zvez ni mogoče za-enkrnt konstatirati obsežnosti ne-mirov. Španski listi nr-našajo javno izjavo portugalske vlade, da je revo-iuciionamo gibanje vdiiseno. njega voditelj Machado los Santos areti-ran in dn vlada v Lizboni mir. Po-ložai na Porti'^alskcm je skrajno kritičen. Armada je proti akti\Tii ude-Icžbi na vojni. Lizbona, 16. decembra. (K. ur.) Reuter. Vlada je hitro udušila stiri slabotne poskušene vstaje v provin-cijuh. Strel ni pad cl nobeden. Vod ja vstaje Mtchado los Santos je bil arct'ran. Curlh, 16. decembra. (Kor. urad.) Preko Pariza poročoio. v1a bi bili morili oditi dve portugalski diviziji na francosko fronto. Dne 13. t. m. je y Portu. Abrantesu in v drugih Kandžijah Machndo los Santos, eden iz-med ustanovitcljev portugalske re-nunlike, provzročil vejaško revolto. Udušena je bila in Santos aretiran. Turska vojna. TURSKO URADNO POROČILO. 16. decembra. Na Jugu na5e poz^cile v F e 1 a h i ] u smo zavrnili močne sovražne konjeniške čete. Istočasno smo uspešno zadržali sovražni infanteriiski rapad. Vjeli srao nekai mož. — kavkaska fron-t a. Število ruskih vojakov, kl prl-hajajo k nam, se veča od dne do dne. Na drugih frontah nobenegi po* membnega dogodio. Grda se ie ridnib. Amuimvrne mir samo s svobodo v svetu z vsemi dol-znimi javnmri ozfri za one, ki zasto-paio dmge vladne oblike kakor so naše. Svarilo radikalnim krosom. London. 16. decembra. (Kor. ur.) Tzdajatelj »Davli Newsa« piše k mirovni ponudbi, da je največiega po-mena, da ententa da strateprično pravi odgovor. Nevtratni svet želi povsodi konec vojne. Ententa mora gledati na to. da nevtralci ne prenesejo svojih simpatii na Nemčijo. Nevarno bi bilo. braniti se pogovora o mirovnih pokojih, kakor se to priporoča v časopisju. Te^a priporočila se najbrže entemta ne bo držala. Kopenhasen. 16. decembra. Londonske ^Dailv New«* zahtevajo. naj Nemčija in ententa javno razglasijo mirovne nogoje. Ako ente-nta t«ra ne ^tori ter nemško ponudbo gladko odkloni. bo to nomenilo najveČjo dipiomatično zmago Nem-č i j e. Francoska sodba o nemšk! mirovni ponudbi. Kodan}* 14. decernbra. (Kot. ur.) *PoIitiken* noroča privatno iz Pariza: Francoska se je že večkrat smehljala nemskim težnjam. danes se crlasno smeie, NemČija je trudna, želi od nie same započeto vojno končati. To izraza v pompoznih samozavest-nih besedah. Mirovni predlog pa je samo past. toda pod?an manjka, ki bi Šlc v njo. Nemčija skuša razbiti edi-n nudbo m glede na to, da ponudba ne obsega nikake žaiitve za prijemnika. »Tribuna« meni, da bi bilo prav, da se izvađo pogoji tega nemškega miru v vojaSkcm, go^podarskem in fi-nančnem oziru. »Oiomale d* Italia« izjavja, da stranke četverozveze so od prvega trsnotka glede vsebme odgovora, kl se ga ima dati na vražji udarec Nemčije, popolnoma edine, sedaj se rargovarjajo le še o obliki odgovora* »Corriore della sera« pravi; Prevare in zasede ne koristijo Nemčiji nič. Ona mora nepremazani in nepremagljivi Evropi podari spre-jemliive predloge. »Secolo« našteva podrobno odškodnine in kompenzacije, do katerih hnajo narodi četvero-zveze pravico radi prestanega napada. Sicer pa graja članek v »Secolu« govor, ki ga je imel radikalni posla-nec Oirardinl, priznani Inter-venciicmist, In pravi, da ne morejo kar tako odkloniti ponuđena mirovna pogajanja NemČije. Preprečene mirovne demonstracije v Italiji. Curiti, 16. decembra. V Rimu, Milanu in Boloniji je policija prepre-čila mirovne demonstracije. — »P°.r-riere della sera« trdi, da nevtralistič-na propaganda v Italiji hoče strmoglaviti Sonnina in Bisolattija, katera sta glavna opora vojne. Ako bi od-padla ta dva, bi bila tla za nemški mir ugodna. Italiiani za mirovni Program Četverozveze. Lugano, 16. decembra. Italijan-sko čaopisie je kar čez noč izpreme-nilo svoj ton napram mirovni po-nndbi. Danes prevladuje nazirdnje, naj bi četverozveza prezentirala v odgovor lasten mirovni program, da bi se odgovornost za eventualno od-Uonitev zvrnila na centralne države. »Secolo« všteva v ta minimalni program odstop Alzaško - Lo+arin-ške in Poznanjske, kakor tuđi vseh italijanskih in jadranskih orovinc Avstrije. Vladna cenzura crta po li-stili na široko razna izvajanja proti ponudbi. Rusko časopfsje o nemški ponudbi. Petrograd, 15. decembra. (K. u.) Rusko časopisje vseh smeri soglas-no graja zadnji korak Nemčije. Listi vidijo v tem koraku samo hinavski poskus vplivati na nevtralne države, da bi verjele v nemško miroljubnost, ki pa prihaja prepozno, in pa poskus, {Ivigniti pogum lastnega prebival-stva, Končno je to baje poskus z mirovnim fantomom, kateremu sami ne vemjcjo, trošiti razdor, pa naj bi bilo tuđi le med najmanjsim delom narod ov. ki tvori jo entento. ^Tvječ« pravi: Mir je nov! oro-jektil ki ga nam pošilja sovražnik. ki se zareda, da so njegove dru^e resurse izčrpane. r-Biižcvija Vjedomosti« piše:o.% Nota Nemčii^ Avstriie, Bolgarije in Turčije ie »V: norolne hinavščine, W i računa !e na kredit ulice. Tuđi mi bo- 290. §tev. »aMJVfiNSKl NAKUU*, unc 18. decembr« 1916. Slran 3. Ccmo mir, toda ne mir, kl prihaja iz Berlina ?n katerega naša vest od-Klanja. *Novoje Vrcmjac irvaja: Trajen mir pr-Uc sele, kadar preženemo šo- vražnika iz naše države in kadar bo-do zope^ vzpostavljene plemenita ttcigija. junaška Srbija in zedinjena Poljska. ^Djen«, organ skrajne levice iz-javlja, da se položaj vsled nemske-ga predloga ni prav nič izpremenil. Petrogradska brzojavna agentura dodaje: Ti glasovi ruskih Iistov se popolnoma krijejo z mnenjem odličnih članov dume, med njimi Miljuko-va in Rodičeva. ki soprlasno izjavlja-|o, da bi se moralo na prcdlog centralnih držav odgovoriti edino le s kategorično odklonitvijo vseh poga-Janj. dokler ne bodo vsa od sovražni-ka za5edcna ozemlja zopet očišćena In dokler nasprotnik ne bo prisiljen se podvreč; pogojem, ki mu jih sta-vijo aliiranci. • Rasni mu «?«!ri!. Izjava ruskega ministra zunanjih del in sklep ruske dume. Petrograd, 16. decembra. (Kor. urad.) Ruska brzojavna agentura. Duma je danes ob navzočnosti ministrskega predsećnika Tropova In ministra zunanjih del Pokrovske-ga zopet začela zborovati. Minister zunanjih del je izjavili Mirovne besede, ki prihajajo od stranke, na katero pada vsa tcžkota odgovorri<".5ti za svetovni požar, ki ga je vnela in ki mu ni primere v analah zgodovinc, nišo vzlic njihovi nenavadnostl nekako presenecenje za aliirance. Med dve in pol leta tra-jajočo vojno je Nemčija več kakor enkrat govorila o miru. V tem smislu je živahno delala v ncvtralnem časo-pisju. Vsi ti nemski posktisi so zaće-ji cb odpor in odločno mirnost zvez* nih držav. Ker je zdaj bolj podučena o možnosti. prebiti našo neonwi,ino alifanco. je Nemčija napravila oficijelni predlog. naj se začno mirovna pokajanja. Ta ponavlja zastarelo le-srendo o vojni, ki je bila centralnim državam vsiljena. Označuje zmago-viti položaj avstrijsko-o^rsko-nem-Ške armade ter nepremagijivost njene obrambe. \Tato predlasrajo centralne države, naj se zacno mirovna p$-gajanja, in izrekajo prepričanje, da bodo njihove ponudbe zagotovile ob-stanek, čast in svobodni razvoj »nji-Iicvih« narodcv ter ustvarile podla-ro notranjega miru. Francosko bese-dilo iz Kodanja nam poslane brzojavke je na tem mestu popačeno. To Je vsa vsebina obvestila, izvzemši sporočilo, da se bo vojna v slučaju odklonitve mirovnega predloga, na-daljevala do zmagovitega konca. V kakih razmerah je sprožen nemški predlog? Sovražne armade so Belgijo, Srbijo. Crno goro, en del Francije, Rusije in Romunske opustošile in zasedle. Nemci in Avstro-ocrri so pravkar proklamirali navi-dezno neodvisnost Poljske, ne glede na nepostavni poskus Nemcev, prisiliti prebivalstvo ruske Poljske, da bi prijelo za orožje proti svoji 'astni domovinu zadostuje omeniti, da je bf!o na Netnškem uvedeno splošno prisilno delo. da se spozna, kak-.** težak je sovražnikov položaj. Pravi smisel nemškega koraka je. da po-skusijo v zadnjem trenotku izbiti do-biček iz trenotnega zavojevanja ozemelj, predno se pokaže njihova notranja slabost. A še drug namen je imel ta korak. V nezmožnosti, razumeti prave-ga duha, ki navđaja Rusijo, so si naši sovražniki vtepli v glavo prazno upanje, da se dobe pri nas tako ne-ođločilni Ijudje. ki se dado za hip premotiti po pomanjkljivih predlo-glh. To pa se ne zgodi. Vera Rusije se ne bo omajala. Nasprotno! Se tes-nejc se bo Rusija združila krog ča-stitljivega vladarja, ki je ob začetku vojne fzjavil, da ne sklene miru, đo-kler ni zadnjf sovražni vojak zanu-stii naših tal. Ruska vlada bo stremila za cilji, napovedanimi na dan. ko s;e zopet začeli svoje delo, s toliko večjo eneržijo, ker je splošno sodelo-vanje edino sredstvo, da dosežemo cilj, ki nam je vsem pri srcu. namre-2: uničenje sovražnika. Ruska vladi zavrača že zdaj z ogorčenjem misesf, prekinltl zdaj boi in s tem dovoliij Nemčijf, da izkoristi zadnjo možnost, da podvrfe Evropo svojemu nađgo-spodstvu. Vse doprinešene neštevil-ne žrtve bi bile zaman stor?ene, če M s sovrafnikom, čisrar moči so si-cer oslabljene ali ne še zlomljene in K"i pod pretvezo trajnesra miru i5če odfoja, sklenili prezsroden mir. S tem neomajnim sklepam je Rusija v popolnem sosinsju z vsemi hrabrfmi zavezniki. Vsi smo enako prc^injeni življenjske potrebe, vodit! vojno do zma*ovite*a kor.ct In no-ben manever sovražnfka OK ne od* I »»kne s tega pota. i Po govoru ministra zunanjih del sprejetega na nmofili fmttfh s dolco- traniim odobravanjem je v imenu bioka durae poda* posianec 2idlov-skij sledeči predio«. Čuvši izvajanja ministra run^ njih del, se pridružuje državna duma soglasno kategorični odklonitvi zvez-nih držav, se v sedanjih razmerah spuščati v kakršnakoli mirovna po* gajanja ter izreka svoje mnenje, da je nemški prcdlog nov dokaz ta oslabeiost sovražnika ter je le hinav-$ko dejanje, ki ne računa na noben uspeh, nego le poskuša, žvaliti na druge odgovornost za začetek vojne in nje nadaljevanje ter sebe v očeh javnega mnenja na Nemškem, oprati vsake krivde. Duma je mnenja, da bi prenagljen sklep miru ne le ne prinese! miru, nego bi obsegal ne-varnost nove krvave vojne in novih sovrainih žrtev ter sodi, da je trajen mir mogoče le pa popalni zm«i nad sovražnikovo vojaško silo in ko se je Nemčija za vedno odpovedala svojim prizadevanjem, katera so jo naredila za provzroč!te!»1co vojne in to spremila jačih strahot. Predsednik dume R-x!rjanko je pripornčai sprejetje tega predloga; predio^ je bi] sotjlasno sprejet. Kobene p^membe v prrsc-riški zunanji poHtikL New York, 14. decembra. CK. ur.) Brczžična brzojavka zastopnika Wo1ffoveg:a urada. Zakasnelo. — Neka brzojavka -Worlda« iz \Va-shingtona pravi, da ni nnstopiia nilca-ka prememba zT:nanje politike ne v vrrašnnju podmorskih čnlnov z Nemčiio :n Av^trijo in tuđi ne v tr-rrrrvin^kih vrraŠDjijih r Anglijo in nje-m'nri zaverniki. Porodio potrjuje re-ki \isoki u radnik. Ta izjava je bila provzrocena z brezzi^nim poročilom \r Berol'ra, katero je pr'ohčil neki ne\vyorški iist in v katerem ?e ra-vaja. da so vodHni beroTinski krogi mnenja, da je pričel W?Ison prmi VemČfJi neprjaino politiko. Američka vlada tahteva samo to, da naj Nemcijo vojtto podmorskih čofnov vndi po določbah mednarodnega prava in se drži z.ieotovila, danega Zedinjenim državam. Dunaj. 1^. decenibra. (Kor. ur.) Cesar se je davi s svojega vcčdrev-ne^a po tov an ja na fronto povrnil na Dunaj. Prvo frontno potovarje je ve-Ijalo vrlim Čctam in preizkušeni vojni mornarici, ki stojijo na jug^zsprć-ni fronti zvesto na straži. Dne 15. t. 7Ti. zjutraj je dospe! cesar s sprem-stvom v Pu!j in se vozil po vojnem pristarjišču. pri čemer si je ogle»dal tuđi avstn>osrr*ke in neinške podmorske čolne, letaisko postajo in v Pulju se nahajajoče dele bojne mornarice. Zvečer 15. je docpel cesar v bivali-.*če armadn. po^veljnika Boroevrića. NagoN-oril je vsc vojake iz sameg^ odličnega moStva se^tavljene častne stotnije na najpnjaznejši način. V po-velJni'Skem poslopju ^e je vr$il kra-tek pogovor. Ponoći \f). je cesar od-r^otoa-^l h koroški armadi. 16. popol-dne fe dnspel vladar na kolodvor rn-vaM*ča te arr^ade. Po vornf! rprejcT odro-sTan^tva raznih nbčm. Vedno in vedno je ra^ial cesar nnžrtvovaT-no5t Korošccv. ki so ^torili v tej vojni že toliko rnajnrnitesrri m jih je za-fcotavljal svoje neirbri^nc hvaTežnov 5ti. 1^. zvrčfr xe je povrnil cesar Karrl v bivaliire armdnega povcIth-kt Roroe\ića. Vjer si jr n^eiil veliko število čet in p<^rti! tuđi Trst za več ur. V noći na 18. t. m. se Je vrnil na Dunaj. KARLOV KFT2 ZA ČFTE. ThmzJ. 16. decembra. (Kor. ttr.) »Strefflers Militarblatt« poroča: Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je blagovolilo izdati to-le armadno ii» brodovso poveiie: Med vsemi Mojimi vrlim! bc-Jevnik! je pripadla v teh zmagovi-tih bojih najtežavnejsa naloga Mojim četam. One IzpolfOnjejo v bojih do sedaj neznane sile in trajnosti junaško svojo dolžnost v trajni nevamosti, zveste svoji prisegi. zastav!3a?oč svoje življenje za našo pravično stvar Ha izkažetn tem vrlim Svojo hvaležnost in priznanje, ustanavljam Karlov križ za čete. Ta križ je irremtf vođebno armadnemu križu iz leta 1814. Nadalje ukazujem, dst se opremijo vsi trakovi vseh dekoracij, kl so bile podedeoe ali se bodo podelile za hrabri ali aspešnl naatop pred sovrainikom, in za zasluge v vodstvu čet z dvema navzkrižnima mečema. Od votnega ministra predložene statute za Karlov križ za Čete s nripadajočimi izvedbeni mi doJoč/Ii je takoj opustiti. Naro-čam vojnemu ministru, da mi predloži nacrt navodit, po katerih Raj se opremijo trakovi z na-vzkrižnimi m6Ci. Dunaj, 13. decembra 1916. Karei m. p. Ustanovitev posebnega Karlove-ga križa bo navdala moštvo in čast-nike na fronti s posebnim zadošče-| njem. Novo odlikovanje je namreč j namenjeno izključno le onim, ki so i se odlikovali v boju, torej ćetam v 1 »strelskem jarku«. Tuđi novi od-, znak prekrižanih mečev na hrabrost-nih trakovih je namenjen vojakom in častnikom za hrabrost, izkazano neposredno pred sovražnikom. Karlov krit bo podoben armadnemu križu iz leta 1^14. To je bilo posebno od cc-sarja Franca ustanovljeno odlikovanje za hrabrost v Napoleonskih voj-nah, zlatvo bo icl'i-Jo šc pred novim letom dve zactevi: provizorični budget za prvo polovico 1917 (s § 14.) ter nagodbeno vpraša-nje. Glede nagodbene /adeve pa c b-stojata dve verziji. Cna pravi, da bo Spitzmliller uzakonil novo ^i'lctno nagodbo še pred novim letom nared-benim potom, druga trdi, da se bo napram ogrski vladi le detinitivno obvezal, v ostalem jo pa Doskusil rediti parlamentarnim potom. V to svrho si hoće Spitzmuiler zasfeurati većino državnega zbora za Stiirgkh-ov elaborat že sedaj s tem, da si pri-dobi nemške stranke. Zato hoće oktroirati nemski državni jezik, izločiti iz državnega zbora gališke posiance ter \-peijati novi strogi poslovnik za parlamentarne razprave. Brez gaii-ških poslancev bi imeli Nemci v par-lamertu većino in za lećo nemškega đržavnega jezika ter event. tuđi še »ureditve« narodnih razmer na Ce-škem bi bile nemške stranke pripravljene prodati prvenstvo Avstrije ter odobriti nagodbo z Ogrsko. Koliko je na teh vesteh resnice, se seveda v trenotku ne da dognati; gotovo je le. da se je priče! dr. von Spitzmuller že pogajati s Poljskim klubom radi iziočitve Galicije in da se nahaja v jako intimnih stikih z raznimi nemskimi radikalnimi krogi. Doslej ni nikakih zanesljivih vesti o šesta vi novega ministrstva« dasi pišejo dunajski listi po svoji navadi vse mogoče stvari. »Neue Freie Presse« in »Reichspoita« sta sogla-sno mnenja, da bodo v novem mini-strstvu sedeli naslednji uradniki: ministrski predsednik dr. v. Spitz-muiler, minister notranjih del baron Handel, pravosodni minister baron Schenk, finaučni minister sekcijski šef Wimmer, naučni minister baron Hussarek, železniski minister baVon Forster, delavski minister baron Trnka, domobranski minister baron Oeorgi, gališki minister Bobrzinskl. Trgovinski minister in poljedelskl minister §e ništa določena. Kot kandidata se navajata bivši minister dr. von Bflrnreiter za trgovski in moravski deželni glavar grof Serenvi za poljedelski portfelj. Zatrjuje se. da bo novo ministrstvo morda že danes, v ijonedeljek, razglaŠeno in jutri, dne 19. decembra, za pri se ženo. Ogrski državni zbor. Odsek, ki ga je izvoJil ogrski državni zbor, da določi besedilo inav-guralne diplome, je imel 15. t m. sejo. Ministrski predsednik grof Tisza je povedal, da še ne more predložiti v e I i k c g a naslova Nj. Veličanstva, češ, da se je stvar zaviekla vsled odstopa avstrijske vlade. Bivša avstrijska vlada se je branila zavzeti glede ve-likega naslova staHŠče ogrske vlade in zato se je re-šitev tega vprašanja zavf*?k1a. Ob-enem je naznanil pero! Tisza, da je tuđi vladar prizna! kot nesporno dej-stvo, da ima ogrsko kraljevsko dostojanstvo samo-stojen, poseben značaj, ki je ravno v rede a avstrij-skemu cesarskemu značaju. Odsek, imenovan rejrnikrrlarna deputacija, je po dalJM razpravi snre-jel nacrt diplomi, ki ga je predložila vlada. V poganski zbornici je dne 15. t. m. interpeliral poslanec Bela B a -r a b a s, če hoče. vlada poskrbeti, da bo na vladarjevih podobah tuđi pri zunanjostih njegove osebe kakor v besedilu vse preskrbljeno, da je Nj. Veličanstvo predstavljeno kot ogr-s k i kr?lj z in^ignijami oj^rskega kraljevskeifa dostojanstva, dalje je interpelant zabteva! končno odredbo, da se na Ogrskem pri vojaskih clavnost:!i in pri priredVah. pri katerih je navzočno Nj. Veličanstvo, ne bo več igrala avstrijska cesarska hfmna. — Ministrski predsednik grof Tisza je izfavfl. da ni interpelantovc-ga mnenja in da ni nobenesra ugovora, ako nastopi o^r^ki kralj v generalski uniformi. Kot dmastično misleč Madžar smatra za zaželjeno, da stoje ojrrski kralji zvesti tradiciji na čelu armnde in se čutijo kot raj-višji armadni zapovedniki, katero dostojanstvo je neločljivo od dostojanstva o^rske^a kra'ja. Kralj bo tuđi pri kr^nanju v generalski uniformi. Kralj bo torej nastopil obenem kot najvišji vojskovodia in je direktno ogrski interes, da se pokaže edin-stvo ogrske države in armađe. Vlada nima vzroka določitj glede vlada rjev-'h podob kake omejitve. Ob seb? se ranim*?, da. bo na pndobab vladarske dvojice takr> besedilo, da mu s stalisča oerske države ne bo usrovarjati Obsebf ^e razume, da bi podoba z avstrfjsko cesarsko krono ne biTa porabna za ogrr^ke- urade. Tn-terpe'ant je tud? ponovil baj\'o. kakor da je bila kdaj svirana cesarska pe-sem pri usmrčenjih. To ie neres-n:čno. Med-vojno sta dostikrat drugo za dru aro bili sviram* avstnjska in o^r^ka b'mna in ?o bile tndi ogrski himni izkazane vo.iaške ćasti. Orof Apronvi je ntemeljeval pred'ojj opozicije c:!e,1e inavpuraTne d»nlr*m* ter končal z besedanii: Naslov, ki jara nriroroča vladni nacrt, ni primeren, ker zna dostojanstvo av-str'js-'r^a cesnrja ^ascnclti dostojanstvo r>$r$kc?a Vralia. — Orof Karniv je zahteval, nai se v diolomi posebno pnudaria narodni znnča! ojrrske ar-mnde. Zahteval je dal'e, naj se pn-sebno pondarja svoboda tiska, mišljenja in zborovanja. rrostost in svro-bndo voHtev, nedrtakljivost držav-nrjra zb.T-a in z^niženje Bosne in Hercejovins z Ojrrsko. V imenu Hrvafov je izjavil gfrof Pejacsevich, da vztrajaio neoma^no na tem. da morata biti kraljevski tip^ov in O7načrnje deians'ce^a sta-VIČ2L kr'jljBvine Hrvatske in Dalmi-cije primema državnopravni nagodbi ix leta 1F6R. Peto vojno posolilo. Ustrezajoč splošni želji, i e f i n a n č n i m i n i s t e r o d-redil, daše smejo prijave za V. vojno d o s o j i 1 o s n r e -lemat! tuđi Se nadalje a k o r a vn o je oficijelni rok s 16. decembrom že po-tckcL Dnevne vesti. — Nova prebiranja. Hrvatski listi poroča jo: Ogrsko domobransko ministrstvo je odradilo, da se morajo vs? čmovojniški obvezana* od 18. do 50. leta, ki so bf!i pri dosedanjih nre-biranjfh spoznani za nesposobne, podvreči novemu prebira-n j u. Tišti, ki bodo spoznani za sposobne, bodo zaposleni samo v etapni slufbt. — Kolikor smo informirani, se bodo vrSila nova prebiranja 18—50- letnib črnovojnikov tndi pri nas in sicer najbrž meseca februarja. AH se bodo za sposobne spoznani vpo-rabili res le v etapni službi« nam ni znano. — Inozemsld vrednostn] paptdt Izšla je ministrska naredba, ki ukazuje, da morajo tako denarni zavodi kakor zasebniki naznaniti tiradom avstro-ogrske banke, vse ino* zemske vrednostne papir-j e. kar jih je v njihovih rokah. Naznaniti morajo, kaki vrednostn! papirji so bili v njihovih rokah in podati morajo to naznanilo do 15. jann-arja 1917. 1 z v z e t i so samo v sale-aepotih shranjeni papirji. Banke m kreditni zavodi in firme morajo naznaniti vse inozemske vrednostne papirje, ki so pri njih odprti ali shranjeni ali zastavljeni. izvzemši slučaj, da je 1 a s t n i k teh papirjev držav-ijan kake zavezniške ali nevtraln© države. Ravno tako morajo posa-mezniki in juridične osebnosti naznaniti inozemske in nevtralne pa-FJirje takih oseb, ki žive v inozemstvu. Naredba določa, da se nazna-nj?nje teh vrednostnih papirjev no sme porabiti za nanrene davČne oblasti. Namen te odredbe ie razviden iz S 9., ki določa, da je dovoljeno oglašene vrednostne papirje prodati ino-zemcem samo tedaj, č e jih p 1 a -čajo pri avstro-ogrski banki z inozemskim deri a r j e m. — Iz laškega vjetništva se je oglasil enoletni prostovoljec Četo-vodja Albin Smole, učitelj v Rovih (Rova), sin mestnega občinskega svetovalca g. Smoleta v Ljubljani. Piše, da Je bil dne 2. novembra 1916 težko ranjen in vjet. Zadobil je osem ran in sicer dve v prsi, dve v levo in 4 v desno roko. Zadnje štiri so la-hke in ga ne ovirajo. Najhujša je etia sredi prsi. FJravi, da bo ozdravel in ni treba imeti skrbi. — Enkratna draginjska podpora za deželne vpokojence. V seji dne 9. decembra t. I. je deželni odbor skle-nil, da bo nakaza! onim osebam, ki uživajo iz deželnih sredstev temeljem bivšega pragmatičnega službe-nega razmerja v deželni upravi po-kojnine, vdovnine, sirotinske pre-skrbnine do najvišjega zneska 3000 kron, enkratno draginjsko pođporo 2D0 K. Ljudsko šolsko učiteljstvo ni v pragmatičnem službenem razmer-* ju deželne uprave in zato za tisto no velja navedeni sklep. — Nagla smrt vBJega zđravstve-nega svetnlka dr. Bocka. V poslopjtl Filharmoničncira društva je bilo vceraj spominsko slavlje za umrlim glasbenim ravnateljem Josipom Z6h-rerjem. Spominski govor Je imel višjl zdravstveni svetnik in primarij de«* želne bolnice dr. nmil Bock. KomaJ je končal svoj govor, se je naenkrat sesedel in umri. Pokojnik, ki je žo dlje časa bolehal, je bil brez dvoma od ličen zdravnik, specijalist za očes-ne bolezni in so njegove zasluge ne-oporečne. Primarijat v deželni bolnici je pokojnik ciosesel pred mnogiml leti Sele po hudih bojih v deželnem zbora. Bock je bil nenavadna in* teligenca — v koliko je na to vpliva-lo njegovo židovsko pokoljenje, sa pač ne da dognati — ter Ie igral V nemški družbi ljubljanski znatno vio-go. V političnem in narodnem oziru je bil zagrizen, kar pa nas ne ovira priznati njegovo vestno fn srečno zdravniš'co delovanje. — Dar Namesto venca na krsto t dr. E. B o c k a je daroval primarij dr. V. G r e er o r i č 20 K za D n e v -n i' z a v e t i š č i za revno šolsko mladino v Ljubljani. Novi Alvin Neuss film »Dinamit« se ie predvajal te dni v Kino - Idealu in ie izmed vseh dosedanjih filmov z A. Netissom najbolje ugajal, ker ob-ravnava snov, vzvišeno nad vsak-dajnostjo. Danes se predvaja zadnji-cembra detektivska drama: »Strašil-krat. Jutri v torek do četrtka 21. de-» na ura« z Joe Deebsom - Maks Lan-da. »Noč v valčkih«, izborna veselo-iera z Robertom Paulfeom. Kfno Ideal. Našlo se le onerno kukalo. Dobf se v trgovini M. Kristofič na Starem trgu. Uradni sluga se sprejme. OleJ inserat! A^rovizaciia. '+ Oddaja krompfria za V. okraf. Jutri se začne oddajati krompir iz mestne zaloge pri Miihleisnu posa-meznim okrajem že v tretflC Na vrsto priđe V. okraj jutri p o p o 1 d.n o od pol 2. do pol 5. fn sicer Stevilke 1 do 350, v sredo popoldne od pol ć .do pol \ pridejo na vrsto šte-velika 351 do 700, v četrtek popoldne št. 701 do 1050, v p e t e k popoldne št. 1051 do 1400. — Drugi okraji npdejo na vrsto Sele PO znele, vsled česar se stranKe, ki nišo poklicane, naprošajo, nai nikar ne ho-dijo ta teden ob popoldneh po krom-pir. Vsak dan dopolUne pa $C Ođdajt krompir na drobno. Stran 4. .SLUVtN^KJ nakuu*, one 1§. đecenbta l«#lfc. 290 StCT. Za BožJč In Noto leto. Vojaške narodne pesmi za Štiri glasove, vezano 1 K 50 v, v platno 1 K **0 v, po pošti 20 v veČ. NajlepŠe in najeenejše dartlo! Naroča se tuđi pri izdajatelju: Fran Marolt, Ljubljana. hidaiateU In odgovorni urednik: Vateotla Kopitar. La>tw!im in tisk »Narodu* tiskara««. Stare bolecine se ponove, če se vreme spremni, kajti telo je zelo ob-Čutno za vremenske spremembe. V naglo odstranitev takih boleein v Bdih in telesu priporočamo Fellerjev rastlinski esenčni fluid z namko Plsafluid. Predvcjne cene. 12 stekle-Bic posije franko za le 6 K lekarnar E. V. Fellcr, Stubica, Elsatrg 238. Hrvatsko. Svetujemo, da ima to od mnogih zdravnikov priporočeno. bo-Ječine hladeče sredstvo, vedno v hi-ši. da je ob potrebi pri roki. Milo od-vajalno sredstvo, ki krepl že!odec. so Fellerieve rErsakrogljice«. 6 škat!?ic franko 4 K 40 v. (s) I Neotolaitni naznanjam* I tsrm dragim sorođnikom in I ?naccern, da je ▼ nedelo dne I 17 t m. nroadao prermnul naš 1 nikf^ar rabi;-ni m nadv^e ljub- I !;ent sin, cziroma voak 1 v 3 letu ^vojc neine starosti. I L;ub!!P iutveHr < I s LiUBZ^I'^i, Woifava ulica Stev. 3. u I Popolne I 274 v zalogi za vsako starost priporoča znana trgovina s perilom C J« Kamann LJUBLJANA, Mastni trg &tev. 3. UstanovSjeno 1866. ajaj^" Perilo lasinega izdelka. *^9BJ Snrioo iraiiico (stenografinjo) sprejrae štr. WL Ftpaji, odvetnik v Mariboru. 4iti meblovano stanovanje obstoječc iz 3—5 teb — Pismene ponudbe na upr »SI Nar.v p#d Mirrtil „flaui 4tTtM. j Fomtr! 9BP" Predam 100 N Mssa ^ow sJ a firaal). — Krfo, pove uprav. »Si ^T. Naroda*. 4174 INVALID kupi manš.i trgovno z me^anuTj ^pecerij-l bkim. modnim ali n nmberx.kim blagom v j Ljubi am v svrho za^osovitve sk omne eksi-• stenet. — Ponudbe poći ^IsvalH 4OS1M na upravu. »c lov. Naroda«. 409^ ?rw!a se r?o nn»rTl cer,; $8 skoro nov GRAMOFON (ao^cs&at) s 23 ploščami za gostilni-čarje jako pripraven. Naslov pove upravništo »Sloven-skega Naroda". 4 380 Presernove slike im* ii mli? m mm mmt)s Iv. Bonač v Ljubljani. ••■a sllk< 5 Unu. n Kantoristinlfl izTfžbana boli4a mo^., tr^. stroke in vzgojiteljica musi^iino na< bražena, zmežna slor. rn nrrr&čine ter francoščine, •• mpT%\ ■teta tako|. — Ponudbe pod ^dobra ■l#4 4176" na uprav. »Slo*. Nar.« PRODA se velik v mestu na Soodntcm Šujerskem. Najholtša le^a, daleČ aa okropr znan, z mnogimi sobami. Plačilni pokoji zelo ugodni. 4173 VoraŠa se na upr«vni*tvo »Slov. Naroda« pod „ftt t827 4173$<. Stanovanje % 3 — 4 sotoaml ! 73 pisar««) pritli^no ali v I nad*tropju | se lite sa malalktT teraU na Dana sfci cesti, v Šelenburgovi nlici, v Prešern vi, oa Fr«na Josipa cesti, na Mariiioem trfu, ▼ Kolodvonki uliCi ali ! v bhiitii. — Poaurlhe naj se blafovoli rposlati Da unravniitvo »SI. Naroda« : pod MF1sanft sa 1917 4109. Damske klobuke ■ v najvačji izberi priporoča ' M1NKA HORVAT. modistka LJUBLJANA, Stani trg Stev- 21. Popravila aajc*n«je. 2*54 Popravila najcanaj«. Št 19.260, _______ 4178 Mestni magistrat ljubljanski določa na podstavi § 1 ministrske naredbe z dne 5. decembra 1916, štev. 404 drž. zak., povodom bližajočih se božičnih praznikov glede nadrobne prodaje božičnih drevesc na trgu v Ljubljani, kakor tuđi glede prodajo svečic za božična drevesca najvišje cene: 1.) Za smreke in jelke na trgu, 1 meter visoke, računjeno od najspod-nejše vejice, po rasti in vejicah 1 K do 1 K 40 h, 2.) za drevesca do 2 metrov, ravnotako kot pod 1.) 2 K do 2 K 60 h, 3.) za drevesca, čez 2 metra visoka, ravnotako kot pod 1.) 3 K do 4 K. Trgovci, ki prodajajo svecice za božična drevesca, smejo k svojim nabavnim stroškom privzeti le gotov dobiček v odstotkih. Ako bi zahtevali višje cene, se bo to v smislu cesarske naredbe z dne 21. avgusta 1916, štev. 261, drž. zak., smatralo za navijanje cen in sodnijsko kaznovalo. Dobiček malih trgovcev ne srne presegati 8% nabavnih stroškov. Enemu kupcu se sme prodajati kvečjemu 24 sveč. Mestni magistrat ljubljanski, dne 16. decembra 1916. čPo%or I ŽBošič t916. znano najrečjo in realno zalogo draguljev, zlata in srebra, kakor tuđi na ure in bronce vseh vrst. :: ISikako komisijonsko blago* zato po zelo ;: ugodnih cenah. Blagovolite se o tem prepričati! JOS. EBERLE, Mestni trg 17. Potplsaaa „Prva dolenjska posojilnica" ■anamja, da ot L Jannar^a 1917 naprel olire-stn)e laranilae vloge po v smislu § 8 z. pr. do prekllca. Prva dolenjska posojilnica reflstriraHa zatrnga z neomeleno zaveza C kr. rov. radarski nrad Resfiiev« cesta št. 3 , t ■ i IŠČG ■■ ■ ! SLtr&o.! Predstava v uradu. 4171 b+abore, iekeiate 1b imat sla-Ul&arske itđelke, krasne sortimente sa božična dreveta v kartonih, na debelo in na drobno, tuđi v največjih množinah, dobavlja po najnižjih cenah OIZSLA DABSO, Mestni trf 1S pod Trančo, nasproti Črevljarskemu mostu. l ! i Za fiožič in Aovo /s/o hlohakoo in čepu wseh trs/ sa dame ta dekttce \ priporoča po gioboko satiaat ceat j Pfiodnt salon Židovska ulica 3, I Stuchftj Maschke Dtorm "* l rjj,lblian„. lffaproda! sta 2 KOBILI (ruiave) tope pssaie In taa telica za reio. Polsv« m: Pollanska cesta 59, Llubllama. 4169 Prazne vreče vseh vrst in v vsaki množini kupnja vedno ter plačnje najdražje =rrr trgovsKa tvrdka ===« J. KuSlan, Kranj, Gorenjsko. 3729 OflciielnO SubskripciJfkO mestO: l •"*» »'^ —oiUMrtlika drtarao poioJUo, za K ioo I nominaic KFaslslsa doželna banka 92 kron- I ^B-BJBB1BBBaajLBaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaMaaaaaaaaaaaaaaaaaaa^ ^1 5 V*V# 4l1C I, jUBlja 1922 pOTTadljivi ATiaVBOZaUftdBi Ustl spreierna i# nadali^ priiav« na " * —«k n*j«MJ po k iooo » k ioo nomiuaie I Qtt aTHAn peto 5'IA avstrijsko vo|no posolilo v , _ I £BVHBBJBBBBAV1BB1BBBBBB^aaaaKUBaaaaaaaaaaaaaaaBlaaaaaaaaaaaaaa^ V »VTbO pOOpUOVanja VOJĐe^a pOSO]ila daie banka po originalnih ponoiMi: Upotokana bi komunalna posolila.