*nf*u1ua platana ▼ Eofovfnl. * Leto LXVm., št. m L j ubij na, torek, 23* julija 1935. Cena Dfa t- LOTENSKI znaja vsaK dan popoldne, tzvzemsi nedelje in praznike. — inseratt do 30 petit vrst a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2JS0, od 100 do 300 vrst A Din 3.-. večji inserati petit /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« *piin mesnino v Jugoslaviji Din 12.-. za inozemstvo Din 25.- Rokopisi se ne vračajo. redi v Zagrebu Pri proslavi godu in rojstnega dne dr. Mačka je prišlo v Zagrebu do demonstracij, ki so se pretvorile v izgrede Sedaj je zopet mir Zagreb, 23. julija, r. V soboto in nedeljo so v Zagrebu slavili god in rojstni dan ir. Vladka Mačka Iz cele Hrvatske so mu pr:š:c čestitati številne deputacije, nebroj pismenih in brzojavnih čestitk pa je dobil iz cele države od svojih osebnih na? lcev in političnih prijateljev, zlasti iz vr^t ::.ver.parlamentarn? opozicije. Pri tej pr'.'iki je prišlo v Zagrebu do velikih ma-n'f .rtacij. ki pa so se pretvorile na mnogih ičijih v demonstracije. Zagreb je bil ves odet v hrvatske zastave. D":nenrtr:i~;j:1 ?o se ponekod izrodile v izgrede, pri katerih je bilo v soboto, nedeljo in ponedeljek blizu 30 ljudi več ali nanj hudo rartjcrJh. Razne od hujskačev razgrete skupine so napadle tudi hiše, o katerih so domnevalo, da v njih prebivajo politični nasprotniki dr. Mačka. Najtežja incidenti sta se odigrala v ulici Kraljice Marije, kjer je streljal policijski ag^nt Dušan Kohibija v silobranu ter te/ko rai :) nekega mladeniča .Mutaka, in pa na Prerada vi č 2 vem trgu. Tam sta se spopadli dve skupini zciradi zastav- Intervenirala je policija, ki je pretepajoče* se maso raz^nala. Ker se je umaknil del omladincev. ki so bili napadeni, v kavarno »Metropol", so na njo navalili demonstranti ter razbili šipe na oknih. Izgredi so se nadaljevali tudi v pretekli noči. Tako je bil na Ilici ranjen tesarski pomočnik Ivan Hrzič. Tekom noč: so pripeljali v bolnice še celo vrsto drugih ranjencev. Med njimi so huje ranjeni Jos;p Lo-sek, Ivan Bobek in Ivan Detal. Čeprav so odšli na svoje domove že skoro vsi podeželski Ljratulanti dr. Mačka ter so dobile zagrebške ulice danes že precej normalni izgled, so se izgredi tu in tam ponavljali tudi tekom današnjega dopoldneva. Tako so davi napadli hrvatski omladinci manjšo skupino ljudi ter ranili tri osebe, ki so bile pripeljane v bolnico. Ponoči se je razvil velik pretep tudi Glavnem kolodvo ru, kjer sta bila hudo ranjena dva jugoslo-venska nacionalista, delavca Blaž Novak m Dušan Čutič- Uradno poroči!© Bec^rad. 23. julija. Glede poročil v dnevnik:': •> spopadih v Zagrebu dne 20-, 21. in ^2. t.m. se uradno sporoča tole: V Zagrebu so bile 20. in 21. manifestacije pri j atelje v dr. Mačka v čast njegovega •/ ulj rn rojstnega dne. .Pri ti priliki je pri-i\o do incidentov med manifestanti in nekimi nacionalisti. Pri teh so bili ranjeni in in so iskali zdravniške pomoči dne 20- t.m.: '"•tak Dragutin, mehanik, ranjen z revol-vc . i strelom v bok: Ignac Jutriša. delavec . lahko ranjen z revolverskim strelom v r. o. ki sc je slučajno nahajal v gneči: J :k Mc Franjo, dc'avec-četnik, ranjen z nožem na več mestih: poškodba je huda, vendar brez življenske nevarnosti: Erceg Av [.:>:. delavec, ranjen z nožem: rana je hu-rTa, roda bre: življenske nevarnosti: Upli-šeTš .V-.tp. delavec, lahko ranjen z no/cm v I !r•»: Podpečan Josip, delavec, lahko ranjen s kamnom v prepričati, /^a nje je politična in parlamentarna bHka izgubljena in najboljši dokaz za to je, da so morali danes za svojo borbo porabiti vesti, o katerih pravijo, da so jih dobili iz Zagreba. Ne poznam virov, ki jih imajo oni v Zagrebu, poznam pa svoje vire, ki so uradni in sveži, ter vesti, ki so prav tačas prispele iz Zagreba. Prepričani bodite, da včeraj v Zagrebu razen nekaj razbitih oken ni bilo nobenega demoliranja lokalov in da ni bil ubit noben človek, sedaj pa vlada v Zagrebu popoln mir in red. Vlada se zaveda odgovornosti, ki jo bo nosila pogumno ob vsaki prilik' Kaj pravi Aca Stanojević Z^.ču, _j- julija, n. Poročevalec «Novo-sti je imel včeraj daljši razgovor z voditeljem b:vše radikalne stranke Aeo Stanojevi-čem. ki se v Zagrebu zdravi. Aca Si o: vic ga je sprejel na očesnem oddelku kirurške klinike ter mu med drugim izjavil: »Tu je bilo včeraj zelo vroče. Dr. Botte-ri mj je prepustil svojo sobo, ki je mnogo bolj zračna. Na priporočilo zdravnika do* slej nisem nikogar sprejel. Yi ste prvi. V Beogradu imamo sicer prav dobre zdravnike in okuliste,toda že lani sem sklenilt da se dam operirati v Beogradu. Ker pa nobenega zdravmka ni bilo doma, mi je moj osebni zdravnik priporočil, naj grem v Zagreb. Na vprašanje, kaj misli o današnji situaciji, je dejal: -Menim, da smo na dobri poti in bo mogoče nekaj doseči«- Z dr. Mačkom se Aca St inojevič ne bo sestal. Ko ga je novinar opozoril, da je dr. Maček že odpotoval v Kupinec je odgovoril: »Dobro, čul sem, da se je mnogo slavilo Lepe so take navade, toda običajno prinašajo kakšno iznenađenje.« Nato se je informiral o zagrebškem tisku in ko mu je novinar dejal, da se listi bore s cenzuro, se je začudil: «Kaj še vedno cenzura? Kaj vam pa črtajo? Nazadnje bodo pa le popustili!« Stanojevič bo najbrže drevi odpotoval nazaj v Beograd. • UREDNIŠTVO EN CJPRAVN1STVO LJUBLJANA. Knafljeva ulica štev. 6 Telefon: 3122. 3123. 3124. 3125 ta 3126 Italija ukine zlato asodlaso Kim, 23. julija, z. Uradni list je danes objavil dekret, s katerim se ukinja zakonito zlato kritje italijanskih bankovcev v obisku. Kritje je znašalo do seda j 40 odstotkov. V svoji izjavi novinarjem je finančni minister uiemeljil ta senzacionalni ukrep vlade s tem, da mora vlada plačati dolgove in naročila v inozemstvu ter je morala v pomanjkanju razpoložljivih de\5z seči po /'?.ti podlani Nf rodne banke. V finančni!! krogih je izzval ta ukrep vlade veliko presenečenje, "erav-no so s tem že del.i rdpsa računali, ker je hi a lira že zelo labika. Bofo pa se. da bi to raoirJo dovesti do razvrednotenji lire, kar bi imalo .Un'istrofalne posledice. V ostalem ?e vsa javnost prepričana, da rabi vlada zlato za plačilo vojnih naročil v zvezi s pripravami v vzhodni Afriki. Kakor znano. |o h iste ^itt ustanove svoj kltsb Beograd, 23. julija. p. Vodja b:vš:h zeniljoradaikov, ki so se pri petomajskih vol', t v ah pridružili g. Jevtlču in so vse doslej ostali v njegovem klubu, Voja La-zić, je sklical za dane^ sestanek vseh zem^eradniških poslanGaaette du Franc«, ki je igrala vodilno vlogo v mnogih finančnih škandalih Francije je v petek umrla v zaporu v Fres-nes. Ker se je hotela že 14. t. m. zastrupita z veronalom, je sodišče takoj odredilo obdukacijo njenega trupla, ki je pokazala, da se je jetmea zastrupila z močnim uspa- valnim sredstvom, ki ga je aavžila že 14. t. m. Zdravniki so se sicer prizadeval« obuditi jo, kar se jim pa ni posrečilo. Marthe Hanau je bila zapletena v velike finančne škandale. Kot bistroumna in premetena žena si je pridobila s svojim možem Lazarjem Blochom že med vojno lepo premoženje. Leta 1920. se je ločila od moža in stopila na lastne noge. ločeni mož ie pa ostal v njenih podjetj-ih kot Šef reklame. Kupila je m83 milijonov lir (?koro 3 milijarde dinarjev), čeprav se tudi lotos proračunsko gospodarstvo zaključilo z znatnim deficitom.ki dosega skoraj dve in pol milijardi lir (9 milja n 1 dinarjev). Tudi Abesinija izdaja vedno več denarja za svojo Foiaške priprave. Po izjavah novega abesinskega poslanika v Londonu namerava njegova vlada najeti pri londonskih ali ne\vyorških finančnih zavodih 2 milijona funtov posojila. Tega denarja pa ne namerava porabiti samo za obrambno vojno proti , Italiji, marveč za bolijo organizacijo eks- ploatiran j a svojih bogatih rudnikov v severnih abesinskih deželah. Po zatrdilih poslanika so se Abesinei v zadnjem Čaau dobro oborožili nele s puškami in strojnicami, marveč tudi s tanki, gorskimi, poljskimi in celo protiletalskimi topovi. Po poročilih iz Abesinije se kaže tudi med sicer plemensko in versko zelo heterogenim ljudstvom vedno večja solidarnost proti Italiji. Zadnje dni so se vršile v Addis Abebi in drugih večjih abesinskih mestih velike manifestacije, na katerih ao skupno nastopali krščanski in muslimanski duhovniki, ki so [K> vrsti vzpodbujali narod k odločnemu solidarnemu odporu proti invaziji bele ske. eni razbojniki" Ogorčenje italijanskega tiska nad Japonsko, ki se : vzema za Atest****** — Tudi prijateljstvo do Anglije je ohladilo London, 23. juHja r. V italijanskih litih je kampanja proti Angliji nekoliko ponehala, toliko bolj pa so pričeli napadati Japonsko, ker jih je japonsko zunanje ministrstvo desavuiralo, ko so objavili napačno poročilo o izjavah japonskega poslanika Mussolinijiu, po katerih naj bi se Japonska prav nič ne brigala za Abesince. »Messaggero^ in »Gdornale d ItaMa < ostro napadata Japonce češ da v svojem barbarstvu slepo sovražijo belo raso in da skušajo ostvariti zvezo rumenih in črnih plemen na osnovi njihovih skupnih barbarskih kultur za borbo proti evropski civiiizaci- Tudi milanstki listi so polni ogorčenja proti japonskemu držanju v italijansko-abesinskem sporu. »Gazzetta del Popelo« pravi, da podpira angleško časopisje, ki pravi o sebi, da je neodvisno, >rumene razbojnike^. Japonska, ki strahuje s svojo knuto Korejo in Mandžurijo, se zdaj postavlja na stran Abesinije. To je tista Japonska, ki dviga zdaj -voje razbojniške roke tudi proti kata>k«nu narodu, ki razpolaga brez dvoma z visoko civilizacijo. To japonsko zadriaoje ari list tolmača predvsem iz plemenske in poslovne zavisti. Uet obrača nekaj besed tudi na Veliko Britanijo, ki zopet nastopa proti Itadrji. Toda Italije, nanaša list dalje, ni mogoče PMorožati, Se manj pa ovirati s krtkom tn grožn-jami. »Štampa« pravi, da Italija ne more sprejeti naukov Japonskega se ada i sMicuje na Kelloggov pakt in na ohranitev miru. čte je kdaj pravi Itet dalje, bila država, ki se ni ravnavala niti po eni splošni afi posamezni pogodbi, potem je to Japonska ki krši oe in ki tteča milijone Kstajcev. L^st se vprašuje, ali bo Velika Britamjja našln v Japonski tistega pravega zaveznika aa sankcije Društva narodov, ki jtn predlagajo neki angleški Usti. Stara Elvropa, pravi list na kraju, bo te s pomočjo zalije ohranila svoje prvenstvo m pridobitve belega rodu. Proračun sprejet Na sinoćnji seji je Narodna skupščina definitivno brila predložene dvanajstine — Danes se sestane Beograd, 23. julija, r. Po včerajšnji ce- ta teden pričela proračunska rasprava v lodnevni seji je Narodna skupščina defmi- j senatu, sa katero vlada v poatUMh kro- ti vno končala razpravo o proračunskih dvanajstinah ter v zaključnem glasovanju s 21S glasovi proti enemu odobrila vladni predlog. Podrobna razprava se je na predlog poslan cev vladne večine izvršila po skrajša^ nem postopku. Pri vsakem resornem proračunu sta govorila samo po dva govornika, eden iz opozicije, eden iz krogov vladne večine. Ker pa se je razprava kljub temu zavlekla, so se proti večeru sporazumeli ter so se vsi govorniki odrekli besedi. Seje Narodne skupščine so do nadaljne-ga odgođene. Vsekakor pa se bo Narodna skupščina sestala se v začetku meseca avgusta da izvoli poseben odbor, ki bo skupno s sličnim odborom senata proučil vladne predloge glede spremembe političnih zakonov. Predlog dvanajstin in finančnega zakona, kakor ga je odobrila Narodna skupščina, je bil danes dostavljen senatu. Senat bo imel popoldne plenarno sejo, nakar bo takoj začel z delom senatni finančni odbor. Senatni finančni odbor bo v par dneh končal svoje delo, tako da ae bo še klub gjb veliko zanimanje. I>anes popokane bo imel sejo aenator>ev JNS. Na tej sejL se bo novo konstituiral in isvoiil novo predsedstvo. Ob enem bodo razpravljati o proračunski razpravi v senata ki doAočOi govornike. Hitlerjeve! gredo tmH Budimpešta. 28. julija, d. >Pester UoPd< je objavil uvodnik, v katerem napoveduje poslabšanje odnosajev med Nemčijo in Madžarsko zaradi ojacenja pangermanske agitacije v nemških krajih na Madžarskem. Med madžarskimi Nemci se je pojavilo mnogo narodno sociaHstienih agitatorjev, ki Si rijo med ljudmi narodno socialistične ideje, zlasti pa jih ščuvajo proti Židom in klerikalcem. List pravi, da to nikakor ne bo pripomoglo k tesnejšemu političnemu, gospodarskemu in kulturnemu sodelovanja med obema državama. Častna dolžnost narodno socialistične vlade je, da prepreči nadaljne delovanje teh svojih taftrih ager tov. Madžar ska vlada pa mora izdati najstrožje odredbe proti tajni narodno socialistični kt poata)a od dne do da» dne 23. julija 1935 Štev. »63 »Ameriške" ceste v Rožni dolini israjbolje je pustiti ceste pri miru, da jih preraste kakor jih je v Rožni dolini Rožna dolina 23. julija. Tudi s cestajni smo lahko zadovoljni v Rožni dolini, že zato. kar mso nikdar raz-kopane kakor v mestu. Prejšnja leta &o si, 'cer kanalizirali naše Ljubljansko novo mesto i ji so razkopali vse ceste, od tedaj pa imamo mir. Voznika se na« irogiMjejo m reči je treba, da imajo prav tudi naši cestarji ki ae nooejo lottoi te kooljive zadeve. Ceste v Rožni doKnd so v resnici »ameriške, že zato. ker leže pravokotno vsak sebi; namestu imen imajo številke, v eno smer liha, v dugo soda števila. Zaslužnih mož nočemo častiti, da bi nosile ulice njihova rojstna imena. Tako tudi ne grešimo zoper čast mož z blatom in drugimi cestnimi nadlogami: Pa tudi občinski svetovalci nc delajo za oboino iz častihlepja Čeprav bi v Rožni dolini ne mogli živeti brez lokalne politike, vendar nismo malenkostni in bi se morda tudi raeetna občina lahko marsikaj naučila od nas- Očitajo nam sicer, da iz taktičnih razlogov nočemo posebno brskati po cestah, češ, saj bo tudi Rožna dolina kmalu priključena Ljubljani ter se bo morala že mestna občina pobrigati za vse. Mi na take očitke niti ne odgovarjamo, ker bi ne bilo oportuno. Marsičesa dolži ta ali oni miroljubne Rožnodolince in še celo našemu cestnemu valjarju so obesili na grbo že mnoge grehe, kakor da je odgovoren za stanje naših cest. Očitali so mu celo, da »ozdravi« samo vedno pred volitvami, sicer pa ga spoh ni na spregled Vse to bi lahko zavrniti lakonično, da bi se naj od nas učili varčevati ruda v Ljubljani, kjer uganjate takšne nepopisne komedije s cestami, jih neprestano prekopavate, nas-ipavate, spra mekši rate, »biksate« in umivate, končno pa še vseeno zabavljaite nad njimi. V Rožni dolina si res s tem ne delamo skrbi .Najbolje je, da pustiš ceste povsem na miru, da jih prerase trava. Totem jih ni treba več posipavari, utrjevati, da o Škropljenju sploh ne govorimo. V Rožni dolini rase na cestah posebna trava, ki je mnogo trpežnejša ter odpornejša od angleške. Bogovi so jo dali in nihče jc ne more iztrebiti- Zato so naše ceste higije™čne. Prahu sploh ne poznamo rn če ne dežuje, niti ni blata. Najbolje je pa, da nimamo prometa. Vendar ne smete misliti, da je na vseh naših cestah tako idilično. Nekaj cest je celo precej živahnih in jim ne more nihče očitati nič posebnega. Sicer mso sprameksirane, pač pa so dovolj gladke za lokalni promet. Kronika še ne beleži prometne nezgode na naših cestah zaradi slabih cest. Res je že včasih ta ali oni avtomobilist zašel v Rozino dolino, ko je bil celo v posebni ekstazi, ter ni vedel več naprej m ne nazaj. Zgodilo se je celo- da smo našli spečega av-tomobilista pod zvrnjenim avtomobilom. Toda takšne stvari se dogajajo predvsem po naključju. Tako n.pr. ob priliki- tiste prometne nezgode ni svetila lunat elektrike pa tedaj tudi tam še nismo tratili za cestno razsvetljavo. Ne smete tud5 misliti, da v Rožni dolini ne posipavamo cest. Skoraj na sleherni cesti lahko odkrije? gramoz in tu in tam ga niti bujna trava ni mocla prerasti. Posipavanje cest v Rožni dolini pa ni tako enostavno, kakor v Ljubljani, kajti neskončnih cest vendar ne moremo posipavati v vsej dolžini. Nekie je toTej treba napraviti zapik- Včasih se to zgodi po naključju baš pred hišo tega ali onega lokalnega p&rrijo-ta, ki se zaradi tega čuti smrtno užaljen. To so pa tudi najhujše posledice posipavanja ni št h cest. Kdor ni domač v Rožni dolini seveda ne ve. zakaj je ta a«1i ona ceste posuta samo tam rn samo do tja, česar pa mu tudi ni treba vedeti. In da b' kdo res česa preveč ne zvedel, moramo končati pismo iz Rožne doline, kjier je vse rožnato wi t-:*»r cveto rožice celo na cestah. Narodno sestane Udeležba je bila velika — VzpcsiSuc sie besede češkega novinarja Ljubljana, 23. julija V nedeljo se je na Vrhniiko pripeljalo iz Ljubljane in drugih kmajev lepo štsevik) gostov. Postaja je bila lepo okrašena na pe-■nomi pa je stala postrojena četa vrlih idoma-čih gasilcev. Po toplem pozdravu gostov smo se v sprevodu podali pred Cnnkarjev spomenik kjer se je izvršila poklonitev. Udeležba je bila 6 strani domačega prebivalstva prav častna; navzoč je bil tudi g. sroski načelnik Josip Znidaršič iz Ljubljane. Udeležence je pozdravil narodni poslanec in predsednik občine g. mr. ph. Stanko Hočevar, ki se je s toplimi besedami spomnil naših bratov in se-stra, ki ječe v sužnosti. V imenu Jugoslovanov iz Trista, Gorice in Istre se je g. dr. Lavo Čermelj zahvalil g-poalancu i*i zavednimi Vrbničanom za sprejem, in v svojem vznesenem govoru opozoril navzoče na krivice, ki se gode našim bratom pod Italijo. Cital je odlomek iz Cankarjevega »Kralja Matjaža« in nanj nave-aal lepo primero o junakih, ki ee v prostrani Matjaževi dvorani pod Nanosom zbirajo v nepremagljivo Mat ježevo vojsko. Pred spomenik je položil krasen lovorjev venec s šopkom rdečih nageljnov in trobojnim trakom z napisom: Ivanu Cankarju-Ju-goslovani rz Treba, Gorice in Istre. Gostje 90 si ogledali Cankarjev dom, cerkev pri Sv. Trojici. Retje, Močilnik. Poklonili so se na grobu Cankarjeva matere mučenice in ga okrasili s cvetjem. Popoldne se je narodno obrambnega sestanka pri razglednem stolpu na planini nad. Vrhniki udeležilo lepo število domačinov in gostov. Mlado in staro je lezlo na stolp, da si ogleda lepo slovensko zemljo okrog" Nanosa in Snežnika. Udeležence je toplo pozdravil g. šol. upravitelj Fran Pavletič, v imenu domačih društev pa je pozdravil g. učitelj Slavko Vuk. Za dmčtvo »Nanos« iz Maribora je pozdravil g. Ketc. Zelo izčrpen govor o prilikah, v katerih živijo naši bratje pod Italijo, je Unel g. dr. Lavo Cermclj, ki se je v imenu Emigratske zveze zahvalil prirediteljem in udeležencem za razumevanje. G. \ ekoslav Figar je recitiral Alberta široka »Pesem primorskih emigrantov«. V mili bolgarščini nas je pozgravil g. Eftimov, ki je podčrtal bratstvo Jugoslovanov in Bolgarov. Bil je deležen splošnega priznanja. Navdušenje se je še stopnjevalo, ko je nastopil znani žurnalist iz Brna g. dr. Rajmund HrabrčLna in nas zagotovil, da so nam bratje črehoslovaJci vedno ob strani. Govoril je še g. dr. Jože Dekleva o delu drugih narodov za svoje manjšine in o potreb] poglobitve naročmoobramb-nega dela pri nas. Vse navzoče je poznal na intenzivno delo. G. Figar je recitiral še Draga Široka: Kako je bilo Tebi, Marija, pri srcu takrat. Nato se je zahvalil v imenu Organ Lzatorno-propagandnega. odseka Emigrantske zveze vsem. kt so pripomogli, da je sestanek tako lepo uspel. G. Pavletič je zaključil sestanek z željo, da se čimprej vsi sestanemo pri delu. Gostje so se po povratku udeležili se gasilske prireditve na Vrhniki, nakar so se zadovoljni vrnili na svoje domove. Zadnje npanje. Hudo zadolžen državni uradnik razmišlja: Za zadnji denar kupim srečko razredne loterije. Če zadenem, se bom lahko oženil, če pa ne zadenem, se bom moral oženiti. Ljubljana i Morski volk mm v la senzacijo Ljubljančani Ljubljana, 23. jiriija. Med rednim velaaejznocn in jftiniili 11 razstavo mmo dobili nepričakovano morskega volka, ki »e je vlačil po bogzna kater ah vodah, a adaj privlači Ljubljančane, da tnimoma hite na velesejmaki prostor, kjer leži na »paran«, kakor veHk aeroplan. Nič ne de, 6e malo smrdi, ljudje se gnetejo okrog morske potoni in tisče nosove čisto blizu. —Pasi, da ti ne odgrizne glave« svari znanec znanca, ki sili preblizu žrela, oboroženega z velikimi, drobno nažaganimi gibljivimi zobmi in razprtega s kolom. — de apodleti kol, ham! — pa ostaneš zunaj brez glave! ze včeraj popoldne je prihajalo na ve-1 esejem mnogo ljudi. Marsikdo se je zmuznil od doma, ho teč zaviti v gostilno pa se je mimogrede spomnil na najnovejšo ljubljansko senzacijo ter jo mahnil raje pogledat, kak prav za prav je ta morski volk. Brez aape je prisopihal domov, pograbil se ženico in otroke ter jih poslal na velesejem. Včeraj popoldne so se iz Trsta pripeljali štirje gospodje, ki so na vsak način hoteli od g. Dujmoviča plen naših vrlih ribičev. •mm »Ti ? i so pač, da bodo pri nas dobili izvozno dovoljenje za ubitega morskega volka, če ga že niso dobili v savski banovini. Ponujali so g. Dujmoviču 50.000 Din in obJast, pa pravita, da ne gre, da bi kazali takega »kerlcac strmeče mu i svetu v blaženi deželi oranž. Italijani so se pogajali do poznega večera, in odšli Praznik avtomobili* stov Ljubljana, 23 julija. Tudi lotos praznujejo avtomobllieti svojega zaščitnika Sv. Krištofa in sicer v nedeljo 28. t. m. v Bohinju, če se ne motimo, je letošnj-a »krstna slava« že peta po vrsti — Vršič, Jezersko, Novo mesto, Iraško in letos Bohinj, poletna rezidenca vzvišenega predsednika Avtomobilskega kluba Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Svečana proslava bo ob 11. uri pri cerkvici Sv. Duha ob jezeru. Na zunanji steni cerkve proti jezeru je velika fresko slika, predstavljajoča simbolično Sv. Krištofa. AvtomobiLIsti in motociklisti se zbere Se pred slavnostjo k skupnemu družabnemu pomenku v hotelu Zlatorog med 9. In pol 11 uro, kjer bo tudi zajtrk. Od Zlatoroge se odpeljejo skupno do Sv. Duha, Prt Zlatorogu naj bodo udeleženci najpozneje ob 10.30, ker ni izključeno, da bomo imeli pri »Javnosti visok obisk. PO slavnostl se zbere večina isletnikov obenem z vodstvom izleta poljubno pri kosilu na vrtu ali pa na verandi hotela Zlatorog. Slovenski planinci v Bolgariji Ljubljana, 23. julija. V ponedeljek, dne 15. t. m. je odpotovala 6kupina 21 slovenskih turistov članov SPD v Bolgarijo na večje ture po bolgarskih gorah. Skupino vodijo podpredsednik SPI) g. dr. Vrtačnik, izleta se udeležuje poleg šestih dam, 14 slovenskih turistov, med njimi znana starešine šolski nadzornik g. Stiaenv Ljudevit in jj. L#asbacher. Jaletndki so ee ustavili en dan v Sofiji, potem pa prehodijo po lepotah elovečo pokrajino Se-demte Jezera v Rili planini in se povzpno na najvišji vrh Rile In Balkana (Musala 2525 m) Na Pirin planini naskočijo njen najvišjfi vrh El Tepe (2920 m). Nadaljnja pot jih bo vodila preko Plovdiva in Trnova v Varno, od koder poseti večja skupini Ca-rigrad. Med drugimi sta v družbi tudi znana slovenska plezalca ing. Avčln in Modec Vinko, ki bosta poskušala napravttf v bolgarskih gorah nekatere te*je plezalne ture in se po vzpet i čez doslej nepreplesane stene. Potovanje je proračunano na dva odnosno na tri tedne. Ta izlet predstavlja prvi večji pohod slovenskih turistov v bolgarske gore. Nadejamo ee, da se bodo ob tej priliki poglobili prisrčni, stiki in odnosa ji med bolgarskimi in slovenskimi planinci. sel* na energično zatrdilo, da bo kupčije ne more priti. Do veoma m je včeraj ogledalo ujutsko pošast okrog 2500 ljudi. Davi so prihajali posetniki že pred pol osmo uro. Kakih petdeset se jih stalno gnete okrog njega Cujejo ee zanimive opazke. Nekdo ve povedati, da so našli pri raztelešen ju v pošasti, ki zdaj z mrtvimi očmi čsaerao gleda v svet, poleg druge robe kar celo »taangioc benzina. — Ni vrag, da je potem tako hitro švigal iz kraja v kraj, »kangla« benzina že nekaj zeleže, mani podjeten šofer. — Pa celega prašiča je izbruhnil, ko 00 ga prvič skušali ujeti.! —Kje je le tega šavsnil?! se čudijo ljudje okrog-. Je pač moral naenkrat izgubiti vsako veselje do življenja, ubogi pra&ioek pripomni trat ji. ko ga je potipal z zobmi. VeJesejemska uprava je danes poklicala na pomoč g. dr. Seliskarja s fiziološkega instituta univerze, da da volku se potrebno injekcijo, s čimer se bo bolje ohranil. Vse kaže. da bomo morskega volka vendarle ohranili ljubljanskemu muzeju. Na pomoč bo priskočila z znatno podporo tudi banska uprava, dočim se bo nekaj potrebnega denarje nabralo še pri vstopnini. Kakor so ugotovili strokovnjaki, je bil ujeti morski volk star šele kakih 20 let. Ta vrsta morskih volkov, o katerem pravi Brehm, da je ena najnevarnejših doseže dolžino do 2 metrov. Prava označba zanj je Carcharodon rondeleti M. H. ali Walti aifor m. Morska pošast bo v Ljubljani na ogled še nekaj dni. V Sofiji so bili izletniki zelo lrubeznivo sprejeti. Družabnega večera, ki so pa priredili bolgarski turisti slovenskim tovarišem na čast, so se udeležili med drugim predsednik bolgarskega turističnega Sjuza, N. Galčov., podpredsednik Pešov in urednik Blgarekega turista dr. B. Kovačevski. Konjske dirke na Murskem polju Z ne no Kok) jer ha cev in voraoev v Ljutomeru, ki ima za razvoj in sloves .stare konjereje na Murskem polju velike zasluge, slavi letos 60-lotnieo svofega obstoja. Zato pripravlja za 15. do 18. avgusta velike jubilejne konjske dirke. Delo Kola je dobilo najvišje priznanje s tem da je Njeg. Vis. knez namestnik Paveđ blagovolil prevzeti pokroviteljstvo te redke prireditve. Program je obširen in poster. Za 15. 8. so predvidene naslednje dirke: 1. Enovprefcia dirka za dvoletne konje na 1400 m. 2. Enovprežna heat-vožnja (dve zmagi * treh vožnjah) za 4-12 letne konje na 1600 m. 3. Enovprežna dirka za 3 letne konje oa 2000 m 4. Dvovprežna dirka m 3-12 letne konje (vozijo žene rn dekleta rejcev) na 2400 m. — Dne 17. 8. bo v Ljutomenu premo van je konj, takrat se bo videl tu najlep-5i in najboljši plemenski materijal muro-poljske konjereje. Dne 18. 8. j* glavn; dan proslave. Po sprejemu gostov pri jutranjih vlakih bo velika povorka na Cven, nato tam razstava premovanih konj, ob 12 uri skupen obed, nato uporabnostna preizkušnja emeri-kanskih kasačev v kmetekem gospodarstvu in na-slednje dirke: 1. Enovprežna dirka zn 3-letne konje na 2200 m. 2. Jueoslovenfiki kasaČki derbv na prof_ri 8300 m. ki bo vozil prvi? na ljutomerskem dirkališču Nagrade 10.000, 3.^00. 2000, 1500, 1000 in 200 Din. odgojitelju zmagovalca, ako je dotični zagebui gojitelj in jugoslovenski državljan. 3. Enovprežna dirka e plemenskimi kobilami vseh starosti vozijo kmetski konjerefei stari nad 55 let na 2000 m. 4. Jahalna dirka za konje amerikanske pasme na 1000 m. 5. Enovprežna dirka za 4-12 letne konje, ki so v meetimpu vsaj enkrat dirkali, na 2400 m. 6. Dvovprežna dirka m 3-12 letne konje na 2800 m. Vse dirke eo odprte za konje, vzgojene v Jugoslaviji. Konji kmeteke reje imajo popuste. Proga je podaljšana in na novo urejena. Prijave do 8. 8. na blagajnika Fr. Žitka v Ljutomeru. Interesenti zvedo podrobnosti pri Kolu. Polovična voznina za 18. 8. je dovoljena. MARIJ SKAL AN ROMAN 14 3»Bojim ae, da bo vajin zakon le nova zabloda«. »Zanj?« »Tudi zate«. >Le nikar. .. Zanesi se name. Že veni kako se bake sbvari vodijo, da ostane vse v najlepši formi. Veš, ptrav v tem je morda vsa _met-nost »srečnega zakonskega življenja«. Martine bo z menoj lahko popolnoma srečen«. »Zavidam ti za tvojo tako trdno vero. Jaz bi se bala«. »In bos zaradi tega napravila morda največjo neumnost«. »Na primer?« »Da boš poročila moškega, ki bo tebe varal...« »Na poroko zaenkrat še prav nič ne mislim in preden se poročim, bom vse temeljito pneudarila«. »In dr. Frangež? Ti ga vendar ljubiš, tudi če tega niti sebi še ne priznaš«. »O tem res še nisem prepričana«. »A na najboljši poti do popol-ne^a prepričanja«. »Kako socfiš ti?« »O Frangežu?« »O tez ljubezni, ako bi bila res ljubezen?« »čJiKtn uckmogto. Mena ie zdravnik simpatičen, čeprav je malo preveč domišljav in vase zaljubljen. S takim ljudmi je kriz, so težko vzgojljivi«. »Bi se ti poročila z njim?« »Zakaj ne? Ako bi bila tako bogata kot si ti, skoraj gotovo«. »In če ne bi bila bogata?« »Najbrže ne. Le bogatstvo bi mi dajalo dovelj moči. da bi ga mogfla oblikovati po svoje«. Sida se je zamislila in ni odgovorila. Ko je bHa zvečer sama v svoji sobi, z!ek njena po postelji, dogo ni zaspala Skušala je preizkusiti vsa svoja čustva in dognati, če je naklonjenost, ki jo čuti do dr. Frangeža zares že ljubezen, ali le neko površno, trenotno zanimanje. Rezultat tega raziskovanja je bila ugotovitev, da ji je zdrar^nik simpatičen in skoraj neobhodno potreben za življenje v sedanjih razmerah. »Edino on mi dvori z vnemo, in to mi laska. Kasjakov Branko? Zanima ga samo politika in gre mimo mene kakor da me ni. Pristav Petrovčič? Jegulja, ki i se prilizuje tako neokusno m smuka j okoli Jasne, dasi brez vsakega upanja. I?Avinozdravnik Soršak? Je do ušes zaljubljen v Jasno, ki ne mara dr. Frangeža samo zaradi tega, ker ji je izkazal premalo pozornosti in ker se ne razumete z živinozdravnikom. Ne, nikogar ni v Hrušnici, ki bi mi mogel kakorkoli nadomestiti Frangeževo družbo. Zaradi tega mi je potreben .. .« Toda tudi ta ugotovitev je Še ni docela zadovoljila. »Potreben? Kot družabnik — ali kot... Ne, nikakor! Tako poceni ?e Sida Silanova ne oddaja. Lahko se igramo, ađi več — ne. Vlekla ga bom 'ialje po svoji sledi. Zanimivo... Radovedna sem, kako bo sledil? Sama pa moram biti trdna in previdna. Te korenine ne smejo pognati do dna«. Ko sta z jutra sedeli pri zajutrku, je dejala Danici: »Premislila sem. Frangeža ne ljubim« »Si o tem zares tako trdno prepričana?« »Mislim«. »Ni v teba nobenih, vsaj rahlih, nagnjenj?« »So, a ne boj se, biti znam močna. Ta nagnjenja niso tako globoka, da bi se mogla kar tako izspremeniti v ljubezen. Je pa prav, da si me na to opozorila in me napotfla k globljemu premišljevanju. Da se to ni zgodilo, bi 9e bfia lahko zapredMa v mrežo še preSen bi prav vedela kdaj«. »Bodi previdna! Ako se pa lahko poigraš brez srčne krvi, ti tega ne odsvetujem. Kaj je lepšega kakor taka prijetna igra. Oživlja žrvce in budi misli, da ne otope. In moški so v svoji do- mišljavosti najčešće tako zabavni, ha-ha-ha...« tem razgovoru se nekaj dni nista več resno doteknili tega vprašanja. Dr. Frangež se je še dalje oglašal pr Si-d: ali pa jo nepričakovano prestregel na njenih izprehodih s prijateljico. Sida ga je sedaj opazovala z drugačnimi očmi kakor prej. Skoraj analizirala je vsako njegovo besedo, vsak pogled, vsako kretnjo. Hotela je dognati, ali jo zares ljubi ali ji ne dvori s posebnimi nameni. Vendar si dokončne sodbe ni mogla ustvariti. Včasih se ji je zdelo, da izvira vse njegovo početje iz neodoljivoga, iskrenega hrepe-menja po njej, včasih pa, da je narejeno, neresnično. Po nekem takem izprehodu, ko je bila Sida posebno skeptična, je dejala prijateljici: »Sedaj sem trdno prepričana, da v vseh njegovih besedah ni trohice resnice. Vse je Min jen je. c Toda te besede je izpregovotrila s tako trpko resdgnacijo, da je Danica osupnila in obstal. Opazovala jo jc nekaj časa in dejala nato preizkušajoče: »Te to boM?« »Vsako žensko boli, de ji kdo nesramno laže; tudi če ga sama ne ljubi.« Danici je bil ta odgovor le še večja potrditev, da Sidtne simpatije -o zdravnika niso tako po»vrsoe In nepomecr boe» ec cz KOLEDAR t; Torek, 23. julija katoličani: Apolinar, Brana DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica: Kleopatra Kino Ideal: ... In to je glavno Kino Dvor: Princesa Butterflv Kino Šiška: Parada smeha DEŽURNE LEKARNE Danes; Mr. Bak;irčič, Sv. Jakoba trg 9. Miklošičeva cesta 20. G^rtus, Moste — Zataška cesta. Novo kopališče v Kamniku Kamnik, 22. julija. V nedeljo je bilo otvorjeno novo kopali sče. Brez vsakih ceremonij, bre/ oficijelnih govoranc in parad jc šel mimo nas ta po membni dan, ki bi bil v zgodovini Kamnika lahko ostal Z4ipdsaji z zlatimi črkami. Lc ra/ obešena državna trobojnie.i. lepo okrašeno in modernizirano kopališče izročeno svoji mu namenu. Staro in mlado vm je pohitil da si ogleda to leno kopa!iš6t ,ki smo j:i tako dol^o pogrešali, zlasti o'.» hudih, nalivih, ko postane voda v Nevljici blatna in mrzla. Na svoj račun so prišli številni zmr/njenn kopalci—leroviščarji. saj je imela VOcla v oblačnem vremenu 25 stopinj C!, dalje športniki, ki so si lahko privoščiti trening tudi ta dan, ko bi s'cer radi liladm. Nevljice morali počivati, kakor tudi gledalci, ki 90 imeli celodnevno zabavo ob humori-stičnih prizorih na drči- Z otvoritvijo te^a kopališ-a bo Kannik brez dvoma znova oživel kol leto. išče. Želeti bi bilo samo malo več ra/u:ncv inja od strani domačinov, ki se tako stari'kopitno in lahko rečemo prav po »pufgtnkOfl branijo vsake nove naprave in uvidijo škodo, ki so si jo s svojo pasivno rezistenco priza-dejalL šele potem, ko je že prepzju). 7La primer naj nam sluzi samo to. da bi lahko imeli v Kamn-ku gimnazijo, da bi stal na Ma lem gradu lahko hotel namestu razvalin in da tega ni, to so krive samo naSe trde buče, katerim 9vetlika v možganih samo geslo: »Le nič novega v Kamniku«. Ce se bomo tega odvadili in bomo stremljenja družbe ki hoče iz Kamnika napraviti zopet ono mesto, kot je balo pred vojno, podpirali, potem Lahko tudi pričakujemo, da bo Kamniku v najkrajšem času zasijala lepša bxio-čaioflt. — SOKOL — »Ljubljanski Sokol« naznanja svojemu čJanatvu, da se udeleži dne 4. avgusta korporativno z zastavo proalsvfl 30 letnega obstoja bratskega društva v 2Jreh. — Prijar ve sprejema društvena pisarna v Narodnem domu vključno do 2. avgusta tJ.:hkrati s prijavo je vplačati Drn 30.— za (»bed in vožnjo do Zirov in nazaj. — Člani izključno samo v svečanem kroju. Odhod bo predvidi »ma točno ob f>. uri izpred Narodnega doma, povratek iz Žirov ob 18- uri čez Rovte, Logatec in Vrhniko. Sestre in bratje! Izrabit« to priliko in pohitite v to slikovito dolino, med naše žirovske brate. Zdravo! L'prava. Sorzna poročila* inozemske borze C url h, 23. juloj«: Beograd 7.-, Pariz 20. 23S, London 15.16. Newyork MUH, Milan 25.225, Madrid 41.9375. An^u-niam 206.70, Berlin 122.9<5, Dunaj 3«.40, Praga 12.SV, Va^-£ava, 57.75, Bukarešta 2.50. OPOZORILO ČLANOM OTTZD. Prosimo zavarovano članstvo, da po&ilja morebitne pritožbe glede zdravstvene službe vedno najprej na najbližjo ekspozituro. Ekspozitura bo najhitreje ugotovila dejanski stan in odstranila zapreke in nesporazume, ki se pojavijo. Pritožbe, vložene na o-krožni urad ne morejo biti hitro reSene, ker mora urad šele potom ekspozitur ugotavljati, koliko so pritožile upravičene. Opozarjamo pa vse Člane, da urad prijava stroške za neuradove zdravnike samo res v nujnih in neodložljivih primerih, kjer bi Čakanje na uradovega zdravnika im*do slabe posledi ce za zdravstveno stanje zavarovanca. Urad priznava take stroške izključno le za prvo ordinacijo. Zato naj se bolniki vedno poslu žujejo samo uradovih zdravnikov, 5e tudi so pritožbo vložili, ker bi moral urad vse druge strožke po zakonu odkloniti. O U Z D v LJubljani. — V kakšni Apo/ini se zlato najprej rastopi? _ V zakonski. kakor bi jih rada naslikala in kakor je morda res celo sama propri^anp de-jaJa pa na ničesar. Pustila jo je, naj =*ama ugotovi svoj položaj. Sidina sugerirana užaljenost je rasla med tem v trmo, ki jo jo kazala tudi napram dr. Frangežu, ko je dnugi dan zvečer prijezdil mimo in se usta-i pri dekletih, Maru din em ženinu in inžen-jerju Kolariču, ki sta se bfla pravkar nsto nepričakovano pripeljafla z avtomobilom iz Maribora. Govorita ie ves čas s Kolaričem; zdravnika skoraj ni pogledala in mu je tuZoxa« v nedeljo koncert v kraljevi palači v Bruslju, Najprej je zapelo našo in belgijsko državno himno, potem je pa predsednik društva pozdravu belgijskega kralja in kraljico v hrvatskem jeziku. Predsednikova soporga je stopila po govoru s tremi pevkami pred kralja in kraljico ter izročila za kraljeve otroke tri lepe bitke v hrvatski narodni no«. Odlični gostje, zlasti pa kralj m kraljica, so bili navdušeni in kralj je izjavil, da še ni slišal tako lepo peti belgijske himne. — Ekskurzija kmetijskih strokovnjak kov na Oplenac in v Juž. Srbijo. Društvo kmetijskih strokovnjakov tiravake banovine priredi začetkom septembra t. 1. 7-dnevno potovanje v Srbijo: romanje na Oplenac v kombinaciji s kmetijsko poučnim izletom v kraje Jut. Srbije. Odhod 1. IX. ob 20. uri zvečer iz Ljubljane, povrate k 8. rx. ob 9.37 prepoldne" v Ljubljano. Gospodarsko in turistično nad vse zanimiva in poučna ekskurzija se bo ustavila in 1350.— po osebi za prevoz s popolno oskrbo. V tej ceni je za-popadeno: znižana vožnja po železnici iz Ljubljane v Skopi je m nazaj, krožna potovanja z avtobusi, stanovanje in hrana v dobrih gostiščih, zacevsi z sajuterkem prvega dne v Beogradu in koncavši s večerjo sedmega, dne v Beogradu, vse takse tn napitnine. — Tast»o Cesar« svoje zgodovinsko jedro. Ime je dobilo po Španskem porocrrku Frančišku Cesaru, ki ^e je pod Šehastianom Cabotom leta 1526 z drugimi Španci na^el'1 blizu sedanjega Ro-ost is« Od led je opcran;z»ral potovanje proti aafvutu v pogorje Cordoba. kjer je naletel med drugam na indijansko pleme, ki je imalo mnocro drapoceni* kov:ne ?n je b:lo po svojih *eeah :n navadah r^dobno Indijancem v Peru. Ta ind»iar»«^a nwpeTMr»a fe Čudežno mesto poznejše k^ende. V Času, ko je spenekj poro'rrk Cesar hodil na potovanje in raziskoval neznane kraje, so odpluje ladje škofa Plasencia iz Španije in z njimi so &e pripeljali v BOvj svet naselvnci z orodjem in živili. Bl;zu obale Ognjeno zemlje so se ladje razbile, ljudje so se pn rezili in tudi tovor so spravili na suho Ker so bili odrezani od sveta in niso nrog-U računati na povratek, so ustanovili v Patagoniji svojo naselbino. Nekaj pokolenj je zadostovalo, da so se španski priseljenci asimilirali in spojili z Indijanci. Pozneje so pod protektoratom španskih kraljev a tudi <=>icer organizirali amaga ekspedicij. Španski vojaki so pridno iskali špansko zla'o me sto, jezuiti so pa upali, da se jim bo se posrečilo rešiti duše potomcev kristjanov, ki jih je bila vrgla nesreča na morju v poganjki svet. Toia indijanskega zlatega tnesSs ni bilo mogoče najti, ker so ga b;Je že da v-no izropale to^pe šparuskih vojakov. Prebivalci tega meeta so poginili, ne da *>i kdo vedel kje, kdaj in kako. Jezuiti so zaman protokoli vso Patagonijo, o španskih kolonistih ni bilo duh.i ne sluha. Več stoletij je minilo in sČaf-oma sta se ta dva dogodka spojila tako. da je nasrtala pravljica r mestu iz čistega zlata ob vmožja Anden^kega pogorja. Duševno bolni med zdravimi Nov način tečenja umobolnih v Angliji, ki ga v Bel« giji Ze davno poznalo V Južnem Vallesu poskušajo leci ti duševno bolne na nov, zanimiv na&in. Umobolni sc naseljeni v vaseh Swansey tn Aberguvennv kar med zdravimi, da se lahko nemotene gibljejo in delajo. Na enak način lečije umobolne že v Belgiji, kjer imajo za nje posebno naselbino Gheel. Naselbina se na prvi pogled ne razlikuje od dru gin flamsklh mest, čeprav prebiva v nji 3.000 duševno bolnih moških in žensk med zdravimi prebivalci. Umobolni stanujejo pri zdravih družinah. Vsake leto se vrne domov približno četrtina toliko izlečenib umobolnih, da lahko zopet žive svoje redno življenje, kakor drugi ljudje. Videč, da so dosegli Belgijci z novim načinom lečenja umobolnih taJto lepe uspehe, so sklenili tudi Angleži na enak način pomagati svojim umobolnim. Vprašanje je. ali se jim bo to posrečilo. Prebivalci omenjenih dveh angleških poskusnih vasi nimajo Izkušenj, ki so jih pridobili prebivalci Gheela skozi dolga stoletja. To mesto je baje ustanovila v 7. stoletju irska princesa, ki je pobegnila tja pred svojim pobesnelim očetom. Oče jo je baje tam zasačil in ubil. Na njenem grobu so zgradili kapelico, kjer so se zbirali v srednjem veku *oboedencil" iz Nove va.^i pri Celju, v uctlfljo l.s !■ ! ij košarica hlizaheta Votliškova b PlamiM pfi Kozjem, v ponedeljek pa 4*J letni kamao nfa Leopold Novak iz Kopalca. 0odj uni UliKs zemljica. c. Dva požara. V nedeljo zjutraj je pogorela v Višnji vstl pri Vojniku iaga g, i ranca Canka, dočim i^o gasilci re&tli skladišče lesa. Skoda je đelbnu krila rzavai • li ino. Skoraj ob istem Času je gorelo RS Fr/.i-nah pri Vitanju. Vzrok obeh poliroi ui znan. 26 let živi pokep^fii Ameriška zravstvena revija Sej poroča, da se je dvema krsstaeaaia posrečilo nekaj nepričakovanega. 2b' let Sta bili pokopani pod temelji stare tovarne, naenkrat sta pa oživeli. Družba V Caldweliova je poglabljala rov pol e:>o izmed svojih tovarn. Rov je vodil SsjpjJ nasip, ki je sta) nedotaknjen že 26 let, ko je bila zgrajena tovarna, 135 cm irle-boko so naleteli delavci na prvo, 2 globoko pa se na drugo krastačo. Obe sta bili na videz mrtvi. Kmalu je pa ena oživela in začela mirno kobacati po ti n Druga je oživela sede pozneje, toda čez dve uri je poginila. Sicer je je pa bila itak sama kost in koza. O čudnem naravnem pojavu so obvestili zoologa prof Daviesa z univerze v Louis-ville. Skrbno je pregledal rov tor pr • i do zaključka da sta krastači saosaH žati v navozu živi celih 2G lat, Od zu*. i-njega zida sta bili oddaljeni nad o. metrov, v njuni okolici ni bilo nobenih lukenj ali manjših rovov, .skozi katere bi bili lahko prilezli v svoj grob pozneje. Sreda, 24. julija: 12.00 Operne uverture na ploščah. 12.45 Vreme, poročila. 13.00: Čas, obvestila. 13.15: Gosli in klavir (plošče). 14.00: Vreme, spored, borza. 18-00: Citre, kitara in take reci. Citre-solo i.^ra Emil Mezgolits, vmes plodeč. 18.50: Pogovor s poslušalci. 19.10: Nac. ura. 20.00: Janko Greqorc dirigira izvedbo svojih skladb. 21-30: Cas. vreme, poroda. 22.00: Kmečke viže na ploščah. Četrtek, 25. juiija: 12.00: Od tam, kjer citrone cveto (ploSČe). 12.45: Vreme, poročila- 13.00: Čas, obvestila. 13.15: Kino orgle na ploščah. 14iX): Vreme, spored, borza. 18.00: Harmonika, trio vesele drobita, za ples m za dobro voljo skrbita- Harmonikar g. Kokalj, vmes ploS-če. 18.50: Slovenščina za Slovence (pTof. dr. Kolarič). 19.10: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. 19.30: Nac- ura. 20.00: Prenos iz Beograda. 21 JO: Čas, poročila, vreme spored. 22.00: Pesmi m plesi, to bo za vas! izvaja ljubljanski šramel-kvartet (Gg. dr. Ivan Kar lin — I. gosli Milan G rosi čar — II. gosli — Viktor Dežela — kitara, Vladi mir Prinčič — harmonika). Vmesne pesmi poje Mirko Premelč. Petek. 2r> juftj: 12.00: Parma: Ksenija (operna v enem de janju — plošče). 12.43: Vreme, poročila-13.00: Čas . obvestila. 13.15: Vojaške godbe igTajo na ploščah. 14.00: Vreme, spored, borza- 18.00: Materinstvo v pesmi m besedi. Samospevi: gdč. Štefka Korenčanova. 18.50: Tujsko prometno predavanje TI. (Joslco Sotler). 19.30: Nac. ura. 20.00: Svatba na Strmecu (zvočna igra> 21 JO: Cas, vreme, poročila, spored. 22.00: Za zabavo in za ples. Prenos iz Nebotičnika — vmes plošče. Sobota, 27. juiija: 12.00: Druga za druga plošča noti, vsaka po svoje veselo žgoli! (pestra revija). 12.45: Vreme, poročHa. 134X): Čas, obvestila. 13.15: Druga za drugo plošča h+ti, vsaka veselo po svoje žgoli. (pestra revija). 14.00: Vreme, spored. 18.00: Veseli napevi za delopust. Izvaja kvartet pibai vrneš plneče. 18.50: Zunanji politična pregled (dr- Jug). 19.10: Nac. ura. 20.00: Naša pesem peta rn itrrana. Sodelujejo: Tamburaški orkester. Akademski pevski kvintet in plo5če. 21.30: Čas, poro'i la. vreme, spored. 22.00: Konec tedna proslavimo, pa dobre volje vsi plenimo! (plošče). ELITNI KINO MATICA Tel. 21-24 Tel. 21-24 Danes ob 4. 7^4 In 9>4 uri velefilm Kl EOFATIRA Globoko znižane cene. Hladna dvorana, ZRCALO JE KRIVO Gospa pred srealom: Vse keie. da -»f re? staram. Sobarica: An, kaj 5e, gospe, krivo |* rr-oalo. Zdaj namreč ne izdeluj© ve?< taVn solidnih zrcal, kakor so jih v starih cas;h Stran 4 dne 23. Julija 1985 Stev. 164 Ludvik Wolff: 54 BOGINJA DOBROTE ROMAN Profesor Gotteswinter je brez oklevanja žrtvoval svoj večer in se posvetil zadevi z znanstvenim zanimanjem. Ko je bil Georg Hanland opisal v glavnih potezah dogodke, ki so bili v njem vzbudili bojazen, je pozval svojo mater, naj pove kaj se je zgodilo v njenem saflonu po očetovem povratku. Solznih oči je Luisa Harlandova kratko in jedrnato povedala, kako je njen mož po povratku iz inozemstva besnel. Ko je gospa L/uisa pripovedovala, kako je njen mož razbil gramofonsko ploščo, je profesor Gottesvvinter skrbno zabeležil vsako njeno besedo. Tudi si ni mogel kaj, da bi se ne ozrl na svojega asistenta doktorja Schlea in v njegovem pogledu je bšlo tiho zadoščenje, da je bii postavil pravilno diagnozo, o kateri je njegov asistent dvomil. Slučajno izgovorjeni latinski strokovni izraz je srečno dopolnil njegov pogđed. Doktor Schlee si je vihaj brke in ni prezgodaj opustil svojega skepticizma, ki miu je delaj v zdravniškem poklicu zelo dobre usluge. Hči Malvina in grofica Herschingova ©ta potrdili to, kar je biLa povedala Hariiamdova, sami pa nista vedeli povedati nič no-vega. Kot nadaljno pričo je privedel Georg Harland upravitelja založništva doktorja BiinteMa, ki je ves iz sebe opisal dramatično sramotno ravnanje s knjigo, vezano v zeleno marouinovo usnje. V iskrenom ogorčenju je ponovil ta mučen prizor tako, da se nihče nd mogel Ubraniti vtisa, da je mogel samo duševno bo1»an č^vek tako grdo ravnati z nedolžno knjigo. V svojem ogorčenja, razumljivem iz vidika zlatoveza, je doktor Biintell pozabil povedati o Hariando vem načrtu glede izdajanja cenenih knjig, o načrtu, ki bi bil gotovo še povečal in utrdil dvome o Hairiaindovi zdra vi pameti. Izmed famffriib igralcev so najprej zaslišali Gemmo Ravo, kakor se je spodobilo glede na njen položaj. Gemma, Id je dolgo razmišljala, kakšna obleka bi bila najbolj primeinna za ta izreden družabni prizor se je po dolgem posvetovanju s svojo frizerko odločila za napol žalno obleko, ki je bila obenem tudi dostojna. Diva čije pripovedo»valhie sposobnosti so tičale bolj v njenih očeh kakor v govorici, je opisovala dogodke v ateljeju tako nedužno in odkrito, da je postal Georg Harland nemiren, doktor Schlee se je pa ozrl na profesorja Gottes VTontra in tudi njemu je odsevals iz oči zadoščenje. Toda Go-^esvTinter se za njegov pogled ni zmenil. — Drugače se vam ni zdelo na gospodu Harland u nič čudno, gospodična? — je vprašal profesor prijazno. — Pač, pač, gospod profesor. Njegov smeh. Ravnatelj Harland se je smejal — kako "bi vam to povedal-a? — smejal se je povsem bedasto. Georg Harland je brž privedel v sobo še Krebsa, Wollanka in Bassista, potem je pa prijazno spremil Ravo k vratom. Gemma. vajena igrati večje viloge, se je delala užaljeno. Izpovedbe filmske trojice Krebsa . Wollanka in Bassisba so dopolnile profesorjevo sliko bolezni. Važnejša je bila izpoved pisatelja Bassisba, ki mu je Harland grozil, da ga bo vrgel iz petega nadstropja. Profesor Gotte^vvinter je njegovo izpoved točno za'bei?ežil in dal si jo ie potrditi s podpisom priče same. Ko je ostal Gottesvvinter sam i landovo rodbino, je dejal: To, kar 90 nam povedale priče, me nikakor ni prese netilo, milostiva gospa, Točno na tedne sem predvideva! to, kar se je zdaj zgodilo. — Aii bo moral moj ubogi mož umreta gospod profesor? — je vprašala Lufea Harlandova solznih oči. — O smrti zaenkrat še ni govora, gospa. Naš bolnik, bo lahko' živel še dolga leta ob relaitšvno dobrem telesnem stanju. — Saj vendar ni mogoče, gospod profesor, — se je oglasil Georg Harland samozavestno, da bi moj nesrečni oče v ts>> kem stanju še nadalje upravljal nafin podjetja in delal nepopravljivo škodo, da ne govorim o telesnem ogrožanja, ki smo mu vsi izpostavljeni. V najslabšem primeru moramo z ve&o pomočjo desefi to, da pride moj oče pod kuratelo. Kaj nam svetujete, gospod profesor? Profesor Gottesvvioter se je pogOadB po plešasti glavi, pogledal svojega asistenta, ki je bil zatopljen v svode mil, in odgovoril počasi: Obseg take razborje nosti pri začetni paralizi se ne da vnaprej opredeliti. Možno in celo verjetno je da se bolezen ne bo razvijata, v mirni obliki. Vsekakor je pa treba spraviti baš> ntka zaenkrat v umobolnico, prodno dobimo konstantno sliko o obliki njegove bolezni — Križ božji! — je vzkiHkrnila Luisa Harlandova. — Vaš strah je odveč, gospa. Bolnik se bo počutil v bodnici mnogo bolje, nego doma. Sicer ga pa spravimo tja sa>-mo začasno, če se bo razvijala bolezen ugodno, boste lahko vzeli svojega moža v domačo oskrbo. Pogovor je tekel v tem smislu še dobro uro in se zaključil s tem, da je bil profesor Gotteswiniter pripravljen naslednjega jutra osebno poskrbeti za prevoz boTnika v umobolnico. Georg Harland pa s tem ni bil zadovo ljen. Predlagal je, naj njegovega očeta še istega večera prer^eljejo na varno. Pro fesor Oottesvvinter je ta predlog odklonil, češ, da mora prei govoriti z upraviteljem umobolnice. In tako je preživel Georg Harland zelo nemirno in skoraj prečuto noč v hiši svojega očeta. Profesor Gottesv/inter je prišel točno ob osmih, kakor je bol obljubil. Sprem ljali so ga doktor Schlee in dva krepka strežaja. Začuđeni šofer Opitz jih je pripeljal prav do h'še, ne da bi slutil, kakšne namene imajo. Harland je baš hotel vstati, ko sta vstonila profesor Gottesvnnter in doktor Schlee. — Dobro jutro, dragi gospod Harland, — ga je pozdravil profesor prijazno, preveč prijazno, da bi bila njegova prijaznost iskrena. Oprostite, prosim, da vas nadgledujem tako zgodaj, toda včeraj sem zvedel, da ste se vrnili, pa me je privedla k vam radovednost. Kako ste se počutili na potovanju, dragi gospod Harland? Harland je začudeno pogledal profesorja. Doktor Schlee je ugotovil za svojo zasebno potrebo, da je bila v tem pogledu osu o1 ost obkoljene zveri. Harland se je tisti hiD spomnil Ingele-ne. Ženske verlo več, kakor moški, je pomislil. Seoske stoje prirodi Vižje, kakor mi. Posftušaiti moramo njihov instinkt. — Kako se kaj počutite, drasri gospod Harland? Harlandu je omahnila glava nazaj na bteizinico. Prvi vtisi v Bruslju natvečjih znamenitosti Brati)* Narod, ki pozablja brate v sužno-sti, tepta svojo čast! »Bran-i-bor« se briea zanje. Pristopajte! Ljubljana, 23. julija. Za potovanje po sveta M moral imeti človek mnogo časa in denarja, da bi ei lahko vse ogledal. Naglica ni nikjer dobra, kača v Žepu pa tuda ne. To velja še posebno na potovanju, zal smo v pretežni večini taki, ki nimamo niti časa niti denarja v 'zo-bflju. Vee-el en lahko, če ujazneš ta pa tam nekaj da:, da pogledaš malo po sveta *n mašiš potem -doma luknje v proračunu. In •vendar je tudi tako potovanje mnogo vrel-no, samo da mar.-ikaj prezreš in da se vrne« le s površninti vtka. Opieujes doma vtise s potovanja, lju*l^e so pa n*uza potni maršal menil, da je nas potovanje že nekoliko utrudilo, da bo hotel ta ali oni nekoliko zadremati. Pa nt bilo take sile. S hotelom v Bni^ljti nismo imeli sreče, po-streženi smo bili najslabše, tako da s-mo morali nekajkrat pešteno zasrodrnjati, da so nam dali vsaj nekoliko boljšo hrano, čudno, da smo naš mi naleteli na tako slab hotel, saj smo bili vso dolgo pot z redkimi malenkostnimi izjemami izborno postreže-ni. Pa tu-di sceer v Bruslju nisme opaz'li nobenega primera izkoriščanja prilike, ko privablja svetovna razstava v mesto tujce od vseh vetrov. Nasprotno, takoj smo dobili vtis, da je v primeri z drugiimi državami zlasti s Švico v Belgiji vse izredno po- nikve bolj pazil, kdo in kateri hotel v Broe-lju mu je naevetoval. Od katerekoli strani se bližaš belgtjBki prestolici, te pozdravi že od daleč mogočna kupola ogTomne ju stične palače, zgrajena po načrtih arhitekta Poelaerta v letih 1866 do 1&S3. Visoko sega njena kupola nad vsa druga poslopja in celo zvonike, mogočna Je tako, da se zdi vse pod njo majhino. Pravijo, da je to še vedno največje poslopje na svetu. Vsaj vodnik je nam tako zatrjeval Palača je zidana skoraj štirikotno, ima ogromne dvorane, zlasti ono za svečane le-Je, krasne tnibune, pet sejnih dvoran, posebno dvorano za knjižnico in zborovalmoo, ciplinsko sodišče, ogromen centralni vesti-ne utruja očesa, temveč nasprotno, oko pobu! itd. Skoda, da nismo imeli niti časa niti prilike, da bi ei bili ogledali to znamenito poslopje, ki slovi po vsem s-vetu tuda v arhitektonskem pogledu, čeprav orjaSko, ne utruja očesa, temveč nasprotno, ako počiva, ko gleda to bogastvo stare arhitekture. Popoldne smo bili prepuščeni samim «e-bri. Kdor je kotel, je lahko legel k počitku, toda kdo bi dremal ob takih prilikah, ko sri prvič v prestolici tuje države, kjer je vse novo, lepo in zanimivo, kar vidiš okrog sebe. RazkrobiM s-čudo?, afcOadujea mnodloo ojudi, kako valovi med njimi adaj na eno zdaj na drugo etrao in kako hki nekam po hodnikih aa obeh straneh In nehote »e vprašaš, kje je tista atha, ki vee t» kipeče življenje usmer Jfc in mu prkaeka pečat enotne volje. Prva PesebnoBt BtrueJja. ki Jo opaziš takoj po JH*bod>u v mesto, eo na eni strani lični, ti-pT«k-and avtotakei, omi, srednje veliki avtomobili z zedenim rdeče oorobjjenim pasom naokrog in dvema zastavicama spr.-daj, na dxu«i atrani pa še vse polno izv« kov, kakor da sta se nretekloet in bod vel; taL Cen« kolonIjaineaa blaga ti povedo, ka-*t*_T>W0** pri nas poarednd davki. Kilo anean najbo^ae kave stane v Bruel«u okro -30 ran. 4aja todd prtbai±no toliko, pri nas pa moraš plačati tanj najmanj 100 Din. Iz ooraa ntmfcrat pa-eanhano pivo smo p:u Po Dam rroek Ptrt naa dobrega piva sploh ^Jjf ^ kar Imamo, je vse prej kot do-teo> T^ngovšna je v BrnaJj^ silno razvit j. «e»enetl te vel*o Število ogromnih do-maT» kjer prodajajo po enotnih nizkih c*-fc* eplon moreta spraviti obrt n todnatar^ja na trg. Barraatetj Pto»tar m je povabil « seboj ki mri nekam skrivnostno namignil, da m! P^*^ ««> največjih znameiritosti Hrusija depnar je sama po sebi majfana. Vsako m« jcxa aekvaj tipiono svojega, toda s-korpj bt dejal, da <*oji Bruselj v t«m pogleilu r Prvem mestu. Kar hitro sva našla to Bn; eeldako znamenitost in ko sva zavila Lz ptic t drago ujico, prvi hip nisem mogel verjet: tmoffiMn očem. Manekto Pis se imenuje ta znamenkoet. Navogaki dveh alic •toji v kotu kras« kip dečika, ki se zado ▼^•jtoo smehlja, ko s velikim uži tikom opravlja evojb potrebo. Lnia ta zlati dečko to ni moraMWa v Brasljn, ki hi mu to xa m«rii. pw mm M ga morafl gotovo lakrtt^ s plahto ali p& odfrta-actti, da bi ne trpete jMba morada. Jvtri bomo trn ▼idrtl tegn deCka io aUSaM njegow> zk« **>.». j. z. Japonski milijonarji Na Japonakena imajo vefi bo^ateaev, ki bi ptx tabko prirnerjail z amexu«anil miH-jonar*. TV3Jdkdđ Rat >TJaonawn< Je nedavno objavfl aeaaaaan japonskih mdttjo-narjev po njihovi prldobzikri. Na Jap**n-akem morajo tođl rniBjonarji paačev-att pridotamo tn atoer v akada s avojimi dohodki odnosno a svodim premoženjem. Pojvsod to inl v rtavacii, ponekod ao nzOljo-narji' tako arednd. da Jim m treba pteAe-vati nonenfli davkm, ker ao pa* mffljo-narji. Po daMfem mmnmWmM Je najbogatejši na Japonskem baron Takajnšmd Mitaurt, ki plača na leto 4.70J.74 Jen dotmdrzbnekega davka, kar znaša v ztaeem denarju blizu 20 000.000. ICJemn etedi baron Ivaeaakl, ki Je plačai lam jen dobođnki. akega davka. Tretfi Je baron Klalenam Sotrrmtorno, ki je plačal 23S.770 jen do-hoVečernika« v Mariboru 3230 MESARSKE PLOHE proda GnilSek, Razlagova ulica 25, Maribor. 3225 PRIMA JABOLĆN IK nekaj polovnjakov, naprodaj. Ipavic — Reichenberg, Košaki 92 pri Mariboru. 2232. »SINGER« ŠIVALNI STROJ pogrezljiv, skoraj nov, naprodaj. Vprašati v trgovini Legat. Meljska cesta 57, Maribor. 3227. SLUŽBE LEP ZASLUŽEK! Kdor ima Din 56.- lahko zasluži z obiskom gospodinj dnevno Din 50.- Ponudbe pod »Agilen« takoj na upravo »Vecernika« v Mariboru.. 3228. PRIDNO SOBARICO iščem. Nastop 1. avgusta. Predstavi naj se v ViUiarjevi ulici štev. 7, Maribor. 3231 BOLJŠE DEKLE pridno, snažno in pošteno za hišna dela in pospravljanje sob, z dobrimi izpričevali* ae takoj sprejme. Naslov v upravi »Vecernika« v Mariboru. 3223 STAnOVATUA TRI SOBNO STANOVANJE udobno, kopalnica, plin, o Ida za avgust Pranja Snoj, Prešernova ul. 30. 2292 LEPO OPREMLJENO SOBO oddam dvema gospodoma s hrano. Miklošičeva 2/IUf vrata 7, Maribor. 3224 (M?se tto«e fffserettfe so rta* Hm t w>S€mŠc dntt sojamo. zamenjava oio prodajamo in Kupujemo — ELEK ntOTON d a O z masaža nebotičnika IV. „MAPIBOPSKi TEDEN 3.—U« avgusta 1935« Velik« razstava eiovensli* nmetnoati Revija nacijonalne produkcije. Tekstilna razstava, splošna industrijska, velika obrtna, vinska, vrtnarska, fotoamater-ska, propagandna, turistična itd. S.—4. VTO. mednarodni plesni turnir in m. drž. razstava čistokrvnih psov. 9-—H- VDL plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku. 50% popust na železnicah od t.—Ig. VH1. 1935. + Mestni pogTebni uvod Občina Ljubljana Potrti v globok' žal sti naznanjamo, da nas je na a nepozabna predobra soproga, teta, stara teta in svakinja, gtspa OLtA GUM..?! manj skrbi - vfi* uc», .. soproga zasebnega uradnika v pokoja danes, de 23. Julija 1^35, re videč a ■ tolažil sv. ve e, za vedn « zapustila. Pogreb drage pokol «.ice bo v sredo, dne 24. L n. ob pol 5. uri pjpoldne iz hiše ttlosti, Pod j« nska al. 25, na pokopal šče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 23. juli;a 1935. Ivan Pir na t. srprog In c stalo sorodstvo I POZIV: Iz raznih anon mnin dooisov, ki so bil naslovljeni na mene, sem ptvzel, d zlorablja neznana m oseba v Maiiboru nuje ime in poklic za razne nedopustne namene. Pozivam avno vsakogar, ki kaj ve o em ali se čuti od dotične osebe prizadetega, odnosno oškodovanega, da se zglasi pri meni v moji pisarni, Sc dna ul. št. 14, da mi da potrebna pojasnila radi progona dotične osebe. V MARIBORU, dne 19. julija 1985. DR. RIHARD FAN1NGER »dvokat, MARIBOR. — i* aMaroanc Jjaa&root pran jezeraea. — £* oprave io auarattu oaj usta UtOD i^irmaL — Mm t