i^mmm^m WWW.LOGATEC.SI - GLASILO OBČINE LOGATEC - LETNIK XLIII - MAREC 2012 - ST. 3 >ii K- «ČIStIMO ■■•Nr. NOVICE NOVA EKIPA SE VAM PREDSTAVI SPOŠTOVANI BRALEC, SPOŠTOVANA BRALKA! Lahko rečemo, da smo z mesecem marcem že krepko zakorakali v leto 2012, ki ga je Evropska komisija razglasila za evropsko leto aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti, Organizacija združenih narodov pa za mednarodno leto trajnostne energije. Za Logaške novice pa leto 2012 predstavlja tudi leto sprememb. Izbrana je bila nova je altruist; rada se razdaja rovtarskim otrokom, v prostem času pa najraje teče; Blanka, Janez in Metka so že dolgoletni sodelavci Logaških novic; Luka je izvrsten pevec ter aktiven član mnogo kulturnih društev, že sedaj je skoraj tako zaseden kot vsak upokojenec; Jure obožuje frankofonsko kulturo; je ustvarjalen urednik spletnih strani in ljubeč oče dveh sinov; Neža je slovenist, ki svoj postavitve našega časopisa. Nastajanje časopisa je povezano s toliko ljudmi; če ne bi bilo ustvarjalnih, delavnih in dobrih ljudi v tej občini, ne bi imeli materiala za poročanje. Zato se zahvaljujemo vsem vam, ki nam pomagate, da je časopis bolj zanimiv: kulturnim, športnim, turističnim, stanovskim in drugim društvom, dobrodelnim organizacijam, predstavnikom V prvi vrsti od leve proti desni: Metka Bogataj, Luka Škrlj, Blanka Markovič Kocen. V drugi vrsti od leve proti desni: Jure Vodnik, Janez Gostiša in odgovorna urednica mag. Neža Perko. (foto: Nicolas Sautet) uredniška ekipa različnih starosti in iz različnih krajev naše občine. V njej so Janez Gostiša, Blanka Markovič Kocen, Metka Bogataj, Jure vodnik, Luka Škrlj in mag. Neža Perko. Smo ravno prava mešanica vsega, kar potrebujemo za dober časopis: v nas je radovednost (Blanka), ustvarjalnost (Janez), resnost (Neža), uglajenost (Metka), pridnost (Jure) in razposajenost (Luka Škrlj). Blanka je novinarka z veliko izkušenj v pisanju najrazličnejših besedil; Janez je odličen poznavalec zgodovine in kulture; je pevec z izjemnim smislom za humor; Metka prosti čas preživlja z ribami. Je najmanjša v naši skupini; kadar se smeje v Logatcu, jo slišijo na Vrhu Svetih Treh Kraljev. Naša povprečna starost je okoli 40 let, kar pomeni, da sta modrost in mladost združeni v eno. Smo polni idej. Imamo željo, da vam poročamo o čim več temah in dogodkih, ki so se in se bodo zgodili v naši občini ali pa so z življenjem v njej kakorkoli povezani. V letošnjem letu pa je bil izbran tudi nov tiskar. Pripravili smo novo programsko zasnovo, ki bo, upamo, prinesla tudi spremembe na področju grafične zasnove, oblikovanja in šol, vrtcev in drugih javnih ustanov in vsem aktivnim posameznikom, zaradi katerih smo lahko veseli, da prebivajo v naši občini. Logaške novice razumemo kot sredstvo sporazumevanja z vami, spoštovana bralec in bralka, zato vas vabimo k sodelovanju -pišite nam o vaših dogodivščinah, mnenjih, težavah in vprašanjih. Veseli bomo, če bomo lahko skupaj z vami ustvarili časopis, ki bo v vsak dom prinesel zanimive in aktualne novice iz vseh krajev naše občine. Uredništvo VSEBINA DRUŽBA 4-5 TURIZEM 6-7 GENERACIJE 8-12 KMETIJSTVO 13-16 SPORT 17-19 PISMA BRALCEV 20 NAPOVEDNIK 21-22 KULTURA 23-29 POLITIKA 30-32 PRAKTIKUM 33-34 r Spoštovane občanke, spoštovani občani! i ' V'' ^ ^'"^eprav nas je v U . '"'rt. I zadnjih dneh ob> _ dajala bela snežna i, odeja, ki so je bih zagotovo ^ najbolj veseli osnovnošolci in srednješolska mladina, je okoli nas že moč slutiti spremembe, ki jih obljublja narava. Sveta Neža, sveti Matija in sveti Valentin so prvi naznanili pomlad, norčave pustne maske pa so s svojim neutrudnim rajanjem še bolj glasno napovedale prihod pomladi, močnejše sončne žarke in daljše, vedrejše dneve. Pomladno energijo je bilo v mesecu februarju že mogoče čutiti na odru Narodnega doma, kjer so spomladanske cvetlice in živahni napevi pozdravili dobitnike Občinskih priznanj na področju kulture in športa v Logatcu. Glede na veliko število društev, njihovih članov in zanimanja za dejavnosti na področju kulture ter športa, je bilo pričakovati, da bo dvorana »pokala po šivih«. Sam nad skromnim obiskom nisem bil razočaran, saj na življenje vedno gledam pozitivno. Nagrajenci pa so verjetno občutili grenak priokus, ko s strani svojih kolegov niso bili deležni širše podpore, ki bi jim dala krila za nove izzive in še boljše rezultate. Zavedam se, da je potreba po finančnih sredstvih na obeh omenjenih področjih, ki izjemno vplivata na kvaliteto življenja vsakega izmed nas, velika. A denar ni vse. Največje bogastvo je v ustvarjalnih ljudeh. Trudili se bomo, da bo to bogastvo cenjeno še naprej, da bo delovanje društev in posameznikov uspešno; tako bomo uspešni vsi skupaj. Pomladni meseci so zagotovo znani tudi po sejmih, ki odpirajo svoja vrata po vsej Sloveniji. V naši občini nam bo 10. marca odprl vrata že tradicionalni Gregorjev sejem. Obiskovalcem bo ponudil pester kulturni program, stojnice se bodo napolnile z izdelki od blizu in daleč, na njih pa bodo svoje dejavnosti predstavila tudi domača društva. Ta vsako leto močno pripomorejo tudi k oblikovanju sejemske vsebine, za kar se jim iskreno zahvaljujem. Želimo si, da bi bile polne ulice osrednjega dela Logatca odraz, da znamo ljudje še vedno ceniti tisto, kar so nam zapustili naši dedje, in najti čas za prijeten pogovor in druženje. Življenje hiti in se ne ozira nazaj, pa vendar ljudje plemenitega srca ostanejo večni kot plemenita kovina, tudi če je zakopana globoko v zemlji, v stari šari. Ko jo očistimo, cene ne izgubi in vedno sije. Potrudimo se, da bomo tudi mi žareli s svojimi dobrimi deli. Z zaposlenimi na občinski upravi in s Komunalnim podjetjem Logatec smo se v mesecu februarju aktivno pripravljali na prostovoljno čistilno akcijo, ki se bo v naši občini odvijala 24. marca. Sam se je bom udeležil v krajevni skupnosti Naklo. Čiščenje logaške občine se bo odvijalo na soboto. Dana nam je torej priložnost, da eno dopoldne preživimo z vso družino, na svežem zraku, naučimo naše otroke bolj pozornega odnosa do okolja, se razgibamo in s svojim udejstvovanjem spremenimo družbo. Vabim vas, da se mi pridružite. Vaš župan, Berto Menard OKOLJE 35-40 DRUŽBA KDOR GLEDA S SRCEM, VIDI GLOBLJE Z IZKUPIČKOM OD VSTOPNIC NA DOBRODELNI KONCERT DO DENARJA ZA PLAČILO POLOŽNIC REVNEJŠIM LOGAŠKIM DRUŽINAM. LJUDJE VSE MANJ DARUJEJO, KLJUB PLEMENITEMU NAMENU JE LOGAŠKA KARITAS ZBRALA PIČLIH 1.100 EVROV. Avtorica: Blanka Markovič Kocen, Foto: Valter Leban Stiske so tudi v občini Logatec vse večje, zato je tukajšnja Karitas sredi februarja vnovič pripravila dobrodelni koncert s pomenljivim naslovom Srce, ki vidi. Po mnenju Marije Klančar, tajnice Karitas, je obiskovalcev dobrodelnih prireditev vsako leto manj. »Ljudje so pripravljeni kaj narediti, veliko težje pa jim gre od rok denar,« pravi Klančarjeva, ki tak odnos pripisuje gospodarski krizi. Obiskovalci koncerta, med njimi tudi župan Menard s soprogo, dobrodelnost brez izjeme podpirajo in menijo, da smo in bomo vse bolj odvisni drug od drugega. »Nekaterim logaškim družinam bomo z zbranim denarjem plačali položnice, z morebitnim viškom pa bomo pomagali župniku Janezu Komparetu, ki dograjuje Dom Marije in Marte, koncerta pa se zaradi bolezni ni mogel udeležiti,« je pred začetkom koncerta povedala Klančarjeva. Po njenem mnenju so tudi ljudje, ki vodijo različne skupine, od pevskih do dramskih in drugih, na poti do dobrodelnosti, ker »ni vse samo v plačilu položnic, delitvi hrane in oblačil, ampak tudi v razvedrilu. Vse več ljudi je namreč osamljenih in si tega želijo.« Nedeljski koncert so pripravili po sklopih, od trobil, recitalov, igrice, narodnozabavnih ansamblov. Zvezdi večera pa sta bila zagotovo Elda Viler in Vili Resnik. Po besedah Marije Klančar so se nastopajoči odrekli honorarjem, le tistim, ki so se pripeljali od daleč, so organizatorji povrnili potne stroške, Vilerjevi pa namenili še simboličen honorar. Sogovornica poudarja, da brez približno dvajset žena, ki prostovoljno, nesebično in brez plačila delajo pri Karitasu, prireditve ne bi mogli izpeljati. V župnišču, kjer ima logaški Karitas skromen prostor, se tedensko včasih oglasi tudi do 15 oseb, ki potrebujejo tako ali drugačno pomoč, so pa tudi tedni, ko ni nikogar. Organizacija namreč nima uradnih ur, sprejemajo pa telefonske klice in se tako dogovarjajo za obisk. »Ljudje povprašujejo po marsičem. Poleg plačila položnic tudi po šolskih potrebščinah, zlasti pred začetkom šolskega leta, jeseni po kurilnem olju, po oblačilih, obutvi in podobno,« pojasnjuje sogovornica, ki je bila nad številom prodanih vstopnic in izkupičkom v višini dobrih 1.100 evrov razočarana, toda: »Kolikor smo zbrali, toliko bomo dali,« pravi Klančarjeva. Marija Klančar Naključno izbrane obiskovalce koncerta smo pred začetkom le-tega povprašali, s kakšnim namenom so prišli na koncert in kako komentirajo dobrodelno dejavnost v naši občini. Milka »Na koncerte tudi sicer rada hodim, všeč mi je, da jih Karitas organizira za pomoč drugim.« Berto Menard, župan Logatca »Podpiram veliko aktivnost logaške Karitas, posebno v tem času, ko vemo, da srednjega razreda, torej tistega, ki si lahko nekaj od ust odtrga, praktično ni. Veliki ne dajejo, tisti, ki nimajo, pa nimajo česa deliti. Vsi skupaj pa smo močnejši in lahko premagamo revščino. V Logatcu so številne družine, ki potrebujejo pomoč. Z njimi se srečujem skoraj vsakodnevno, ko pridejo na občino ali v Center za socialno delo po pomoč. Iz županovega fonda sicer ne morem ničesar dati, rad pa dam osebno, kot občan, ali pa prispeva naše podjetje. Na občini smo zaposlili tudi uslužbenko za Rdeči križ in zelo pohvalno je, da s Karitasom sodeluje. S prostovoljstvom je mogoče marsikomu pomagati, so pa tudi posamezniki, ki radi primaknejo kaj več za tiste, ki pomoč potrebujejo.« Mojca Pecman, ena izmed nastopajočih »Nastopila bom v sekstetu saksofonov, in sicer na povabilo našega profesorja na Konservatoriju za glasbo in balet. Na dobrodelnem koncertu nastopam prvič. Za glasbenika je užitek, da ljudi razveseliš s svojo glasbo, obenem pa jim pomagaš.« Franci »Pohvalno je, da Karitas organizira dobrodelne koncerte. Tudi sam sem član te organizacije in vem, da si moramo ljudje sami med sabo pomagati, saj država ne skrbi več za male ljudi.« Mateja »Dobrodelni koncerti so v današnjem času nujni. Na koncert sem prišla zato, ker imam rada glasbo in želim pomagati tistim, ki so pomoči potrebni.« STARODOBNI SMUČARJI »ZASEDLI« SEKIRCO TEKMOVANJE STARODOBNIH SMUČARJEV IN SMUČARK - INTERVJU Z MATJAŽEM KURENTOM. »Starodobniki« so v različnih starostnih kategorijah vijugali po stometrski progi. foto: Valter Leban Prvo februarsko nedeljo kljub hudemu mrazu na Sekirci ni manjkalo dobre volje in tekmovalnega duha. Na beli strmini iz umetno pripravljenega snega so se namreč v veleslalomu in smučarskih skokih pomerili starodobni smučarji in smučarke. Prvo prireditev Pokal Sekirca je organiziralo Turistično društvo Logatec, in sicer na pobudo svojega člana Zvoneta Jereba, ki med drugim sodeluje tudi v podobni starodobni smučarski skupini iz Predmeje. S predsednikom logaškega turističnega društva Matjažem Kurentom smo se pogovarjali o pokalu in prihodnjih načrtih. Kdo so tekmovalci, od kod prihajajo? Tekmovali so predvsem moški, prišle pa so tudi štiri ženske tekmovalke, ki so svoje moške kolege in gledalce navduševale s spektakularnim dvigovanjem kril, pod katerimi so imele značilno spodnje perilo iz začetkov prejšnjega stoletja, ki sega do kolen. Najstarejša tekmovalka je bila 68-letna Ana Marinšek iz društva Ta leseni Kropa. Najstarejši tekmovalec pa je bil 74-letni Ernest Bizjak iz SD Kanin-Emavs-Bovec. Skupaj je sodelovalo deset društev in klubov, med katerimi so bili najštevilčnejši Podmeninski gadje. Je bil odziv starodobnih smučarjev takojšen ali je bilo treba vložiti veliko truda? Bili smo presenečeni nad odzivom, saj je končna številka presegla 50 tekmovalcev, kar je zelo veliko. Pretekli teden sem bil v Škofji Loki in mislim, da je bila udeležba podobna, če odštejemo udeležence iz tujine. Med tekmovalci so bili sicer tudi Avstrijci, Nemci in Čehi, katerih obisk si obetamo tudi sami, ko bomo tekmovanje in organizacijo dodelali, izpopolnili. V katerih kategorijah so se pomerili »starodobniki«? Moške smo razvrstili v kategorije pod 55 in nad 55, ženske pa pod 50 in nad 50 let. Vmesne kategorije so bile bolj kot ne šaljive, skupaj jih je bilo deset. Kako dolga je bila proga? Dolžina proge je bila sto metrov, tekmovalci pa so bili z njo kot tudi s tekmo samo, kot so mi povedali, zelo zadovoljni. Kje pa so dobili starinsko smučarsko opremo? Nekateri jo imajo od svojih starih staršev, drugi so jo kupili ali našli v kakih skritih kotičkih svojih domov. Imeli smo celo »smučarja iz prve svetovne vojne«, oblečenega v avstroogrsko uniformo, glede na posebne označbe je bil slovenski vojak. Kdo so bili zmagovalci v posameznih kategorijah in kakšne nagrade so prejeli? Zmagovalci so bili vsi, ki so prišli skozi cilj. Najboljši pa so bili tisti, ki so imeli opremo, torej smuči in obleko, usklajeno iz istega obdobja in temu primerno prevozili tudi progo. Najboljši trije so prejeli medalje in darila. Vsak prijavljen pa je dobil priložnostno vrečko z darili naših sponzorjev in spominsko značko starodobnega smučanja. Poleg veleslalomske tekme so se udeleženci pokala pomerili tudi v smučarskih skokih. Kako daleč jih je neslo in kdo se je najbolje odrezal? Po natančni meritvi in usklajenosti sodnikov je najdaljši skok na »velikanki«, tako imenovanem kuclju, meril 6,50 metra, dosegel pa ga je letalec iz SD Kanin-Emavs-Bovec. Bilo je tudi nekaj spektakularnih padcev z zlomljenimi smučmi. Na veselje vseh se je vse končalo brez poškodb. Koliko ljudi si je ogledalo prireditev? Po ocenah si je prireditev ogledalo dobrih 100 gledalcev, vendar niso prišli vsi hkrati. Zaradi mraza so se na prizorišču zadrževali krajši čas in so le redki vztrajali od začetka do konca. Obiskala sta nas tudi župan Berto Menard, ki je tekmovanje odprl, in podžupanja Ladka Furlan, ki je vztrajala do konca, in najboljšim tekmovalcem podelila medalje. Ali bo Pokal Sekirca postal tradicionalna prireditev? Logatec je novo prizorišče na koledarju starodobnih smučarjev. Glede na njihov odziv in pohvale, ki smo jih dobivali z vseh strani, ne vidim razloga, da nam organizacije tekmovanja ne bi zaupali tudi prihodnje leto. Mi si je vsekakor želimo, saj s tako prireditvijo popestrimo dogajanje v mestu in občini ter v naš kraj privabimo obiskovalce od blizu in daleč. Kako sicer deluje Turistično društvo Logatec in koliko časa ste že njegov predsednik? Društvu, ki ima prek 5o članov, predsedujem od junija lani. Vtis imam, da se je po dveh letih mirovanja začelo prebujati. Prepričan pa sem, da bo prepoznavnost društva od letošnje zime bistveno večja. Ne gre pozabiti, da je bilo društvo konec devetdesetih, v začetku tega tisočletja, zelo dejavno na različnih področjih. Kakšne so po vašem mnenju možnosti za razvoj turizma v Logatcu? Možnosti je veliko in jih nameravamo v društvu aktivneje razvijati. Moja želja je, da bi imeli v Logatcu svoj turistično--informacijski center (TIC), ki bi združeval ponudbo turističnih podjetij Logatca in občine ter na ta način pripomogel k razvoju turizma v občini. Lani jeseni smo kandidirali za sredstva iz programa LEADER. Neuradno je zadeva potrjena, čakamo še na uradno potrditev, ki nam bo omogočila tudi ustanovitev TIC-a. Poleg zimskega turizma, zlasti smučanja, vidim tudi možnosti za razvoj letnega, predvsem v obliki kolesarjenja in sprehodov v naravi. Nepozabna turistična izkušnja so gotovo tudi Planinsko polje in kraški pojavi. Vse to lahko vključimo v logaški turizem! Katera bo naslednja prireditev? Pripravljamo tradicionalni Pomladni pohod po Grajski poti v Logaške Žibrše v soboto, 31. marca ob 10. uri, izpred OŠ Tabor v Gornjem Logatcu . Kakšno pomoč si obetate od Občine Logatec? Občina vsako leto objavi razpis za sofinanciranje turističnih projektov v občini Logatec, ki je vir financiranja vseh turističnih društev v občini. Seveda se bomo na razpis s svojimi projekti prijavili tudi sami. Eden izmed naših projektov bo tudi »smučanje starodobnikov na Sekirci«, ki smo ga že izpeljali, kljub temu da zanj nismo imeli na voljo prav nobenih finančnih sredstev, razen pomoči sponzorjev in osebnega finančnega zalaganja. Ker društvo v začetku leta 2011 ni kandidiralo na občinska sredstva, smo ostali brez denarja za tekoče delovanje. Pomoč občine pričakujem pri naslednjem velikem projektu, to je odprtju TlC-a. Prepričan sem, da je TD Logatec tista organizacija, ki bo znala uspešno zastopati interese turističnih podjetij kot tudi vseh ostalih ponudnikov turističnih storitev v občini. Turistično informacijski center mora biti osrednja točka občine, ki predstavi turistu naravno, kulturno in zgodovinsko dediščino celotne občine, kjer so pod eno streho zbrani oziroma predstavljeni vsi turistični, športni, kulturni in drugi ponudniki, ki sodelujejo pri oblikovanju takšne ali drugačne ponudbe v občini. Da pa bomo pri vsem zgoraj navedenem tudi uspešni, moramo izkazati voljo prav vsi, ki na področju turizma delujemo. Kjer je volja, je tudi pot! Blanka Markovič Kocen KULTURNI PRAZNIK OS ROVTARSKE ZIBRSE 8 februarja imamo Slovenci svoj kulturni praznik, posvečen največjemu • poetu našega naroda, Francetu Prešernu. Vsekakor si naš veliki poet zasluži vse časti in spoštovanje, ki ga je deležen, toda ta dan je dan nas vseh, kajti mi vsi smo tisti, ki skupaj ustvarjamo in predstavljamo slovensko kulturo. Kultura pa niso samo veliki dosežki nekaterih ljudi. Kultura ne domuje le v podobah, besedah, izrazih in glasu, kultura so vse oblike sporočanja, sporazumevanja in medsebojnih odnosov. Kultura je spoštovanje in ohranjanje tradicije in vrednot. Kultura je tudi naš odnos do narave in skrb zanjo. Mi vsi delamo kulturo, mi vsi jo živimo. Toda samo takrat, ko se spoštujemo, ljubimo, ko ne pozabljamo in ko se priznavamo, ko vidimo nekaj, kar je treba videti, in za to tudi glasno rečemo: hvala. V mozaik prireditev ob kulturnem prazniku so svoj kamenček dodali tudi učenci iz podružnične šole v Rovtarskih Žibršah in na predpraznični večer povabili v svojo družbo krajane KS Trate. Kar nekaj se jih je zbralo na prireditvi, predvsem tistih, ki jim obisk prireditve ni nehvale žna obveznost, ampak prijetna priložnost za sprostitev in duhovno obogatitev in tistih, ki znajo ceniti pristnost in otroško ustvarjalnost. Mali umetniki so občinstvo nagovorili s prepletom ljudskih pesmi, plesov in besedil slovenskih pesnikov in pisateljev. Vsi so s svojimi nastopi vsak po svoje navdušili in poslušalcem pripravili prijetne trenutke. Ob koncu so učenci poslušalce presenetili še z glasilom Drobtinice, ki so ga izdali ob tej priložnosti, in se ob prijetnem klepetu zadržali še dolgo v večer. Ana Žakelj NARAVOSLOVNI DAN -ASTRONOMIJA V petek, zadnji šolski dan leta 2011, smo imeli osmi razredi OŠ 8 talcev Logatec naravoslovni dan. Tema je bila astronomija. Bilo je pet delavnic. Ko smo zjutraj prišli v razred, je bil čez celo učilnico razprostrt velik napihljiv iglu. Vsi smo bili v pričakovanju. Ko smo vstopili v iglu, se je zdelo, da smo nekje na prostem, nad nami pa se razprostira zvezdnato nebo. Zdelo se je zelo resnično. Učitelj nam je predaval o ozvezdjih, zvezdah in planetih ter nam jih tudi pokazal. Nato je sledilo predavanje o našem osončju in vesolju, spoznali smo zanimivo in nenavadno življenje astronavtov na vesoljski ladji. Tretja delavnica je temeljila na izdelovanju raket iz plastenke, kartona, vode in plastelina. Nato pa smo še izdelali pomanjšane planete osončja in jih razvrstili po velikosti. Ukvarjali smo se tudi z zanimivimi zvezdnimi kartami, s katerimi znamo zdaj delati vsi. Nazadnje smo se vsi osmi razredi odpravili ven. Bil je lep, prav nič mrzel, sončen dan. Najprej smo pognali rakete v zrak. Letele so zelo daleč. Z zanimanjem smo jih opazovali in primerjali, katera je letela dlje. Nato smo si lahko samostojno ogledali izbruh na Soncu, sončne pege in Venero skozi posebne teleskope. To je lepo okrepilo našo predstavo o pojavih, o katerih smo se pogovarjali že v šoli, zato si bomo to prav gotovo dobro zapomnili. Po mojem mnenju je bil to najbolj zanimiv naravoslovni dan, kar smo jih imeli. Julija R. Kelečevič, 8. b NE VRAG, LE SOSED BO MEJAK ALI SOSED SOSEDU SOSED T rr^o je naslov prireditve, ki so jo na predvečer kulturnega praznika pripravili učenci OŠ Rovte in KD Žarek s svojimi mentorji. Povezovala sta jo voditelja Nejc in Katja, učenca 8. razreda, ki sta pokukala v življenje velikega pesnika in v njegove pesmi. Tako smo zvedeli, kako je bilo malemu Prešernu v nemški šoli in kako so ga imeli (odraslega) radi otroci v Kranju, saj jih je vedno obdaroval s figami, jim kupoval žemljice, jih povabil v gostilno ... Mladi pevci so tudi prepevali njegove pesmi (zborovsko in v duetu), uprizorili Lepo Vido, ki so jo obogatili s plesom, in sodobnega Povodnega moža ter zaključili z igrico, kjer sosedje parajo živce drug drugemu, a se nazadnje le zmenijo in postanejo »ta pravi« sosedje. Nastopajoči učenci od 3. do 9. razreda (mlajši pridejo »na vrsto« na materinski dan) so se zelo potrudili in res dobro opravili svoje delo, na kar so mentorji zelo ponosni. Da tako delo pod- pirajo tudi krajani, so dokazali s svojim obiskom, saj so napolnili dvorano. Lepo je, da prihajajo tudi mnogi naši bivši učenci, ki se jih vedno razveselimo. L. Treven Ne vrag, le sosed bo mejak, Dr. Fig, Foto: Nataša Vidmar PRIREDITEV OB KULTURNEM PRAZNIKU V torek, 7. 2., smo si ogledali kulturno proslavo v Narodnem domu. Proslava je potekala dan pred slovenskim kulturnim praznikom, ki zaznamuje obletnico smrti našega največjega pesnika Franceta Prešerna. Na njej so nastopali najboljši deklama-torji vseh treh triad, dramska skupina Sezuti čevelj ter mladinski in otroški pevski zbor. Proslavo je vodila Monika Pivk. Na začetku sta nam pevska zbora zapela slovensko himno, v nadaljevanju pa so se prepletale deklamacije učencev, dramatizirane Cankarjeve črtice in petje obeh zborov. Nagrade za najboljše deklamatorje je podelila vodja tekmovanja v deklamiranju naše šole Milena Herblan Gostiša. Anže Šterbenc, 8. a PEVSKI TABOR OS 8 TALCEV NA MEDVEDJEM BRDU Petkovo popoldne, 27. 1. 2012, je bilo za pevce Mladinskega pevskega zbora veselo. Odpravili smo se namreč na pevski tabor v dom Medved na Medvedjem Brdu. Spremljali sta nas gospa Melita Mihevc Sark in naša zborovodkinja Estera Stojko. Izpred športne dvorane smo odšli ob dveh, ob pol treh pa smo že bili v domu in si izbirali sobe. Ko smo imeli svojo posteljo, smo se odpravili na vaje - zdele so se nam dooooooolge, saj smo komaj čakali na večer. Gospa Melita nam je napovedala, da nas čakajo družabne igre in tombola z nagradami za prvih pet srečnežev. Kmalu NA OBISKU PRI SLIKARJU Vsako jutro od ponedeljka do petka, če le niso počitnice, se odpravimo v našo šolo in popoldne se spet vračamo domov. Pot nas vodi mimo hiše, kjer nas večkrat ogovori sivolas mož širokega nasmeha in iskrivih oči. Tega mrzlega in vetrovnega februarskega jutra pa je bilo drugače. Nismo šli mimo hiše, marveč smo pozvonili. Prijazno nam je odprl vrata svojega doma in nas povabil naprej. Skrivnostni mož z velikim nasmehom. Rudi Skočir, slikar, ilustrator in naš sosed. Očarljiv človek, poln energije, ki očara staro in mlado. In očaral je tudi nas. Popeljal nas je v svoj svet in nam razkazal svoje umetnine. Spoštljivo smo si ogledovali in občudovali slike, risbe in ilustracije. Videli smo tudi zanimivo knjigo Balkanskih ljudskih pripovedk v japonskem jeziku, ki jo je ilustriral. Nato so se naši mali umetniki lotili slikanja na čisto pravem slikarskem platnu in v tehniki, ki jo uporablja tudi slikar Rudi. Hitro je minil čas in učenci so ponosno pokazali slikarju svoja dela. Pohvalil jih je in povedal, da so izvrstno uspela in da je vsaka nekaj posebnega. Še malo smo poklepetali in se posladkali z dobrotami slikarjeve žene Vesne, nato pa se zadovoljni in polni lepih vtisov vrnili v šolo. Hvala, slikar Rudi. Ana Žakelj pa so minile tudi vaje, večerja, potem pa so končno nastopile družabne igre. Zvečer smo klepetali še dolgo v noč, kar našima spremljevalkama seveda ni bilo ravno všeč. Zjutraj smo pozajtrkovali, imeli nekaj prostega časa za pospravljanje, sledile so vaje, nekaj krajših odmorov, kosilo, malo časa za "prebavljanje" in spet vaje. Vrhunec naših intenzivnih vaj je bil nastop za gospo Meli-to in dve pevki, ki sta, žal, ostali brez glasu. Okoli 15.30 smo se vrnili v Logatec, sicer utrujeni, a veseli, da smo lahko preživeli tako lep vikend na Medvedjem Brdu. Eva Kermavnar Pri slikarju, Foto: Ana Žakelj TRADICIONALNA PROSLAVA OB KULTURNEM PRAZNIKU V LAZAH Malo po državnem prazniku kulture, pa vendar še v njenem mesecu, je na odru POŠ Laze potekala že utečena vsakoletna proslava. Ustvarjalne moči so v učinkovit nastop združili različni izvajalci, nekateri so bili za to priložnost povabljeni v goste. Tako je skupina Abstrakt publiko dodobra prebudila že uvodoma, priložnost za nastop pa so dobili tudi pevci in otroška folklorna skupina Podružnične osnovne šole Rudolfa Maistra Unec. Eva Kermavner, nekdanja učenka podružnične šole v Lazah, je prebrala nekaj avtorskih pesmi. Šolarji s podružnice so pogumno nastopili s plesnimi, instrumentalnimi in pevskimi točkami v slovenščini in angleščini, dobro so se znašli tudi kot povezovalci programa. Še posebej srčno so zapeli Kekčevo pesem, s katero so se ob njeni upokojitvi želeli zahvaliti dolgoletni ravnateljici Metki Rupnik, ki je ob tem povedala, da je tudi podružnici ravnateljevala z veseljem. Zahvali za vso podporo in dobrim željam se je v imenu krajanov pridružila tudi predsednica KS Laze-Jakovica Marija Matičič in posebej poudarila vztrajna prizadevanja dosedanje ravnateljice za obstoj podružnične šole, kar je za krajane izrednega pomena. Gabrijela Nagode, OŠ 8 talcev »OTROCI IMAMO RADI ŽIVLJENJE V PISANIH BARVAH IN V PISANIH MISLIH« Z ODPRTJA RAZSTAVE SLIK UČENCEV O.Š. 8. TALCEV 16. 2. 2012 V četrtek, tik pred počitnicami, so se pred Stekleno galerijo večnamenske dvorane OŠ 8. talcev Logatec predstavili tekmovalci v deklamiranju, tekmovanju, ki ga vodi že štirinajst let mentorica Milena Herblan Gostiša. V Foto: Brane Pevec teh letih se je v tej zvrsti pomerilo prek 4 tisoč mladih. Ne samo, da so deklamirali, odgovorili so tudi na vprašanje, kaj imajo otroci radi:«Radi imamo, da se starši igrajo z nami, radi imamo, da nas crkljajo. Otroci imamo radi življenje v pisanih barvah in v pisanih mislih«. Takšne so bile tudi slike, ki so jih razstavili v galeriji, 27 ilustracij, po tri za vsak razred devetletke. Dela Ksenije Šoster Olmer, Ivana Minattija in Jožeta Snoja so bila navdih za njihove slike. In kot je med drugim zapisala likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn: »Junaki ilustracij so ljubki, prijazni, nežni, igrivi, radostni, prikupni, celo smešni, predvsem pa zelo izvirni«. Brez Simone Nagode, Urške Jurič in Metke Rupnik ne bi bilo prisrčne otvoritve. To je bila tudi zadnja prireditev OŠ 8. talcev, katere se je udeležila Metka Rupnik kot ravnateljica; od tega dne naprej bo prihajala kot upokojenka. Brane Pevec SONCE IN REKA -KONCERT MPZ OŠ TABOR Bil je sobotni večer, ki je bil resnično njihov. Enainštirideset pevk in pevcev mladinskega zbora je 28. januarja v dvorani KS Tabor zagotovo doživelo letošnji ustvarjalni vrh sezone. Po napornih mesecih priprav na sodelovanje v državnem projektu »Potujoča muzika« so se nam na januarskem koncertu pokazali še kot samostojni izvajalci skladb projekta, ki sta mu svojstven pečat dala scenarij in režija Branke Novak. Pred nami sta resnično zaživela SONCE in REKA, »ki vselej spremljata človeka«, kot pravi besedilo skladbe, katere naslov si je zbor izbral tudi za naslov koncerta. Preplet skladb, ki so se pred nami zvrstile v štirih sklopih - »Lepo je v naši domovini«, »Sonce in reka«, »Musica noster amor« in »Za dva groša fantazije«, so povezovale pevke zbora: plesala je Nastja Trček, svoja avtorska besedila na temo sklopov pa so brale avtorice Urša Rožmanc, Nina Hrvatič, Katja Hodnik in Tina Pongračič. Tudi plakat in osnovno podobo vabila je oblikovala pevka zbora Lucija Tomazin. Zborovodja Zdravko Novak je k sodelovanju povabil tudi pianista Miho Nagodeta in tolkalista Tineta Vučka, ki sta odličnemu zborovskemu petju dodala še note in ritem instrumentov. Pevcem, pevkam, zborovodji Zdravku Novaki in korepetitorki Andreji Kržišnik se je za njihovo trdo delo in odličen koncert zahvalila ravnateljica Miša Stržinar, ki je skupaj s predsednico Kulturnega društva Tabor Bojano Levinger pevkam in pevcem podelila tudi priznanja JSKD za sodelovanje v državnem projektu. Voditeljica večera Anja Sedej nas je nato hudomušno popeljala do zaključka večera, ki bo zagotovo z zlatimi črkami zapisan v kroniko OŠ Tabor, KD Tabor in občine Logatec, prav posebno mesto pa bo imel tudi v spominu vseh pevk in pevcev mladinskega zbora. Bojana Levinger S KNJIGO NI NIKOLI DOLGČAS Z elo pomenljive so besede žal že pokojnega slovenskega pesnika Toneta iPavčka, ki pravi: »Ce ne bomo brali, nas bo pobralo«. Kdaj se branje sploh začne? Ali je to takrat, ko otrok osvoji abecedo in začne brskati med njemu primernimi knjigami? Ne, seveda ne. Branje se začne, ko mamica prvič svojemu otročičku prebere pravljico ali le kratke besedice in zraven pokaže knjigo, v kateri se to besedilo nahaja. To je seveda že zelo zgodaj. In prve bralne navade dobi otrok v svojem domačem okolju. Bolj kot je to okolje naklonjeno prebiranju najrazličnejše literature, večja je to vspodbuda za bodočega bralca. Žal vsepovsod ni prave motivacije, zato se pogosto srečamo s slabimi bralnimi navadami in posledično tudi s slabšim učnim uspehom naših otrok. Zato si tisti, ki nam je vsaj malo mar prelepe slovenske besede, prizadevamo k branju pritegniti čim več najmlajših. Knjižnice po vsej Sloveniji prirejajo tedenske ure, ki so namenjene prebiranju in spoznavanju različnih pravljic, od slovenskih pa do svetovno znanih prevedenih del. Tudi v Rovtah že precej let vsak teden v knjižnico prihaja lepo število otrok in seveda hkrati z njimi pridejo tudi njihovi starši, ki med poslušanjem in ustvarjanjem bodisi spremljajo svoje otroke ali pa se posvetijo urici zase in mimogrede preberejo ali vsaj pregledajo razne knjige ali časopise. Tedensko se pravljic udeleži od deset pa tja do preko dvajset otrok. Pravljične ure potekajo ob četrtkovih popoldnevih in pome- ZLATI UCENCI GLASBENE ŠOLE LOGATEC V tednu od 13. do 17. februarja so po Sloveniji potekala 15. regijska tekmovanja mladih glasbenikov. Na teh tekmovanjih so nastopili tudi učenci Glasbene šole Logatec. Tekmovali so v disciplini kitara, violina, citre in v komorni skupini pihal. S kitaro je nastopil Nejc Pustovrh, z violino Teja Brenčič, s citrami Urša Rožmanc in v komorni skupini štirih klarinetov Domen Likar, Lovrenc Fortuna, Domen Kunc in Filip Gantar. Prvič v skoraj štiridesetletni zgodovini šole se je pripetilo, da so se prav vsi učenci, ki so se podali na tekmovanje, domov v Logatec vrnili z zlatim priznanjem. Tako tekmovalci kot njihovi učitelji - mentorji, Miha Meglič, Marjetka Tekavec Mihevc, Kornelija Lovko in Marjan Grdadolnik ter korepetitorka Tanja Žagar, si zaslužijo iskrene čestitke in zahvalo za opravljeno veliko delo, ki je bilo na koncu ovenčano s tako lepimi priznanji. Ker pa je zlato priznanje vstopnica za državno tekmovanje (potekalo bo v drugi polovici marca), je pred tekmovalci in njihovimi mentorji še približno mesec dni zares trdega dela, ki pa bo zagotovo poplačano z dobrim tekmovalnim rezultatom. Primož Malavašič, ravnatelj Glasbene šole Logatec nijo popestritev v otrokovem vsakdanjiku. Ob prebrani pravljici se pogovorimo o vsebini, o njihovih občutkih, o njihovih pričakovanjih ter tako motiviramo otroke za besedno izražanje in celo za razmišljanje o prebrani knjigi. Otroci se družijo med seboj in tako pridobivajo tako zelo pomembne socialne veščine. V današnjem času so kar malce zanemarjene, saj vse preveč dopuščamo egoizem in samodokazovanje. Ob ustvarjanju po pravljici se lahko izrazi otrokova domišljija in ustvarjalnost, saj so lahko kar se da izvirni. K izdelovanju se nemalokrat pridružijo tudi starši, kar je še dodaten plus v medsebojni komunikaciji med otrokom in staršem. Tudi marsikatera izkušnja ali misel se lahko na takem srečanju izmenja med starši, saj se tu srečujejo različni otroci tako po starosti kot po navadah in karakterju in seveda vsak potrebuje njemu določen pristop. Zgodbica, ki jo preberemo, nam daje vedno nove ideje. Žal pa opažamo, da je v poplavi raznih slikovno izredno privlačnih slikanic zelo malo zares dobrih in kakovostnih besedil. Zato nas ilustracija nemalokrat zavede, po prebrani zgodbi pa smo razočarani. Slovenski literat pravi: Tisto najboljše je komaj dovolj dobro za otroka. Zatorej moramo precej pozornosti posvetiti temu, kar otrokom ponujamo. Kajti oni so naša prihodnost, ne le v materialnem, ampak tudi v duhovnem smislu. Zatorej le veselo vsak četrtek v knjižnico Rovte, kjer se vedno kaj zanimivega najde. Metka Bogataj Foto: M. Zortnan PUST V GRAJSKEM PARKU L ogaški otroci so se skupaj s starši in Julijo Babič na pustno nedeljo zabavali v Graj-^skem parku. Babičeva je namreč v okviru svojega podjetja Eko pastirček, v katerem ponuja varstvo otrok, pripravila čisto posebno, ustvarjalno pustovanje. Otroci so z njeno in s pomočjo staršev izdelovali bolj ali manj zahtevne pustne maske iz papirja in se pomerili v preprostih igrah, kakršne lahko vsak dan uprizorimo tudi doma, saj so bili v njih uporabljeni predmeti, ki ne manjkajo v nobenem domu. »Priprave na prireditev, od zbiranja materiala za izdelavo mask, izvedbo iger in izbora glasbe, so trajale vsaj teden dni,« pravi mlada podjetnica. Po njenih besedah za tako dejavnost zaenkrat še ni SOLSKI PARLAMENT Šolski parlament se je odvijal 7. 2. 2012 ob 12. 30 v šolski zbornici OŠ 8 talcev Logatec. Na začetku so nam predsednik šolskega parlamenta Matej Korošec, mentorica ga. Vesna Šošter in ga. ravnateljica Metka Rupnik namenili nekaj uvodnih besed. Sledile so zanimive in izvirne predstavitve, ki so jih pripravili predstavniki razredov na temo Junaki našega časa - kdo so in zakaj? S predstavitvami so začeli 4. razredi, končali pa učenci 9. razreda. Ge. ravnateljici ter ge. Vesni Šošter smo postavili nekaj vprašanj o junakih in idolih. Odgovori so bili zanimivi in ob nekaterih smo se malce nasmejali. Po predstavitvah se je razvila zanimiva debata o razliki med junaki včasih in junaki danes, o tem, kakšen vpliv imajo na nas, kako preprečiti slabe vplive itd. V debati je lahko vsak povedal svoje mnenje. Sledilo je glasovanje za najbolj izvirne in samozavestne. Po štetju glasov so bili znani najboljši: Luka Jereb, Monika Pivk, Matej Korošec, Lovro Novak, Tina Šajn, Žan Tegelj, Eva Pupis ... Nekateri se bodo predstavili še na področnem parlamentu. Matej Korošec je šolski parlament zaključil z vzpodbudnimi besedami za naslednje leto. Anja Grm 8. c dovolj zanimanja, da bi omogočala zadovoljiv zaslužek, vendar se nadeja boljših časov, saj so to šele njeni prvi koraki v podjetništvo. Nad organizacijo pustovanja so bili navdušeni tudi starši - nekateri med njimi so se celo tudi sami našemili - večina pa jih je menila, da je tovrstnih prireditev v Logatcu premalo. Razpoloženje med malimi pustnimi šemami, od čebelice, čarovnice, kavboja in muce do supermena, je iz minute v minuto naraščalo in v poznih popoldanskih urah smo se tako otroci kot odrasli lovili po prostoru Kluba Grajski park, da se na koncu ni več vedelo, kdo je mačka in kdo miš. Blanka Markovič Kocen Otroške zabave na pustno nedeljo v Grajskem parku ni manjkalo. VEČERNI SPREHOD Z MEDVEDJEGA BRDA V DOLINO PIKELCO Mrzle zimske večere najraje preživljamo v toplih prostorih, večkrat sproščeno zleknjeni pred televizorjem, brez posebnih aktivnosti in doživetij. Zato smo zaposleni na domu Medved povabili domačine Medvedjega Brda in Rovtarskih Žibrš na večerni sprehod in se v mrzlem ter vetrovnem večeru v zavetju teme spustili v dolino Pikelco. Zbralo se nas je dobrih dvajset, različnih starosti, vendar vsi dobre volje, da smo razposajeno kljubovali vetru in nočnim strahovom. Sprehod smo zaključili v domu Medved, kjer smo se ogreli s čajem in prijetnim pogovorom, poslovili pa smo se z upanjem, da nas bo na naslednjem podvigu še več. Življenje je le tako dolgo, kot je dni, ki smo si jih zapomnili! Zaradi druženja na nočnem sprehodu je bil ta decembrski dan lepši in zapomnili si ga bomo. Darja Sever V DRUŠTVU KMEČKIH IN PODEŽELSKIH ŽENA LOGATEC VSAKO LETO NEKAJ NOVEGA V začetku februarja so se članice Društva kmečkih in podeželskih žena (DKPŽ) Logatec srečale na občnem zboru v gostilni Turk v Hotedršici. Kljub slabim vremenskim razmeram na cestah se je srečanja udeležilo več kot 50 članic. Za prijeten uvod sta najprej poskrbela Tanja Gutnik in Miha Japelj, priznana plesalca akrobatskega rock and rolla. Doživetja brodolomcev na samotnem otoku sta nam prikazala Kristjan Peklaj in Andraž Kranjc iz dramske skupine Stara šola iz Hotedršice. V uradnem delu občnega zbora smo prisluhnili poročilu predsednice o delu društva v preteklem letu ter poročilom tipično kraško hišo, staro približno 300 let. V vasi Praprot smo se ustavile na kmetiji Zidarič, kjer se ukvarjajo s prirejo govedi in predelavo mleka v sir, ki ga zorijo v kraški jami. V Gradežu smo si ogledale baziliko sv. Evfemije, v Ogleju pa Poponovo baziliko in mozaik iz 4. stoletja. Binkoštnega pohoda se je udeležilo kar lepo število članic. Pot smo pričele pri ruševinah gradu Haasberg na obrobju vasi Planina in jo nadaljevale proti »Malnom« in potem skozi vas Planina do Planinske jame. Tu nas je čakal vodič, jamar, in nas ob strokovni razlagi popeljal po jami. Pohod smo zaključile v Grčarevcu, »Na ovinku«, ob telečji obari in hladni pijači. Dve čla- ptičkov, pujskov in piškotov. Od Izkupička smo 30 evrov podarile učencem OŠ 8 talcev Logatec. Tudi program dela društva za leto 2012 je podoben, bogat. Vjanuarju smo že organizirale kuharski tečaj peke raznih vrst kruha in potic. Med šolskimi zimskimi počitnicami bomo organizirale enodnevno kopanje v Strunjanu. Za 8 marec - dan - žena pripravljamo predavanje na temo 'prva opravila v zelenjavnem vrtu in pri oskrbi balkonskega cvetja'. Po predavanju bomo pripravile še skromno pogostitev. Sodelovanje na Gregorjevem sejmu na običajen način. Organizirali bomo spomladansko in jesensko ekskurzijo. Binkoštni pohod je tudi že postal Foto: Mojca Vavken blagajničarke in nadzornega odbora. Vse prisotne so se strinjale, da društvo dela dobro, saj je poročilo vsebovalo veliko aktivnosti, med drugim je 12 članic nadaljevalo z računalniškim tečajem. Ustvarile so spletni dnevnik društva (http://dkpzl.blogspot.com/). V februarju je potekal kuharski tečaj, ki ga je vodil Robert Merzel. Naučile pa smo se pripravljati hladno--tople prigrizke za slavnostne priložnosti. Med šolskimi zimskimi počitnicami smo si privoščile kopanje v Šmarjeških toplicah. Ogledale smo si tudi botanični vrt, obiskale čebelarja in mlinarja. Za 8. marec - dan žena - smo organizirale predavanje o negi obraza in telesa z naravnimi sredstvi, ki ga je vodila gospa Lidija Kern. Po predavanju je sledila skromna pogostitev. Marca smo sodelovale na Gregorjevem sejmu. Naša stojnica se je kar šibila od vseh dobrot, ki so jih spekle prizadevne članice društva. Aprila smo se podale na spomladansko ekskurzijo na Tržaški kras. V vasi Veliki Repen smo si ogledale nici v narodnih nošah sta sodelovali na nastopu Pihalnega orkestra Logatec. Tam sta postregli gostom z orehovo in ocvirkovo potico, ki so jo spekle naše članice. Julija smo se udeležile državnih ženskih kmečkih iger, ki so potekale na kmetiji Pirnat in gradu Tuštanj. Ekipo so sestavljale Romana Kranjc, Ivanka Merlak in Ivanka Brenčič. Avgusta smo se odpeljale na enodnevno kopanje na morje v Simonov zaliv. Konec avgusta smo pripravili že tradicionalni krompirjev piknik. Organizirale smo tekmovanje za najtežji krompir. Oktobra smo se podale na jesensko ekskurzijo na Tolminsko. Ogledale smo si mlekarno Planika v Kobaridu, sejem živine v Tolminu in vas Čadrg. Decembra smo organizirale predavanje Majde Lasič z naslovom Kako postati človek, kakršen bi rad bil - kako premagati strah in izraziti sebe. Organizirale smo tri delavnice za izdelavo voščilnic, peko piškotov in aranžiranje daril. Sodelovale smo na šolskem bazarju s peko raznih vrst kruha, tradicionalen, letos se bomo podale v Novi svet. Poleti bomo sodelovale na državnih kmečkih ženskih igrah in si privoščile enodnevno kopanje na morju. Letošnja novost je enodnevni pohod v hribe, predvidoma v avgustu. Konec tega meseca vabimo na krompirjev piknik. V jeseni načrtujemo še predavanje ge. Mojce Senčar. Vse članice in tudi tiste, ki se nam še želijo pridružiti, vabimo, da se vseh aktivnosti udeležijo, hkrati pa vas vabimo tudi, da s svojimi predlogi in idejami še obogatite življenje in delo našega društva. Predsedovanje društvu smo še za nadaljnja štiri leta zaupali prizadevni Tatjani Rudolf, v Upravni odbor pa smo vključili še nekaj novih članic: Zvonko Vrabec, Sonjo Menart in Ivanko Brenčič. Občni zbor smo zaključile s srečelovom, pri katerem pripravimo zabavna in domača darilca, ki se jih prav po otroško veselimo. Mojca Vavken POSVET OI KGZS LOGATEC O LOKALNI PONUDBE HRANE VSE VEČ KMETIJ Z NEPOSREDNO PRODAJO. Na tokratnem posvetu so spregovorili o lokalni ponudbi hrane. Osrednja tema srečanja, ki ga je v začetku februarja na turistični kmetiji 'Pri Kisovc' v Rovtah organiziral odbor izpostave (OI) Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Logatec, je bil razvoj dopolnilnih dejavnosti, predvsem z zornega kota domače, lokalne ponudbe hrane. V uvodnem nagovoru je predsednik OI KGZS Logatec Anton Kokelj ob robu reforme skupne kmetijske politike (SKP) po letu 2013 izpostavil, da je treba v okviru ukrepov iskati vse možnosti, ki bi prejem sredstev vsaj minimalno povezovale s pridelavo hrane. Trenutno namreč poteka razprava, kako bo Evropska unija opredelila glavne usmeritve SKP od leta 2014 do leta 2020. Glavni poudarki gredo v smer 'ozelenitve' politike, ki bodo še bolj poudarjale okolju prijazne prakse kmetovanja. To pravzaprav pomeni, da Evropa poudarja komponento, ki jo je Slovenija v naše razmere v veliki meri vpeljala že v sedanjem programskem obdobju, ki se je začelo z letom 2007. Je pa Kokelj še spomnil, da je pomembna tudi vloga občine pri vzpodbujanju razvoja kmetijstva, ki je pomembno tako z vidika pridelave hrane kot zaradi ohranjanja obdelanosti in poseljenosti podeželja. Ob tem je na prisotnega župana logaške občine Berta Menarda naslovil apel, da naj občina tudi v prihodnje ohrani dosedanji obseg sredstev za ukrepe v kmetijstvu, ali še bolje, da sredstva poveča. Župan Berto Menard tega ni preslišal, ob tem pa ocenil, da je po dvajsetih letih prišlo do streznitve in zavedanja, kolikšen pomen ima doma pridelana hrana. »Živeli bomo od svojega znanja in pridnega dela, tudi od hrane, ki jo bomo sami pridelali. Odličen korak k osveščanju javnosti je bil lani jeseni projekt Tradicionalni slovenski zajtrk in upam, da se bo akcija nadaljevala in zaživela v praksi,« je bil konkreten Menard. Predsednik KGZS Ciril Smrkolj je pozdravil pristop OI KGZS Logatec k širšemu osveščanju javnosti o pomenu kmetijstva in lokalno pridelane hrane, saj na strokovno srečanje, letos četrto po vrsti, pridejo vsi, ki so vpeti v oblikovanje prihodnosti kmetijstva na Logaškem in širše. Glede lokalne oskrbe s hrano pa je poudaril, da ta ustvarja delovna mesta, povečuje zaupanje potrošnikov in pridelovalcu omogoča boljši zaslužek. Vendar pa mora biti kakovost preverjena; pri tem je omenil vseslovensko ocenjevanje na kmetijah pridelane in predelane hrane 'Dobrote slovenskih kmetij', ki ga že več kot dvajset let organizira kmetijska svetovalna služba (KSS) pri KGZS. Na njej vsako leto uspešno sodelujejo tudi kmetije z Logaškega. Pomembno je, da po eni strani priznanja dokazujejo kakovost izdelkov, zaslužka. V nadaljevanju sta Andrej Fečur s kmetije 'Pr Mihuč' in Zdravko Leskovec s kmetije 'Pri Jerneju' predstavila možnosti neposredne prodaje mleka. Prvi so z začetne prodaje svežega mleka na domu nadaljevali s predelavo mleka v sir, skuto in maslo, drugi pa boljšo ceno mleka dosega s prodajo prek mlekomatov, ki jih ima na Vrhniki, Cerknici in na Brezovici. Ob tem pa je bil Leskovec tudi kritičen do možnosti prodaje mleka v vrtce in šole. Pripravil je razpisno dokumentacijo, vendar je »po obstoječih pravilih nemogoče konkurirati Mercatorju«. Z zadnjo predstavitvijo smo se seznanili z ekološko kmetijo Franca Leskovca Leskov Gaj v Novem Svetu pri Hotedršici, ki se je sprva ukvarjala s kozjerejo - prodajo kozjega mleka in mlečnih izdelkov. Sedaj pa širijo ponudbo še na ekološko pridelano zelenjavo. Poleg koz pa redijo še govedo, konje, osle, prašiče, zato je vredna ogleda, še zlasti za otroke. Težko bodo otroci na enem mestu tako blizu videli toliko živali na enem mestu. O tem, kaj in koliko je in bo občina Logatec namenjala za razvoj kmetijstva, je spregovorila Mateja Čuk. V obdobju od leta 2007, ko se je začelo programsko obdobje, je občina odobrila 46 upravičencem 144.000 evrov, za tehnično podporo delovanju društev podeželskih žena, govedorejskemu društvu in Kmetijskemu zavodu Ljubljana pa 28.000 evrov. Letos bo predvidoma na voljo 35.000 evrov za naložbe na kmetije in 5.000 evrov za tehnično pomoč, razpis pa bo objavljen konec marca. V razpravi je večina razpravljavcev izpostavila (pre)zahtevno urejanje potrebne dokumentacije, kar je direktor zadruge Krpan iz Cerknice Marjan Kržič ponazoril z ugotovitvijo, da »artikel od kmeta do police zaradi administracije postane dvakrat dražji«. Sicer pa je na kratko stanje v logaškem kmetijstvu na koncu z naslednjimi besedami povzel vodja logaške enote kmetijske svetovalne službe Slovenije pri KGZS Roman Rupnik: »V zadnjih letih se je število kmetij ohranilo, stalež govedi prav tako, kakovost pridelkov se izboljšuje. Pomembno je, da nekako uspevamo obvladovati zaraščanje. Število zbirnih vlog za ukrepe skupne kmetijske politike se je ustalilo okrog 370. V prihodnje bo treba še bolje izkoristiti naravne danosti na Logaškem. Zaradi recesije in splošne gospodarske krize se v kmetijstvu zelo malo investira, predvsem srednja in najmanjša kmetijska gospodarstva nimajo sredstev niti za nakup dragih rudninskih gnojil ter krmil. To pomeni, da je intenzivnost kmetovanja nizka, in da približno tri četrt občine praktično izpolnjuje pogoje za ekološko pridelavo,« je zaključil Rupnik. Marjan Papež Dopolnilne dejavnosti na kmetijah v občini Logatec povratna informacija o izdelkih pa pove, kaj je še treba izboljšati. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da vseslovensko ocenjevanje kakovosti na Dobrotah slovenskih kmetij na Ptuju, za razliko od drugih državnih ocenjevanj, ni povezano s prevelikimi stroški za kmetije. Turizem, predelava mleka in ekološko kmetovanje V nadaljevanju so se predstavile kmetije, ki s turistično dejavnostjo, predelavo mleka na kmetiji, prodajo mleka prek mlekomatov ter usmeritvijo v ekološko kmetovanje izboljšujejo lokalno ponudbo hrane. Najprej se je na kratko predstavila Martina Treven. Pri njih so se pred več kot dvajsetimi leti odločili za turistično dejavnost na kmetiji 'Pri Kisovc', kjer lahko po eni strani gostje okusijo pristno domačo hrano (kakovost smo po zaključku uradnega dela srečanja tudi preskusili), kmetija pa ima s tem možnost boljšega Dejavnost 2006 2011 Predelava lesa 9 13 Turistične kmetije brez sob 3 5 Turistične kmetije s sobami 1 2 Gozdarske storitve 1 4 Tesarstvo, stavbno mizarstvo 0 2 Proizvodnja elektrike 2 2 Skupaj 16 28 Število kmetij, ki se je v zadnjih petih letih na novo odločilo za dopolnilno dejavnost, se je povečalo za 75 odstotkov, saj se je 16 kmetijam pridružilo dvanajst novih. Pričakovano se na Logaškem največ kmetij ob osnovni kmetijski dejavnosti ukvarja s predelavo lesa, saj jih je takšnih skoraj polovica. Druga po obsegu je turistična dejavnost, s katero se ukvarja četrtina kmetij, ki imajo registrirano dopolnilno dejavnost. Poleg navedenih kmetij, ki že imajo v celoti urejeno dokumentacijo in s tem registrirano dopolnilno dejavnost na kmetiji, pa je na območju Logatca še nekaj kmetij, ki urejajo vse potrebno za registracijo dopolnilne dejavnosti. ČEBELARSKO DRUSTVO LOGATEC Kot vsako leto smo se konec januarja na občnem zboru spet sestali logaški čebelarji. Uvodoma je predsednik društva Tone Žakelj povzel lansko čebelarsko sezono in dogodke, ki so jo spremljali. Lansko pomlad smo čebelarsko sezono začeli z družinami v dobri kondiciji. Lepa pomlad ob cvetenju sadnega drevja in tudi nadaljnja sezona je omogočala dober razvoj družin in dobre donose, zato lahko lansko sezono ocenimo kot dobro, nekoliko nad povprečjem. Se je pa na drugi strani lani zelo podražil sladkor za zimsko krmljenje čebel, za več kot 60 odstotkov (!), tako da kakega posebnega dobička z 'muhami' ne bo. Sicer pa velja opozoriti na nekaj lanskih dosežkov. Akciji Čebelarske zveze Slovenije in našega društva Ohranimo čebele se je z veseljem pridružila občinska uprava in ustrezna služba z županom načelu. Sad tega sodelovanja je bilo sajenje sončnic, ki so krasile zelenice v Logatcu in hkrati nudile pašo čebelam. Občina Logatec je bila zaradi tega in zaradi zglednega sodelovanja s čebelarji uvrščena med čebelam prijazne občine. Med dosežki, ki so bili odmevni tudi širše, je bilo priznanje našemu članu in mizarju Franciju Grumu za najbolje izdelani panj, ki ga je ob robu 34. čebelarskega posveta in mednarodne prodajne razstave podelila Čebelarska zveza Slovenije. Lep dosežek sta tudi diplomi za kakovost medu na regijskem ocenjevanju v Novem mestu, ki sta ju dosegla Jože Marinč in Mirko Šemrov. Prvi je prejel zlato diplomo za kostanjev med, drugi pa srebrno diplomo za gozdni med. Pa še dosežek, ki sodi že na umetniško raven: Miro Leskovec je v okviru tradicionalnih čebelarskih iger v Žirovnici narisal najlepšo panjsko končnico. Ponovno smo se dobro odzvali na akcijo osveščanja otrok o zdravih načinih prehranjevanja, o pomenu čebelarstva in kmetijstva ter o prednostih v naši bližini pridelane hrane. Lani je bil 'medeni zajtrk v vrtcih' razširjen na 'tradicionalni slovenski zajtrk' in je potekal tudi v osnovnih šolah. Medu so se za zajtrk pridružili še maslo, kruh, mleko in jabolka - vse slovenskega porekla. Veseli nas, da se je akcija uveljavila in da je pritegnila k sodelovanju poleg čebelarjev še kmete - pridelovalce mleka in sadja - ter kmetijska in živilska podjetja. Občni zbor je tudi priložnost za podelitev priznanj Antona Janše. Priznanja Antona Janše 3. stopnje so prejeli Vlado Ferjančič, Jože Govednik, Roman Šušmelj, Janez Vrabec in Niko Željko, priznanje druge stopnje pa predsednik društva Tone Žakelj. Ob robu občnega zbora je predsednik društva predstavil tudi statistiko članstva v društvu (glej preglednico). Redni občni zbor pritegne na tradicionalno zbirališče čebelarjev pri Baronu večino članov. Skupno število članov društva se je ustalilo malo pod 90. Na novo so se nam lani in letos pridružili Anton Cigale, Joži Čepon, Jurij Hrovatin, Leopold Kranjc, Milan Kunc, Vinko Mihevc, Jakob Pivk, Peter Stavanja in Janez Vavken, s seznama članov pa smo izbrisali 6 imen. Eno žal za vedno, saj smo se za vedno poslovili od Jožeta Čepona. Po podatkih iz registra čebelnjakov na dan 31. 10. 2011 imajo čebelarji na Logaškem 143 čebelnjakov, od tega 136 stacionarnih in 7 prevoznih. Po sporočenih podatkih (za 116 čebelnjakov) je evidentiranih 1.216 čebeljih družin (panjev). Lani smo sodelovali še na več prireditvah: na proslavi 60. obletnice ČD Postojna (11. april 2011), problemski konferenci o pomorih čebel (Sostro, 12. maj 2011), imeli smo predavanje o čebelarjenju v Lazah (22. oktober 2011), na regijskem posvetu vodstva ČZS in društev v Pivki (november 2011 ter na posvetu poverjenikov za pasišča. V okviru izobraževanja smo dvakrat prisluhnili predavanju o zatiranju varoje, po enkrat pa o pravilnih postopkih po točenju za ohranitev kakovosti medu in čebeljih pridelkov ter o sonaravnem čebelarjenju. Na koncu sta Jože in Helena Marinč pripravila še degustacijo več vrst slovenskega medu. Predsednik društva Tone Žakelj je iz rok Helene Marinč prejel priznanje Antona Janše druge stopnje. Zanjo je vzorce priskrbela ČZS. Spoznali smo značilnosti nekaterih vrst medu, ki jih na Logaškem ni možno pridelati (akacijev in kostanjev med), ter seveda take, ki imajo v Logatcu domovinsko pravico, kot so cvetlični, lipov, gozdni, smrekov in hojev (jelkin) med. Izkušnja je bila zanimiva in poučna, Ma-rinčeva pa sta obljubila, da bosta naslednjo pokušino pripravila tudi za širšo javnost. Marjan Papež Preglednica: Članstvo logaških čebelarjev v Čebelarskem društvu Logatec (ČD) in Čebelarski zvezi Slovenije (ČZS) v zadnjih letih. Leto: 2007 2008 2009 2010 2011 2012 Št. članov ČD in ČZS 70 71 66 73 70 63 Zgolj člani ČD 18 18 17 15 17 25 Skupaj ■■ ■■ ■■ VADBA JOGE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU Vadba po sistemu Joga v vsakdanjem življenju se odvija v preko tri tisoč centrih v tridesetih državah sveta. V Sloveniji se je sistem Joga v vsakdanjem življenju začel uveljavljati leta 1988. Od takrat je bilo ustanovljenih enajst društev, ki nudijo organizirano vadbo po vsej državi. V Sloveniji vadi jogo po sistemu Joga v vsakdanjem življenju 25.000 do 30.000 ljudi. Vadbo vodijo usposobljeni inštruktorji joge, ki imajo poleg usposabljanja pri avtorju sistema opravljen tudi izpit za inštruktorje na Fakulteti za Šport Univerze v Ljubljani in Pedagoški fakulteti v Mariboru. Zahtevnost vaj se sistematično stopnjuje od zelo preprostih "sarav hita" asan, ki jih lahko izvajajo tudi bolniki in starejši, do naprednejših položajev in tehnik. Vaje celovito učinkujejo na človeka, ter omogočajo, da si izboljšamo in ohranimo zdravje na popolnoma naraven način. Telesno zdravje je eden najpomembnejših temeljev našega življenja. Zdravje ni vse, brez zdravja pa je vse ničvredno. Hrana je vir naše telesne energije in s tem vitalnosti. Zraven pravilne prehrane pa so pomembni še pravilen način gibanja, dihanja in sposobnost sprostitve. Sodobni človek je izpostavljen mnogim obremenitvam, ki načenjajo njegovo zdravje. Negativne učinke stresa, onesnaženja, neprimerne prehrane in pomanjkanja gibanja pa lahko preprečimo in omilimo z vadbo asan (telesnih vaj), dihalnih ter sprostitvenih tehnik. Asane po sistemu Joga v vsakdanjem življenju imajo naslednje učinke na naše zdravje: • povečujejo odpornost telesa, • večajo prožnost in moč mišic ter gibljivost sklepov, • uravnavajo delovanje notranjih organov in žlez, • spodbujajo delovanje srca in obtočil, • izboljšujejo sposobnost koncentracije, • uravnavajo delovanje živčnega sistema Dihalne vaje nam pomagajo dihati globlje in pravilneje, kot smo vajeni, in s tem omogočajo boljšo presnovo, hkrati pa nas energizirajo in psihično umirjajo in uravnovešajo. Tehnike sproščanja energizirajo, odpravljajo stres in napetosti, kar je za sodobnega človeka temeljnega pomena. Vadba poteka v Logatcu vsak ponedeljek, za začetnike ob 17.30. uri v malem vadbenem prostoru Športne dvorane pri Osnovni šoli 8 talcev. Dr. Dani Kosi - Dayal Puri POHOD NA CAVEN - 1242 m Logaški planinci smo se 8. februarja 2012 udeležili vsakoletnega planinskega pohoda na Čaven, ki ga organizira Planinsko društvo Ajdovščina.V manjši avtobus smo odložili pohodniško opremo in se 8. 2. ob 7. uri odpeljali izpred Krpana. V Gor. Logatcu in na Kalcah so se nam pridružili še štirje planinci. Peljali smo se čez Hrušico in na Colu zavili na lokalno cesto za Predmejo. Močno je pihalo in rahla snežna odeja je pokrivala naravo. Toplo kavo smo popili na Otlici. Na izhodišču planinske poti na Predmeji smo zapustili avtobus. S planinsko pohodniško opremo smo šli pod vodstvom vodnika Jerneja Rusa po markirani planinski poti. Sprva je bilo na stezi malo snega, proti vrhu pa nekaj več. Na izpostavljenih mestih in na vrhu je močno pihalo. Krošnje dreves so se vetru uspešno upirale z močnim bučanjem. Na nekaj mestih je bila cesta na vrhu poledenela in tudi nekaj zametov se je naredilo. Sonce je slabotno grelo. Na razgledni točki se zaradi slabe vidljivosti in vetra nismo ustavili. Po 1 uri in 20 minut hoje smo prišli do Koče Antona Bavčerja na Čavnu. V koči je bilo še dovolj prostora, zato smo se usedli k mizi, se preoblekli, vpisali v seznam pohodnikov in malicali hrano iz nahrbtnikov ali jedli hrano, ki jo je nudila koča. Prišel je tudi ajdovski župan g. Poljšak. Ob slovenskem kulturnem prazniku je bil pred kočo krajši kulturni program. Po daljšem počitku in klepetu z znanci, ki smo jih srečevali na poti, smo se sredi opoldneva vrnili na Predmejo, kjer nas je čakal avtobus. Med vožnjo proti domu smo se ustavili na Stari pošti. Praznični dan smo v zimskih razmerah preživeli v prijetni družbi. Marinka Petkovšek Foto: Marinka Petkovšek PLES JE V VSAKEM OD NAS INTERVJU S TANJO MUZEVIC. Ey na od mentoric plesnih skupin, ki so se dne 15. 2. 2012 udeležile območnega tekmovanja otroških plesnih skupin v Logatcu, je tudi Tanja Muževič. Tanja sicer prihaja iz Ljubljane, vendar otroke v Logatcu poučuje ples že od leta 2000, zato v šolskem letu 2011/2012 praznuje 12 let delovanja. S Tanjo smo naredili kratek intervju. Tanja, pozdravljena. Nekateri plesni teoretiki pravijo, da je ples v vseh nas. Vendar otroci hitreje najdejo stik sami s seboj, odrasli pa ples težje najdemo v sebi. Kaj meniš o tem? Mislim, da niti ni res. Vsak človek zna plesati že od majhnih nog. Vendar je le način izražanja pri ljudeh drugačen. Nekateri starejši z odraščanjem in vzgojo pač ples v sebi potlačijo. Vendar pa ga ponovno odkrijejo, ko začnejo plesati, ko se začnejo učiti plesnih korakov. Če pogledam odrasle v Logatcu, ki jih učim, se v primerjavi z začetkom dobro vidi napredek. Na Plestkalnici so se predstavile tudi skupine mladih, ki jih učiš ti. V Logatcu učiš torej tudi manjše in večje otroke. Katere starosti otrok so to? Najrazličnejše. Najmlajši so predšolski otroci od 3. leta dalje, osnovnošolci, dijaki ter odrasli, starejši od 18 let. Kako pa si prišla v stik z Logatcem? Najprej sem v OŠ v Dolnjem Logatcu dve leti poučevala ples preko plesne šole, kjer se je moja pot poučevanja sploh začela. V tem času so mi logaški otroci in starši zelo prirasli k srcu in sem vesela, da sem se kasneje lahko vrnila. Nato je bilo eno leto premora in v letu 2000 se je vse zgodilo povsem spontano. V stik z Logatcem sem ponovno prišla pod okriljem druge plesne šole. Kasneje sem vse skupaj prevzela v svoje roke in postala povsem samostojna. Ob začetnem navezovanju stikov za organiziranje plesnih tečajev tukaj pa sem imela tudi srečo, da sem naletela na prijaznost in razumevanje ravnateljice OŠ 8. talcev ge. Metke Rupnik ter njene pomočnice ge. Jane Jureš, ker sta mi ponudili možnost sodelovanja. V tem primeru bi rada to izkoristila tudi kot zahvalo za vso podporo in dobro sodelovanje še danes. Zdi se, da je ples nezamenljivi del tvojega življenja. Kdaj in kako pa se je začela tvoja plesna pot? Zelo zgodaj. Ko sem bila stara 7 let, me je mama želela vpisati v baletno šolo. Vendar sem po prvi uri baleta ugotovila, da mi to ni všeč, saj je bilo preveč resno in premalo energično. Nato sva šli čez Kongresni trg v plesno šolo Kazina in že ko sva vstopili v šolo, sem slišala glasbo in vedela, da je to tisto, česar si želim. Tako se je začela moja tekmovalna pot v latinsko-ameriških in standardnih plesih. Ker pa je bila moja želja bolj poučevanje plesa kot samo PLESTKALNICA »PLES JE OTROK GLASBE, IGRE IN LJUBEZNI« 10. OBMOČNO SREČANJE PLESNIH SKUPIN IN POSAMEZNIKOV OBČINE LOGATEC. T leden dni po slovenskem kulturnem prazniku so v sredo 15. 2. v Narodnem domu v Logatcu obiskovalci navdušeno ploskali mladim plesalcem plesnih skupin Twirling kluba Logaških mažoret I, II, III in IV, Baletnega društva Postojna - Metuljčicam, Zvončicam in Labodom Plesnega studia Taurus in gostom iz Kulturnega društva Qulenium iz Kranja. Najprej so plesalke plesne skupine IV TKLM Logatec predstavile Ogled Pariza (George Gershwin: Amerikanec v Parizu), kar je bil vsaj za mlajše gledalce morda malce predolg *Danski pregovor nastop. So pa bili krajši, a zato nič slabši, naslednji nastopi. Videli smo plesne miniature Čira čara - Mary Poppins, potem pa vse od Natakaric, do Zapornikov na begu in Robotkov ter Riverdance, Zli-vovanje in Spomini-tekmovanje v Ameriki. Plesalo se je na raznovrstno glasbo, domačo in tujo: ples tisočerih rok je imel za podlago glasbo s Kitajske, plesalci so nam pravi Orkan pričarali na glasbo Kanye We-sta -Hurricane, za Kranjčane pa je glasbo za miniaturo 02 napisal kar njihov plesalec Jakob Drmota. TUDI ŠPORTNIKI SO PROMOTORJI OBČINE LETOŠNJA ŠPORTNA PRIZNANJA ZA IZJEMNE DOSEŽKE SO ROMALA V ROKE BORUTA ALBREHTA, JERNEJA ŠEMROVA IN ENEJA LOŽNARJA. nastopanje, sem po treh letih s tekmovanji zaključila. Kasneje sem se osredotočila na poučevanje in to počnem z največjim veseljem še danes. V Logatcu pa poučuješ tudi starejše, ne? Ja, torej, poučujem tudi odrasle, ki so starejši od 25, 30 let. Tisti, ki sedaj prihajajo na tečaj družabnih plesov, so zelo dobri potencialni plesalci. Vendar je odziv zaenkrat majhen. Želim si, da bi plesne tečaje obiskovalo več ljudi, različnih starosti. Tukaj ne gre samo za učenje plesa ampak tudi druženje in spoznavanje novih ljudi. Plešete v večnamenski dvorani. Ali Logatec potrebuje večji prostor za ples? Vsekakor. mag. Neža Perko Strokovni spremljevalec je bil plesalec, pedagog in koreograf Igor Sviderski, program je povezoval Miha Brajnik. Srečanje je organiziral Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Logatec Brane Pevec Občinskih priznanj za izjemne dosežke na področju športa, ki jih je 16. februarja župan Berto Menard podelili na prireditvi v Narodnem domu, so se letos razveselili tekača Borut Albreht in Jernej Šemrov ter voznik relija Enej Ložnar. »Tudi za šport velja, da nas spremlja od zibelke do groba,« je v govoru dejal Menard in zbrane spomnil na to, kako zdrava je telesna aktivnost. »Šport nam veliko nudi, a lahko tudi veliko vzame: v njem tekmujemo in za uspeh se moramo potruditi in resno angažirati, odreči prostemu času, prijateljstvu in družini ter se žrtvovati, da dosežemo največ,« je ob podelitvi dejala predsednica komisije za priznanja v športu Jelka Lorenčič Kožman. Dodala je, da občuduje pogum športnikov, da dosežejo uvrstitev, kot so si jo zamislili. »Hkrati pa zavidam vam in vašim družinam, ki se potrudijo, da vam podrejajo način življenja, kajti vsak dober športnik začne svojo kariero s tem, da dobi podporo svoje družine,« je še povedala Lorenčič Kožmanova. Redni treningi prinesejo rezultate Občina Logatec je najboljše športnike za njihove dosežke in trud nagradila že petič zapovrstjo. Tudi športniki so dobri promotorji naših krajev in letošnji nagrajenci so se izkazali tako na domačih tleh kot v tujini. Med lanskimi dosežki tekača Boruta Albrehta sta srebrna medalja na mitingu v Domžalah v teku na 2.000 metrov z zaprekami in tretje mesto na državnem članskem prvenstvu v Kopru v teku na 3.000 metrov z zaprekami, na kar je še posebej ponosen. Poleg tega je bil šesti na državnem prvenstvu Hrvaške - kros Vrbovec ter skupno drugi med mlajšimi člani za Primorski pokal in v Primorskih gorskih tekih. »Z lanskim letom sem zadovoljen, saj so se ob rednih treningih in delu rezultati ves čas dvigali, in upam, da se bo tako tudi nadaljevalo,« pravi Albreht, sicer študent 1. letnika strojništva, ki svojo formo dviguje z vsakodnevnimi treningi. Želi si, da bi mu uspelo izpolniti normo za svetovno prvenstvo za študente v krosu, ki bo aprila, in da bi dosegal čim boljše rezultate na državnih prvenstvih in nekaterih mednarodnih tekmovanjih. V Hotedršici je tek popularen »Bilo je veliko malih trenutkov, iskric, ki te povlečejo in te pritegnejo, da nadaljuješ s športno potjo,« se začetkov svoje kariere spominja tekač Jernej Šemrov, ki tako kot Albreht prihaja iz Hotedršice. S tekom se je začel ukvarjati že pri šestih letih. »V naši vasi je tek zelo popularen, vsi tečejo, zato sem začel tudi sam,« je povedal. »Sprva sem mislil, da bom tekel le za rekreacijo, potem pa so prišli rezultati Tekmovati je začel na tekih v Hotedršici, rezultati in nagrade pa so ga spodbudili, da je teku namenjal vse več časa. Med lanskimi uspehi je najbolj ponosen na uvrstitev v reprezentanco za evropsko prvenstvo v krosu, saj mu je to uspelo kljub pljučnici, ki jo je prebolel. Sicer pa je bil Šemrov lani državni mladinski prvak tako v teku na 10.000 metrov kot tudi v teku na 5.000 metrov. Na odprtem državnem prvenstvu Hrvaške v krosu je stopil na zmagovalno stopničko, prav tako na Primorskih zimskih krosih, kjer je slavil na vseh štirih tekmah. Njegova je bila tudi skupna zmaga v pokalu Primorski teki, na državnem prvenstvu za člane v teku na 5.000 metrov pa je bil peti. Trenutno načrtuje napad na normo za svetovno prvenstvo za mladince v teku na 10.000 metrov, ki bo v Barceloni, in evropsko prvenstvo v krosu, ki bo v Budimpešti. Ob tem Šemrov letos zaključuje šolanje na elektrošoli, ki ga bo nadaljeval s študijem v Celju. »Tam bom resno poprijel s treningi,« dodaja Šemrov, ki nastopa za celjski klub AD Kladivar. Veliko je odrekanja Lani se je z odličnimi dosežki izkazal tudi avtomobilistični športnik Enej Ložnar. Osvojil je naslov državnega prvaka v generalni razvrstitvi Rally, je prvak FIA Evropsko pokalno prvenstvo 2WD Rally, v generalni razvrstitvi FIA Evropsko prvenstvo Rally pa je bil šesti, kar je najboljša uvrstitev v zgodovini Rallyja pri nas. Najboljši je bil tudi v Razredu A CEZ Evropsko regionalno prvenstvo. Ložnarjevo navdušenje nad rallyjem je pred desetimi leti iz hobija preraslo v polprofesionalen odnos. »Kot smo zastavili zdaj, bom mogoče v bližnji prihodnosti celo postal profesionalen,« pravi dirkač, ki je sicer zaposlen v kliničnem centru. Zaradi omejenega dopusta in urnika dela športno kariero včasih težko uskladi z vsakdanjim življenjem. »Veliko je odrekanja, še posebej domačih, saj dopust večinoma porabim za dirkanje.« Za eno tekmo mora vzeti teden dni dopusta. Trenira le redkokdaj, saj so treningi omejeni na zaprte ceste ali dirkališča, kjer prevožen kilometer stane okoli 250 evrov. Ložnar namerava svoje sposobnosti tudi letos preskusiti na evropskem prvenstvu. »Ni pa še povsem gotovo, predvsem zaradi sponzorjev, saj sem v športu, kjer se vse vrti okoli financ,« pravi. A skupaj z ekipo želi narediti še korak naprej. »Na evropskem prvenstvu želimo nastopiti z boljšim, zmogljivejšim avtomobilom.« Petra Trček PISMA BRALCEV PETKOVEC BO DOBIL VODO! T mako je završalo med krajani Petkovca v začetku februarja. Z navdušenjem in v velikem številu so se odzvali prvemu vabilu na sestanek glede problematike vodovoda na našem območju. Kako je ta novica prišla med nas, pa je že malo drugačna zgodba. Občinski možje so namreč sklicali sestanek le z lastniki parcel ob zamišljeni trasi vodovoda, da bi pridobili še nekaj preostalih služnostnih pravic. Sicer pa je že to, da je bil sploh sestanek sklican, napredek in je najbrž odraz korektnega delovanja g. župana Menarda. Kaj je že bilo Pred leti je prejšnji predsednik krajevne skupnosti osebno od vrat do vrat nabiral služnostne pravice. Seveda se je zelo mudilo in si bil ti zadnji, ki še ovira, da projekt ne teče. Projekta pa ni pokazal nikomur, prav tako ni bilo predstavitve, ki jo je obljubljal po pridobitvi služnosti. Najbrž niti ni bilo kaj dosti za predstaviti, saj tudi sedaj predstavniki komunale in občine (skoraj) niso vedeli, da so služnostne pravice večinoma že vpisane. Najbrž je šlo vse precej "po domače". Bolj korektno je potekal "projekt vodovod Petkovec" pred desetimi leti. Dokler je kaj potekalo. Takrat je župan Nagode sklical sestanek vaščanov pred Gasilskim domom. Namen je bil seznanitev s potrebami Petkovca po vodovodu. Pred volitvami? Kaj več najbrž ne, saj nas je takratni direktor komunalnega podjetja strašil z res velikimi priključninami in vsemogočimi ovirami. Ker je bil že takrat interes Petkovčanov za javni vodovod velik, smo se z županom dogovorili in ustanovili tako imenovani Odbor za vodovod na Petkovcu z petimi predstavniki iz posameznih "dolin". Odbor je dobro deloval in s predstavniki občine pripravil traso vodovoda, za katero so bila pridobljena načelna soglasja za služnostno pravico in izdelan projekt. Potem pa se je zadeva ustavila, saj je bilo na Občini, da projekt nadaljuje. Za izvedbo projekta pa ni bilo denarja in njenem območju brez vodovoda. Poleg še manj volje. Izdelan in plačan projekt Petkovca vodovoda ni še na Praprotnem je bil založen do te mere, da sedaj ne brdu in v Grampovcah. na občini ne na komunali zanj več "niso vedeli". Le upamo lahko, da bo interes, da se tisti projekt spet najde. Sestanki Sestanek z lastniki parcel je bil sklican v Gasilskem domu na Petkovcu. K sreči (?) je zima in so se občinski možje preko predsednika KS Rovte g. Trčka obrnili na gasilsko enoto Petkovec za uporabo sejne sobe. Seveda so gasilci tako pomemben sestanek v sejni sobi gasilskega doma takoj odobrili. Ker pa nas je kot krajane največjega naselja v občini Logatec, v katerem ni javnega vodovoda, zanimalo, kaj imajo občinski možje za bregom, smo se obrnili na g. Trčka. Pokazal nam je "projekt", kolikor ga je on imel, nam povedal, kako ga je dobil, in nam predstavil odklonilno mnenje sveta krajevne skupnosti Rovte. Izrazil je željo, da dobi vodo celoten Petkovec in ne le par hiš ob vodu, kjer bo voda odtekala v Logatec in naprej kot predvideva projekt. Predstavljeni projekt je del medobčinskega projekta povezovanja vodnih sistemov, za katerega se pridobivajo evropska sredstva. Na Petkovec prinaša primarni vod iz Rovtarskega vodovoda, ki gre preko vasi po najkrajši liniji do vodovoda iz Turkove grape v Logatec. V sklopu tega evropskega projekta niso in ne morejo biti predvideni nobeni priključki, pu-ščeni bodo le jaški za sekundarne vode. Petkovec tako v tej fazi dobi vodovod, ne pa vode oz. priključkov. Ideja povezovanje vodovoda Rovte z vodovodom iz Turkove grape v Logatec je znana in je bila že vključena tudi v projekt Odbora za vodovod. Sedaj predstavljeni idejni projekt je mnogo manj učinkovit s stališča pokritosti Petkovca, hkrati pa tudi ni veliko krajši od projekta, ki ga je pripravil Odbor. KS Rovte tudi dvomi o velikih zalogah vode v vrtini v Zajelah in poudarja, da je še precej gospodinjstev na Vode!!! Skrajni čas je, da tudi Petkovec dobi vodovod, saj ga ima v Sloveniji že praktično vsaka vasica ali romsko naselje. Na Petkovcu smo doma pridni ljudje. Ja, preveč pridni. Delamo in smo tiho. Kdor dela, ustvarja in nima časa in volje nadlegovati. Tako je bil Petkovec iz strani občine deležen le malo infrastrukturnega vlaganja (en kilometer asfalta), ostalo pa smo si postavili ali plačali sami. Pridnost Petkovčanov se vidi v številu registriranih podjetij. Mi ne čakamo na državo in socialno pomoč, pač pa si pomagamo sami. Tako pa pomagamo ne le sebi temveč tudi mnogim drugim, saj je na Petkovcu zaposlenih več ljudi, kot je domačinov v delovni fazi. Torej se več ljudi na Petkovec pripelje, kot jih hodi drugam na delo. Še več pa imata od nas občina in država, saj vsa ta podjetja pridno plačujejo davke in druge dajatve ter vse socialne prispevke za zaposlene. V peticiji smo Občini Logatec ponudili polno sodelovanje pri pripravi projekta za vodovod preko Odbora za vodovod na Petkovcu in tudi obljubili uporabo vseh potrebnih zemljišč. Zahtevali pa smo, da občina vzporedno s tem medobčinskim projektom pripravi projekt, vključno s predvidenimi stroški in terminskim planom, v katerem bo zagotovljen priključek za vodo vsem gospodinjstvom in požarna voda za vse skupine hiš na območju Petkovca. Tak projekt ne stane več kot prispevki, ki jih Petkovčani mesečno prispevamo v proračun. Vodovod je javno dobro, zato naj se dela javno in dobro! Dr. Jože Hladnik NAPOVEDNIK DOGODKOV ZA MAREC IN APRIL GLEDALIŠČE Prijazno pečeni prašiči; nova celovečerna komedija gledališke skupine Dlan na Dlan 09. 3. 2012 ob 19.00. uri , KD Tabor Gornji Logatec, 10. 3. 2012 ob 19.00. uri, KD Tabor Gornji Logatec, 25. 3. 2012 ob 18.00. uri, Narodni dom Logatec, organizator: Mladinsko športno kulturno društvo Dlan na dlan, http://www.dlannadlan.com/component/content/frontpage Nekaj dragega in popolnoma neuporabnega, gledališka predstava Marka Kurata, 10. 3. 2012 ob 19.30. uri, Dom Krajanov, Rovte, 16. 3. 2012 ob 19.30. uri, Narodni dom Logatec, organizator: ŠKD Vrh Nodi praznuje rojstni dan; lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Kam , 15. 3. 2012 ob 17.00. uri, Velika dvorana Narodnega doma Logatec (Predprodaja vstopnic uro pred predstavo. Cena 5 evrov) 11. Gledališko-lutkovni maraton, 22. 3.-23. 3., Narodni dom Logatec, Območno srečanje lutkovnih skupin, 23. 3. 2012, Narodni dom Logatec, organizator: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Logatec, 01 7591 740, oi.logatec@jskd.si Grdi raček, lutkovna predstava v izvedbi Teater za vse 3. 4. 2012 ob 17.00. uri, Krajevna knjižnica Rovte, Info: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 Janez brez glave, monodrama Gregorja Cušina 11. 3. 2012 ob 18.00. uri, Narodni dom Logatec, organizator: Društvo Aktiv, društvo aktivne mladine in mladih po srcu Karte bodo v prodaji na Gregorjevem sejmu, pri članih društva Aktiv in župnijah dekanije Vrhnika. Gospod Cušin bo, kakor že v preteklih dveh letih, z monodramo podprl prireditev Križ Kraž mladih in z donacijo zbranih prispevkov omogočil izvedbo dneva mladih. Ob tej priložnosti se g. Gregorju Cušinu za vso izkazano dobroto najlepše zahvaljujemo. Gregorjev semenj , ulice Dolnjega Logatca 7. 3. 2012-10. 3. 2012 organizator: Občina Logatec in Komunalno podjetje Logatec v sodelovanju s turističnimi in kulturnimi društvi Moda, stil, harmonija, predava Renata Rudolf 1. 3. 2012 ob 19.00. uri, Narodni dom Logatec organizator: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 PREDAVANJA IN DELAVNICE Predstavitev knjige Ženske avtorice Milene Miklavčič 20. 3. 2012 ob 19.30. uri, Knjižnica Logatec organizator: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 Poslušajmo filme, predava Mitja Reichenberg 6. 3. 2012, ob 19.00. uri Narodni dom Logatec organizator: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 Oskrba sadnega drevja v spomladanskem času, predava Maja Zakotnik 8. 3. 2012 ob 19.00. uri, Krajevna knjižnica Rovte organizator: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 Podjetniški pristop v kulturi, seminar, 12. 3. 2012-13. 3. 2012 Galerija Hiša sonca, Notranjska 14, Logatec Organizator: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Logatec, 01 7591 740, oi.logatec@jskd.si Delavnica bo potekala v dveh delih: prvi del (12. 3. 2012) bo vseboval nekaj teoretičnih osnov o organizaciji dogodkov. Drugi del (13.3. 2012) bo nadaljevanje praktične izvedbe; izdelava terminskega plana in finančne konstrukcije, priprava izjave za javnost, izdelava promocijskega materiala (letak, oglas), izvedba novinarske konference, druge oblike informiranja oziroma privabljanja obiskovalcev. Delavnico bo vodila novinarka, podjetnica Ana Vatovec, samozaposlena v Antisa, podjetje za informiranje in oglaševanje. Kotizacija: 30 €. Na podlagi prijave vam bomo poslali predračun, ki mora biti plačan do 9. 3. 2012. S seboj prinesite potrdilo o plačilu. Južna Amerika, predavata popotnika Darja in Janez Mihevc 14. 3. 2012 ob 19.00. uri, Narodni dom Logatec organizator: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 PrejPotem (10 tedenski program PrejPotem,) Začetek: četrtek, 29. 3. 2012, nato 10 zaporednih četrtkov po 60 minut Logatec, Tržaška c. 148 organizator: mladinsko športno kulturno društvo Dlan na dlan v sodelovanju z ekipo PrejPotem in dr. Matejem Majeričem http://www.dlannadlan.com/component/content/frontpage Gre za 10-tedenski program PrejPotem z 10. različnimi predavanji na temo prehrane in gibanja. Razbijanje mitov in spremljanje lastnega napredka. Več informacij na: www.dlannadlan.com Izraba obnovljivih virov energije, predava Matjaž Malovrh 29. 3. 2012 ob 19.00. uri, Narodni dom Logatec organizator: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 Aromaterapija, predava Melani Kovač 30. 3. 2012 ob 19.00. uri, Krajevna knjižnica Hotedršica organizator: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 Nenasilna komunikacija med otroci 6. 4. 2012, organizator: Klub evropskih žensk, http://www.cew.si/slo/o_nas.html Delavnica Poslovni obed (praktična izvedba poslovnega obeda) 13. 4. 2012, organizator: Klub evropskih žensk, http://www.cew.si/slo/o_nas.html SEJMI Obrezovanje in cepljenje sadnega drevja, predava Davor Špehar 13. 4. 2012 ob 19.00. uri, Krajevna knjižnica Hotedršica organizator: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 Volkovi slovenskih gozdov, predava Miha Krofel 19. 4. 2012 ob 19.00. uri, Narodni dom Logatec organizator: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 Delavnica Z vodenjem dnevnika do boljšega samospoznavanja 20. 4. 2012, organizator: Klub Evropskih žensk, http://www.cew.si/slo/o_nas.html Predstavitev književnih del Urške Orešnik 20. 4. 2012 ob 19.00. uri, Krajevna knjižnica Hotedršica organizator: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 Predstavitev knjige o Zlobec Andreju, avtorica Dušice Kunaver 23. 4. 2012 ob 19.30. uri, Knjižnica Logatec organizator: Knjižnica Logatec, 01 7541 722 KONCERTI Zapojmo pomladi; 44. območna revija otroških in mladinskih pevskih organizator: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Logatec, 01 zborov 7591 740, oi.logatec@jskd.si 11. 4. 2012, Narodni dom Logatec LITERARNI VEČERI Linhartovo srečanje 2012 - območni ogledi 9. 3. 2012 ob 19.00. uri, Dom KS Tabor 16. 3. 2012 ob 19.30. uri, Narodni dom Logatec organizator: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Logatec, 01 7591 740, oi.logatec@jskd.si RAZSTAVE Maria Primožič Lavrač; slikarska razstava 22. 3. 2012-27. 4. 2012, Galerija Hiša sonca, Notranjska 14, Logatec organizator: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, OI Logatec, 01 7591 740, oi.logatec@jskd.si. Jože Plečnik, stalna razstava, Obnovljena dvorana v Stari šoli v Hotedršici. Razstavo so odprli dr. Marija Ipavec, predsednik KS Franc Nagode in predsednik Kulturno turističnega društva Albin Treven. Razstava je vključena v krožno pot po vasi. Ogledate si lahko še: Tomažinov mlin, Gregorčkovo hišo s črno kuhno, cerkev Sv.Janeza Krstnika, se sprehodite po stopnišču pred cerkvijo, ki je narejeno po Plečnikovih načrtih, kip Sv. Janeza Nepomuka, zbirko starih predmetov v domačiji Pr Kovač, zemljanke, odžejate se lahko pri Gospodovem studencu. POHODI Pohod na Hleviše (818 m), 11. 3. 2012, odhod iz Idrije, avtobusni prevoz, pohod traja 4-5 ur, vodja Janez Slabe, zahtevnost: lahka organizator: Planinsko društvo Logatec, Stara cesta 8, 1370 Logatec tel.: 041 564757, pd_logatec@yahoo.co.uk Pohod na Porezen (1630 m) 18. 3. 2012, odhod iz Petrovega Brda, avtobusni prevoz pohod traja 6 ur, vodja Janez Slabe, zahtevnost: lahka zimska organizator: Planinsko društvo Logatec Tradicionalni Pomladni pohod po Grajski poti v Logaške Žibrše 31. 3. 2012 ob 10. uri, izpred OŠ Tabor v Gornjem Logatcu . organizator: Turistično društvo Logatec Pohod na Reško Planino 25. 3. 2012, odhod iz Petrovega Brda, avtobusni prevoz pohod traja 6 ur, vodja Dušan Jozelj, zahtevnost: lahka organizator: Planinsko društvo Logatec Pohod po Polhograjski planinski poti, 8. 4. 2012, avtobusni prevoz, vodja Alenka Mrak zahtevnost: lahka organizator: Planinsko društvo Logatec Od Štampetovega mosta do Pokojišča 14. 4. 2012, izhodišče Štampetov most, osebni avto, vodja: Janez Rudolf, zahtevnost: lahka organizator: Planinsko društvo Logatec Pohod ob reki Mirni (Hravška) 22. 4. 2012, odhod iz Logatca, avtobusni prevoz, pohod traja 5 ur, vodja: Alenka Mrak, zahtevnost: lahka organizator: Planinsko društvo Logatec DRUGO Materinski dan 25. 3. 2012 ob 15.00. uri, Podružnična OŠ Vrh Svetih Treh Kraljev, organizator: ŠKD Vrh, Vrh Svetih Treh Kraljev 19, 1373 Rovte Kresovanje 30. 4. 2012 ob 20.00. uri, Vrh Svetih Treh Kraljev (pri cerkvi), organizator: ŠKD Vrh, Vrh Svetih Treh Kraljev 19, 1373 Rovte Vabimo vas na strokovno prireditev s področja logistike LOGPRO 2012, ki bo potekala v Logatcu med 27. in 28. marcem 2012 v TGM Žakelj - športna dvorana. Vaše prijave pričakujemo do 25. marca 2012 na info@prolog.si. Več o dogodku si lahko preberete na www.sla.si. Organizator dogodka: Prolog d. o. o., Logatec in Lognet. Prireditev podpira: Občina Logatec DOBITNIKI KULTURNIH PRIZNANJ BARBARA ČUK. Barbara Čuk je 27-letna trenerka, ki je v Twirling klubu logaških mažoret praktično že od svojega rojstva. Ko je bila Barbara stara dve leti, jo je njena mati Vera Tratnik, ki je v tem klubu že od leta 1976 (zdaj predsednica kluba), prvič pripeljala na trening. Tako je imela Barbara svoj prvi nastop že pri treh letih. Vse do leta 1997 se je klub ukvarjal samo z mažoretno dejavnostjo, nato pa so odkrili, da v svetu obstaja še nekaj zelo zanimivega na tem področju, to je TWIRLING BATON, ki je Barbaro začel zanimati; vanj se je hotela poglobiti in ga spoznati. Leta 1999 je bil v Sloveniji prvi seminar o twirling baton, ki ga je vodila SANDI WIEMERS (zdaj predsednica svetovne zveze twirling baton). Barbara je spoznala, da v tem športu ni dovolj, da obvladaš samo palico, temveč je treba obvladovati veliko več področij. Ugotovila je, da je zanjo prepozno, da bi postala dobra twirlarica. Če želiš biti v tem športu dober, je z njim dobro začeti že v otroških letih. Ker na tem področju v Sloveniji še ni bilo nikogar, je Barbara sklenila, da bo ta šport poučevala. Začela se je udeleževati različnih seminarjev, na katerih je spoznala tudi zelo znanega pedagoga Granta Mc Daniela (bil je tudi pedagog našega slavnega para Katarine Ventorini in Andreja Škufca). Barbara pove, da ima Grant na Dunaju svojo plesno šolo, v katero je pri svojih 16. letih prvič odšla tudi sama; tja se je nato vrnila še dvakrat in, kot pravi, v šoli preživela 2 do 3 tedne. Grant je enkrat do dvakrat letno prihajal tudi v njihov klub, kjer ga dekleta zelo cenijo. Leta 2001 se je Barbara odločno spustila v trenerske vode in 2003. odšla v Ameriko, kjer je pridobila licenco trenerja twirling baton. V Sloveniji pod tem naslovom obstaja samo še ena trenerka. Ko je Barbara začela trenersko pot, je hitro spoznala, da vsega ne bo zmogla sama in da za dobrega trenerja potrebuje še veliko kilometrov, predvsem pa veliko različnega znanja. Začela je sodelovati različnimi športnimi in plesnimi trenerji in tako spoznala osnove ritmične gimnastike, športne gimnastike, baleta, jazza, sodobnega plesa, moderna, koreografje, vsako leto pa se udeleži tudi vsaj enega seminarja v tujini. V klubu pa so seveda ves ta čas ohranjali tudi mažoretno dejavnost. Da bi logaške mažorete ostale v koraku z najboljšimi, se je Barbara odpravila tudi v Zagreb, kjer se je odvijalo daljše izobraževanje za mentorja mažoret. Za zdravo vadbo svojih varovank se je vpisala tudi na izobraževanje Pilatesa, naredila izpit in zdaj enkrat tedensko vodi Pilates vadbo za odrasle. Vendar se Barbari kljub vsem uspehom še vedno ni uresničila želja, da pridobi tudi uradni slovenski naziv trenerja. Ko se je bilo treba odločiti za študij, je imela dve možnosti: ali vpis na Fakulteto za šport ali vpis na Akademijo za ples. Na koncu je prevladalo drugo in z zelo uspešnimi sprejemnimi izpiti se je vpisala na akademijo. Žal pa se je zgodilo nepričakovano; zaradi dedne napake v hrbtenici se je študiju morala odpovedati. Po težjem obdobju je na fakulteti za šport naredila krajše izobraževanje iz osnov športnega treniranja. A tudi tu se ni ustavila: leta 2002 se je spustila še v sodniške vode. Uspelo ji je, da je zdaj najboljša slovenska sodnica z naslednjimi naslovi: nacionalni sodnik za mažorete, evropski sodnik za mažorete, nacionalni sodnik za twirling baton, mednarodni sodnik za twirling baton. Leta 2008 pa je na Irskem opravila še zadnji in najbolj vreden izpit; postala je svetovni sodnik za twirling baton. Barbara nameni veliko časa tudi MAŽORETNI IN TWIRLING ZVEZI SLOVENIJE pod vodstvom NADE SKUK, kjer je članica strokovnega odbora na področju twirling batona in mažoret. Letos je zveza dosegla velik uspeh, saj se je pod njenim okriljem prvič izvedlo izobraževanje za vaditelje mažoret in twirlinga; med predavatelji je bila seveda tudi Barbara Čuk. Barbara že razmišlja o novih izobraževanjih, zaradi katerih postaja vse boljša v svoji dejavnosti in zaradi katerih so vsako leto boljši tudi vsi vadeči, ki ji dajejo še dodatno motivacijo. Na koncu doda, da se kot dobitnica februarskega priznanja želi zahvaliti vsem tistim, ki so opazili njeno delo in jo zato predlagali, ter vsem, ki ji tako ali drugače stojijo ob strani. David Kunc KULTURA IMA VEČ OBRAZOV OBČINSKA FEBRUARSKA PRIZNANJA NA KULTURNEM PODROČJU. Narodni dom, Logatec. 3. Februar ka. Županu v mislih prikimavam, ko pove, majhna, sem izkusila tudi sama. Toda - če 2012; podelitev februarskih da nas je Prešeren s svojimi pesnitvami pogledam z druge plati - brez sredstev, ki priznanj za izjemne dosežke na popeljal v sam vrh svetovne literature. smo jih prejeli, projekta niti ne bi mogli področju kulture v letu 2011. Ob vstopu v Župan se je na koncu zahvalil vsem, ki nadaljevati. Prav tu pa - se zdi - je bistvo; dvorano je mogoče opaziti peščico ljudi, v Logatcu kakor koli ustvarjajo na kul- v ustvarjalnem zagonu človeka, ki se rodi ki že sedi na svojem mestu. Nato sledi turnem področju. Nato sta se slavnostna iz nemogočih naključij, pomanjkanja, logično vprašanje: kam se lahko usedem? razglasitev in podeljevanje nagrad lahko v sprevračanju politične resnice. To pa Prve tri vrste so pokrite z belimi papirji - začela. Za izjemne dosežke na kulturnem lahko počneš, če ohraniš (tudi) zadostno očitno rezervirane za nekoga (menda ne področju v letu 2011 so bili izbrani trije finančno neodvisnost (tudi Prešeren je za občinske svetnike?). Sedem v 5. vrsto nagrajenci: g. Vid Sark, KUD Adoramus bil reven). Pa poglejmo, koliko občina zraven znanih ljudi, pred menoj 7 svetni- - mešani pevski zbor Adoramus - in ga. Logatec namenja področju kulture v letu kov, zadaj ostali občani in 2, 3 svetniki (saj Barbara Čuk. Prisotni zvemo, da je g. Vid 2012! Za ljubiteljsko kulturo je v prora- jih je skupaj 21, ne?). Program se je začel Sark nagrado zavrnil, a ni bilo mogoče čunu za leto 2012 namenjenih 88.384, z mislijo, da je naše bivanje neločljivo povsem dobro razumeti, zakaj. Menda 00 evrov, za knjižničarstvo in založništvo povezano s kulturo. Nato je sledil nagovor zaradi pomanjkanja denarja za kulturo in 291,582,00 evrov, za medije in avdiovi- župana Berta Menarda, ki se je dotaknil nerazumevanja potreb kulture (na ravni zualno kulturo 55.800, 00 evrov. Skupaj vprašanja, zakaj je kulturni praznik na dan občine?). Da so sredstva države, name- torej celih 435.766 evrov. Saj ni tako malo. smrti in ne rojstva našega velikega pesni- njena ustvarjanju na kulturnem področju, - Seveda pa se je za pridobitev sredstev DOBITNIKI KULTURNIH PRIZNANJ MESANI PEVSKI ZBOR ADORAMUS. MePZ Adoramus je prejel G. Čuk, čestitke zboru za priznanje. In, vrednote, kot jih imamo ali smo jih imeli februarsko priznanje za izje- seveda, za izjemne tekmovalne dosežke, ki starejši člani. Kljub temu pa se dobro mne dosežke. V utemeljitvi so bili z občinskim priznanjem nagrajeni. razumemo. Družita nas veselje do glasbe predloga beremo: »Vletu 2011 Se je k0t Najprej hvala lepa za čestitke. Pevci smo in do petja. Družabnosti med pevci je najboljši zbor v sklopu občinskih revij tega priznanja veseli. Tudi zato, ker je veliko. Če bi je ne bilo, verjetno ne bi uvrstil na regijsko tekmovanje v Kočevju, za tiste, ki nas druži veselje do glasbe, več obstajali. kjer je v novembru dobil: zlato priznanje, aplavz in takšno priznanje največ, kar priznanje za najboljši mešani pevski zbor, lahko dobimo. »Mešani pevski zbor Adoramus se s svojim priznanje za najboljšo izvedbo skladbe in bogatim repertoarjem udeležuje različnih priznanje za najboljši izbor programa Z Prvi »dosežek« je bil zagotovo nastanek festivalov in tekmovanj v Sloveniji in tujini. vsemi omenjenimi priznanji so se pevci cerkvenega mešanega Pevskega zbora Posega po najboljših rezultatih in na ta po zaključku vseh regijskih tekmovanj Ad«ramus leta I987. Kak« se spominjate način krepi in ustvarja kulturno podobo začetkov in kakšna je notranja podoba Logatca«, je tudi zapisano v utemeljitvi. zbora danes? Velik preskok je zboru pomenilo tek- Prav prvo leto v zboru še nisem pel. movanje v Pragi leta 2000. Takrat smo Med začetnim in današnjim časom pa nepričakovano dosegli več, kot smo je veliko podobnosti. Tudi na začetku je smeli pričakovati. Postali smo absolutni kakih petdeset pevcev družila podobna zmagovalci festivala! Prvič smo dobili energija, kot jo je v zboru čutiti danes. potrditev, da lahko posežemo po visokih Cracovia Cantas 2012 na poljskem. Za Takrat in danes se je čutilo navdušenje, tekmovalnih uvrstitvah. Podobno je bilo vse nasteto gre Mesanemu pevskemu entuziazem. Bili smo in smo še številčno pred dvema letoma v Bratislavi, ko smo zboru Adoramus Februarsko priznawe velik zbor. Tudi takrat so bile dokajšnje z več kot polovico novih pevcev tudi za iz^jemne dosežke na področjiu kulture, razlike v starosti pevcev. Prav zato, ker prejeli zlato priznanje. Energija, ki smo na predlog Mihaele Kavčič in L,iudmile smo, kljub razlikam, znali stremeti k ene- jo izžarevali, je pripeljala do rezultatov. Treven.« Ob tem smo se pogovarjali z mu cilju, še vedno dobro funkcioniramo. Leta 2010 smo v okviru mednarodne Janezom Čukom, dolgoletnim predse- Začeli pa smo iz nič. izmenjave gostovali na manjšem festivalu dnikom kulturno umetniškega društva Časi so se precej spremenili. Mladina, v Berlinu, kjer smo bili deležni stoječih Adoramus. ki prihaja v zbor, ima povsem drugačne ovacij. Na domačih tleh pa radi omenja- uvrstili med pet najboljših amaterskih zborov v Sloveniji. Konec preteklega leta je bil Adoramus izbran tudi za državno tekmovanje Naša pesem 2012, zaradi svojih dosedanjih uspehov pa je bil izbran za udeležbo na mednarodnem tekmovanju treba prijaviti na javni razpis, za to pa pri- Za Evropsko komisijo je odsotnost takšne predstavniki več deset kulturnih društev praviti kakovostne projekte. Zanima me, oznake na projektu ena hujših kršitev. iz cele občine. Ponovno bomo priča koliko sredstev je občina vsem kulturnim In zakaj bi moralo biti na ravni občine zanimivemu programu. Občina bo imela društvom namenila do sedaj v zadnjih 10 drugače? - Iz tega razmišljanja me je pre- še težje delo kot v prejšnjih letih - toliko letih; za katere projekte. Ogledala sem si dramilo škripanje projekcijskega platna, novih stvaritev in kulturnih dosežkov v spletne strani nekaterih kulturnih društev ki ga dvigujejo, da se pripravi plesišče za preteklem letu! Prava obilica ljubiteljske v Logatcu. Ko sem kliknila na 'sponzorji, mažoretke. Dvorana se v zadregi smeji kulture! Nova zgradba pa ne bo le zgradba se je pred menoj pojavil - prazen prostor. (kaj drugega jim pravzaprav ne ostane). za kulturne proslave občine; bo središče Čudno. Če in ko prejmeš javna sredstva, je ustvarjanja za vse generacije, vsa društva pošteno, da napišeš, od koga si jih prejel. Narodni dom, Logatec. Februar 2020; in vsakega posameznika, brez prednosti za Javnost ima pravico vedeti, da je nekaj podelitev februarskih priznanj za dosežke le nekoga, s svojim vodjem in programom, (pa čeprav malega) prispevala tudi občina na področju kulture v letu 2019. Že pred z odprtimi vrati za vse, ki se izražajo z Logatec (to, menim, velja tudi za projekte, narodnim (morda kulturnim) domom bo umetnostjo. Bo prostor, ki povezuje. sofinancirane v preteklih letih). Tudi ko se stala množica ljudi; čakali bodo na vstop financirajo projekti iz EU sredstev, je eno v hram kulture, na katerega bodo ponosni ključnih pravil, da se investicijo označi z vsi prebivalci občine. Posedli se bomo v veliki tablami, na katerih mora biti napi- nove in udobne stole. Pred menoj bodo v sano, od kod denar (tj. iz Evropske unije). dveh vrstah sedeli vsi (!) občinski svetniki, mag. Neža Perko mo sodelovanje na dveh tekmovanjih Z izjemo kratkega obdobja, ko je študiral Če bomo ostali z dirigentom Marjanom, Naša pesem v Mariboru. To tekmovanje dirigiranje, je Marjan zborovodja od pričakujemo, da bo kakovost še vedno na je priznano tudi v evropskem merilu. samega začetka. On ga je tudi ustanovil. visokem nivoju. S pevskim podmladkom Obakrat smo prejeli srebrno priznanje. Njegovo glasbeno delovanje je vsestran- si namreč zagotavljamo dolgoročni ra- Nanju smo zelo ponosni. sko. Da vodi toliko različnih skupin zvoj. Motivacija mladih za sodelovanje Na letošnji Naši pesmi želimo sami sebi vrhunske kakovosti, gre najverjetneje v odraslem zboru, v katerega prihajajo in drugim dokazati, da je usmeritev pripisati njegovemu pretanjenemu peda- že s predznanjem, je velika. Neformalna našega dela in prizadevanja prava, in goškemu občutku. Nas, pevce, zna moti- anketa je pokazala, da bi se ne plašili niti verjamemo, da se bomo pokazali v dobri virati tudi tedaj, ko se to zdi nemogoče. kake turneje izven Evrope. Pričakujemo, luči. Utrujene in že malo sitne zna spodbuditi, da se bodo lahko razvijale tudi mlajše Prvih tekmovanj se je udeleževala le da se potrudimo in dokončamo, kar smo skupine. Še naprej bomo sodelovali z komorna zasedba Adoramusa. začeli in kar smo si zadali za cilj. Njegov orkestri, ki jih - poleg nas vodi naš diri- Vsak zbor ima vzpone in padce. V čut za približevanje glasbe ljudem je gent. Želimo pa še ostati dejavni tudi na omenjenem obdobju smo poudarek dali tisto, kar ljudi privlači k sodelovanju in lokalnem nivoju. komorni zasedbi. Zdaj hodimo na tekmo- k odločitvi, da svoj čas namenjajo tudi In ker nikoli niso odveč besede zahvale, vanje kot celoten zbor. Vanj je vključenih glasbi. In pri tem zavedno tudi vztrajajo. bi se želel zahvaliti vsem, ki sodelujejo preko petdeset mladih pevcev in kar nekaj Februarja je zbor v domači cerkvi že v zborih in vztrajajo v društvu, pa tudi med njimi jih ima glasbeno predznanje s odpel slavnostno mašo ob svoji 25-letnici. publiki, ki nam je zvesta in nas spremlja. končano glasbeno šolo, nekateri so tudi Novembra bo jubilejni koncert. Kam je Hvala vsem, ki nam pomagajo pri organi- študenti ali diplomanti akademije za usmerjen pogled prek jubileja? zaciji, pa tudi dobrotnikom, donatorjem glasbo. Pod okriljem društva zorijo še Koncert bo eden od vrhuncev dosedanje- in sofinancerjem. drugi pevski zbori (otroški, mladinski, ga dela. Vodstvo zbora pa gleda naprej G. Čuk, hvala za pogovor. Hvala pa op. p.). V društvo je tako vključenih prek tudi tako, da v organizacijsko, vodstveno Vam bodi izrečena tudi za dolgoletno 150 posameznikov vseh generacij. skupino vključuje nove, mlajše člane. Ti predsedovanje izjemnemu pevskemu zboru naj v zboru ob kontinuiteti zagotovijo Adoramus. Zbor sestavljajo pevci in zborovodja. Bolje svežino, nove poglede in cilje. Pred rečeno, pevci z zborovodjem. Adoramus nedavnim je tako mesto predsednika ^ Gostiša ima izjemnega, Marjana Grdadolnika. prevzel Luka Škrlj. KNJIGE PO IZBORU BIBLIOTEKARJA RETORIKA Aristoteles Prevod, spremna beseda, komentar in slovar: Matej Hriberšek Založba: Šola retorike Zupančič&Zupančič, d. o. o. Ljubljana, 2011 526 str., 95 € (trda vezava) Slovenski prevod in izid Aristotelove Retorike, klasike in vrhunskega antičnega dela, ki je temeljno zaznamovalo ves nadaljnji razvoj veščine oz. umetnosti prepričevanja, kar retorika v svojem bistvu tudi je, je še en izjemen dosežek prevajalca Mateja Hriberška, ki je poslovenil tudi Aristotelovo Politiko. Prevod odlikuje obširna in poglobljena spremna beseda, ki zgoščeno povzema Aristotelovo življenje (384-322 pr. Kr.) in predstavi njegov bogat opus, podan je strnjen pregled zgodovine grške retorike, sledi mu vsebinski povzetek vseh treh knjig, ki zaokrožajo in celostno izgrajujejo delo. Prevajalec je podal tudi razlago temeljnih pojmov, kar je bistvenega pomena za naše razumevanje besedila sploh. Poleg osrednje vsebine, opremljene s podrobnim stvarnim, filološkim, tudi filozofskim in zgodovinskim komentarjem v obliki številnih opomb, ki jih dopolnjujejo v izvirni grščini zapisane vse pomembnejše besede in besedne zveze, je tu še izčrpna bibliografja, slovar pomembnejših grških izrazov ter imensko in stvarno kazalo. Vsekakor gre za izreden prevod obsežnega dela, ki je s svojimi dognanji o umetnosti besednega in nebesednega sporočanja še vedno ali vedno znova še kako aktualno. Skorajda obvezno čtivo za vse, še posebej za, tako ali drugače, javno nastopajoče. UTIŠANJE SRCA Pavle Rak Založba: Kud Logos Ljubljana, 2011 366 str., 23 € (mehka vezava) Pisatelja in dobrega poznavalca raznih krščanskih cerkva ter pravoslavne filozofje Pavleta Raka (po materi je Slovenec, po očetu Srb), nekdaj skrajnega levičarja, je usodno spremenilo potovanje v Grčijo, ko je na goro Atos nesel pismo za nekega meniha. Srečanje in pogovori s tem modrim, svetim starcem, močno duhovno osebnostjo, vpogled v strogo samostansko življenje, divja narava, tišina in samota, vse to ga je popolnoma pretreslo. Tudi zaradi tega izkustva je roman Utišanje srca predvsem knjiga o meništvu. O življenju menihov, njihovi intenzivni in koncentrirani duhovni in bivanjski bitki. Njihovo življenje namreč ni le tiho veselje in sproščena radost, mirno, vdano in potrpežljivo prenašanje vsakdanjih tegob bivanja, iskanje popolne notranje svetlobe in svetosti, kontemplacija. Ne, življenje je tudi ali še posebej prav zaradi umaknjenega, zamaknjenega načina bivanja zanje trd, hud, nenehen in krut boj s samim sabo, s svojimi slabostmi, dvomi, solzami, stiskami in skušnjavami, ki spodnašajo tla pod nogami ter močno majejo še tako trdno vero in upanje na pomoč. Kaj lahko takšna vsebina romana sporoča sodobnemu človeku, ki tako zelo hrepeni po notranjem, duhovnem miru in izpolnjenosti? Kaj lahko sami storimo? Zase in za druge? TRST, OBRNJEN NA GLAVO (petnajst sprehodov po mestu vetra) Mauro Covacich Prevod in spremna beseda: Vasja Bratina Založba: LUD Literatura Ljubljana, 2011 199 str., 19,90 EUR (mehka vezava) Italijanski pisatelj in novinar se po Trstu, mestu vetra, sprehaja in ga opisuje, popisuje, občuduje v skorajda avtobiografski maniri kratkih zgodb. Pri tem se ne omejuje le na vizualno, v formo pripovedi preslikano sliko- vitost modernega, a hkrati tudi posebnega, čutnega zgodovinskega mesta, njegovo razposajeno mozaično pisanost in svetovljanski južni temperament. Nasprotno, avtor obenem tudi poglobljeno, a vendarle nepristransko, objektivno razmišlja o marsikateri občutljivi, celo pereči vrednosti, značilnosti tega občutljivega večetničnega prostora, ki je tako zelo zaznamoval tudi Slovenijo in Slovence. Maja Gregorič SONCE IN REKA - KONCERT MPZ OŠ TABOR Bil je sobotni večer, ki je bil resnično njihov. Enainštirideset pevk in pevcev mladinskega zbora je 28. januarja v dvorani KS Tabor zagotovo doživelo letošnji ustvarjalni vrh sezone. Po napornih mesecih priprav na sodelovanje v državnem projektu »Potujoča muzika« so se nam na januarskem koncertu pokazali še kot samostojni izvajalci skladb projekta, ki sta mu svojstven pečat dala scenarij in režija Branke Novak. Pred nami sta resnično zaživela SONCE in REKA, »ki vselej spremljata človeka«, kot pravi besedilo skladbe, katere naslov si je zbor izbral tudi za naslov koncerta. Preplet skladb, ki so se pred nami zvrstile v štirih sklopih - »Lepo je v naši domovini«, »Sonce in reka«, »Musica noster amor« in »Za dva groša fantazije«, so povezovale pevke zbora: plesala je Nastja Trček, svoja avtorska besedila na temo sklopov pa so brale avtorice Urša Rožmanc, Nina Hrvatič, Katja Hodnik in Tina Pongra-čič. Tudi plakat in osnovno podobo vabila je oblikovala pevka zbora Lucija Tomazin. Zborovodja Zdravko Novak je k sodelovanju povabil tudi pianista Miho Nagodeta in tolkalista Tineta Vučka, ki sta odličnemu zborovskemu petju dodala še note in ritem instrumentov. Pevcem, pevkam, zborovodji Zdravku Novaku in korepetitorki Andreji Kržišnik se je za njihovo trdo delo in odličen koncert zahvalila ravnateljica Miša Stržinar, ki je skupaj s predsednico Kulturnega društva Tabor Bojano Levinger pevkam in pevcem podelila tudi priznanja JSKD za sodelovanje v državnem projektu. Voditeljica večera Anja Sedej nas je nato hudomušno popeljala do zaključka večera, ki bo zagotovo z zlatimi črkami zapisan v kroniko OŠ Tabor, KD Tabor in občine Logatec, prav posebno mesto pa bo imel tudi v spominu vseh pevk in pevcev mladinskega zbora. Bojana Levinger PREBIRANJE KNJIG KOT UŽITEK KNJIŽNICE SPODBUJAJO BRALNO KULTURO Radi prebirate knjige? Obiskujete knjižnico Logatec oziroma krajevne knjižnice v Rovtah, Hotedršici in na Vrhu Svetih Treh Kraljev? Potem veste, da so zelo dejavne na področju spodbujanja bralne kulture različnih generacij - od najmlajših do najstarejših. Prav s ciljem spodbujanja večje bralne kulture organizirajo različne projekte. Eden takšnih projektov je Študijski bralni krožek Žarek - Beremo z Manco Košir. Bralni krožek je namenjen vsem tistim, ki želijo deliti vtise prebrane knjige z drugimi. Skupina deluje od leta 2002. Clani skupine se pogovarjajo o vnaprej dogovorjeni knjigi, ki so jo prebirali pretekli mesec. Skupino povezujeta mentorici Bibijana Mihevc, direktorica knjižnice Logatec, in bibliotekarka Urška Orešnik ter animator skupine Jože Omerzu. Namenjena je odrasli populaciji in ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Skupina se dobiva ob torkih, enkrat mesečno, ob 19. uri v Knjižnici Logatec. V mesecu marcu prebirajo delo Dušana Šarotarja - Biljard v Dobrayu, v mesecu aprilu pa bodo prebirali delo Marie Barbal: Kamen v melišču. Več informacij o skupini dobite v knjižnici Logatec ali po telefonu 01 7541 722 (Urška Orešnik). Berite z nami! Beremo na kvadrat, ker beremo in se pogovarjamo, je projekt, v katerem je k spodbujanju bralne kulture ciljana po- pulacija višjih razredov osnovne šole in populacija, ki je končala osnovno šolo in odšla v šole v druga mesta. V okviru tega projekta se vnaprej določi knjiga, ki jo skupina prebere, nato pa ob prisotnosti strokovnjaka z določenega področja, ki ga knjiga pokriva, poteka razprava o knjigi. Srečanja potekajo enkrat mesečno. V mesecu marcu prebirajo »vampirsko« literaturo, v mesecu aprilu pa bodo prebirali roman Luna avtorice Julie Anne Peters. Več informacij o skupini dobite v knjižnici Logatec ali po telefonu 01 7541 722 (Urška Orešnik). Za mlajše poteka projekt Predšolska bralna značka. Otroci s pomočjo staršev in knjižničarja v knjižnici izberejo slikanico s priporočilnega seznama knjig za otroke (na spletni strani www.log.sik. si), starši otroku doma slikanico večkrat preberejo, otrok likovno povzame vsebino slikanice - nariše preprosto risbico, risbice prinese v knjižnico, kjer pri prvem obisku dobi evidenčni kartonček. Za pridobitev priznanja mora otrok prinesti 5 risbic (vsaka risbica naj bo največ na listu formata A4) v obdobju od oktobra 2011 do 12. maja 2012, na hrbtni strani risbice mora biti ime in priimek ter naslov otroka. V začetku junija bo zaključek predšolske bralne značke s prireditvijo za otroke in starše. »Pojdiva torej s knjigo v svet. Na najini poti bova vedno med prijatelji. Za tako bogato pot bo en teden premalo, bo en mesec premalo, bo eno leto premalo. S pravimi knjigami se potuje vse življenje.« (Iz poslanice Pojdiva s knjigo v svet pisatelja Slavka Preglja.) Za najmlajše pridne bralce so v knjižnici Logatec in njenih enotah pripravljajo pravljične urice, ki otrokom približajo svet pisane besede in spodbudijo potrebo po branju. S prebiranjem knjig si otrok širi literarno obzorje, bogati besedni zaklad in literarni okus. Uspešno spodbujanje razvoja bralnih navad je povezano s kvalitetnim in otrokom primernim izborom knjižnega in neknjižnega gradiva. Pravljične urice so namenjene otrokom od dopolnjenega 4. leta starosti dalje. Pravljične urice v knjižnici Logatec potekajo vsak četrtek ob 17.00. uri (pravljična sobica). V krajevni knjižnici Rovte se pravljične urice odvijajo vsak četrtek ob 16.30. uri, v krajevni knjižnici Hotedršica jih v letu 2012 lahko obiščete 9.3., 23.3., 6.4., 20.4., 4.5. in 18.5., v krajevni knjižnici Vrh Sv. Treh Kraljev pa vsak torek ob 12.30. uri. Zadnje srečanje pravljičnih uric pred počitnicami bo 10. maja 2012. Obisk pravljičnih uric je seveda brezplačen. mag. Neža Perko PUSTNI KONCERT V ROVTAH Tudi v Rovtah se je na pustno soboto dogajalo. Po nekaj letih so se člani ŠD Kovk Rovte zopet odločili, da organizirajo nekaj zabavnega za maske in tudi za tiste brez mask. V Rovte so se po nekaj letih odmora vrnili člani rock skupine Big Foot Mama. Koncert se je začel z nastopom domačih predskupin Brezpoint, Phuel, Prelude in Noordung. Obiskovalci koncerta smo bili enotni, da se nam glede na to, kar so nadobudni mladi glasbeniki prikazali, za prihodnost glasbenih skupin v naši občini res ni treba bati. Vsi skupaj so pokazali izjemno energičnost in tudi veliko mero glasbenega znanja. Ko so »mladci« že dobro ogreli številno občinstvo, pa so na oder v velikem slogu prikorakali še »stari mački« tega posla, člani rock zasedbe Big Foot Mama. Občinstvo so držali na nogah z rokami v zraku, od prve do zadnje pesmi. Zaigrali so prav vse njihove velike uspešnice, kot so Nisem več s tabo, Rola se, Led iz severa in druge. Ker je bil odziv na koncertu zelo velik, člani ŠD Kovk Rovte ne dvomijo v ponovitev na pustno soboto v letu 2013, ob istem času in na istem kraju. David Šinkovec OD KOD SI DEKLE TI DOMA Srečanje pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž območnih izpostav JSKD Vrhnika in Logatec, ki je bilo zvečer v nedeljo, 5.2. 2012, v Kulturnem domu KS Tabor Logatec. Zunaj je vel mrzel veter, v dvorani pa je bilo prijetno toplo. Za pravo pomladno vzdušje so poskrbele pevke PD invalidov in upokojencev Logatec z imenom Grlice, v nošo iz prvih let 19. stoletja oblečene Tr-lice (Kulturno umetniško društvo Ligojna), Coklarji (lahko bi rekli Coklarke, saj so nastopile samo pevke brez harmonikarjev) iz Borovnice, Marija Milena Rupnik in Irena Lukan iz Medvedjega Brda, ki nastopata pod imenom Duo Mir, ter hudomušno razposajena Ivanka Urbas (vabi na ogled Muzeja starih predmetov!) iz Logatca. Le kakšno bi bilo ljudsko srečanje brez harmonike? Polke in valčke sta urezala Franc Jeraj iz Lipc in Albin Slabe iz Žibrš; slednji je s skladbo Kukavica klical pomlad. Kaj pa zvonci, ki so ve čas stali ob robu odra? Za njimi (ali prednje - odvisno od zornega kota) so se postavili postavni pritrkovalci, imenovani »Povžarski pinkači«, iz Vrhnike. Začeli so s kratko »Ta kratka naprej in nazaj«, nadaljevali z daljšo »Ta dolga naokoli« in končali, kot se je slovenskemu kulturnemu prazniku spodobilo, z »Republiko«. Za strokovno razlago je poskrbela etno-muzikologinja dr. Urša Šivic, nastope je povezovala Erika Pečnik, organizacija in izvedba JSKD OI (Javni sklad kulturnih dejavnosti območna izpostava) Logatec, prireditev pa so podprli Občina Logatec, Krajevna skupnost Tabor in Osnovna šola Tabor. Brane Pevec SEJE OBČINSKEGA SVETA NADALJEVANJE 11. REDNE SEJE. Posodobljena organizacija občinske uprave - novelacija investicijskega dokumenta za Grčarevec - posebna seja sveta o projektu CERO NIK. Logaški svetniki so v torek, 7. 2. 2012, nadaljevali že januarja začeto 11. redno sejo občinskega sveta, na kateri niso obravnavali treh točk. Po nekajminutni debati sta bila odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Logatec ter predlog novelacije dokumenta identifikacije investicijskega projekta za investicijo na Grčarevcu sprejeta. Bolj burna razprava se je razvila ob obravnavi predloga predinvesticijske zasnove izgradnje regijskega centra za ravnanje z odpadki Notranjska-Istra-Kras »CERO NIK«. Na predlog svetnice Vanje Uvalič Kosijer (SD) bo župan v prihodnosti posebno sejo namenil tej temi. Kot je od predstavitvi odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Logatec povedal direktor občinske uprave mag. Jože Sečnik, je bil novi odlok pripravljen predvsem z namenom uskladitve odloka z veljavno zakonodajo (Zakonom o javnih uslužbencih) in notranjo organizacijo občinske uprave. Zakonodaja namreč občinam narekuje, da za svojo organizacijo pripravi predpise, ki so kratki, jasni in pregledni. Zadnji tak odlok je bil po besedah Sečnika sprejet leta 1999, prve manjše spremembe pa je odlok doživel šele v letošnjem letu. Predsednik statutarno pravne komisije Marjan Gregorič (SD) je povedal, da je komisija preučila predlog odloka in ugotovila njegovo skladnost s statutom občine. V razpravi je Anita Kermavner (SLS) v imenu svetniške skupine izpostavila, da se ji odlok ne zdi skladen s statutom občine, saj v odloku piše, da župan natančneje določi notranjo organizacijsko enoto z aktom o notranji organizaciji in sistemizaciji delovnih mest. Le-to pa po mnenju Kermavnerjeve ni skladno s 55. členom statuta, ki pravi, da notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. Kermavnerjeva je tudi dvomila o tem, da odlok ne bo imel nobenih finančnih posledic za proračun občine, saj vodjem notranjeorganizacijskih enot najverjetneje pripada dodatek za vodenje. V odloku je pogrešala občinsko inšpekcijo, natančno navedene oddelke in varovanje podatkov. Gregorič je povedal, da se je ob prvem branju odloka statutarno pravna komisija odločila, da odlok ni skladen s 55. členom statuta občine, kar je botrovalo temu, da je uprava 10. člen odloka dopolnila. Dodal je, da popolna struktura oddelkov v odloku ni nujna, varovanje osebnih podatkov pa že dovolj jasno določa sam zakon. Kermavnerjeva je občinski upravi predlagala, da si pogleda odloke primerljivih občin, na primer Sežane. Eva Černigoj (SMS - Stranka Mladih - Zeleni Slovenije) je ugotavljala podobne neskladnosti kot Kermavnerjeva. Svetniki so na predlog župana sprejeli sklep, da župan pripombe oziroma sugestije pregleda in ob drugem branju sporoči, ali so bile upoštevane, oziroma, zakaj ne. Po besedah Mateje Čuk iz občinske uprave je bil predlog novelacije dokumenta identifikacije investicijskega projekta za investicijo »Gospodarska javna infrastruktura Grčarevec« pripravljen zaradi izgube sredstev v okviru ukrepa 322 Obnova in razvoj vasi, občina pa ima za leto 2012 na razpolago 300,245,00 EUR sredstev na podlagi Zakona o financiranju občin. Zato so se na občini odločili, da investicijo »Gospodarska javna infrastruktura Grčarevec« prijavijo na Službo vlade za lokalno samoupravo in regionalno politiko (SVLR) za koriščenje deleža sredstev občine za sofinanciranje investicij v skladu z 21. členom Zakona o financiranju občin. Statatutarno pravna komisija in Odbor za gospodarstvo na predlog nista imela pripomb. Borisa Čičmirka (Koliševka) je zanimalo, ali je zaradi tega projekta gospodarno opremljati tudi še nepozidane parcele glede na to, da bo občina kandidirala na dve tretjini nepovratnih sredstev. Če EU sredstev občina ne dobi, bo morala sredstva zagotoviti sama. Zato je Čičmirka zanimalo, ali se bodo zemljišča prodala. Zoran Mojškerc (SDS) je povedal, da gre za dokument identifikacije investicijskega projekta; če bo le-ta potrjen, bo občina lah- ko zaprosila za nepovratna sredstva, če ne, niti te možnosti ne bo imela. Mateja Čuk je razložila, da gre pri investiciji tudi za ureditev novega dela in da je ena takšnih parcel že prodana. Župan Berto Menard je povedal, da so opravili nekaj pogovorov z občani zgornjega dela Grčarevca; želja občine pa je tudi urediti finančno stanje v zvezi s parcelami, ki so v lasti občine. Predlog novelacije dokumenta identifikacije investicijskega projekta za investicijo »Gospodarska javna infrastruktura Grčarevec« je bil sprejet. Samo Mervar z občinske uprave je svetnikom predstavil predinvesticijsko zasnovo Izgradnja regijskega centra za ravnanje z odpadki Notranjska-Istra-Kras »CERO NIK«. Projekt Izgradnje regijskega centra se je začel v letu 2011, ko so občine Borovnica, Cerknica, Divača, Hrpelje--Kozina, Komen, Koper, Ilirska Bistrica, Izola, Log-Dragomer, Logatec, Loška Dolina, Piran, Pivka, Postojna, Sežana in podpisale Medobčinsko pogodbo o sodelovanju pri pripravi in izvedbi tega projekta. Projekt predvideva rešitev problematike ravnanja z mešanimi komunalnimi odpadki (MKO), ki se zbirajo v okviru javne službe zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov. Skupna površina, predvidena za ureditev objektov (ob upoštevanju potrebnih odmikov od obstoječih daljnovodov) in manipulativnih poti (brez zunanjih skladišč) znaša po besedah Sama Mervarja približno 2,2 ha. V letu 2010 znašajo skupne količine zbranih MKO za leto 2010 po podatkih od zbirateljev odpadkov okoli 59.000 ton na leto. Obdelava MKO se izvaja po principu mehansko-biološke obdelave odpadkov, ki je sestavljena iz mehanske in biološke obdelave odpadkov po sistemu aerobnega biološkega procesa. V predinvesticijski zasnovi sta obdelani dve tehnološki rešitvi, ki se nanašata na različni tehnologiji obdelave. Mehanska in aerobna biološka obdelava odpadkov je v obeh primerih enaka, razlikuje pa se v zadnji fazi, kjer v enem primeru naknadno zorenje biološke frakcije poteka v tunelih, v drugem pa v boksih. Vrednost 1. variante investicije bi po izračunih znašala okoli 37 milijono evrov, 2. variante pa okoli 41 milijonov evrov. Samo Mervar je povedal, da bi v obeh primerih 67 % sredstev občina prejela iz Kohezijskega sklada, nepovratnih sredstev iz proračuna Republike Slovenije bi bilo 12 %, ostalo (21 %) bi občina morala prispevati sama. Predviden začetek investicije je v letu 2013, zaključek poskusnega obratovanja naprave z aerobiološko obdelavo pa v letu 2015. Odbor za gospodarstvo je po besedah Mirka Šemrova na svoji 8. seji sprejel sklep, da se občinskemu svetu predlaga potrditev projekta. V razpravi je Mirana Obrezo (Zares - Nova politika) zanimalo, zakaj projekta ni obravnaval tudi Odbor za urejanje prostora, varstvo okolja in infrastrukturo, saj bo po njegovem mnenju investicija imela določene vplive na okolje. Borisa Čičmirka (Koliševka) pa je zanimalo, ali bo Ministrstvo za okolje sploh dalo soglasje za ta projekt in koliko stroškov je občina do sedaj že imela s tem projektom. Izpostavil je, da se bo o tem projektu najverjetneje odločalo na referendumu. Po Čičmirkovem mnenju bi krajevna skupnost Naklo morala biti upravičena do določene rente. Čičmirko je poudaril, da temu projektu ne nasprotuje, vendar pa dodal, da bi občina ta center morala imeti v lasti in upravljanju. Zoran Mojškerc (SDS) je opozoril, da se bo smetišče na Ostrem Vrhu slej kot prej zaprlo. Izpostavil je, da so dodatna sredstva občini še kako potrebna; ker se je na prejšnjem srečanju kritiziralo ravno pomanjkanje sredstev za kulturo in šport v proračunu za 2012, se je spraševal, od kod jih bo občina vzela, če tega projekta ne bo. Občina bo sredstva lahko dobila od nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč, zemljišča pa občina obdrži v lasti. Mojškerc (SDS) se je strinjal s Čičmirkom (Koliševka), da bi predelovalni center moral biti v lasti občine. Glede negativnih vplivov na okolje je menil, da jih ima več deponija na Ostrem Vrhu. Miran Obreza (Zares) je izpostavil, da bo občina Koper privarčevala 700.000 evrov. Po njegovem mnenju ima Logatec težave s črnimi kantami; delež občine v tem kontekstu je 7 %. Sporazum glede višine nadomestila bi moral biti dosežen do potrditve investicijskega projekta. Čičmirko (Koliševka) je svetnikom povedal, da po njegovem vedenju v Kopru trenutno plačujejo 187 evrov za tono odpadkov, pri projektu CERO NIK pa bi plačevali 98 evrov za tono odpadkov. Vanja Uvalič Kosijer (SD) je povedala, da je razlika med trenutnim stanjem in projektom CERO NIK ta, da smo do sedaj s smetmi drugih občin polnili občinski proračun in smeti tudi obdržali, pri CERU NIK pa bomo smeti predelali in jih nato odpeljali. Dodala je, da občine Koper ne gre primerjati z logaško občino. Župan je svetnikom povedal, da bi s potrditvijo tega dokumenta občina dobila popotnico za začetek, kako pa bo ministrstvo odločilo glede finančnih sredstev, ne vedo. Občina Logatec je od Ministrstva za okolje pričakovala začrtane smernice, prav tako pa od njih nikoli ni dobila pisnega zagotovila, da so sredstva dejansko na voljo. Skupni stroški občine s tem projektom so bili 150.000 evrov. Župan je dodal, da bo pogodba gotovo še stvar sprememb. Smetišče na Ostrem Vrhu je po njegovih besedah težava; občina se trudi, da bi smetišče obdržala do leta 2015. To naj bi bil tudi predpogoj za izgradnjo CERO NIK. Franc Rudolf (SLS) je povedal, da je zaprtje smetišča na Ostrem Vrhu bilo planirano za najpozneje leta 2015 že nekaj let nazaj. Ko bo smetišče zaprto, bomo morali mešane komunalne odpadke voziti drugam. Zanimalo ga je, zakaj se je v okviru projekta CERO NIK prej govorilo o 55 novih zaposlitvah, zdaj pa o 23. Menil je, da bi za skupaj 59.000 ton odpadkov Logatec moral dobiti ustrezno nadomestilo; če bo to samo 100.000 evrov, SLS temu projektu nasprotuje. Podaril je, da investicijska osnova mora biti sprejeta in izpostavil dvom, da bo s tem projektom sploh mogoče začeti. Župan je povedal, da bo Logatec iz tega projekta dobil najmanj 500.000 evrov. Po mnenju podžupanje Ladislave Furlan (SDS) je bil razlog tako za smetišče na Ostrem Vrhu oziroma dovoljenje, da smeti nanj privažajo tudi druge občine, kot za CERO NIK ekonomski interes. Poudarila je, da se bo smetišče na Ostrem Vrhu moralo zapreti in da bo zapiranje po ocenah znašalo 4 milijone evrov. Posebnega sklada za zapiranje ni. Obstajata torej dve možnosti; ali se denar za zapiranje zbere od občanov, ali pa se denar zbere s CEROM NIK, če se Ostri Vrh zapre leta 2015. Menila je, da moramo vsi delati s ciljem, da Logatec pridobi čimveč. Povečanje nadomestila je po njenih besedah še stvar razprave v prihodnje; eno obliko nadomestila ali rente bo Logatec dobil na kilogram odpadkov, 2. obliko pa z nadomestilom za stavbno zemljišče. Miran Obreza (Zares - Nova politika) je dejal, da bi torej v proračunu za 2012 moralo biti namenjenih več sredstev za zapiranje smetišča na Ostrem Vrhu, ne le predvidenih 100.000. Boris Čičmirko (Koliševka) je izpostavil, da takšen objekt potrebuje strog nadzor. Če ga ni oziroma, če se zgodi napaka, občine plačajo visoko kazen. Zato je izrazil skrb, da nadzor ne bi bil zadosten. Župan je povedal, da gre za sredstva Kohezijskega sklada, kar pomeni, da je nadzor zagotovljen že s strani države. Po besedah Zorana Mojškerca (SDS) ima Logatec srečo, da lahko izvede tak projekt. Glede nezadostnih sredstev v proračunu, namenjenih zapiranju smetišča na Ostrem Vrhu, pa je Mirana Obrezo pozval, naj pove, od kod naj občina vzame denar. Poudaril je, da ima Logatec status mesta in da prav zato ni upravičen do marsikaterih EU sredstev. Matjaž Kurent (SDS) je bil mnenja, da je v Logatcu ločevanje odpadkov zelo dobro urejeno; razlika med privarčevanim denarjem Kopra in denarjem, ki ga v Kopru za odpadke plačujejo sedaj, je po njegovem mnenju v tem, da Koper odpadke še predhodno sortira. Vanja Uvalič Kosijer (SD) je občinskemu svetu predlagala, da župan v prihodnje skliče sejo, posebej namenjeno CERU NIK; to bi bilo koristno tudi za javnost, svetniki pa bi predlagane dokumente hitreje potrdili. Svetniki so predlog soglasno potrdili. Ob zaključku seje je župan vsem izrekel voščilo ob kulturnem prazniku. mag. Neža Perko DELO NADZORNEGA ODBORA OBČINE LOGATEC Spoštovane občanke in občani! T tričlanski Nadzorni odbor (NO) Občine Logatec, ki ga sestavljamo gospod Janez Ovsec, gospod Andrej Rupnik in jaz, je v prvem letu svojega mandata uspešno zaključil nekaj nadzorov. Veliko časa smo namenili pripravi poročila o nadzoru sodnega spora Občine Logatec in družbe Petrol, v katerem smo ocenili, da obstajajo razlogi za sum, da so posamezne odgovorne osebe (bivši župan Nagode) z aktivnim ravnanjem in z opustitvijo dolžnostnega ravnanja uresničile znake kaznivega dejanja nevestnega dela v službi, zato smo o tem obvestili Državno tožilstvo, katerega naloga je, da presodi, ali obstajajo pogoji za pregon in uvedbo predkazenskega postopka. Nadaljevali smo z nadzorom KS Rovte ter prevozov oseb in stvari, kjer smo v obeh nadzorih ugotovili, da je bilo poslovanje nadzorovanih oseb gospodarno, zasledili pa smo nekaj kršitev finančnih predpisov in neupoštevanje Sklepa Nadzornega odbora o izdajanju naročilnic. Vodstvo občine smo na to posebej opozorili. Nadzorni odbor je nadalje opravil tudi nadzor javne razsvetljave v občini Logatec, kjer je ugotovil kar nekaj anomalij, zato je ugotovitve nadzora povzel v priporočilih in predlogih. Župan, Občinski svet in Občinska uprava so ta priporočila in predloge dolžni upoštevati, v skladu s sedmim odstavkom 32. člena Zakona o lokalni samoupravi. Nadzorni odbor je na predlog Zveze športnih društev razširil nadzorni program ter opravil izredni nadzor porabe sredstev župana iz naslova pokroviteljstva in o tem poročal Občinskemu svetu na seji. Nazorni odbor Občine Logatec je na podlagi ugotovljenih kršitev državnih in občinskih predpisov ter v skladu s 46. členom Statuta občine Logatec ugotovil, da poslovanje nadzorovane osebe v zvezi s porabo namenskih sredstev za pokroviteljstvo, kar je bil predmet nadzora, ni bilo v celoti pravilno in ni bilo v celoti gospodarno, kar pomeni kršitev kogentnih predpisov, zato je izdal sklepe ter seznanil pristojno ministrstvo in računsko Sodišče. Nadzorni odbor svoje zapisnike in končna poročila o nadzorih redno objavlja na svojem podlistku na spletni strani občine Logatec, kjer si občani lahko preberete vse ugotovitve nadzornikov. Ne moremo trditi, da smo zadovoljni s stanjem, ki smo mu priča v naši občini tudi v mandatu župana Menarda, čeprav ugotavljamo, da se stanje postopoma izboljšuje. Župan se s člani Nadzornega odbora v zadnjem času tudi posvetuje. Nadzorni odbor pa ima vseeno večkrat vtis, da so naše delo in zapisani predlogi ter priporočila v nadzornih poročilih, s strani župana, občinskega sveta ter občinskih uslužbencev vzeti preveč površno, nekateri posamezniki pa naše pripombe jemljejo osebno prizadeto, kar odločno zavračam, saj naše ugotovitve temeljijo na dokazljivih dejstvih. Delo bomo vestno in natančno opravljali še naprej, hkrati pa bomo začeli tudi s preverjanjem uresničevanja predlogov in priporočil, zapisanih v naših poročilih, in s tem bomo lahko hitro izmerili učinkovitost in zakonitost delovanja Občinske uprave, javnega podjetja in javnih zavodov, katerih ustanovitelj je Občina Logatec. NO bo še naprej obravnaval vsako prispelo pobudo za nadzor ter odločil o smotrnosti uvedbe nadzora. Nadzorniki si običajno delo razdelimo, vsak nadzor pa zahteva veliko dela, tako pri detajlnem pregledu razpoložljive dokumentacije kot tudi na terenu, zato imajo prednost nadzori, ki so za občinske izdatke pomembnejši. mag. Matjaž Žigon, predsednik Nadzornega odbora občine Logatec Logaške novice, glasilo Občine Logatec ISSN 03509281 Logaške novice brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva v občini. Izdajatelj: Občina Logatec, Tržaška 50 A, 1370 Logatec. Odgovorna urednica: mag. Neža Perko, e-pošta: neza.perko@logatec.si, logaske@logatec.si. Uredniški odbor: Janez Gostiša, Blanka Markovič Kocen, Metka Bogataj, Jure Vodnik, Luka Škrlj Grafični koncept: Nicolas Sautet Grafično oblikovanje: Lupa design, Zaplana 49, 1360 Vrhnika Tisk: Schwarz Print, tiskarska dejavnost, d.o.o., Koprska cesta 106D, 1000 Ljubljana Datum natisa: 5. 2. 2012 Naklada: 4.300 izvodov. Naslovnica: Eno od divjih odlagališč v Logatcu, ki ga bomo kmalu očistili (foto:Nicolas Sautet) Logaške novice izhajajo po sejah Občinskega sveta Občine Logatec. Rok za oddajo prispevkov je 15 dni pred izidom, po dogovoru z uredništvom tudi manj. Prispevki so lahko dolgi največ eno tipkano stran, pisava Times New Roman, velikost pisave 10 pt, daljše bomo objavili po dogovoru. Pisma bralcev so lahko dolga največ 250 znakov, pisava Times New Roman, velikost pisave 10. Prispevke s fotografijami pošljite na poštni ali elektronski naslov. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, pripišite ime in priimek avtorja prispevka in fotografije ter kdo oziroma kaj je na fotografiji. Nepodpisanih prispevkov ne bomo objavili, uredništvo si pridržuje tudi pravico do krajšanja in neobjave prispevkov. PREVERITE VELJAVNOST OSEBNIH DOKUMENTOV V LETU 2012 BO POTEKLA VELJAVNOST VEČJEMU ŠTEVILU POTNIH LISTOV IN OSEBNIH IZKAZNIC, ZATO PRIČAKUJEMO DALJŠE VRSTE NA UPRAVNIH ENOTAH IN PODALJŠANE ROKE ZA IZDELAVO NOVIH DOKUMENTOV. Državljane pozivamo, da preverijo veljavnost svojih dokumentov in za izdajo novega potnega lista ali osebne izkaznice zaprosijo pravočasno, lahko tudi pred datumom poteka dokumenta. Starše posebej pozivamo, da so pozorni na veljavnost listin otrok, saj te potečejo v krajšem času kot njihovi dokumenti. Glede na pričakovano povečanje števila vlog pričakujemo, da se bodo podaljšali tudi roki za izdelavo dokumentov, zato državljane pozivamo, da vlogo za izdajo novega dokumenta vložijo vsaj mesec dni pred potekom veljavnosti starega doku- menta oziroma vsaj mesec dni pred dnem, ko bodo nov dokument potrebovali. Vlogo za izdajo potnega lista ali osebne izkaznice lahko državljani podajo na katerikoli upravni enoti, ne glede na kraj stalnega prebivališča. Ob oddaji vloge morajo biti osebno navzoči, kar velja tudi za otroke, starejše od 8 let. Priložiti je treba staro listino in fotografijo, ki kaže pravo podobo osebe (fotografija ne sme biti stara). Cena potnega lista z veljavnostjo 10 let je 41,55 EUR, cena osebne izkaznice z enako dobo veljavnosti pa je 18,77 EUR. Če želite pridobiti podrobnejše infor- macije, vas vabimo, da nas pokličete na tel. št. 01 579 05 00, pobrskate po naši spletni strani: www.upravneenote.gov. si/logatec/ ali strani e-uprave: http://e--uprava.gov.si/e-uprava/, ali pa nas obiščete v času uradnih ur (v ponedeljek in torek med 8.00. in 12.00. ter med 13.00. in 15.00. uro, v sredo med 7.30. in 12.00. ter med 13.00. in 1730. uro ter v petek med 8.00. in 13.00. uro). Maja Zidar vodja oddelka za upravne notranje in skupne zadeve na Upravni enoti Logatec VABILO BRALCEM IN BRALKAM Spoštovani bralec, spoštovana bralka! Imate kakršno koli vprašanje, in priimek. Nepodpisanih prispevkov težave, misli? Menite, da jih ne bomo objavili. Uredništvo si pri- lahko delite z nami? Vam pri držuje tudi pravico do krajšanja in iskanju odgovorov ali nasvetov lahko neobjave prispevkov. pomagamo? Pišite nam - na naslov jj , j .. . Uredništvo Logaških Novic uredništva, Tržaška cesta 50A, 1370 Logatec, ali po elektronski pošti: logaske@logatec.si. Prispevki naj bodo kratki in jedrnati, ne daljši od 280 znakov. Pripišite ime VPIS OTROK V VRTEC Vrtec Kurirček Logatec starše predšolskih otrok, ki nameravajo otroke vključiti v vrtec v šolskem letu 2012/2013, poziva, naj vloge za sprejem oddajo do 31. marca 2012. Vse vloge, prispele do tega datuma, bodo obravnavane v mesecu aprilu 2011 na Komisiji za sprejem otrok v vrtec. Vloge bomo sprejemali tudi po tem datumu, vendar bodo ti otroci sprejeti le, če bodo prosta mesta še na voljo. Obrazec prošnje za sprejem otroka v vrtec je objavljen na spletnih straneh Vrtca Kurirček Logatec (www. vrtec-logatec.si) oziroma ga dobite na upravi vrtca. Vrtec Kurirček Logatec OPN - SESTANKI IN USKLAJEVANJA V postopku priprave OPN je občinska uprava na sestanku v začetku meseca februarja uspešno uskladila še zadnja nesoglasja z Ministrstvom za kmetijstvo in okolje. Glede na dogovor je treba pripraviti novo namensko rabo, za katero naš zunanji izvajalec ocenjuje, da jo bo lahko pripravil v sredini meseca marca. Nato pa bomo Ministrstvo ponovno zaprosili za podajo mnenja. Vzporedno potekajo tudi dogovori in popravki v zvezi s pridobitvijo mnenja ARSO za poplavno študijo. Tudi z njimi je v začetku meseca februarja stekel sestanek in se uspešno zaključil. Ko bodo torej usklajena gradiva pripravljena, bomo formalno ponovno zaprosili za mnenja, po zagotovilih obeh nosilcev urejanja prostora pa se bodo tokrat poskusili držati predpisanih rokov za odgovore. Občinska uprava SPRAVIMO TEKSTILNE MATERIALE IZ »ODLAGALIŠČ« Na osnovni šoli 8 talcev v Logatcu od 5. do 9. marca že drugič poteka akcija zbiranja rabljenih oblačil in tekstila. Gre za vseslovensko akcijo »Spravimo tekstilne materiale iz odlagališč«, ki poteka od 1. septembra 2011 do 15. junija 2012. V času akcije lahko zbran material prinesete v vreči in ga odložite v zabojnik, ki bo cel dan postavljen med vrtcem in športno dvorano (pri šolskem vrtičku). V zabojnik lahko odvržete odvečna oblačila kot tudi druge vrste tekstila, kot so posteljnina, prti, brisače ter tudi plišaste igrače. Zbiranje oblačil bo potekalo tudi na Osnovni šoli Rovte, in sicer v tednu pred akcijo Očistimo Slovenijo, to je od 19. do 23.marca. Zbirali bodo vsa oblačila, deke, rjuhe, zavese, brisače, šolske torbe, lahko tudi hlačne nogavice, načeloma tudi potovalne kovčke, vendar ne preprog, vzmetnic, polnil, vzglavnikov, «kovtrov» in zelo slabega tekstila. Hkrati z akcijo zbiranja oblačil bodo na šoli zbirali tudi elektronski odpadni material. Ob tem velja omeniti, da lahko občani svoja odvečna oblačila vse leto oddajate tudi na Centru za socialno delo, in sicer vsako sredo med 15. in 17. uro, kjer se pri zbiranju tedensko izmenjujejo predstavniki območne enote Karitas in Rdeči križ. Predstavnica Karitasa je pojasnila, da zbrana oblačila odnesejo v skladišče Rdečega križa, veliko pa jih oddajo kar na mestu zbiranja. In kakšna oblačila zbirajo? - Oblačila morajo biti čista, ne nujno iz čistilnice, ter taka, da bi jih tudi vi sami še oblekli. Pustite torej, da vaše omare zadihajo! Uredništvo OPRAVIČILO UREDNIŠTVA Spoštovani bralci! V prejšnji številki Logaških novic je prišlo do neljube napake. Na strani 16 je bila ob članku z naslovom Tudi maščobe so lahko zdrave, katerega avtorica je Metka Bogataj, bila objavljena fotografija, pod katero je bilo zapisano ime ge. Bogataj. Avtorica fotografije je gospa Nataša Vidmar. Uredništvo se ji za napako iskreno opravičuje. BREZPLAČNI TEČAJ ANGLEŠKEGA JEZIKA Društvo UNIVERZA VAL v okviru Preventivnih in drugih socialnih programov občine Logatec brezplačno organizira tri enomesečne delavnice z naslovom Začetno jezikovno opismenjevanje angleškega jezika za odrasle (nad 45 let). Delavnice so namenjene popolnim začetnikom in bodo potekale marca, aprila in maja 2012, in sicer na Notranjski 14 (1. nadstropje - bivši prostori ZZZS). Število prijav je omejeno na 12 udeležencev na delavnico. Več informacij o tečajih lahko dobite na elektronski pošti univerza.val@ gmail.com ali po telefonu: 031 338 729. sploSne informacije UPRAVNI CENTER LOGATEC Občina Logatec: Območna enota Ljubljana, tel: 759 06 00, faks: 759 06 20, izpostava Logatec, e-pošta: obcina.logatec@ tel: 750 90 81, faks: 754 13 40, logatec.si e-pošta: alenka.jerina@zzzs.si, cvetka.rogelja@zzzs.si, Uredništvo Logaških novic mojca.godina@zzzs.si tel.: 75 90 619, 031 815 292 e-pošta: neza.perko@logatec.si, Zavod RS za zaposlovanje, logaske@logatec.si tel in faks: 754 13 39, e-pošta: maja.pantar@ess. Upravna enota Logatec, gov.si, tel: 759 05 00, faks: 759 05 20, marko.gabrovsek@ess.gov.si, e-pošta: ue.logatec@gov.si info@ess.gov.si Center za socialno delo Komunalno podjetje Logatec Logatec, d.o.o. tel: 759 06 70, faks: 759 06 75, Tržaška cesta 27, 1370 e-pošta: gpcsd.logat@gov.si Logatec tel.: 01 / 750 81 10 Davčni urad Ljubljana - faks: 01 / 750 81 11 izpostava Logatec, gsm: 051 656 271, int. 10 tel: 754 31 50, faks: 754 18 91, e-mail: info@kp-logatec.si e-pošta: gp.durs-lj@gov.si dežurni gsm: - vod., kan., ceste: 041 310 295 Območna geodetska uprava - pogrebna dejavnost: Ljubljana - 041 310 294 Geodetska pisarna Logatec, gsm deponija in ZC: tel: 759 10 00 051 653 448 e-pošta: pisama.guloga@gov.si Delovni čas zbirnega centra: pon, sre, čet, pet: od 7.00. do Abanka Vipa d.d. - Agencija 15.00. ure Logatec, torek: od 6.00. do 17.00. ure tel: 759 19 74, faks: 754 24 50, sobota: od 7.00. do 12.00. ure e-pošta: anica.vengust@ abanka.si Knjižnica Logatec Tržaška cesta 44 Adriatic Slovenica - Zavaroval- 1370 Logatec na družba d.d. - predstavništvo tel.: 75 41 722 Logatec, fax: 75 43 137 754 34 31, faks: 756 44 32, e-pošta: knjiznica.logatec@log. e-pošta: irma.albreht@ sik.si adriatic-slovenica.si Krajevna knjižnica Rovte Inšpektorat RS za okolje in Rovte 100 prostor, OI Ljubljana, 1373 Rovte Inšpekcijska pisarna Logatec, tel.: 75 03 030 tel: 759 05 34, e-pošta: irsop.oe-lj@gov.si Krajevna knjižnica Hotedršica Hotedršica 64 Pošta Slovenije d.o.o., 1372 Hotedršica tel: 759 07 00, faks: 759 07 04 tel.: 75 59 506 Notarka Nives Vidmar, Krajevna knjižnica Vrh Svetih tel: 750 98 68, faks: 750 98 67, Treh Kraljev e-pošta: notariat@notarka- Vrh Svetih Treh Kraljev 18 -vidmar.net 1373 Rovte Zavod za zdravstveno tel.: 75 01 030 zavarovanje Slovenije, OBVESTILO KOMUNALNEGA PODJETJA LOGATEC O SMEHŠCU NA OSTREM VRHU. Komunalno podjetje je dne 17. 2. 2012 prejelo odločbo o prepovedi odlaganja na odlagališču na Ostrem Vrhu. Zoper odločbo bo vložena pritožba na pristojno ministrstvo. Komunalno podjetje je že daljnega 20. aprila 2009 podalo vlogo za podaljšanje okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) za obratovanje odlagališča nenevarnih odpadkov Ostri vrh. Agencija RS za okolje (ARSO) pa vlogo je po dveh letih z odločbo, ki jo je Komunalno podjetje prejelo 21. 4. 2011, zavrnila podaljšanje. Zoper odločbo je bila pravočasno vložena pritožba na takratno Ministrstvo za okolje in prostor. Slednje je z odločbo, ki je bila prejeta 24. 6. 2011 zavrnilo pritožbo, Komunalno podjetje pa je sprožilo upravni spor z vložitvijo tožbe, in sicer s predlogom, da se odpravi prvostopenjska odločba in zadeva vrne ARSO v ponovno odločanje. Zanimiva je za sodišča neverjetna hitrost, saj je Upravno sodišče Republike Slovenije odločalo o tožbi že 3. 11. 2011 in izdalo sodbo, s katero je bila tožba zavrnjena. Še posebej pa je zanimiva ena izmed ugotovitev sodišča, ki se glasi: »Sodišče je v tem sporu presojalo zgolj zakonitost odločbe prvostopenjskega organa, ne glede na to, da so tožbeni ugovori, da je drugostopenjski organ pri odločitvi uporabil napačno materialno pravo, utemeljeni.«. Zoper sodbo upravnega sodišča je Komunalno podjetje pravočasno vložilo revizijo zaradi bistvene kršitve postopka v upravnem sporu in zmotne uporabe prava. Ce revizija ne bo uspešna, pa bo vložena še ustavna pritožba zaradi kršitve človekove pravice ali temeljne svoboščine zoper posamični akt, s katerimje državni organ, organ lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika ali pravne osebe. V primeru neuspešnosti na Ustavnem sodišču pa se bomo obrnili še na Sodišče Evropskih skupnosti. Dejstvo je namreč, da je ARSO enajstim upravljavcem odlagališč zavrnil podaljšanje OVD, in sicer na podlagi starih predpisov, čeprav bi glede na dejstvo, da se je vloga reševala dve leti, lahko počakali na izdajo nove Uredbe o odlaganju odpadkov na odlagališčih, ki je bila objavljena konec lanskega julija. V konkretnem primeru to pomeni, da je pristojno ministrstvo odločalo o nekaterih vlogah po sicer takrat veljavnih predpisih, čeprav je že pripravljalo spremembo predpisa, ki je omilil zahteve za podaljšanje OVD. Ocenjuje se, da bi odlagališče, upoštevajoč novo Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih, v celoti izpolnjevalo zahteve in bi odlagališče OVD pridobilo do konca leta 2015. Hkrati je bil pripravljen še predlog pristojnemu ministrstvu, da se spremeni navedena uredba, ki bi tudi tistim upravljavcem odlagališč, ki so jim bile zahteve zavrnjene, omogočilo podaljšanje OVD do konca 2015 po starih predpisih. Kljub izdani odločbi o prepovedi odlaganja bo, do odločitve Vrhovnega sodišča o reviziji, odlagališče Ostri vrh, predvidoma obratovalo. Morebitno zaprtje odlagališč bo povzročilo velik okoljski problem na ravni države, ki ga bo morala država tudi reševati. Morebitno zaprtje odlagališča Ostri vrh ne bo vplivalo na zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov v občini Logatec. Ce v primeru zaprtja odlagališča Ostri vrh ne bomo uspeli pridobiti nadomestnega odlagališča, pa mora v skladu s petim odstavkom 149. člena Zakona o varstvu okolja to zagotoviti država: »Ce občina ne zagotovi izvajanja obvezne gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena, jo zagotovi država na območju občine in za njen račun. Način zagotovitve določi vlada.«. Komunalno podjetje Logatec, direktor Marjan Gregorič O LOČEVANJU IN RECIKLIRANJU LOGAŠKIH ODPADKOV Odpadki so eden večjih okoljevarstvenih problemov, ki pri ljudeh vzbujajo odpor zaradi smradu in videza okolice, saj te posledice vplivajo na njihovo bivalno okolje in kakovost njihovega življenja, po drugi strani pa ljudje te iste moteče odpadke brez zadržkov radi odvržejo tudi v gozd, jame in druga mesta, ki za to niso predvidena. Cisto in kakovostno bivalno okolje ter varstvo narave sta vse pomembnejša dejavnika za zdravje ljudi ter ostalih živih organizmov. Zato moramo skrbeti za zdravo stanje vseh ekosistemov, ki nas obkrožajo. Uresničitev te naloge zahteva celovito reševanje okoljske problematike na državni ravni, ker pa cilje uresničujejo ljudje, je najbolj učinkovito ukrepe izvajati tudi v okviru lokalnih skupnosti. Kako lahko prispevamo k zmanjševanju odpadkov? Nekaj lahko storimo že s tem, da zmanjšamo količino odpadkov, namenjenih za odlaganje, na izvoru, se pravi doma, in sicer tako, da odpadke ustrezno ločujemo. S tem pripomoremo k čim večjemu deležu recikliranja odpadkov. Na lokalni ravni komunalno podjetje zagotovi, da ločeno zbrani odpadki občanov končajo v reciklažnih centrih. V občini Logatec se je že leta 2009 uvedel nov način zbiranja komunalnih odpadkov, ki se imenuje sistem »OD VRAT DO VRAT«. Namen novega sistema je povečanje količin ločeno zbranih frakcij odpadkov na izvoru ter zmanjšanje količin odpadkov, ki so namenjeni končnemu odlaganju na odlagališču. Sistem »od vrat do vrat« pomeni, da gospodinjstva zbirajo odpadke po posameznih frakcijah že doma. Vsako posamezno gospodinjstvo ima torej tri posode za odpadke, in sicer posodo za ODPADNO EMBALAŽO (modra posoda), posodo za BIOLOŠKE ODPADKE (zelena posoda), ki jo gospodinjstvo lahko nadomesti z lastnim kompostnikom, ter posodo za OSTALE ODPADKE (siva/črna posoda). Posoda za biološke odpadke ali kompostnik sta obvezna, saj se zahteva POPOLNO ločevanje bioloških odpadkov od ostalih odpadkov. V Evropski uniji in seveda tudi v Sloveniji je cilj, da se zmanjšajo količine bioloških odpadkov, saj ti povzročajo največje onesnaževanje. Iz ostalih odpadkov je treba ločevati tudi odpadno plastično in kovinsko embalažo, ki se jo odlaga v modro posodo. Steklo in papir se še vedno zbirata na obstoječih zbiralnicah - ekoloških otokih. Preučuje pa se tudi morebitno zbiranje papirja po sistemu »od vrat do vrat«. Praznjenje posod poteka po razporedu, ki je označen v vsakokratnem letnem koledarju odvoza odpadkov v občini Logatec. Le-tega prejme vsako gospodinjstvo, objavljen pa je tudi na spletni strani http://www.kp-logatec.si/. Posode se izpraznijo le v primeru, če so postavljene na odvzemno mesto. Odvoz odpadkov je zasnovan na sledeči način: 1. Mešani komunalni odpadki: gospodinjstva enkrat na tri tedne, podjetja enkrat na teden in bloki enkrat na teden. 2. Embalaža: gospodinjstva v stanovanjskih objektih enkrat na tri tedne po sistemu od vrat do vrat, iz obstoječih zbiralnic (eko otokov) enkrat na tri tedne in bloki enkrat na teden. 3. Biološki odpadki: v naseljih Logatec, Kalce, Hotedršica, Ravnik pri Hotedršici in Rovte enkrat na teden v poletnem času in enkrat na 14 dni v zimskem času. 4. Steklo: odvoz iz zbiralnic (eko otokov), kjer bodo še vedno posode s prostornino 770 in 1.100 litrov, enkrat na štirinajst dni. 5. Papir: odvoz iz zbiralnic (eko otokov), kjer bodo še vedno posode prostornine 1.400 litrov, enkrat na teden. V okviru storitve ravnanja z odpadki je enkrat letno organizirana tudi akcija zbiranja nevarnih odpadkov, ponavadi v mesecu aprilu. Od leta 2011 se izvaja odvoz kosovnih odpadkov od gospodinjstev le po predhodnem naročilu. Odvozi se izvajajo vse leto. Za posamezno gospodinjstvo oziroma odjemno mesto je brezplačen prvi naročen odvoz, vsak naslednji odvoz pa se zaračuna skladno z veljavnim cenikom komunalnega podjetja. Med kosovne odpadke sodi več vrst različnih odpadkov, ki jih je za odvoz treba pripraviti ločeno. Kosovni odpadki se odpeljejo na različne lokacije, zato jih pobiramo z več namensko različnimi vozili. Kosovni odpadki se za odvoz odložijo na običajnem odvzemnem mestu (na mestu kjer pustite pripravljene posode za odpadke) po naslednjih vrstah: pohištvo, bela tehnika in druga odpadna električna in elektronska oprema, vzmetnice, preproge, športni rekviziti, vrtni stroji,peči, štedilniki, radiatorji, drugo odpadno železo in ostale kovine. Naročilo odvoza kosovnih odpadkov se lahko naroči bodisi preko spleta (obrazcem je objavljen na spletni strani komunalnega podjetja Logatec, www.kp-logatec.si), lahko pa se ga izpolni tudi na sedežu komunalnega podjetja Logatec. Komunalno podjetje Logatec, direktor Marjan Gregorič OBVESTILO PODJETJEM Spoštovani! Ste podjetnik in imate podjetje v občini Logatec? Ima vaše podjetje morda v občini Logatec svoje poslovne ali druge prostore? Vas zanima oglaševanje v našem časopisu? Bi radi oglaševali kako drugače kot le z oglasom? - Lahko vam pomagamo. Pokličite nas na telefon 031 815 292 ali nam pišite po elektronski pošti lo-gaske@logatec.si in našli bomo najustreznejšo rešitev za vas! Uredništvo TRIBUNA KAKO BODO NAŠI OBČINSKI SVETNIKI PRISPEVALI K BOLJ ČISTEMU OKOLJU? Ker bo konec tega meseca, tj. 23. in 24. 3. 2012, čistilna akcija Očistimo Slovenijo, smo nekaj občinskih svetnikov povprašali, ali se bodo čistilne akcije v naši občini udeležili. Vanja Uvalič Kosijer (SD): obstoječih odlagališč v smislu bližine, lažje dostopnosti, delovnega časa, odprtosti v času, ko večina delovnega prebivalstva ni službeno aktivna, stroška; minimalnega prispevka oz. brezplačnega odlaganja ali posrednih, kot so dvig zavesti glede škodljivosti črnega in nepravilnega odlaganja za okolje, uporabnost ločenih odpadkov za nadaljnjo uporabo oz. predelavo.« Bojan Oblak (SDS): »Akcije se bom udeležila. Mnenja sem, da je neposredno sodelovanje v očiščevalnih akcijah zelo pomembno za dvig ekološke zavesti in s tem posledično višje ekološke ravni okolja, v katerem prebivamo. Menim pa tudi, da »očiščevalna« oz. »higienistična« dejavnost ne sme biti edini način udejstvovanja pri varovanju okolja. Tovrstno neposredno aktivnost lahko označimo kot kurativo, kakor tudi na žalost neuspešno sankcioniranje kršiteljev - razmišljati bi bilo treba bolj o dvigu zavesti za ohranjanje okolja v preventivnih dejanjih bodisi neposrednih, kot so na primer ločevanje odpadkov na izvoru, zmanjševanje proizvodnje nepotrebnih embalažnih dekorjev, funkcionalnost »Projekt Očistimo Slovenijo 2012 osebno ne jemljem kot le enodnevno čistilno akcijo. Bistveni pomen takšnih in podobnih akcij je, da se premaknejo meje v naših glavah. Naše okolje je treba narediti bolj prijazno bivanju in poskrbeti, da bodo tudi naši potomci uživali lepote narave. Predvsem je zelo pomembno, da poiščemo čim več divjih odlagališč v našem okraju in jih očistimo ter preprečimo, da se ponovno pojavijo. Prav divja odlagališča predstavljajo grožnjo okolju in ljudem, saj odpadki, odloženi na njih, pogosto vsebujejo nevarne snovi. Te lahko prodrejo tudi v podtalnico, tako onesnažijo vire pitne vode. Odpadke na divjih odlagališčih se pogosto tudi sežiga, s čimer se v zrak in tla sproščajo strupene snovi. Sam se bom dogodka vsekakor udeležil, zraven pa povabil še prijatelje in znance. Povežimo se in pomagajmo s skupnimi močni Slovenijo spremeniti na bolje.« Miran Obreza (ZARES- Nova Politika): »Skupaj s svojo družino se bom vsekakor udeležil tudi letošnje akcije in upam, da bo udeležba številčnejša, kot v preteklem letu. Zakaj rad pobiram najrazličnejše odpadke na dan čistilne akcije? Ker smo cel dan v družbi prijetnih ljudi, ker imam ob koncu dneva občutek, da sem storil nekaj dobrega in ker lahko svojim otrokom iz prve roke pokažem, česa se z naravo ne počne. V Logatcu in Sloveniji s to akcijo pomagamo naravi, ki nas nato obdari s čisto vodo, zrakom, zemljo in gozdovi.« Uredništvo SPREHOD MED SMETMI Bil je lep nedeljski dan, ko sem se odločil, da na sprehod poleg prijatelja s seboj vzamem tudi vrečo, da bom sproti pobral kako smet. Že po nekaj 100 metrih sem spoznal, da bo vreča morda premajhna in še pred koncem sprehoda je tako tudi bilo. Na naši prelepi in priljubljeni sprehajalni poti od Martinj Hriba proti Ženčku sem našel razne pločevinke, cigarete, plastenke, čevelj in druge smeti. Najbolj pa me je presenetilo dejstvo, da je bilo ob poti veliko število vrečk s pasjimi iztrebki; sizifovo delo torej. Odziv mimoidočih ljudi je bil zelo pozitiven, mnoge je zanimalo, če sem iz kakega društva. No, bila je samo moja samoiniciativa. Vabim vas, da storite kaj podobnega, če ne prej, pa vsaj na čistilnih akcijah v marcu. Naj naša narava ostane taka, kot mora biti - čista, naravna. Miha Pečenik Foto: Miha Pečenik Z DOBRIM NAMENOM DO ČISTEGA OKOLJA INTERVJU Z MATEJEM CERPIČEM. in 24. marca letos bodo prostovoljci lahko že drugič / v zgodovini Slovenije pomagali pri izvedbi svetovne ^^ • in vseslovenske čistilne akcije Očistimo svet oziroma Očistimo Slovenijo 2012. Akciji so nešteto ur svojega časa že v obdobju priprav nanjo posvetili številni prostovoljci. Eden takšnih prostovoljcev, koordinator tega projekta v občini Logatec, je Matej Cerpič. Foto: Nicolas Sautet Ste v občini Logatec že sodelovali v prejšnji čistilni akciji v letu 2010? Seveda. Tudi lansko leto, ko te vseslovenske akcije ni bilo, sem organiziral čistilno akcijo za Gornji in Dolnji Logatec. Bil sem neke vrste koordinator, čeprav se je vse odvilo s pomočjo različnih društev; ni pa bilo zastavljeno tako široko kot akcija iz leta 2010. Pa tudi odziva ljudi ni bilo tako velikega, tako da so čistili v glavnem taborniki, gasilci, jamarji, planinci, čebelarji in druga društva. Nam lahko poveste kaj več o društvu Ekologi brez meja? I Seveda. Ekologi brez meja združujejo aktiviste s področja varstva okolja. S svojimi aktivnostmi so nekako povezovalni člen med okoljskimi, nevladnimi in vladnimi organizacijami ter prostovoljci, ki želijo prispevati k izboljšanju stanja okolja v Sloveniji. Z organiziranjem akcij, kot je letošnja, želijo spodbuditi prevzemanje odgovornosti prebivalcev Slovenije za svoje lokalno okolje. Sam sem pa aktiven član mnogih društev v občini Logatec, še posebej gasilcev in tabornikov. Prav ta društva so me prosila, da jim priskočim na pomoč in začnem koordinirati aktivnosti za pripravo čistilne akcije. Večina odpadkov je iz nekih podjetij Društvo Ekologi brez meja je že ob prejšnji akciji leta 2010 pripravilo register nezakonitih odlagališč. K temu registru lahko vsak prispeva svoje vedenje o katerem koli divjem odlagališču. Kako? Popis divjih odlagališč poteka ves čas, ločeno od organizacije čistilne akcije. Na njihovi spletni strani je mogoče najti register divjih odlagališč, kjer se vsak lahko registrira in zavede lokacijo odlagališča. Glede na to, da sem domačin, me velikokrat pokličejo, mi povejo, kje se odlagališče nahaja, potem to zapišemo na internetu ter dodamo fotografije. Dobro je vedeti, kako veliko je to odlagališče, kaj je za njegovo čiščenje potrebno in podobne informacije. Seveda so se vsa ta odlagališča očistila že leta 2010, vendar menim, da se jih je večina v teh vmesnem času žal ponovno napolnila. Matej Cerpič se je rodil 20. 9. 1980, na praznik Občine Logatec, v Ljubljani. Od rojstva živi v občini Logatec, trenutno na Petkovcu. Obiskoval je Osnovno šolo 8 talcev v Logatcu, končal srednjo ekonomsko šolo v Ljubljani, študiral na Upravni fakulteti v Ljubljani. Je zelo aktiven v različnih društvih, pri tabornikih in v gasilskem društvu, v preteklosti pa je sodeloval tudi z Društvom prijateljev mladine. Trenutno je evidentiranih 47 divjih odlagališč v občini Logatec. Za kakšne vrste odlagališč gre? Večina odpadkovje iz nekih podjetij. Osebno poznam 4 takšna odlagališča, v katerih odlaga odpadke nek podjetnik ali človek, ki je imel odvečni material. To je na primer gradbeni material, ki je sicer videti grdo, vendar ne onesnažuje najbolj. Je pa mogoče videti še marsikaj drugega: kante od barv, lakov, gospodinjske aparate, tudi polne vreče odpadkov iz gospodinjstev. Grozno. Mislim, da bi se z malo volje dalo odkriti te kršitelje, saj podjetij, ki se z določeno dejavnostjo ukvarjajo, v logaški občini ni veliko. Vi ste koordinator tega projekta za občino Logatec. Kakšne so vaše naloge za izvedbo projekta? V občini Logatec čistilna akcija poteka že zelo utečeno, po krajevnih skupnostih. Težava nastane, ko vsaka krajevna skupnost določi svoj datum čistilne akcije. Ljudje se potem posamično dogovarjajo z občino za konkretno izvedbo čistilne akcije. V okviru vseslovenske akcije se pa vsi združimo v enoto, jaz koordiniram krajevne skupnosti, oni potem preko mene kontaktirajo občino in komunalo, da se dogovorimo, kje bodo zbirna mesta za ljudi in kje bodo zbirne točke za odpadke. ljudje to vedo že sedaj, na primer pred gasilskim domom, pred šolo itn. V Dolnjem Logatcu bo verjetno pred večnamensko športno dvorano. V akciji pa sodelujejo tudi šole in vrtci, ne? Ja. Otroci bodo čistili ob glavnih poteh, in sicer že 23. marca. Društvo Ekologi brez meja je tudi pripravilo natečaj, v katerem šole lahko sodelujejo. Šolarji divjih odlagališč ne čistijo, saj smo že v akciji leta 2010 prišli do spoznanja, da je divja odlagališča težko čistiti. V osnovi namreč ločuješ in imaš vrečko za embalažo, steklovino, nevarne snovi in mešane odpadke. Ko pa prideš na divje odlagališče in najdeš star, zarjavel sod, se pojavi vprašanje, med katere odpadke sodi. Podobno velja za staro embalažo, ki je zakopana v zemlji in se jo obravnava kot mešan odpadek. In kakšno rešitev ste našli za boljše ločevanje zbranih oziroma najdenih odpadkov? S tistimi, ki odpadke razporejajo na zbirni točki, smo se dogovorili, da obstaja nek normativ, kaj je dobro in kaj slabo. Če je na primer 95 % embalaže, je 5 % lahko mešanih odpadkov, kar je v redu. Ta standard je zdaj malo znižan, kar pomeni, da morajo oni nekoliko bolj ločevati. To pa seveda ne pomeni, da tisti, ki zbirajo, ločujejo manj. menim, da se jih je večina v teh vmesnem času žal ponovno napolnila Vi se torej pogovarjate s predsedniki krajevnih skupnosti? Res je, tako je za vse krajevne skupnosti v naši občini, v Dolnjem Logatcu bom tudi vodil čistilno akcijo v sodelovanju s krajevno skupnostjo. Dolnji Logatec je precej razpršen. V njem je veliko priseljencev in zato ni homogenosti. V manjših krajevnih skupnostih so ljudje bolje organizirani, saj imajo najrazličnejša društva, od dramskih do gasilskih. V Dolnjem Logatcu, zlasti v krajevni skupnosti Naklo, pa ni čutiti neke enotne zavesti, da je v takšni akciji treba sodelovati in prispevati k bolj čistemu okolju. Prav v lanskem letu smo imeli v Dolnjem Logatcu podobno čistilno akcijo, kakršna bo letos, vsi so bili vabljeni, na koncu pa se je akcije udeležilo kakšnih 50 ljudi. Kaj je po vašem mnenju razlog za tako majhno udeležbo? Mislim, da ljudje ne sodelujejo, če akcija ni podprta z veliko oglaševalsko kampanjo. Na nivoju občine ali krajevne skupnost pa je tega premalo. Ljudje pa tudi razmišljajo tako, da za drugimi ne bodo čistili, sami pa ne smetijo. Kako se bo odvijala tokratna čistilna akcija v občini Logatec? Ja, ob devetih zjutraj bo zbor. Po vseh krajevnih skupnostih bo enoten, akcija pa naj bi načeloma trajala do enih popoldne. Prebivalci bodo pravočasno zvedeli, kje so zbirna mesta. V manjših krajevnih skupnostih Pa ljudje dobro poznamo različne vrste odpadkov? Vemo, kateri odpadek gre v katero vrečo? Načeloma se sortira embalažo in mešane odpadke. Komunalno podjetje Logatec je za ta namen pripravilo vreče z napisi, ki povedo, kateri odpadki se v njej zbirajo, in rokavice iz lateksa, vendar je priporočljivo, da ljudje prinesejo s seboj tudi kakšne močnejše rokavice, lahko tudi vrečke za smeti. Kaj pa če neka skupina ljudi želi čistiti prav divja odlagališča? Vas lahko pokličejo? Ja, seveda. Če gre za večjo organizirano skupino ljudi, je zaželeno, da me prej pokličejo, da jim pripravim vrečke že prej in so na dan akcije bolj samostojni. Nam lahko za konec navedete tri najboljše razloge, zaradi katerih se je akcije treba udeležiti? Če ljudje nimajo razčiščenih pojmov, jih ne moreš spremeniti. Če na primer na cesti vidim steklenico ali plastenko, jo poberem in vržem v smeti. Morda je najboljši razlog ta, da se ljudje lahko na lastne oči prepričajo, kaj vse je mogoče najti v gozdu ali v neki vrtači. S tem se pa širi neka zavest. In potem naslednjič hitro pobereš vsak papirček, ki si ga prej vrgel na tla. In če vsak pobere en papirček, je to že veliko število papirčkov. Ker je pa čistilna akcija na soboto, je to lahko tudi neke vrste razvedrilo in priložnost za gibanje obenem. mag. Neža Perko CH O Pridružite se vseslovenski prostovoljski okoljski akciji OČISTIMO SLOVENIJO 2012 v soboto, 24. marca 2012, med 9. (zbor) in 13. uro, in sicer: Krajevna skupnost Vrh zbirno mesto: pred OŠ Vrh zbirne točke/smeti: zeleni otoki kontakt: predsednik KS Boštjan Mivšek/tel.: 041 870 005 Krajevna skupnost Trate zbirno mesto: na Planinah, na Tratah, na Vehršah - pri igrišču zbirne točke/smeti: na Planinah, na Tratah, na Vehršah - pri igrišču, gasilski dom, na Reški poti kontakt: predsednik KS Simon Žerjal/tel.: 041 660 765 Krajevna skupnost Naklo zbirno mesto: večnamenska športna dvorana zbirne točke/smeti: določeno naknadno kontakt: predsednik KS Matjaž Kete/tel.: 031 616 800 Krajevna skupnost Tabor zbirno mesto: predi KS zbirne točke/smeti: cesta Kalce-Hrušica - smetnjaki ob cesti, ostale točke določene naknadno kontakt: predsednik KS Jože Rožmanc/tel.: 041 549 507 Krajevna skupnost Rovte zbirno mesto: Kolk - športno igrišče, Zajele - križišče zbirne točke/smeti: Kolk - športno igrišče, Zajele - križišče kontakt: predsednik KS Viktor Trček/tel.: 031 503 526 Krajevna skupnost Log Zaplana zbirno mesto: bivša OŠ zbirne točke/smeti: bivša OŠ kontakt: predsednica KS Martina Treven/tel.: 041 560 427 Krajevna skupnost Hotedršica zbirno mesto: pred gostilno Turk zbirne točke/smeti: nekdanji kamnolom v KS kontakt: predsednik KS Franc Nagode/tel.: 051 611 008 Koordinator projekta na nivoju občine Logatec je Matej Cerpič/tel.: 041 379 034. Slovenski projekt predstavlja del prostovoljske čistilne akcije OČISTIMO SVET 2012. Več o akciji si lahko preberete na www.ocistimo.si. Vsi udeleženci akcije sodelujejo v njej na lastno odgovornost! Projekt podpira: Občina Logatec Očistimo Slovenijo 2012 www.ocistimo.si