19Z. Stotih. f LJibllnl, i tonk 11. avgnsta Ml. Isto. Utaja mk dn it e čer, txrx«mil bmUIJ« 1b tots ara ti t Prostor 1 m/m X M m m za navadne m male oglase 40 vtn., za uradne razglase 60 v1nn za poslano In reklame 1 K. — Pri naročila nad 10 objav popust Vprašanjem glede fnseratov naj se priloži znamka za odgovor. Upratnistvo „Slov. Naroda" In „Narodna Tiskarna*1 Knaflora nlica it 5, pritlično. — Telefon št 00. •t Hov enaki Narod" velfn v L|ael|anl ta po po*tt i v Jngcsi vifl: celoletno naprej plačan . K 84*— polletno ....... „ 42-— 3 mesečno...... „ 21*— 1 ...... „ 7— Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vredno fJ**V° po nakaznid N*a samo pismena naročila brez posla tve denarje se ne moremo ozirati. ¥ lnoaentsteo t celoletno...... K 95 — polletno....... m 50*— 3 mesečno 26*— Uredništvo JUov. Dopise s prsi nttom *t 3, I. Telefon Mor. 34. le podpisane in Rokopisov no vrate. Posamezna Številka velja 40 vinarjev. Program nove vlade. (Naš urednik se \e danes razsovarial s predsednikom Demokratske zajednice gosp. poslancem Ribnikariem. ki se mudi nekai dni v Lfubliani. o sestavi in o programu nove vlade. Gosp. poslanec Ribnikar ie izjavil sledeče): Kaj je pravi razlog, zakaj se ni stvorila koncentracijska vlada z radikale!? Pri pogajanjih za sestavo nove vlade je šla Demokratska zajednica v svoji popustljivosti do skrajnosti. Demokratska zajednica je sicer največja stranka v našem parlamentu, ker šteje 115 članov, vendar ni pri pogajanjih nikdar operirala s svoio številno premočjo. V prvi vrsti so stala stvarna in načelna vprašanja. V izjavah napram drugim strankam smo vedno naglašali. da nam ne gre za osebe, ampak samo za stvar. V Četrtek, ko se je izvršil zadnji poskus sporazuma z Jugoslovanskim klubom (dr. Korošec) in z Narodnim klubom, je Demokratska zajednica pismeno izjavila, da je pripravljena napram radikalcem napraviti kompromis v tem smislu, d bi prišel portfelj za notranje stvari v druge roke in ne v Pribičevi-ćeve. Kljub temu pa so bila nasprot-stva nepremostljiva, ker so radikale! zahtevali, da se agrarna reforni a spravi z dnevnega reda ali pa vsaj. da se bistveno spremeni ter da se dosedanja notranja politika bistveno predrugaČL Radikalci so hoteli spraviti pogajanja v smer. da bi vsakdo, ki ni bil natančno poučen, mislil, da gre Demokratski zajednici za osebe. Za temi osebnimi vprašani! pa so se skrivale pri radt-kalcih stvarne diferenc«. Ostale grupe. Jugoslovanski klub. Narodni klub hi druge male grupe, s o t e i taktiki očividno nasedle ter ostale v slepi ulici. Ker so se zaleteli, niso mogli več nazaj. Kal pa te bfl notrarrH vzrok krize? Protić* je v svoji iziavi povedal, da je vzrok krize imenovanje diakovskega nadbiskupa. Pribiti pa moramo,. da ie bil to samo neposredni povod in da so vzroki drugL Pod ProriČevlm vodstvom ie bila državna uprava iako počasna i n ni dohajala svojim vsakdanjim poslom. Delo ie na vseh koncih in kraiih zaostajalo, akt! so se kupici-li, tako je na pr. v finančnem ministrstvu še približno 30 tisoč aktov še neorotokoll-ranih in 70.000 aktov nerešenih! Nedelavnost v finančnem ministrstvu je zavirala delovanie tudi v drugih resorih, tako da ie prišel ves državni aparat s pravega tira in da ni mogel hi naprej. Državna uprava se Je vedno boli bližala svoierrra propadu. Videlo na se je čim dalje boli jasno, da je pod vodstvom Protica in z ministrom Nin-čićem nemogoče v tem ministrstvu izboljšati razmere in postaviti državno upravo na zdravo podlago. Razven tega so nastali med Demokratsko zaied-nico in posebno radikalno skupino na- čelna nasprotstva glede agrarne rei me, glede valutnega vprašania. glede čiščenja nesposobnih in nesolidnih elementov iz državnega ustroia in drugih važnih vprašani. Ker se niso mosrli radikalci prilagoditi modernejšim nazorom in ljudskim potrebam, ie moralo priti do krize. Kako ie prišk) do sestav e n^vo -> kabineta? Regent Aleksander je po\. go za sestavo novega kabinet . Demokratski zajednici v osebi go'sp. Liube Davidovića in s tem ie prišla iavnost do prepričanja, da se hoče ravnati krona točno po parlamentarnih običaiih in da je torej bilo v vsakem slučaiu treba upoštevati, da se mori dati to poverilo Demokratski zajednici, ki je najmočnejša stranka v parlamentu. Zdi se mi, da se ni treba baviti s oodrobnim tekom pogajanj disigniraneera ministrskega predsednika Davidovića. ker ie to že itak znano. Ko je prišel Li. Davi-dovič kot zastopnik Demokratske zajednice do prepričanja, da z radikalci kakor tudi s strankami, ki so se odločile, da so ž njimi solidarne, ni mogoče sestaviti koncentracijske ali vsai koalicijske vlade, vršila so se pogaiania med nami in socijalnimi demokrati, ki so imela popoln uspeh. Nova vlada se bo torej opirala na najširše demokratske sloje naroda, na kmeta, obrtnika in delavca. Njeno delo bo posvečeno sicer splošnemu procvitu in napredku države, vendar pa se bo morala ozirati zlasti na potrebe zgorai naštetih širokih plasti naroda. Kako smer ima program nove vlade ? Glavna smer programa nove vlade je ta, da hoče naprositi parlament naj ji da to. kar država nujno in neodložljivo potrebuje. Program nove vlade nima najmanjšega strankarskega značaja- Na I a država potrebuje med drugimi nujne ekonomske reforme, ki se morajo takoj izvesti, ker drugače bo trpel ves narod ogromno škodo- Vsak dan zakašnjenja pomeni izgubo neštetih milijonov narodnega gospodarstva. V tej smeri se bo gibalo delovanje nove vlade. Katere so glavne točite programa? V zunanjepolitičnem oziru moramo likvidirati vojno, to je, moramo skleniti mirovno pogodbo z Nemško Avstrijo, Madžarsko. Bolgarijo itd- Nadalje se moramo sporazumeti z našimi zavezniki glede medsebojnih odnošajev« V zvezi s tem problemom se bo nova vlada bavila z demobilizacijo- Ravnokar so mi telefonično sporočili iz Beograda, da se hoče tretji poziv takoj odpustiti iz vojaške službe. To bi bil prvi konkretni pojav, s katerim je naša vlada pokazala, da hoče resno delovati v prid in blagor naroda« V srbski armadi je služilo, kakor tudi drugod, med vojno nekaj deset tisoč dobro vol j cev- Ti morajo dobiti nagrado za svoje požrtvovalno delo. Tudi vprašanje o preskrbi invalidov hoče USTEK. h razmere m i so m Število ogrskih Slovencev je okoli 55.000 Spadajo pod tri okraje: sv. Gothart, Soboto in Dolnjo Lendovo. stanovanje v stotriinpetdeset čisto slovenskih, in nekterih pomešanih vesni-cah železnogradske in salaške županije. Nad 40.000 jih je katoličanov, razdeljenih v o s e m n'a j s t far ali plebanij in tri dekanije: drugi so luterani, — edini slovenske krvi. —-razdeljeni v četiri plebanije. Pri vsaki fari so dosihmal šolo imeli in zraven životarilo ie še pet občinskih šol. t Šole katoličanov bile so v Gornji Lendovi, Nedeli. Cankovi, Mar-tiiancih, Soboti, Pertoči. Pečarovcih, Tišini, pri sv. Jurji in sv. Bedeniki: v Doljnem Siniku, Gornjem Siniku, v Dolencih. Štefanovcih; v Bogoifni. Turni- *) Po »Slovenskem učitelju« I. 1873, ki sa je (5 letnikov) izdajal I. Lapajne, takrat (1875—1877) nadučitelj v Ljutomera. šču, Belotincih, Crenslovcih: sledniič (občinske) v Adrijancih, Ižakovcih, v Bistrici, Gomilici, Poljani. Šole luteranov so pri njih molitvenicah v Pučincih, Bodoncih, Križevcih in Petrovcih, Oziroma Šol katolikov poroča še-matizem vladikovine Sabarije, da obiskuje osemnajst farnih in 5 občinskih Šol skupaj 3200 slovenskih otrok, — tedaj nad 1000 prebivalcev osemdeset šolarjev, — gotovo za polovico premalo. Le tri šole, v Soboti, Cankovi in Belotincih imele so po dva učitelia. druge po enega. Tretjina jih je Štajercev, ktere je skrb za vsakdanje kruhek gnala čez Muro; med drugimi ie par Mad-iarov, ki le za silo lomijo slovenščino. Stan luteranskih šol je še slabši. — To ie pregled dose'danjlh šol. A vlada namerava vpeljati v teh slovenskih pokrajinah precej novih šot brea ozira na veroizpovedanje. V kratkem se bo začela nova štlrlrazredna šola v središči Prekmurcev — v Soboti; potem občinske šole v Kuzml Bakovcih, Grlincih, Gnflčanfh, Tesa-novcih. Seli, Tokovcffi. Vuči! crotniiL Andrejcih, Slaveči. Vfdonclh. Ceofa-cih in Markovem. — Ako se tedai namerava vladina vresniči, dobilo Prek-murci k sedanjim 27rhu šolam Se 14 novih, skupaj po takem 41 šol. . vlada resno premotrivati in takoj odpomoči najhujši bedi. A' notranjepolitčinih stvareh se bo vlada bavila v najkrajšem času z ob-žinskimi volitvami- Za občine se hoče predložiti splošna, enaka in tajna volilna pravica s proporcem, tako da pride-; • tudi v občinah vsi politični in ekološki momenti do veljave- Novi volil-red za konstituanto je že kolikor toro dodelan in v jesenskem zasedanju Narodnega predstavništva pride med prvimi na dnevni red- Gledo tiska in y. I trovanja hoče vlada uveljaviti najbolj svobodomiseln režim ter je odločena, da odpravi pogreške prejšnje vlade in da da mogoče svobode govora, sestankov itd., kolikor je to združljivo z eksistenčno podlago države- Gospodarski program nove vlade je, kakor je javnosti že itak več ali manj znano, jako obširen« V valutnem oziru je prišlo do spoznanja, da je definitivna ureditev neizvršljiva, pač pa da je neobhodno potrebno, da se odstrani iz prometa avstrijska krona. V carinskem oziru se hoče zasledovati zaščitna carinska politika za industrijske panoge, ki se pri nas morejo razvijati. Za produkcijo ljudskih potrebščin, kakor za obleko, perilo itd-, pa so mora carina odstraniti, ravnotako tudi za produktivna sredstvi, kakor stroje itd- Izvoz in uvoz bo igral v bodoče, posebno na jesen, veliko vlogo, ker hoče vlada z izvozom izboljšati našo valutno in devizno politiko- Namerava se importirati z državnimi sredstvi ali vsaj pod državno ccmirolo blago, katerega rabi naš kmet. . Tekma vrst: 1). vrsta Sokola I. (sestra Jeršek) 388*5 točk, to je 88-3 °/o, 2). vrsta Sokola 1. (sestfa Vodišek Olga) 336 točk, t. j. 76*4 °/o, 3.) kombinirana vrsta Sokola II.-Litija Šmartno 261*5 točk, t. j. 68-8 °/o — Izid tekem je, kakor je razvidno, sijajen in se zamore župi Ljubljana I. le častitati. Po razglasitvi uspeha tekme je imel na zbrano občinstvo in članstvo še kratek nagovor starosta župe br. P. Pestotnik, nakar je bil oficijelni del zaključen. Na prostoru za ljudsko Šolo se je razvila nato živahna ljudska veselica, kjer se je nudilo občinstvu vsega, kar si srce poželi. Zlasti mnogo priznanja so žela pevske točke »Ljubljanskega Zvona«. Zasluga za krasne uspehe, bodisi pri koncertu, bodisi pri ljudski veselici, gre v pevskem oziru marljivemu pevovodji g. Zorko Prelovcu. Živahnost vrvenja ie povzdignila še vojaška godba s svojimi izvajanji. Ob 8. uri zvečer so se zbrali izletniki ter odkorakali na kolodvor, odkoder sta ob 9. uri zvečer odvozila posebna vlaka proti Ljubljani. Sokolska župa Ljubljana I. si zamore šteti svoj V. župni zlet v veliko čast in uspeh, ki je bil dosežen, tudi najkritičnejša presoja ne more zmanj-štati. Sokol v Kočevju je istotako doživel praznik, ki mu bo še dolgo časa ostal v spominu, število udeležnikov in obiskovalcev telovadbe je presegalo število 7000, Kočevju in nemškim ko-čevarjem pa je navdušenje zavednih okoličanov in obilni obisk pokazal, da je odklenkalo nemškemu šovinizmu in njegovim predpravicam tudi v Kočevju za vedno, da bo torej treba ubrati druge strune spravljivosti in strpljivosti, kakor doslej. Zlet je potekel popolnoma^ mirno in dostojno, posebno zahvalo za vzorno prireditev pa si delijo pri tem župa Ljubljana I, »Ljubljanski Zvon« in Sokol v Kočevju. Kraj boljševizma na Ogrskem. (Od očividca) Segedin, 4- avgusta- Bil sem priča začetka in konca slave boljševiskega režima v Ogrski- Bil sem prisoten v onem momentu, ko je rancoski podpolkovnik Vix na čelu zavezniške misije izročil takratnemu predsedniku ogrske vlade grofu Karolvu v imenu Entente znani ultimatum o sedanji demarkacijski črti kakor politični meji- Bil sem v Budimpešti, ko je Karolv s teatralno a skrajno nepremišljeno gesto izročil vso oblast v roke ogrskega proletarijata. Videl sem, kako so prikorakale z otoka Cze-pela —* glasovitih tvornic za municijo I Manfreda Weiaaa — prve čete rdaee j garde v Budimpešto, v triumfu spremi-; le do takrat zaprte voditelje komunl-: stov ii ječe v bivši kraljevski dvor, kjer je Bela Kun v društvu z zloglasnim Samuelijem proglasil diktaturo proletarijata. Sledila je naredba naredbi; v prvih štiriindvajsetih urah svoje vlade izdali so boljsevistički diktatorji vso silo naredb, zakonov in določb, ki so bile v obraz dozdaj obstoječemu državnemu in socialnemu redu ogrske ljudovlade- Komuniciranje javnega in privatnega imetka, socializiranje privatnih hiš, reorganizacija sodišč na principu najprimitivnejsega pojmovanja pravice in zakonov in končno velikopotezne mobilizacije ogrskega proletarijata, ki pa je ostala, kakor je moral priznati pri svojem odhodu sam Bela Kun, samo na papirju rdečih plakatov- . Nečem raziskovati zakaj in kako, je prišlo na Ogrskem do tega državnega prevrata, največja krivica gre vsekakor grofu Karolvu in njegovi okolici, ki ni mogel vpotrebiti februarja o priliki prvega boljševiskega blufa v Budimpešti vso svojo moč, v drugi vrsti pa je kriva vsa ogrska javnost, ki je po proglašenju samostojnosti Ogrske pokazala neverjetno apatijo do javnega življenja- Zavezniška misija zapustila je Budimpešto in prepustila proletarsko diktaturo in celo Oprsko svoji usodi-Mogoče je bilo mnogim to postopanje Entente nerazumljivo; ker je bila javna tajnost, da so pojedini ogrski politiki naravnost prosili v Parizu pa tudi v Belgradu oboroženo intervencijo proti komunistom; Ententa je samo moralno 1 in deloma tudi materialno podpirala organizacijo bele garde v Segedinu, a v notranje posle ogrskega boljševizma se ni mešala- To stališče Entente bilo je sicer malo riskantno, ali — kakor so pokazali najnovejši dogodki — popolnoma pravilno, a obenem jako poučno za vse ostale narode, ker na ta način dosegla ie Ententa da da vsem onim, ki sanjajo o svetovnem boljševizmu svarilen vzgled in dokaz, da je v praksi in življenju pa bilo v državnem ali socialnem pogledu popolnoma nemogoče ustvarjanje boljševičkih principov, ki ostane vedno le mamljiva demagoška teorija za najširšo maso! Z blokado Ogrske, s hermetičnim zaprtjem meja je Ententa oddelila Ogrsko od ostalega sveta, ki je postal gledalec drame, ki se je odigravala na Ogrskem. Po prvem pijanem navdušenju in zmagoslavju najtemnejših velikomestnih ulic zar Čeli so se trezniti počasi tudi oni, ki so v prvem času prisegali na boljševiški prapor. Nered v državni upravi, izko-riščevanje poedincev, ki so prišli prazni in goli do največje moči in sile, a na koncu najobčutljivejše pomanjkanje vsega, kar je potrebno za vsako dnevno življenje, vse to je odpiralo oči ljudem- Ves ta proces odigraval se je pred menoj, ker sem se ves ta Čas mudil na demarkacijski črti in imel prilike raz-govarjati se z begunci iz Ogrske- Vsi, ki so prihajali iz Ogrske potrjevali so, da na Ogrskem razun Bele Kuna, Sa-muelija in njihove najintimnejše okolice ni niti eneera boljševika, ali vendar pod nezaslišanim terorjem mora biti po imenu in po rdeči kokardi boljševik vsak, ki neče, da ne visi na prvem drevesu po povelju krajevnega komisarja. — Po poročilih in informacijah, ki sem jih imel sredi maja v svojih rokah, bila je že odločena usoda boljševiskega režima, voditelji boljlevikov i-kali so samo še načina, da si zagotove kolikor toliko časten vzmik, ali Ententa imela je za vsa njih moledovanja gluha ušesa, hotela je vstrajati na svojem stališču do kraja in dokazati, da je v vsaki kulturni državi, v civiliziranem narodu boljševizem nemogoč, da se mora uničiti \sam. da mora izginiti, kakor se je pojavil- V mesecu juniju in juliju začeli so pojedini upori po raznih krajih Ogrske, prvi. ki so zagrabili za orožje proti boljševiškemu terorju bili so kmetje, ki so hitro sprevideli kak humbug je ta boljševizem- Najobsežnejši je bil ta upor v okolici Kaloče, kjer so kmetje s pomočjo meščanstva potolkli temeljito boljševike in rdečo gardo, ali so se morali vsled pomanjkanja orožja in municije umakniti preko demarkacijske čTte. Ali usoda boljševizma na Ogrskem je bila zapečatena? Na kraj-; pooblastila je Ententa Romunijo, ki je okupirala levo obalo Tise, da forsira svoj marš na Budimpešto, da bi na ta način preprečila div-jaštva umirajočega boljševizma- Kakor podgane, ki zapuščajo potapljajoči se brod, razbegli so se voditelji boljševi-kov na vse strani v strahu, da jih ne pokliče narod pred svoje sodiSČe! — Iz časnikarskih porodil je dosti jasno, kako je padel boljševizem na Ogrskem, tu ni bilo krvave protirevolucije, niti pouličnih bojev in barikad, ne boljševizem je umrl popolnoma naravno, nastal je kakor nastane vsaka stvar, novotarija, ki nima v sebi pogojev za ob* stanek, obdržal se js kratek čas s pomočjo največjih nasilstev in terorja, a padel je trenotno, kakor izpodjedeno steblo. Danes je Budimpešta mirna, nepopisno je bilo navdušenje, ko je množica izpred boljševiskega Štaba v hotelu Hungaria zvedela za kapitulacijo Bele Kuna, a množica se je mirno razšla da takoj poskuša zatočiti rane, k! jih je zadal zemlji teror boljševiskega režima- Ko sem zapustil Budimpešto v nedeljo zvečer, bilo je že vse v največjem redu; nova vlada vzpostavila je naj-vzornejši red, prebivalstvo se brezpogojno pokorava vsaki novi naredbi. Antanta je popolnoma dosegla svoj cilj- Dala je svetu nepobiten dokaz, da je boljševiški režim sam po sebi nemogoč, dala je svarilen vzgled vsem prevratnim elementom, kam vodi boljševizem, ako se hoče izvajati v praksi; kakor Ogrsko tako dovede ta nenormalni in nelogični sistem vsako državo, vsak narod do neizbežne propasti- Ves svet je mogel gledati začetje in nehanje boljševizma na Ogrskem, in zaključki, ki si jih izvede iz teh dogodkov so jasni in kratki, ti dogodki potrdili so sami izjavo voditelja boljševikov Lenji-na, ki je tako-le karakterizira! boljševike: >Med sto privrženci boljševi-kov najdeš enega prepričanega boljševika, šestdeset norcev in 39 zločincev!* V- J- 0 Italiji in »milanskem mnenla o nos. Po italijanski okupaciji zapadneza dela nase domovine bila mi ie dana prilika, priti v središče Italijanov. V svoji mladosti sem marsikaj slišal o bajni Italiji in tudi v razgovorih z Italijani, temi najbolj velikoustnimi in nežna čajnimi ljudmi, katerih prej žalibog nisem poznal, ustvarjala se mi ie vedno lepša slika o tej deželi. Pa kako razočaranje. Ko sem bil še doma, na slovenski, od Italjanov zasedeni zemlji. obljuDljala nam je vojaška vlada šole, enakopravnost, sobodo, kulturno povišanie. sploh vse dobro in lepo. kar si more človek misliti: donašali so živila, da pridobe na svojo stran ljudi. — Umevno je, da v siii, ki je eksistirala tedaj, ie bil marsikdo prijazen do teh neprijateljev, da mu dajo več,da si omogoči eksistenco; s srcem pa gledajo vsi na jugoslovansko svobodo. Italijansko vojaštvo predstavljalo se je in se žalibog še predstavlja po vsei naši zemlji kot kavalirii in gentlemenL kakor dobri in usmiljeni ljudje itd. Zakaj to, to sem spoznal v Italiji — da so Italijani zelo veliki figamožje. To ie bilo pri nas staro mnenje, ki pa je popolnoma pravilno. Oni nimajo korajže (spomin na Doberdob) obnašati se proti našim ljudem samozavestno in ponovno, ampak boječ se, da ne staknejo kake po glavi, se hlinijo in se delajo najfinejši ljudje. Take zgovornosti in prepričevalne zmožnosti, kakor jo imajo ti liudje, je menda nima nihče v naši bližini. — A vsa ta prevara, katere so oni zmožni, izvira od tega, da niso zgoieni kot značajni možje, ampak, kakor uči že zgodovina italijanske politike, gledajo samo na svoj dobiček in ogoljufajo, oropajo in ubiieio magari brata. Njih sodba o nas Jugoslovanih je različna. Danes taka , jutri taka. Ce čita Človek časopise, spozna, da hočejo razprtijo med nami in umevno ie, da si prizadevajo mnogo, ločiti nas od celo-kupnosti. Največje nade stavijo na Hrvate. — Dnevno se Čita o nekaki nasilnosti srbske vojske in o uporih v Ljubljani, Sarajevu. Zagrebu itd., izmišljotine s katerimi slepe" sami sebe, da dobi ljudstvo bolj realne nade in upanie za aneksijo Dalmacije in Reke. Nekateri univ. profesorji, državni poslanci, ki spoznavajo veliko bodočnost naše domovine, študirajo in študirajo, kako bi se mogel napraviti federalizem med Jugoslavijo in Italijo. Umevno je, da bi bilo to dobro za Italijane, ko bi se njih brezdelna sodrga vsula po naši domovini in se zairla v nas, a v kako stanje bi prišli mi?! Marsikdaj sem se smejal takim govoricam in filozofiranju. Italijani nas smatralo še vedno za neumne ljudi a tako pametni kot oni, smo menda še vedno. Naša nova svoboda se vedno boli utrjuje, le žal. da mora zapadni del našega naroda še nadalje nositi jarem, ki bo hujši, kakor ie bil nemški. Italijanski namen je v dobi 20 let romanizirati vse naše kraje. Umevno je, da to ne bo šlo tako lahko, kakor si oni predstavljajo. Na vprašanje, zakaj zahtevajo naše slovenske kraje, pravijo, da je Avstrija na tem Čisto italijanskem ozemlju naselila Slovence na škodo Italianov: dalie pravijo, da se boje za Italijane, svoje brate, ki stanujejo po teh kraiih. da bi se jim ne delalo krivice in nasilja pod ruio vlado. Dalje so izgovori: strategiia, naravne meje itd. V istini se jim pa sline cede po idriiskem živem srebru, premogu v Istri in Trstu. Ta Trst predstavljali so si Italijani kakor zeublieno dete matere Italije. — Sedaj pa dobi mati Italija svoie dete nazai in materinski poljub umori dete, — uniči Trst — Ce ne dobi Italija Reke izgubi tudi Trst. Italijansko pohlepnost ie Wilson. ko je bil v Turinu, dobro oznaČiL Pripravili so mu sijajen spreiem. kakor ga ne pomni mesto. Razlagali so mu vse. kie so Italijani in kaj bi moralo biti italijansko, kakor na pr. Sardinija, Savoia, Nizza, Trst Pulj, Reka. Dalmacija. Primorska, Tirolska itd., sploh vsi kraji, kjer se nahaja kak Italijan. Prosili so njega kot predsednika mirovne konference, naj povrne te izgubljene dežele svoji materi Italiji. \Vilson. velikodušni mož, pa jim odgovori; »Tudi v Ameriki stanujejo Italijan! In da sem laz gospodar, dam vam celo Amerika« — Italijani pa niso spoznali, da jim Je dal pod nos ampak so zašli v še večje nade in so imeli VVilsona kot boga. — Neki Corso so takoj imenovali Corso del presidento VVilson. — Potekla sta dva meseca — VVilson jim odbije Reko in Dalmacijo. Takoj počno demonstracije zoper Wilsona: Abasso VVilson, viva F America in drugi dan glei čudo: Corso del presidente NVilson se ie spremenil v Corso Fiume italiana. Posebno v začetku mirovnih pogajanj so smatrali Italijani nas Slovence in Hrvate za nekaj nižiega, za premagance. »La Štampa« od 6. aprila 1919 je donesla članek, da se italijanski delegati z ozirom na svoio državo ne morejo pogajati z zastopniki narodov, ki so se borili proti Italijanom do zadnje minute. Člani italijanske delegacije smatrajo za ponižanje, pogajati se i njimi, ki so krivi smrtj večine padlih 500.000 italijanskih voiakov. Pa ne samo delegati, vsak Italijan ie tako fanatičen, knr se tiče svoie narodnosti, da se smatra sploh za naivišiega in nai-bolj kulturnega človeka. — Vsakdo vam kriči samo Italia, Italijani. Poznajo namreč samo lepoto italiiansko: to ie naturne krasote grške kipe. rimske so-se in umetnost in drus:o kar so podedovali lenega. — Italijanskega analfabetizma, beraštva. ki ga ni nikier toliko, kakor tam, uboštva, neznačainostL zanrbtnostl in lenobe, ko so zares na-cijonalna produkcija sedanjih Italijanov ne pozna nihče. časooisi so pisani v takem smislu, da si ljudstvo misli, da se Slovenci kar jih pripade do nesreči na italiiansko stran, nekako sililo pod nJih Jarem. Neki italijanski oficir mi priča nekoč, češ. da se ie sklenilo, da pripade naš del Slovenife pod njih oblast in da smo že Italijani. Na moj ugovor, da ie velika razlika med narodnostjo, katere ■ se čutimo in med narodnostjo naroda, ki nas hoče obvladati, pravi on: »Kaj hočete vi. Slovenci, ki ste tako majhen narod, brez kulture, brez šol. brez inteligence itd. Italijan biti. to pa le Človeku Donos, mi smo Uudje s staro kulturo, fini. gentlemenl. zmagale! itd. Vi morate biti veseli, da sploh morete priti z nami v ožji stik in da smo vat rešili avstriiskega jarma.c — Kateri Jarem je hujši, to prinese spoznanje In sodba ljudi, ki bodo skusiH. Naše zasedeno ozemlje on! ne imenuje! o »terra occuoata«. ampak »terrt liberata«. kakor da si mi. k! nas je ve* čina na tem ozemlju, štejemo v časi; priti pod njih gospodstvo. Mnoge ljudi se sliši govoriti o ve« liki svobodi v Italiji. A toliko detektivov m žandarmov, kakor tam. ne naiđete nikjer in prepričan sem, da toliko svobode, kolikor nam jo bo dala Italija, -so imeH Slovani tudi pri Nemcih In Madžarih. Italijanski nazori o svobodi so na pr. sledeči: Govoril sem z nekim profesorjem v Inom os tu. ki je bil tudi okupiran od Italijanov. Z veseljem rrd seže v besedo, češ, da so tedaj tudi tam šole italijanske. Početkom mirovnih pogajanj so imeli velike simpatiie do Srbov in jih hvalili kot hraber in dober narod in svoje prijatelje — Slovence in Hrvate, katere so imenovah skuonoAvstriiance. pa so njih so\Tažniki. zakaj zabranili so jim trgovino in delali preglavice pri rt-vendikacijskih vprašanjih na mirovni konferenci. — Ko so spoznali, da se počne Jugoslavija zares dvigati, so mnenje spreobrnili: Srbe so slikali kot nasilneže, ki zatirajo svobodno mnenje Hrvatov in Slovencev, ki iih hočeio podjarmiti, in katere streljajo kar povprek. Pisali so da se združijo Hrvati raje z Italijo, kakor s Srbijo in Slovenijo. — Z Reke in Trsta so prihajalo vesti o krvoločnosti srbskih žandariev in vojakov: seveda same izmišljotine. — Da bi se porušila Jugoslavija, stavijo svoje upanje na Hrvate, češ. da bodo med Hrvati in Srbi vedno razprtije (ker jih bodo mogoče oni gojili in vzpodbujali). Oni si predstavljafo Jugoslavijo po svoie in nikdo jim ne more mnenja spremeniti. Ako dobe kajso Črno aH slabo poročilo o nas. oklensio se ga kakor odrešenja. Svoiih junakov tam ne morelo pozabiti. Tudi ne svoie velike zmage na Plavi, ko so šli Avstrijanci sami ali v Italiio ali domov in je razoala Avstrija. — Svoja hrabra pomorščaka, ki sta potopila »Viribus unitis«. ko ie bil že tri dni v jugoslovanskih (zavezniških) rokah, še vedno slave in slikajo po časopisih: mogoče iima napravijo celo spomenik. V tej srečni Italiji, katero vsakdo hvali, so pa le skoro vsi stanovi nezadovoljni. Vsak dan so *traiki: ne samo delavci, komiii, brivci .natakarii. železničarji, tramvarjl. kmetje .učitelji, ampak tudi duhovniki že štraikaio. zahtevajo povišanje plač. 8urno delo itd. Delavci imajo že neverjetni} visoke plače in še niso zadovoljni. To gibanje nezadovoljstva se vedno bolj širi vsled draginje, nevolje do dela. vsled prevelike množine ljudi, od katerih ie Ie en del uslužben, a drugi, ki prihaja od vojakov in se še ne more izsejiti, gleda v zrak in živi od zraka. Država sicer izdaja tem ljudem osromne vsote za pomoč, a vse ne pomaga nič. Boliševiško mišljenje se ie pri niih preveč vkoreni-nilo. Propad vse Italije se zdi neizoei-ben po vzorcu Rusije. Do seda i ie bilo še toliko voiaštva povsod, da ie moglo štraikujoče ljudi razganjati: a ta sila ljudi postaja sedaj vedno večia. vojaštvo propada tudi tam in mogoče ie, da pride, ako ne kmalu, pa pozneje do velikega preobrata. Kakšno ie italijansko ljudstvo, naj vam označuje sledeče: Vrlo poštena In inteligentna gospoda italijanske naiod- > % nosti izrazila sta se: Drvi: »Italija ie | lepa, a bi bila mnogo lepša, da ni obljudena od Italijanov« — drugi: »Da nimam familije, šel bi od tod in nikomur bi ne rekel, da sem Italijan.« — To nai vam označuje Italijane, in to sta rekla človeka, ki sta videla mnoeo sveta. Kdor ima Še simpatije do Italijanov, naj gre tja in poskuša, ua si bo želel proč od tam in nikdar več nazaj. D. M. Poiitiliif* vesti* Nova vlada definitivno sestavljena. Beograd, 17. avgust... Designirani ministrski predsednik Ljuba^ D a v i d o-v i č je danes predložil prestolonasledniku regentu Aleksandru listo novega mnistrstva, ki je sestavljeno iz demokratsko - socijalistične koalicije. Sprejeta in potrjena te vlada, ki je sestavljena tako - le: oresedstvo: Davi-dovič (Demokratska zajednica): zunanje zadeve: Trumbić (izv. strank): vojna? ri a d ž i č (general. izven strank): finance: V e 1 j k o v i ć (Dem. zajednica): notranje zadeve: Svetozar P r i b i č e v ič (Dem. zajednica): pravda: Timotijevič (Demokrat, zajednica): trgovina in industrija: Kra-mer (Demokrat, zajednica); promet: Drašković (Demokratska zajednica): zgradbe: Vulovič (D. zajednica) : prosveta: M a r i n k o v i ć (Dem. zajed.): verstvo: Alaupovič (Dem. zajednica): agrarna reforma: Poljak (Demokrat, zajednica): pošta in brzojav: Luki nič (Dem. zajednica): prehrana in obnova: Bukšeg (sociialni demokrat): socijalna politika: Kora c (sociialni demokrat): šume in rude: Kristan (sociialni demokrat). — Ministrstva za narodno zdravje, za oolie-orivredo in konstituanto ostanejo začasno nepopolniena. mesto rednih ministrov jih bodo vodili drugi ministri kot namestniki. Narodno zdravie bo zastopal minister za socijalno politiko K o-r a č, poljeprivredo minister za agrarno reformo dr. Polja k. konstituanto na minister pravde dr. Timotijevič. Nova vlada stopi prvič pred parlament v soboto, na kateri dan ie sklicano Narodno predstavništvo. Kakor čuiemo, bo n£>va vlada predložila že v oni seii Narodnega predstavništva celo vrsto novih predlogov ter podala iziavo. iz katere bodo razvidne nove smeri državne politike. Oziraie se na rmine ljudske potrebščine širokih plasti naroda, bo menda nova vlada takoi izvedla demobilizacijo tretjega poziva ter brez odlašanje izvedla znižanje, odroma odstranitev carinskih oostr.vk za vse predmete, ki so namenieni neobhodnim vsakdanjim potrebam. V vprašanju valute se bo uvedel provizorij, ki čuva domačo valuto, kakor tudi gospodarske interese državb'anov. — IjS. avgust Od 1- 1848. naprej so bili narodi bivše AvgUije navajeni praznovati ta dan- N^nel in razni cmo-žolti navdur-onjaki so gn -H vil j ko* gospodarji. Slovenci, ^ehi in drugi pa kot hlapci, nekteri kot ovce Skoraj sedemdeset let smo praziovali leto za letom ta dan in vse >Spitzen der Behor* den<:, kakor se ie takrat reklo, so ta dan prišle k maši- Nekaj je ležalo na njih licih, na njih medaljah in ,zaslužnih križcih, v njih hoji. — nekaj, čosar ne moreš prav popisati, kar si pa čutil: Brezmejna oholost je sijala a teh lic, zaničevanje v<=ega. kar ie naše. zavest, da so tu oni gospodarji • . • V zadnjih letih pred vojno se je to še pojačalo-Leta 1908 so streljali >kanareki< na Ljubljančane. Od tistega leta naprej se .te vedno jasneje kazalo ravno 18- avgusta, kako nas prezirajo, kako izzivajo, kako triumfirajo nad nami. Tisto leto so izvršili tudi aneksijo Bosne, takrat bo začeli nameščati polno novih polkov po Bosni. Dalmaciji in Hrvatski, od takrat so pospešili zgradbo novih ladij in priškrnili so doma že takrat, da se je začelo poznati, kdo spada na desno in kdo na levo- Takrat so se začele sestavljati listine >zanesljivihc in >nezanesljivih< l^udi. takrat so se zay čeli popisovati Člani avstr- Flottcnve-reina iu avstr. Rdečega križa, pa tudi člani Sokola, izdajatelji radikalnih revij in listov, organizatorji mladine- Tn kakor smo mi smatrali za svoje parade, kadar smo i zleteli na prosto - Sokolom ali kakorkoli drugače, tako je za te ljudi bil 18- avgust nekakšna velika letna parada. Tam si videl tudi od naših civilistov mnogo znanih obrazov, potnih živega in pravega navdušenja-Videl si pa tudi mnogo drugačnih, za ktere si že takrat vedel, da morajo biti prisotni, ker bi jih sicer zadela trda roka. Pomagala prisotnost itak ni vsem, — pozneje- — Dobro je. če se spomnimo takšnih dni- Dobro je tudi, če primerjamo, kakšne so bile te proslave, kaj so pomenile- in kaj so razgalile pred nami. in kaj pomeni nam proslava Petrovega dne ali obletnica Kosovske bilke! To jc razlika! Te razlike se spominjamo danes, ko smo 18. avgust prvič doživeli v svobodni, v lastni državi- Pri tej priliki se pa spominjar mo tudi vseh onih, ki so iz naše lastne srede sodelovali pri vseh 18- avgustih in izdajali svoj narod tujcu vsak dan, vsako leto, od enega 18. avgusta do drugega, in ki so se najbolj razkoracili okrog 18- avgusta 191 i. prej in pozneje v pravem in pristnem navdušenju za starega krvnika in vso njegovo sedaj propadlo hišo. Pri tem spominu si obljubimo, da se morajo posledice njiho- vega dela iztrebiti- Kmalu po 18- avgustu pride 30. oktober, — kmalu bomo praznovali prvo obletnico, odkar je za vedno odklenkalo raznim tuiim in domačim — Avgustom- Majšperk. Prihodnjo nedeljo se vrši ob S. uri zjutraj v šolskem poslopju v iMajšperku javen shod JDS. Ker je za ta shod veliko zanimanje v celem Maj-špersu, v Ptujski gori, Stopercah in drugih bližnjih krajih bo gotovo prav dobro obiskan. Razpravljalo se bo o vprašanjih, ki se tičejo posebno tudi ktnetskega stanu. Govori dr. Tone Gosak. — Celje. 15. avgusta 1919- Imamo gerenta pri Celjski občini, častitega B Iu dr. Polanca. kateri sedi na \i-ovitega dr. Ambroschutza — vodstvo v političnih zadevah-• nroi-niera župana pa ni bil nobeden imenovan, akoravno je delo1 - upava tega ne-tnega urada ogroro :> i i rv nič ne moti to, da so po rV . ' icru kom-no vendar imenoval , etrikov v podporo g-dr- Po lancu- Ne čaje se pa čisto nič od letovanja teh sosvetnikov, in vendar smo mestjani bili vajeni, da so prišli sklepi občinskega odbora v javnost- Ne vemo nič, kdo vodi posle bivšega župana, kar je tem huje občutljivo, ko je g. dr« Polianec ie dlje -'ast. bolan in na dopustu. Po dolgem dreganju se je odstavil bivši ekonom, glasoviti nemeur Dergano, kateri na še vedno prebiva v občinski hi:i — če pa je prepodal orod-je, druge stroje, ves materijal, živež, krmo itd. s poverjenim inventarjem novemu oskrbniku, o tem vsi dvomijo, ravno tako se no ve. kdo kontrolira novega, ekonoma kdo ima na skrbi boste in tam nasekana drva in les. Kdo kontrolira mestnega blagajnika, ki je se tudi Xeruec itd- Nujno je potrebno, da se med mestnimi prisedniki razdeljuje nadzorstvo nad raznimi strokami gospodarstva, in da se število teh prisedni-kov pomnoži pa samo z izkušenimi nesebičnimi osebami, in da se vsa ta organizacija nemudoma izvrši in potem u.--oeh njibnvpc::' delovanja daje v javnost- Končno je še vedno mestna hranilnica v nemških rokah, brez vsacega nadzorstva od strani sedanjega mestnega našega zastopstva — in vendar mestna občina jamči po pravilih za vse izgube, ki bi mogle biti pri tem zavodu-slovensko Celje je tedaj pri tem vprašanju nrehudo zapopadeno in pričakuje ter zahteva *mergif-no in zavedno po--tnnanje- — Boij: iški župnik je kranjskogorski K- Ko se mu je posrečilo spraviti občino ob elektrarno in napraviti dobiček blizu pol milijona kron. je kupil hišo in ;o prepisal na svoje ime- Za popravo je rabil močnih železnih traverz- Te so^oa težko dobiti in dr.^ge. K?j napravi možak. Svoje zaupnike, inozemee iz Nemške Avstrije, nošlje daleč v Pišenco. kjer se bolj nemoteno >dela<\ in kjer imajo od vojaštva zidani državni mostovi primerne opore ter si štiri velike traverze v vrednosti več tisoč kron čisto na pri-nrost način prilasti. Občanom poštenjakom se je stvar zdela vseeno čndna, kako da smejo v Jugoslaviji nemoteno krasti bas oni ljudje, ki so že toliko grešili proti njej. Opozorili so orožni--tvo. ki ni hotelo ničesar videti- Ko je bil župnik o sodni ovadbi od znane strani opozorjen, se je nemudoma peljal k gospodarski komisiji, katero je nalagaj, da je porabil štiri traverze za perkveno hišo- Tn gospodarska komisija je baje dovolila brez lokalnega ogleda to državni poti škodljivo tatvino- — Tako si upajo delati očitno pri nas ljudje, ki so rovali proti Jugoslaviji pred ustanovitvijo, razširjajoč Šusteršičovo kugo. ki so se pokazali dejanski sovražne no ujedinjenju celo jugoslovan--kfmm vojaštvu, ki so se izjavili, da jim je pod casfjo govoriti z jugoslovanskim oficirjem, in katere naša deželna vlada, dasi ji je vse to in še marsikaj znano, pusti d^ljp mirno >de!ovati za blagor ljudstva«:, no njihovo za lastni žep- — BMokrani-ke razmere- Prebeda--,to bi bilo se še opravičevati nadalje napadom od strani >S1 ovenča c glede belokranjske, ozir- črnomeljske afere-Niti dež<°ni predsednik, niti poverjenik za norrrnj zadeve, niti kak >Slo-venčeve urednik nima pojma o vsej stvari. Vsa gonja se je uprizorila od klerikalne strani samo zato. ker so bili na Vinici nemiri in z njimi v zvezi >častitljivi starček < Konig. Kočevar in strasten ^usterčijanec. Prepričani smo, da bi bilo vse dobro, samo. če ne bi bilo Koniga vmes, kajti drugače bi bilo bolje molčati, ker so ravno belokranjske razmere nad vse žalostne. Gospodarsko in kulturno je ta svet najbolj zapuščen in to tudi po krivdi prejšnjih uradnikov, pa naj so bili že Nemci ali Slovenci- V kakih strašnih razmerah Je šolstvo, dokazujejo res stvarni članki v >TJčit' Tovarišno Kako se je podkupovalo v vojnem ča6u in delalo z ljudmi, so pisali že drugi listi- Vprašamo še, kdo je ščitil starotržkega gozdarja, ki ima precejšnje grehe na vesti in se gostil pri njem? Orožništvo je po večini zelo pasivno in sestoji ravno v_ tem okraju še iz raznih Kočevarjev, ki vrše vse preje, nego svojo dolžnost- To lah- ko dokažemo vsaki čas- Obmejni kraji bo ločeni na eni strani od orož- postaje do 20 km, na drugi strani se pa naša oblast sploh neha. V zadnjih časih čujemo o nemirih v Adlesičih ob Kolpi. Mere«? in nemir se je razrasel zaradi prevelike oddaljenosti kri . . orožni-ške postaj© in 5e ve 1 »rižnosti orožnikov, ki so mirno , j hujska- če in dezerterje tam do : h še gledajo! Treba je res poštenega dela da se vpostavi zopet red in varnost v crnome ljskm okraju, ki je do danes še najslabši v vsej Sloveniji. Slov- javnosti še ni znano, kaj je počel tam doli neki glavar, ki ga je celo avstrijska vlada napodila iz službe- Torej več dela, poštenja in vpogleda pri stvari in manje politike! Se enkrat črnomaljska afera. Kočevje, 15- avgusta-Upali smo, da je ta stvar že pozabljena. Kako pa kažejo vedni napadi >Slovenca< hoče, da se s temi dogodki še ponovno bavimo. V glavnem so nekatere stvari že vsakemu znane, vzlic imiugerau pisarenju pa vendar nepo-ed■• lei žalostnih razmer v Beli Krajini še danes ne morejo imeti jasne slike o lopov^tvih, ki so se godile v Beli Katjini pred očmi javnih uradov in dostikrat s pomočjo javnih funkeijonarjev in to že med vojno, še v večji meri pa sedaj- >la Krajina je bila že od nekdaj najbolj zapuščen del Kranjske. Ljudstvo je živelo v najbolj žalostnih razmerah in vsled tega tudi bežalo trumoma v Ameriko- Vasice po Beli Krajini so postajale prazne, ostajale so doma samo ž«m=ke z otroki in starčki- Trgovina, obrt itd- se ni mogla razvijati, ker v mnogih krajih — Vinica, Stari trg, Bojanci itd- še danes ni poštenih ozir-nobenih prometnih sredstev, ki bi orao-uoćala razvoj in blagostanje ljudstva-Vzlic temu je pa bilo ljudstvo vedno zavedno in ponosno na svoje hribčke in domove, zlasti pa ponosno na svoje običaje, belokranjske napade itd. Belokranjska gostoljubnost je bila znana daleč na okoli in marsikdo se je z veseljem zatekel v lene vinske gorice belokranjskih kmetov. Dolgoletna vojna tudi Bele Krajine ni obeuvala pred pojavi, kakor so se kazali povsod drugod in rudi tu so sprejeli vest o koncu vojne z velikim zadovoljstvom in veseljem, zlasii je zavedno ljudstvo povsod z velikim navdušenjem pozdravljalo preobrat in ustanovitev jugoslovanske države- Takoj po prevratu se je priredilo nešteto shodov po celi Beli Krajini, ki niso imeli prav nič strankarskega na sebi, ampak njih prvi namen je bil ljudstvo informirati o položaju. Velike množice ljudi so prihitele na te shode in povsod se je z velikanskim navdušenjem pozdravljalo usranoviiev nove države-Nobenega odpora ni bilo nikjer, omenjam zlasti Vinico, kjer je velika množica zlasti po jedrnatih poročilih g-Lovšina navdušeno vzklikala Jugoslaviji Srbom, kraliu Petru in prestolonasledniku- Toda že takrat se je od mnogih strani opozarjalo na razne agitatorje, ki so z vsemi močmi in z vsemi sredstvi ruvali proti temu navdušenju ljudstva- Skoraj vsi župniki — z redkimi častnimi izjemami — v Beli Krajini so stari zagrizeni pristaši Šusteršiča. katerim ta preporod ni nič ugajal- Z vsemi sredstvi se je začela gonja proti Srbom, proti kralju, proti regentu- V nekaterih krajih se je ljudstvo proti tem možakarjem uprlo in so šli svojo pot. Toda ruvanja ni hotelo biti konec. Uporabljala so se vsa sredstva — pomanjkanje soli. sladkorja, draginja itd- — da se ljudstvo zopet razburi in izvestnim agitatorjem se je to v polni meri posrečilo. Župnik v Semiču je začel ustanavlja i svojo vse-slovansko republiko, dan in noč agiti-ral proti združitvi s Srbi itd. tako da je morala oblast na pritisk storiti konec njegovi nesmiselni agitaciji, ki je ljudstvo razburjala do skrajnosti, da pošten človek ni bil več življanja varen- Orožniki — stari Šuštercijanci — so šli ž njim in prišlo je tako daleč, da so nastopili proti fantom, ki so hoteli proslaviti ustanovitev Jugoslavije v Semiču z orožjem in bi bil skoraj eden vsled tega ubit- Orožniki t in županstvo v Semiču, ki imajo vsi skupaj še drugo maslo na glavi — vsi so ruvali proti ujedinjenju in vzgajali boljševike, če jih že hočemo tako imenovati- Vse ovadbe na pristojna mesta ki so bile potrjene s pričami in z vsemi potrebnimi dokazi, niso nič pomagale- Isto se je vršilo na Vinici, kjer p asu je znani kočevski župnik Konig-Isto ljudstvo, ki je pred mesecom pozdravljalo ujedinjenje, je vsled njegove agitacije zbegano začelo nastopati v nasprotnem smislu- Prišlo je do vstaje, vdrli ao v poštno sobo, strgali sliko regenta Aleksandra, ter jo poteptali. Vsa mladina je bila oborožena, streljalo se po vasi, po okolici itd. Kdor je bil drugega mišljenja, je bil v nevarnosti, da bo ubit. In tako so se podobni dogodki ravno na Vinici vršili eden za drugim-Priti je morala srbska posadka, da je nastal malo red — tod po njenem odhodu se je začelo staro ruvarenje- Vse prošnje, .vse tožbe so bile sastonj- Glavarstvo v Črnomlju se ni aga- | no črko .temveč se pogovarjal le čez mizo HortyJem, ki je bil takrat kapitan bojne nilo, od tu se ni dobilo sploh nobenih odredb in navodil, vse je šlo svojo pot. ki pelje v prepad- Med tem se je >boljševizem < siril naprej — celi viniški okraj, daleč notri proti Staremu trgu, AdleŠiČem iu Bojan cen*, cel semiški okraj, kočevski kraji, vse je bilo okuženo- Mladina je bila oborožena, prihajali so Radičevi agitatorji iz Hrvatske, kjer so vladale isie razmere, po viniskem okraju so se trumoma pojavili kočevski krošnjarji, trosili najslabše vesti med ljudstvom in vse to pred očmi javnih oblasti- Učiteljstvo v teh krajih se ni upalo več na cesto, otroci v šoli so postajali enako renitentni. Petru Sterku na Vinici so zažgali gozd ter mu pro-vzročili več kot 25.000 K škode- Žandarmerija je bila pasivna, kakor tudi okr. glavrstvo- Deputacije iz Bele Krajine — stari možakarji — so hodili prosit pomoči — ponovno so se obračali na j s ladje (čin polkovnika) in s štabnim šefom. To je pa razljutilo Njegovana, ki je bil Hrvat in tesa ni skrival, tako, da se ie nalašč malce urezal v prst in ie radi krvavitve suhoparno opravičil cesarju in odšel sredi dineja. To pa je bil zločin zoper dvorne manire in par ur po končanem dineju je imel NjeKovan plavo polo. Hortv pa dekret, da je imenovan za admirala. Horty, ki je bil zagrizen Madžar, je preskočil takrat nad 47 starejših kapetanov bojnih ladij, kontreadmiralov in podadmiralov. Cesar Karel ie baje rekel, da je zato imenoval Hortvja, ki je bil še razmeroma zelo mlad, ker je »Draufgeher«. Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev- Grški poslanik se zanima za gospodarstvo pri nas. LDU. Beograd, 15. avgusta. Grški poslanik pri našj vladi Mavridis je danes odpotoval v Zagreb. Tudi Avstrijci se pogajajo. LDU. je edina ustregla enkrat njihovi prošnji, ko je prišla posadka na Vinico-Med tem so se zbirali v ViniJkem okraju razni dezerterji in drugi sumljivi elementi, ki so strahovali celo okolico-Tako bi lahko našteli nešteto drugih slučajev- Vsega tega bivši glavar Sve-tek ni ridel, ni videl tudi uradovanja na glavarstvu itd- Tem razmeram je bilo treba narediti konec- Ako je bil gospod p°verje-nik za notranje zadeve tako slabo informiran, prokleto žalostno. Podpredsednik dr- Žerjav si je pa stekel mnogo zaslug, da je naredil z energično roko tem razmeram konec. V-led vednih in neprestanih hujskarij se bi tu boljševizem med ljudstvom tako ukoreninil, da bi postal usodepoln za marsikoga. Po tem kratkem pojasnilu naj j«r-nost presodi, kdo je denuncijant- Po-vdarjamo pa, da se polovico vsega nismo navedli- Kot dodatek še omenjamo, da so v Adlešičah pred nekaj dnevi zopet grozili enaki poboji* Fantje nahujskaDi po brezvestnih agitatorjih -o bili oboroženi, grozili so poštenim Hudem z poboji itd- Tu se je vendar naredil takoj red vsled energičnega nastopa sedanjega glavarja- Tako se bi prej tudi lahko storilo, ako ne bi bilo v intero-u gotove gospode, da Se go 'i drugače- Starčevlćanci v Bosni- LDT. Travnik 16- avgusta- Včeraj se je tu začelo poli:i«'no zborovanje, ki ga je -klical Narodni klub v Bosni in Hercegovini in nekateri doslej politično neopredeljeni Hrvati. Zborovanja so se udeležili Spinčič. dr- TVinterhalter, dr-Polie. dr. Kovačevič. dr- Hanšek in Šegvič- Prisotni so bili tudi dr- Suna-rič dr. Čabrajič in fra- Galič ter odposlanci nekaterih pokrajinskih mest-Xamesto nameravane seie osrednjega odbora Hrvatske zajednice se je vršil zaupni sestanek odposlancev iz Bosne in nrva:ske in poslanci Narodnega kluba- Sklenilo se je likvidirati Hrvatsko ljudsko sirenko in akciiski odbor Hrvatske zajeunice. Snoje se popolnoma nova stranka, in sicer Hrvatska delav ska stranka- V to stranko Dravsko divizijske oblast za pomoč, ki j neograd, 15. avgusta. Semkaj so do- šli delgati avstrijske vlade radi trgovskih pogajanj z našo vlado. "HeoSelenfl toinouinčr Laško gospostvo na Reki. LDT Reka, IG- avgusta- Oeneral Grazioli je list >Primorske Novine« za tri dni ustavil iz razloga, ker pomotoma ni prinesel popravka nekegu cenzurirane-ga mesta. > Lahi ;igitirajo. LDU. Reka, 16-avgusta- Italijani vrše po vsej Isiri močno italijansko propngando- Med naše ljudi pošiljajo govOtrniko. ki imajo po raznih krajih predavanja v hrvatskem jeziku- Zlasti živahna je agitacija med Ciči- Zamenjava denarja- LDU. Reka. IG. avgusta- Civilni komisar v Istri je odredil, da se ima po vsej Istri zamenjati avstro-ogrski drobiž po 20 vinarjev v roku oO dni- Do visine 25 lir bodo zamenjav ali postni uradi, od te svote dalje pa Banca d* Italia v Tietu, Gorici in Pulju- Znveznih!. Odkrita in izjalovljena boljSevffim zarota v Angliji. LDU- K o dan j, 16. i.vrj" (CTO-) Angleško <\-i-"i M zelo obširno bavi z odkritvijo boljševičke zarote na Angleškem- >Daily Mail« objavlja besedilo progla-a in program j clvdskega sovjeta- Iz tega proglasa je razvidno, da se je nameravalo združiti delavce v rdečo armado, ustanoviti re-volucijska sodišča, parlament in občinske uprave nadomestiti s sovjeti ter da so nadalje hoteli odpraviti vse privilegije, naslove in -fva. kronska posestva zaplenti in zasebno posest razdeliti. Socializacija naj bi se izvedla na naj'irši podlagi. Pojasnila- LDT J- B e 1 m a r, 16 av- 7usta- (Dun- kor- ur.) Predsednik V'i!-son sprejme 19. t. m- senatni od-ck za zunanje posle v Beli hiši in pojasni vse "ozh'l'a'o ' P°drobnosri o mirovnih pogajanjih- sklicatelji vse Hrvate iz Bosne in Her cegovine- Izbran je z .časni odbor kot j vodstvo stranke Nalogo ima izdelati Podpis miru z Avstrijo- LDU- St« Grermain. 16. avgusta- (Dun. kor- ur-) Računa se. da prejme nAchtuhr-Abcndblatt< javlja: l krajinske zahteve po Bukovini je mirovna konferenca zavrnila. Vsa Bukovina pripade Romuniji- Francoski poveljnik v Bolgariji« LDU- Bukarešta, 16- avg- (CTU«) Romunski tiskovni urad poiOĆa: Po-veljnik ententnih podou: vskih čet francoski general Graziani je imenovan za suvenierja v Bolgariji, za poveljnik;* zavezniških čet na Bob^trskem general Chretiem in za načelnika generalnega Sbtbe general ClaudeL Iz flvstrile, Madjarske, Nemčije, Turške. Hal>bur>ka aventvri na Ognfet n. LDU- S t- G e r m a i n, 16- u rDun. kor- ur.) Vsi listi že soglašajo v ^m, da ni upati na vzpostavitev L';-: buržanov in da se bo vlada nadvojvod«' Jožefa na Ogrskem končale^ še predi to se bo prav začela- >Homme librcr imo-' nuje Jožefa ne*zaželjenega vsiljivca in i meni, da se bo človek, ki si tedaj pri- i 1 svaja" na Osrrskem oblasi upravitelja ; kmalu imenoval zopet či.-io pivprosro ; Jožef Habsburg in da bodo sanje rt .1 ♦ - -! gove diktature skofo do sanjane- Mibon nima na nji interesov, pač pa bi pripra-: vila ona mlade demokracije v nevarnost- Ententa ima pravico IiPedeH, kdo ; je povzročil državni prevrat v Budim-; pesti- Nadvojvoda sam ni imel dovolj , lastne sile, niti dovolj priftaitr, da bi j se mu poskus posrečil brez tuje pomoći. ; Najti je moral tujo pomoč- Ententa mora izvedeti, kako se je to zgodilo in : zakaj se je to zgodilo. Ne more namreč trpeti, da bi se nekateri njeni pooblaščenci na svojo roko poskušali v politiki, ki je povsem različna od one, ki 1 jim ]p predgiaanar Strna 4, .SLOVENSKI NAROD*, one 19 avgusta 19 ili. „ 192 štev. Lahi na Ogrskem- LiDTT. Dnmi 16- avguata, (CTU) »Nene Fr. Premer poroda: Kakor smo Isvedell, ee bodo italijanske Čete poslale na Ogrsko* En pehotni polk je šel danes na Madžarsko skozi Innsbruck; polk je baje namenjen ca Budimpešto- Boljševički vodje pred sodišeeni. LDU- Budimpešta, 18* avgusta-(Dun kor. ur.) Postopanje proti fvmk-elonar;iem sovjetske vlade se pridno nadaljnje- Državno pravdništvo je odredilo, da se v Nemško Avstrijo pobegli komisarji primejo in da se jim sap leni-jo milijoni, ki jih najdejo pri njih. V to svrho se odpelje več višjih policijskih uradnikov na Dunaj- V Budimpešti so nekateri ljudski komisarji že zaprti- Državno pravdniStvo je moralo vsled obsežnosti postopanja napraviti več skupin- V prvo skupino spadajo že omenjeni funkcionarji sovjetske vlade. Druga skupina obsega voditelje, člane in obtožnike revolucionarnih sodišč- Čehi In Romuni zasedejo Ogrsko. Budimpešta, 15. avgusta. (CKU.) Vojno ministrstvo objavlja: Romuni, ki so zsedli stoinf Belgrad,, so ogrskim častnikom po poklicu prepovedali, zapustiti postajo in so ustavili železniški promet v Veliko Kanižo. Dne 12. t. m. so korakali trije romunski pehotni polki fn en artiljerijski polk proti Jegru, da bi pregnali z gorovja Bfikk rdeče elemente, ki se še tam nahajalo. Na premogovnem ozemlju Dorogu, kakor tudi v Fel-so Ga!!i in Tati so vkorakili Romuni, Po romunskih vesteh koraka 2000 Romunov proti Ostrogenu. — Cehi so vkorakali v Kis - Terenne in stoje pred Matramindszentom. Nadaljevan* ra bodo pohod proti Kel - Kapomi. Dne 13. t. m. je dospel manjši češki oddelek v Panreve. S Saroralvio - Ujhelrjem. ki so ga zasedli Čehi, je pretrgana vsaka zveza. Novi pokolji Tnrkov nad Armenci. LDU- Ly o n, 16- avgusta- (Brezžično) Iz Jekaterinodara poročajo, da so ameriško misijo v Batumu, ki je sprejela v z« vetje Armenske begunce, napadli oboroženi Turki. Okoli 300 Armencev je bilo ubitih in kakih 150 ranjenih- Angleški monltorin? LDU. Budim-pešta, 16. avgusta. (Dun. KU.) »OKU« javlja: Od juga je došlo po Donavi več angleških monitorjev v Budimpešto. Zasidrali so se pred hotelom »Donaupa-last«. Obenem z angleškimi monitorji sta z angleško zastavo prišla tudi dva patruljna čolna, ki sta, kakor znano, po protirevotucift" 24. julija, odplula na jug. Občinstvo je posadko teh ladij z veseljem pozdravljalo. Monitorji in oba čolna bodo imeli nalogo, da bodo pazili na redno plovbo po Donavi. itoino. La$ka Izguba. LDU. London, 15. avgusta. (Dun. KU.) Italijanska zavarovalna krt žarka »Basilicata« se je pri vhodu v sueški prekop potopila vsled eksplo-atje parnega kotla. Sokolstvo. Sokol Polje pri Ljubljani priredi v nedeljo 24- avgusta ob 4. popoldne na senčnatem prostoru brata Avgust Kuharja na Vevčah veselico s telovadbo naraščaja in nastopom pevskega odseka moškega in ženskega. Ker je to prva društvena prireditev, prosimo obilne udeležbe* Vprašajo nas odbore raznih ptujskih društev, kedaj se pravpzaprav začne velika sokolska Prireditev in proslava 501etnict ptujske čitalnice v Ptuju. Odgovarjamo vsem vprašafcem tem potom, da je 8. sep. zvečer koncert, dočlm se vrSi proslava dne 7. septembra od jutranjih ur naprej. Ooste bodo sprejemali za to določeni gospodje in dame. Dopoldne je sokolska telovadba, o poldne slavnostno zborovanje kot proslava SOletnice čitalnice, popoldne Je pa je velika ljudska veselica. Po sedanjem računu nas bodo posetili tega dne mnogi tisoči navdušenega ljudstva, sokolski praporji bodo veh* v velikem Stevihi po ptujskih ulicah, najuglednejši naši možje m žene iz raznih pokrajin so nam že javili svoje po-sete. Torej na veselo svidenje. Dnevne vesti. General Smiljanič ee vrne v Ljubljano- Po skoro trimesečni odsotnosti se vrne general Smiljanift ▼ ponedeljek, 18. t. n> ob pol 90- uri (pol ft. ■večer) sopet v Ljubljano. Po dovršenih skrbnih prajfiripravah je general Smiljanič zapustil dne 97. maja s svojim ogim štabom*L|nbljano- Vodil je osebno naše operacije sa osvobojen je skrvensekga Koroiana- Od teh operacij so nam Se dobro v spomina im ago viti pohdi posameznih odredov, pil katerih so tekmovali v vztrajnosti m junaštvo sinovi vseh Oslov nase sedinjsns k*Sr ljevine- Moč našega otoška as js latsa* sala v obslrnm oaemlju, M smo ga ss> seda. Odio* latovnaaja jBjaiMaaji svn-ta t Pariva nas je psftmft da smo Celovec zapejstiH m se nrnakntti malo as4 2 km« 8JBJfcss> frapHMid Oehnsah ha S Ida* nand flrftofcntn Ibji It va* taf- vi vrsti požrtvovalnemu vodstvu generala Smiljanifta, ki je kot zadnjo nalogo Še izvedel dne 12. t- m- zasedanje Prek-murja ter s tem vpletel nov biser v sestav Slovenije- Poksiimo zaslužnemu generalu svojo hvaležnost s tem, i* ga ob njegovem prihoda t kar največjem Steviln pričakujemo na glavnem kolodvoru- Profesor dr. Branko Vodnlk-Drechsler, docent zagrebškega vseučilišča, literarni zgodovinar, je s svo'o soprogo prispel v Ljubljano. Iz Ljubljane odide za deli časa na Bled. Najnovejši Istrski begunec. Te 'n ubežal je iz Postojne, kjer je bil od |fal. oblasti konfiniran, v Ljubljano dr. Franjo Jelušič. župan v Kast vi v Istri. Dne 2?. aprili 1919. aretirali so ga laški karabinjeru na Sušaku ter ga silom odvedli vklenjenega v Trst, kje so ga držali do obravnave skozi mesec in pol v ječi »pri Jezuitih*. Vojno sodišče v Trstu ga je obsodilo na eno leto ječe radi prekoračenja demarkacijske črte in na to ga je poveljstvo tržaških karabi-njerjev konfiniralo dne 18. junija v Postojni, odkoder mu je naposled tc dni uspelo zbežati srečno čez mejo. Naše iskrene čestitke našemu trpinu — ka-stavskemu županu! Abltiirijentom, ki se hočejo posvetiti montanističnim strokam. — Ker se pričakuie, da se jeseni posveti večje število abiturijentov mont strokam, pozivlje akad. društvo Jugoslovan, mon-tanistov *Sloga« vse one, ki imajo namen obiskovati montanistično visoko šolo v Pfibramu, naj se v najkrajšem času priglase pismenim potom na naslov Viktor Šinkovec, abs. ing., premogovnik Velenje. Štajersko. Kaj pa abi t uri jen ti ljubljanskega učiteljišča iz I. 1893? Ob lOletnici je bil domenjen sestanek za 251etnico. Ta je lansko leto minila in zdaj kaj čakati? Z. Beguncem. Begunci, kateri imajo kak tisočak prihranka in se žele stalno naseliti v Jugoslaviji, si lahko nakupijo po ugodnih cenah zemljišča v lepih, zdravih, rodovitnih in kultunrih krajih blizu železnice. V dotičnih krajih rase tudi trta. Naseli se lahko po več družin skupaj. V poštev pridejo v prvi vrsti le revnejši begunci, taki. ki v svoji pravi domovini nimajo toliko nepremičnega posestva, da bi se jim izplačalo, oziroma sploh kazalo vrniti se demov: dalje rokodelci i:i mali obrtniki. Pojasnila daje Begunski sosvet v Ljubljani, Praža-kova ulica št. 3. Beguncem. Begunski sosvet v Ljubljani sklicuje za nedeljo dne 24. avgusta t. 1. setanek beguncev v St. Rupertu pri Mokronogu na Dolenjskem. Sestanek se bo vršil ob 3. popoldne v prostorih Mlekarske zadruge. Obravnavala se bodo važna begunska vprašanja, zato je potrebno, da se sestanka vsak v št. Rupertu. oziroma v tamošnji bližini bivajoči begunec udeleži. Tehten razlog. Neki jurist, ki se je udeležil kot legiionar vse ofenzive pri Solunu m ie bil dve leti v jugoslovanski legiji, je prosil pri južni Železnici za sprejem v železniško službo, prošnja pa je bila zavrnjena — ker ie oženien. Zakonski stan je Scvlla, davek na samce pa Karvbda. M. G« Iz zapora sta bila izpuščena dne 12. avgusta zakonska Anton in Ana Fe-renčak, ki sta bila zaradi suma. da sta umorila sorodnico Marilo Fatur iz Višnje gore, v zaporih novomeške sodni-je od 22. novembra 1918 do 12. avgusta 1919. Ana Ferenčak ie tudi v zaporih porodila. Kazensko postopanje zoper oba se je ustavilo, ker ni bilo dokaza za njuno krivdo. Pri okrajnem glavarstvu v LJubljani »e namestiti okrajnega slugo. Pravilno kolekovane prošnje, opremljene z dokazili o srarosti. državljanstvu in dosedanjem službovanju, nadalje z zdravniškim spričevalom o sposobnost! za izvrševanje službe, naj se vlože do dne 30. avgusta 1919. Mesečna plača 90 K in sedaj 200% draginiske doklade. Vojni invalidi imajo v zmislu naredbe deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani z dne 20. novembra 1918, 5t. 115 (»Uradni List« št. 12). Izvoščeki na Bleda računajo za pot od Lesc na Bled aH nazaj po 40 K do 50 K od vofnle, dočim je tarif po 20 K. To postopanje prometa gotovo ne bo povzdignilo. Al| ni nobenega sredstva, da se pride temu v okom ? Okrajno glavarstvo In komisija bi se moralo za to nečuveno odiranje pobrigati in obenem poskrbeti, da izvoščki ne bodo vrhu tega Se nesramni z gos trni in lim grozili: »Vas bomo pa v cajtnge dali, če ne plačate«. Žganje so saMi prvi kuhati v 9-stoJetju arabski zdravniki ter ga hranili ▼ lekarnah med strupi. Ob času 90-Ietne vojne (1 1618-1548) pa je prešlo t javne prodajalne. V nmao krsjs so ss> nosti žganje najbolj francoski vojaki* V 19. stoletju pa ss js tajanje strahovito rasttrilo, vporeblja se ga kot vsakdanjo ptfato, zdravilo, jasmin, krepčilo ter feftevno toiadilo Ha asstlrimsH stala* eeeeina MadMes t f*Hjaatf to bilo od Ista lft* do 198L8 sprejetih m alkoholikov, IĆI so trpali na rasnih' bolesnih orga-▼•ledi nasmecnostl prt 01 taja Mat« bilo oddanih na Studenec v umobolnico, b% jih je urorlo. ostali so bili zboljšanj odpuščeni. . Noseče in doječe matere se morajo alkoholu popolnoma odreči, ako hočejo, da bo zarod duševno in telesno zdrav. Velika zmota je trditev večine mater, da pivo množi materino mleko, ali da vino pri detetu pospešuje krepak razvoj telesa, rast zob itd. Resnica je: mleko da mleko, pivo in vino pa povzroča zlasti pri dojenčkih krč. božj^st drisko in druge bolesni otrok- Konjice- Neka trgovka iz Konjic pošilja sladkor v Ljubljano in sol pa na Hrvatsko, akoravno v tukajšnji okolici primanjkuje sladkorja in soli. Če pride kaki ubogi človek, kateri ima doma bolnika in prosi za sladkor, in če tudi z nakaznico od okrainoo;« glavarstva, ga ne dobi nič, ravnetako je bilo »udi s soljo, do meseca junija t. 1- Dosti časa je tukajšnjo prebivalstvo na pol slano jedilo vživalo- Soli, kakor sladkorja- se je pred kratkim precejšnja množina zakonito zaplenila, ker je bila posiljatev že oPividno sumljiva, na vedo? vsebina star vat. Koliko taksnih slučajev se je že izvrjilo, se bode še le dognalo. Iz Konjic- Pri knezu Windisch-Gratzu v Konjicah je bilo letošnjo zimo različna zlatnina, srebrniua, obleka i- d« tako daljno ukradeno, in niso mogli na sled priti, samo se je že takrat reklo, da mora biti domač tat, kakor se je tudi sedaj dognalo. 10- avgusta t- 1. so tukajšnji orožniki zaprli šoferja Ma-tevsa Eggerja, trdega Nemca, kateri je omenjene reči baje ukradel; nekaj teh reči so našli pri njegovi ljubici, odnosno pri njenih starcih. Posnemajte! Za invalide in vdove padlih junakov na koroiško-štajerski fronti nabrali so in vooslaH: šolsko vodstvo Središče 150 K. županstvo Sv« Ana '?0 K, občina trg Središče 100 K. okrajna posojilnica v Ormožu 280 K in občinski urpd Videm 285 K. V imenu invalidov se posebno zahvaljuje Bramb-ni odsek Dravske divizijske oblasti- PojUsT. V Sv. Križu pri Kostanie-n.ievici ie uničil pretečeno nedeljo požar se skoraj nov kozolec Uršule Stritar, napolnjen z žitom in mrvo. Skoda se ceni na 50.000 K. dočim znaša zavarovalnina le 3000 K. Ojrenj je nastal po otrocih. Dasiravno je arasjlarna v neposredni bližini, je bila vsaka pomoč izključena. To pa radi tega, ker brizgal-na ni funkcij' njrala. In zakaj? V Sv. Križu so nastale zadnji Čas vsled intrje: gotovih kolovodij naravnost žalostne razmere. Nobene sloge, nobenega sporazuma. Vse rapidno hira jn propada. Tuk. požarna hramba je bila pred vojno lepo urejena. Načelnik jej je demokrat Josip Kodrič, kar pa gotovim krogom nikakor ni prijalo. Intriganti so delovali toliko časa. da je načelnik odložil svoje mesto. Vse skupaj je prevzela občim. Kakor hitro pa postane orodje brez nadzorstva občinska last. je bilo prepuščeno pogubi. Brizgama se je uporabljala v vsemogoče namene; nikdo ie nj snažU, cevi so popokale, inventar se je deloma porazgubil. Mizerija je tu. Ves trud spraviti brizgano do delovanja, je bil zamuden. Da ni prihitela med tem požarna bramba iz Kostanjevice rn pa da nj vlekla sapa v nasprotno smer. bi se prijel osen sigurno komaj 5 korakov oddaljenega kozolca, napolnjenega z žitom, vsled česar bi se bil požar lahko razširil po celi vasi. Kostanjeviškf gasflcf so se pridno oprijel! gašenja, a ko so videli da se občinstvo drži pri gašeniu pasivno in da se njkdo niti crožnlkovemn ukazu ni hotel pokoravati, so orodje pospravili in odšli. Storili so po mnenju opazovalcev čisto prav. Ce lastni občani nimajo interesa na tem. da pomagajo svojemu bližnjemu, in če se za hrbtom smejejo in z veselimi obrazi gledajo kako se uničuje premoženje bližnjega, potem neha vse. Priporočali bi merodajnim faktorjem, da se z večjo vnemo zanimajo za način življenja v zaledju, fntrigantom pa dajo primerna navodiTa. Mlad verižnih. Joža Pire z Breze pri Veliki Loki ie imel ob razsulu Avstrije komaj 17 let, toda že bi bil silno rad verižil rn kupčeva!, ker je videl, koliko to nese drugim. Ker ds ni Imel s čim začeti, jo fe natihem oobrisal v LJubljano, kier ie ukradel med drujrim dve vojaški puSkl. To ie bDa nJeirova obratna glavnica. Toda s puškami ie barantanje težko, zato pregovori 131et-nega Franceta Darja, da ukrade doma mernik Pšenice in mu io prinese ter da za eno vojaSko PuSko. Pire bi bil oa rad barantal rasen s olenfco tudi s koruzno moko, po kateri so fiudie zelo povpraševali. Proda tedai Imenovane* mu Imrja Se drugo votaško puško za dva mernika koruze, ki lo Je Tiar tudi ukradel svojemu očetu. — Pire le dal vte to lito v mtm in baje prodajal moko. Imel pa je še tretjo (civilno) miška s katero je hodil streljat divjačino m ribe. — Letos 00 Svečnfci se le on stepel s Polđetom Eršttom z Medvedjega sela m ga ranil t nožem. To ga le 00-guhOo. Orofnfld so poizvedovali radi tega pretepa m so tzvedeJL da hodi streljat ▼ gocd. Odvzeli so mu puško m Izvedeli prf tem. da fe prodal vetafckl patki za ukradeno lito. anrad rrebanlsko sodišče, kier le na tabaro: aft za vsako puška ' nega žita, ki ga Je dobil od llaria. en teden zapora. Rekel ie. da mu ie vseeno. Dobil je tri tedne strogega zapora k enm trdim ležiščem na teden. Po napornem veriženiu se bo vsaj malo odpočil. Abdul - Riza beg. Pod tem imenom ie nastopil v nedeljo, dne 10. avgusta v novomeški čitalnici velik čarobni mojster. Program je bil obširen in sijajen, cene temu primerne: sedeži 00 7 K in 5 K. stojišča po 3 K. Veliko ie bilo razočaranje občinstva, ko je izvedel ta pravi pravcati mojster le par Čisto navadnih točk, kakršne proizvajajo poslujoči glumci v gostilnah po deželi Droti vstopnini 20 vinarjev. Občinstvo, ki je bilo skrajno nezadovoljno že zaradite-ga, ker sedeži niso bil numerirani in ie prodal ta »sloviti« Abdul mnogo več sedežev, nego jih ie vobče bilo. ie zahtevalo, naj izvrši obljubljeni program, Abdul pa je cinično izjavil, da je že pokazal vse, kar zna. Zato ie občinstvo zahtevalo denar nazaj in ker ga sloviti »umetnik« ni hotel vrniti, bi ga bilo občinstvo kmalu preteplo. V tet situaciii je potegnil ta pravi Abdul nož in grozil ž njim občinstvu, da ie morala posredovati policijska oblast. Čitalnici tudi ni plačal pogojenega zneska za prepustitev dvorane. Abdul sam ni vreden, da bi izgubili o niem le besedico, toda nikakor ne gre. da bi smatrala vsaka izgubljena eksistenca našo Slovenijo za eldorado, kjer lahko brez kazni javno goljufa občinstvo. NaDisali smo te vrstico v svarilo tistim krajem, kier se bo zopet pojavil ta abdulasti Abdul. ki si bo zdaj gotovo premenil ime. ali spoznali ga boste no niesrovi sdavni »umetniški točki: zlatna kiša. Drzna tatvina. V četrtek Je bilo v zgornjem traktu poslopia »Mestne hranilnice« tik nred čakalnico za stranke tesarskemu mojstru gosp. Franu Mar-tincu s Prul ukradeno 1000 kron vredno kolo. Tat. ki je nalašč na priliko moral čakati, je po dejanju takoi odšel in ie seveda še neznan. Gosp. Martine pri kolesih snloh ntma sreče, kajti to le že četrto, ki mu ie bilo ukradeno. Umrla je v Mariboru g- Marija Skvarča roj- Rezek iz znane narodne rodbine. Naše sožalje- Umrla }e v LJubljani gdčna. Francka ! r k j Č. N. v m. p.! Umrl jo v Ljubljani posestnik gospod Štefan Kljun. N. v m. p.! Tvrdka T. C • Maver naznanja da je njen marljivi sotrudnik g- Al* Koželj obhajal 13- avgusta svojo petin-šVsJsstletnleo- 'i it? Komentar k »Se:1 -jonalui razpravi«. K TTiiirovmu . ovoru. priob-f-enemu v >Slovencu< dno 15. avgusta t-1- podajem sledeče pojasnilo: Iz dolgega Uhlirovega zagovora, ki naj bi obsegal ponuđeni dokaz resnice- se da posneti, kakor da bi se bil g- TJhlir nahajal takrat v službi na štacijskem poveljstvu in da je on dobil omenjeno vladno naročilo, da zapleni avizirane denarne zaloge avstro-ogrske banke, jaz pa da sem kot nepoklicana oseba prežal na kolodvoru na dotični vlak, vdrl v poštni voz in odnesel zaplenjena pisma z namenom, da si jih prilastim, Z ozirom na to ugotavljam: 1. da se mi je že 31- oktobra 1918, dopoldne od Nr.rodnega sveta poverila adjutan-tura Štacijskega poveljstva- Se istega dne popoldne je tedanji štaeijski poveljnik dotični pismen ukaz pokazal g* ITilifu in mu rekel, da ga vsled tega ne more vzeti k sebi za adjutanta. čeravno si je to g- TJhlif najbolje želel-G- Uhlif je torej moral od takrat vedeti, kakšno službo ?em opravljal na Šta-cijskem poveljstvu- 2. G. H. TThlif vsaj od !• novembra J918 dopoldne ni bil več v službi jugoslovanske armade, ker sem ga bil namreč tega dne krog 10- ure dopoldne odslovil In mu prepovedal vstop na šta-cijsko poveljstvo, to pa i« zelo tehtnih razlogov- Ako je bil g- Uhrif. —• kakor sam trdi — v noči od 1- do 2- novembra na stacijskem poveljstvu ravno v času. ko sem bil jaz na kolodvoru po službenem naročilu se je mndil tam le kot nepoklicana oseba, kateri je bil pristop na štaci jsko poveljstvo prepovedan- 5- V rokah imam še danes pismen ukaz Narodne vlade- v katerem se mi naroča, da zaplenim avizirane denarne zaloge. Tako sera bil tudi storil, ker je bila to moja službena dolžnost. 4. Dotični službeni protokoli nlpo izginili kakor trdi g- TJhlif. ampak še eksistirajo in se bodo gotovo sodišču tudi predložili- Dokaz sa vse to kakor tudi druge potrebne dokaze o korektnosti mojega postopanja bom svoj čas predložil sodišču- G- Uhlif me je Mi ovadil da sem takrat poneveril velike denarne svote, baje belih 25 milijonov kron« Zadevo preiskuje deželno sodišee in nadejati se je, da jo tudi pojasni- Naloga gosp-Uhrlfa pa je, da doprinese za vse svoje ,nesa«hšane obdolžitve dokaz resnice. Za to gre v tožbi, kt bo io sadsvo končno tudi dognala- Z odličnim spoštovanjem Dr, M- Rostohar* V ftajganA, dno 16- avg- 1919- DeVnJto u rafto iolsko draibol Hainove'še poroda. (Naša izvirna poročila.) GAOLIARD1 IN SZMRECSANYI ZA VZPOSTAVITEV HABSBURŽANOV. Praga, IG- avgusta- Budimpeštanski dopisnik javija pražkemu >Venko-vu< o reakcijonarnlh mahinacijah za vzpostavitev habsburške monarhije- Pri teh mahinacijah igra vlogo tudi češko plemstvo. Reakcijonarni klubi so razširili svoje delovanje tudi na Dunaj, Madžarsko. Poljsko, Čehoslovaško, posebno pa delujejo v Švici- Dr- Gagliar-di, bivši član hrvuUke frankovske stranke bil jo baje nekolikokrat v Pragi jn skušal priti v dotik s čehoslova-čko vlado- Pri tem pa ni prijel dalje, nego da je konferiral s člani klerikalne stranke. Koncem maja poskusili so habsburški klerikalci svoj glavni napad na čeho-slovasko republiko in ho-tefl predložiti memorandum, glasom katerega bi bili zbrali v Slovaški vojsko, ki bi stala pod zapovedniČtvom madžarskih častnikov in ki bi Imela zasesti Budimpešto- Vodja tega načrta je bil bratislavski veliki župan Szmercsa-nyi, a za njim je stal tudi dr- Gagliardi. Oba sta amela mnogo denarja. Podpirali so jih Italijanski krosi in polkovnik Ounnim*ham- S eefike strani je podpiral ta načrt klerikalni vodja Zazvorka- Češka vlada je bila poučena o veeh posameznostih in je vedela, da vodijo vse niti v tavico do bivšega cesarskega para- ITALIJANI ZA RADIČ A, Reka. 16- avgusta. Italijani so v velikih skrbeh radi Radila, ki ga njihovi novinarji imenujejo Padec. Rachic, Ra-bic itd-_ Pravijo da se nahaja sedaj v ječi v Skoplju. So v zadregi glede njegove usode In zelo obžalujejo tudi one nedolžne >republikanske žrtve«, ki morajo od časa do <*asa za njim v zapor* Kako rahločutni so Italijani! Kar oni počenjajo z narodom v Istri, na Goriškem in v Dalmaciji, da vlačijo na tisoče nesrečnih ljudi, ki niso ničesar zakrivili, po svojih blatnih zaporih, o tem nima nikdo govoriti, ker to ni nikomur nič mar- Vse kaj drugega je Radii: on je njihov pomočnik, njihov veliki prijatelj, njihov glavni pomočnik v rušenju te >strašne države SHS-« NEJASNOST POLOŽAJA V BUDEft. PESTI. Pariš. 14* avgusta* >Journal dos Debata« piše: Maloštevilne so vesti, ki nam dohajajo iz Budimpešte. Zdi se, da vlada v Budimpešti mir in red in da deluje nova vlada * vaem silami na to, da se približa antanti. Nadvojvoda Jožef je poslal na Dunaj grofa Betic na s posebnim poročilom francoskemu poslaniku g- Aliceju- Nadvojvoda Jožef je vsak dan v zvezi s polkovnikom Ro-manellijem- Kljnb vsem izjavam nove vla^ie. je politika iste malo konfuzna. G- Friedrich je zopet zatrjeval, da pre-memoa režima ne znači povratek monarhije, da pa je treba vselaikor počakati odločitve narodne skupščine* Za sedaj je glavna briga nove vlade, da vspostavi mir in red in da odstrani krivce Bele Kuna. NTNČTČ IZČRPAL KREDIT PRI NARODNI BANKI, Beograd, avgusta- Današnja ^Pravda« javila, da je bivSi fin- minister dr- Nineil dvignil v Narodni banki 00 milijonov dinarjev m s tem isčrpal ves kredit, vslod česar bi mogel priti novi finančni minister v neugoden po-loiaj. PROMET NA DONAVI VZPOSTAVLJEN. BndimpeSta, 16- avgusta- Predsednik donavske komisije admiral Treu-bridge je dal odstraniti mine v Donavi, ki jih je bila položila rdeča garda- Na ta način je promet po Donavi zope., vspostavljen. PREGANJANJE BOLJŠEVIKOV. Nauen, 16- avgusta. Novi kurs v Budimpešti pokazuje že, kako bo izgledala reakcija. Nezaupanje proti no-, vim vlastodrzcem izziva v BudimpeSti zlasti aretacija dosedanjega predsednika Garbaja. kateremu se z nikake strani ne more očitati kakega sločina in ki je veljal za zmernega moža* Tudi btv§a ljudska poverjenika za gledišče in umetnost sta prijeta- Državno pravdništvo je razglasilo, da popove na odgovornost vsakogar, ki je za Časa sovjetske vlade sakrivil kako hudodelstvo* DELO NAŠIH 2EN NA REKL Reka, 16. avgusta. Vsled italijanske cktrpacie Reke , so počela vsa naša društva živeti na znotraj. Naše žene, ki niso mogle ostati pasivne nasproti našim narodnim vprašanjem, zbrale so set okoli »Jugoslovanskega demokratskega ženskega društva«, ki je nabralo v par mesecih svojega obstanka okoli 500 članic iz vseh slojev" jugoslovanskega naroda. Društvo je razvilo svojo delavnost, da s prosveto in socijalnim delom krepi našo državo in je imelo več predavanj na Šdšaku in okolici. Duh teh predavanj dokazuje, da razume društvo važnost današnje dobe in Ubralo dobro sredstvo sa potrtfanje vseh onih škod- Društvo se sedaj bavi z osnovanjem nekaterih socijalnih institucij, ki so za naš kraj posebno potrebne. ŽELJE TRŽAŠKIH »REPUBLIKANCEV«. Trst, 16. avgusta. V Trstu so imeli republikanci zborovanje, na katerem so sklenili uvesti korake, da pride tudi Istra s Trstom in Reko čimpreje do svojih zastopnikov v italijanskem parlamentu. To zastopstvo si predstavljajo takole: 1. Vse zone, kjer prebivajo Slovani, bi imele pet zastopnikov; 2. Oorica, Gradiška, Tržič z okolico bi se imeli združiti z Vidmom; 3. Trst, Reka in italijanska Istra dobili bi 10 zastopnikov. Ker gravitira Videm v Trst, naj bi se tudi videmski okraj priklopi! »Julijski Benečiji«. Vesti LDU. PRISILNO POSOJILO V ITALIJI. LDU. St Germain, 17. avgusta. (D. KU.) Iz Rima javljajo, da nameravajo razpisati prisilno posojilo, od katerega pričakujejo mnogo uspeha. AMERIŠKO-MEHIKANSKI SPOR. LDU. Rim, 17. avgusta. (Dun. KU.) ^Brezžično.) Iz Pariza poročajo: Odnosa ji med Zedinienimi državami in Mehiko so se poostrili. Vodilni ameriški listi slutiio, da pride do spora in pišejo, da bi b;!a angleška zadovoljna, ako zasedejo Zedinjene države Mehiko. BOLGAR! IŠČEJO KREDIT. LDU. Bukarešta, 16. avgusta. Bolgarska v!ada išče pri Zedinienih državah posojilo v znesku več milijard dolarjev. IZVOLJSKI.l UMRL. LDU Amsterdam, 17. avgusta. (DKU) Peuteriev urad javlja iz Pariza: Bivši poslanik in minister za zunanie posle, Izvoljskij, je v Parizu umrl. STRANKE V BOSNI. LDU Sarajevo. 16. avgusta. Na skupščini v Travniku ni bil ohciielno neti eden delegat hrvatske ljudske stranke. Pregvori za slogo s sklicatelji tega sestanka in predstavniki hrvatske ljudske stranke v Bosni in Hercegovini so bili zaključeni že dne 30. julija z neugodnim uspehom. Z ozirom na to ne more biti govora o razpustu hrvatske ljudske stranke v Bosni in Hercegovini, to so sklepali samo pristaši Narodnega kluba. PROTI TRETJI INTERNACI.IONALI. LDU Bazel, 17. avgusta, (DKU) Švicarska brzojavna agentura poroča: Izredno zborovanje socialistične stranke v Švici je sklenilo s 318 glasovi proti 147 glasovom, da pristoni Švicarska socialistična stranka k tretii internaciio-nalj. Ta sklep pa se mora, ker je tako zahtevala tretjina zborovalcev. predložiti v glasovanje sekcijam. Kultura. »Glasbena Matica« v Ljublani razpošilja sedaj svojim članom poštnohra-nimične položnice za plačanje dveletne članarine. Cenjene člane odbor vljudno prosi, da ne prezro došlih jim dopisov in vpošljcio članarino za leti 1917/18 in 1918/1919 v znesku po 13 K. Z ozirom n a ogromne stroške so preplačila izredno dobrodošla. Mladika v Ptuju. To je internat za deklice (djevojke), ki nudi gojenkam stanovanje in hrano, vestno nadzorstvo in raznovrstno izobrazbo, kakor je razvidno iz nam poslanega prospekta. Gojenke lahko obiskujejo gimnazijo, meščansko šolo, gospodinjsko šolo in višjo dekliško šolo (letos 1. razred). uče se glasbe, modernih jezikov, zdravstva, vzgojeslovja itd., izjemoma se sprejemajo tudi učenke slovenske ali nemške ljudske šole. Prijave sprejema in vsa pojasnila daje vodstvo Mla-dike v Ptuju, Slovenija.__ Gospodarstvo. Pozor! Tovarne krtač, metel in podobnega* Pri državni gozdni upravi v Deliblatu (Banat) se bode dne 1- septembra t. 1- potom pismene dražbe prodalo 36 metr- stotov debljejih in 14 metr- stotov finejših koren od metlike (Reiswurzel) za izdelovanje krtač, me-telj itd. po izklicni ceni "2000 K za q-Interesenti morejo ogledati vzorce pri Gozdarskem oddelku deželne vlade v Ljubljani. Valvazorjv trg št. 1, vsakega dne od 10. do 12- ure dopoldne, kjer so tudi bližji pogoji dražbe na vpogled- Jugoslavenski kompas izide koncem tega leta, in sicer trgovski del, dočim izidejo 1. 1920 v presledkih po 4 mesece še ostali 4 zvezki: industrijal-ni, obrtni, agrarni in financijalni. Celo delo stane vnaprej vplačano 200 dinarjev, vsak zvezek zase 50 dinarjev. Obseg posameznih zvezkov bode nad 600 strani, ter bo celo delo tvorilo neobhodno potreben pripomoček za vsakega trgovca, industrijca, obrtnika, agrarca in finančnika, za vsak urad in vsako pisarno, ker bode edino informativno delo za celo državo. Naročila in oglase sprejema Jugoslavenski kompas (Gospodarska pisarna dr. Ivan Černe) Ljubljana. Društvene vesti in prireditve. Društvo zasebnega uradnjštva v Sloveniji rabi večje število izvežbanih bančnih uradnikov slovenske narodnosti. Reflektanti naj se oglasijo ali pis- meno ali ustmeno v društveni pisarni, Poljanska cesta št. 3, v Ljubljani, kjer bodo dobili potrebna pojasnila. Fjlatelistični klub za Slovenijo vabi svoje člane na sestanek, ki se vrši v sredo dne 20. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji hotela »Union« soba v *rožcah«. Člani smejo pripeljati seboj tudi goste. Odbor. Poizvedbe. Našla se |e 15. t. m. v k' lišču Ko-ziia črna zapestnica z dve verižicama. Poizve se v hotelu »Slu,.* (restavracija, plačilni natakar). Izgubila se je na poti od ceste na Rožnik po Levstikovi cesti mimo Mladike, muzeja. Kranjske hranilnice zlata zaponka. Najditelj naj jo blagovoli odV: dati proti primerni najdenini na policijo. Izgubili <=o so važni računi v vlavi ku proti Jesenicam. Najditelj se prost vrniti te račune na naslov kakor Je v. računih naveden proti nagradi- Listnico uredništvo. Listnica uredništva. G. I. P. v Celju: Reklamiranih dopisov Še do danes nisem prejel, kakor sem Ti pred kratkem ustmeno razložil. Ce so Še aktualni, pošlji vnovič! — Lep pozdrav! K. ss Izdajatelj in odgovorni urednik: Valentin Kopitar. Lastnina In tisk »Narodne tiskarna«. .-.» , •,:; v. -- • >* . ■'• l"l t Mart|n Troat naznanja žalostnim srcem, da je njen dobri in skrbni stari oče, gospod tefan Kljun posestnik danes ob 7. uri zjutraj previden s sv. zakramenti umrl. Pogreb se vrši v sredo 20. avgusta t. 1. ob 2 uri popo- ludne iz Hrenove ulice št. 3 k Sv. Križu. Blag mu spomin! Ljubljana, dne 18. avgusta 1919. 8086 Magajničaria se takoj sprejme, Kkvaroa Leon, Stan" trg št. 30. nmađfill se sprejme na dobro UliriUul;« domačo hrano. Naslov v upravništvu „SIov. Naroda", 8057 IPiSuO 2.530 K preskTb?nSrni stranki brez otrok stanovanje obstoječe z 2, 3 ali več sob s pritikli-nami. Naslov pove upravn. »Slov. Narcdn. • 8043 se rroaa Več rove Oton Bardvch, Škofja loka. 8044 Star klavir Pianino ali IfcifcSŠŠfšČK torte 26 * 8045 na upravo. „Slov. Nar.'4 8045 Utn jim io afin dgske oi 2 4 col do col, Iatve raznih di-menzacij. Prosim ponudb z naji;iž;o ceno na V. Uršič, Zagreb, Il:ca. f-056 Janko Končat*, trgs.ee Pavla Končar roj. Lajovic poročena 17. avgusta 1919, Piibsrfc JLiti/a ♦nnn fnhfl 2 debro postrežbo iSČe MulIU auUU uradnik od 15. septembra. Ponudbe pod ..domačnost" na urrav. „Slov. Naroda". 8063 1500 K dobi, kdor mi preskrbi v Ljubljani lepo stanovanje s 3—6 sobami. Ponudbe Dod J. K. 7930* na upravništvo Slov. Naroda" 7930 Brc en stenogiafinja, vešča perfektno fct K slovenske stenografije. Ponudbe pod .Podpredsednik 8C60" na upravništvo ,,Slov. Naroda'*. 8060 "rTfJi m zofa, mize, kiopi, komplntne r* IU U d »c postelje, risalne mize, ogledala, obleke. Krakovski nasip St. 10. pritličje. 8058 J/nnifll/i Hlannr se spreme oroti dobri ftOfljUl lildjkL hrani in plači. Ivan La-oajne, žganjarna. Novi Vodmat pri Ljub- jani. 8059 Hjnpn ki je vešča likanja, in vsaj i .-'L' nekaj šivanja, sprejme Valerija Cvenkel, Sv. Peter v Savinski dolini. S067 Molzna innri m Potrtim srcem javljamo tužno vest, da nas je zapustil naš dobri sin, preljubi brat v 27. letu življenja. Stari Loki. pri Skofji loki 18. avgusta 1919. Žaiu'ota roćolna Gostiša. onim, ki so nam v težkih urah stali ob strani, rav-notako gg. pevcem izrekamo najtoplejšo zahvalo. V Ribnici, 16 avgusta 1919. Družina W\. Umrla je naša ljubljena žena oziroma mati in sestra, gospa nrl lama nm ro: Pogreb je bil v nedeljo dne 17. avgusta 1919 ob 8. uri zjutraj. Blag ji spomin! ŽeH-nlje, dne 15. avgusta 1919. Žaluioči rodbini Perčič - Furian. 1 Ststnl pogrebni uvod v LJubljani. Potrti neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša nad vse ljubljena hčerka oz. sestrica, svakinja, nečakinja in sestrična, gospodična Francka Irki! danes ob 11. dop. po dolgem, mučnem bolehanju, previđena s sv. zakr. za umhajoče v 18. letu starosti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnice bo v torek, 19. t m. ob 4. uri pop. iz hiše žalosti, Sv. Petra cesta St 65, na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Petra. V Ljubljani, dne 17. avgusta 1919. 8C64 Žalujoči ostali. i se proda blizu Ljubljane. Naslov rove: Kup-čijska risarna „Merkator", Ljubljana, Jurčičev trg 3. 8052 leUe, ^tara 18 let, ki bi rada nastopila kot comočnica h kaki šivilji, ki bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, s hrano in stanovanjem v hši Naslov pove upravništvo ,,SIov. Naroda". 8049 uva eiiovmezna na m m\ za les voziti in konjsko opravo, vse v dobrem stanu, kupi Alojzij Schrev, Jesenice. Gorenjsko. 8065 flnr0im0 fn bSa Ljubljane dekla, »[iiLlUlC &L pridna, poštena in skrbna, ki zna kuhati navadno hrano in razume delo na nolju in pri živini. Ponudbe na Postni predal 29, Ljubljana. * 8053 Hnt pozor I Strokovnjak išče mlekarno v najem, eventualno kupi posestvo ali mlekarno v kakem mleka bogatem kraiu. Ponudbe se prosijo pod ,.Mlekarna 230 8054" na upravn.Štvo ,,Slov, Naroda". 8054 Več ducat, sviioetili kravat tak) svake vrste na debelo in sicer komad po 6 kron in višje se proda na Poljanski cesti št. 35 pritličje, popoldne od 12. do 4. ure , 8069 M iPtelipi=fen po^o", S; z znanjem srbohrvaškega, romunskega« ogrskega in nemškega jezika želi službe v pisarni kake tovarne. nal*aje v Ljubljani. Ponudbe pod > B. M 26 8051« na uprav. Slov. Naroda. £051 prodaja v komisiji, dokler traja zaloga ..Balkan", trg. šped. in kom. del. dražba, Ljubliana. 8062 Hanu BradoiK nje, kurjava In razsvetljava prosta. Pokojnina. Pogoji: popolno znanje slovenščine in nemščine v govoru in pisavi; popolnoma vešč samostojnega koncepta pisem, stenografije in strojepisja. — Le res izvrstne moči naj pošljejo prošnje z navedbo zahtevkov plače ter kratkega curricuium vitae uprav ništvu fc Slovenskega Naroda" pod: .življensta pozicija 80*8" 8058 Led v večji mn ožini in onnibns na prodaj. Sladkor se kupi Pojasnila daje vratar pri .Slonu-. 8019 Majdno množino lepili, odbranih zgod njih jabolk prodam. rovo 1. Vile Soss, Kamnik Pe- 8052 Proda se 4 moška kolesa in eno žensko kolo, 2 nova gramofona Vič št 16 pri gostilni Robežofki 7977 hlrpiK!li airfn ^namke.Rabo' popol-LU!ii)iioul flilu noma intakten, prodam po ugodni ceni. Kje pove upravništvo .Slov. Naroda- 7983 Vinske steklenice 7/io in 1 lit. v vsaki množini se kupijo Ponudbe na M Ravtar, Ljubljana, Jurčičev trg 3. 7976 Kopi ali»Dajem s^^čiC nupbe pod: ,Pekarl|a 50 7937*' na upravništvo >Slov. Naroda« 7987 Drrdn CO 'epa Pro i drag9 Zagreb, Knrelčevm ulica 6. Kopi se takoj m\\i posestvo s prijazno lego blizu železnice v ljubljanski okolici, na Gorenjskem ali Dolenjskem. Hiša in gospodarsko poslopje morajo biti v dobrem stanju. Ponudbe pod: ,.Prijatno poaeatvo" se prosijo na Anončso ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana. Kongresni trg 3. 8005 Stolar ili strojar (djelovodja). Traži se djelovodja stolarske ili (mizarske) ili strojarske struke, vješta sila za veliki pogon. Reflektanti, koji su do sada u mlinovima radili, imaju prednost. Ponude slati na upravu lista pod .djelOTOdja(MooteBr) SG35' 8035 40 ali već nmrtnTh rinlsurnu ftfrsnirn za 'Z(^e'0' tjUZulIlll uudlltl lulfllljll/ vanje plohov in ogelskeh drv se potrebuje za takojšnji nastop dela. Podvzetni drvarji dobijo za ogled delavnih prostorov in dogovor, stroške zavozne liste povrnjeno. Prihod se mora brzojaviti. Oglasilo je za napravit na: Gozdni orad t sp- Dravograda. 8031 Uradnik lesne industrije. nesljiv, z dobro šolsko izobrazbo, vešč slovenskega hrvatskega In nem. jezika v govoru In pisavi, s 131etno prakso v lesni industriji, Izvežban posebno v žagni in gozdni manipulaciji ter v izkoriščanju mehkega in trdega lesa tei v nakupovanju gozdov, ISČe pri večjem podjetja primerne službe. Ponudbe pod .letna trgoTina 7969" na upravo. 7969 Stro«nt tovarna in livarna d. d. v Ljubljani, Dnnajaka ceata st. 35 ^rrejmeio takoj kinćavnlćarti&e m strmgarake mojstra, dalje več strojni* konstrnkterfev in risarjev. Reflektanti z večletno prakso v strojnih podjetjih imajo prednost. Ponudbe in spričevala -postni predal 155'« 7953 Strojne tovarne In livarna d. d v Lobiianl, Dnnajaka ceata st. J5 spiejmejo takoj »lagajnicarne, itnjl-govodklnje in strojepiske zmožne perfektno slov. in nemške stenografije. Reflektantinje s prakso v železnmski stroki imajo prednost Ponudbe in spričevala »peetnl prodal 1SSW 7952 Kupi se: 8038: Vverthel meri ca, — 100 kg premoga, —r steklenice vsake vrste, — brinjeveV Proda se: 1 ameriški pis. stroj, — Ollette aparat, — 1 automat, pištola t patroni. Ponudbe sprejema: Kapčijska posredovalnica .MERKAT0R' Ljabljsna, Jurčiče? trg 3! J 1 Poslovne ure za stranke: 10—12, 3—5, MCR0ATIAM zavarovalna zadruga v Zagreba ustanovljena od mesme občine Zagreba leta 1884. sprejema v olementaraom in iiv-llansfiem oddelka vsakovrstna zavarovanja pod najugodnejšimi pogoji in najmodernejšimi tarifi. Zahtevajte prospekte katere pošilja in daje vsa potrebna pismena in ustmena pojasnila Glavno zastopstvo za Jiovenljo = Ljubljana« = Stari trg štev. 11. Sprejemamo sposobno potnike in zastopnike, katerim so nudi prilika velikega laslstfca. 4S 254181 4254 Stran 6. .SLOVENSKI NAROD** dne 19. avgusta 1919. 19*2. 5tev. Stanje vlog $e znašalo koncem meaeea Junija 1918 S 280,000.000- Podružnice v Ljubljani Češka industrljalna banka Glavnica K 80,000.000-—. Stritarjeva ulica št 9. Nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev. Vsakovrstne bančne transakc j. Vsakovrstne bančne transakcije. tramove, drva, oglje kupuje vsako množino „DRAVA" lesna trgovska in industrij 7534 responssf! ■ BiH za slovenščino in nemščino, po možnosti tudi za hrvaščino, samostojna starejša moč, stenografinja in strojepiska se sprejme za Ljubljano. Ponudbe pod „Stalno 7904" na npravništvo venskega Naroda' Slo-7904 mestna stavbenika in sodm zspr. cenilca, Ljubljana. Trnovski pristan 14. prevzemata in izvršujeta vsa stavbena dela, kakor tudi vsakovrstna projektiranja in napravo načrtov in visoke stavbe, cerkve, javne šole, nadalje cenitve, tehnična mnenja i t d — Ob jednem imata tudi oblastveno dovoljeno zasebno posredovalnico zu nakup in prodajo posestev, kakor hiš. zemljišč, gozdov L t. d. blago vsake vrste za vse stroke in trgovska podjetja, za tvornice, poljedelstvo, žgalnice, rafinerije, rudarstvo in fužinar-stvo, za vse obrti brez izjeme; dobavno z izvoznim dovoli- ozor! g I Pozor! Oglejte si bogato zalogo 8008 vsakovrstnega manufflktMll blOSO, katero je ravnokar dospelo iz inozemstva. Oddaja se od 10 metrov naprej. Cene nizke. Postrežba točna in solidna. Za mnogobrojni obisk se priporočata Sirec & Drofenik, Celje, Krekov trg 3. Za nepobitne cene t aikan" Ka nepobitne cene I i * _ j•------- vse vrste moke, koruze, ovsa, ječme riOOdjd lia U-gOnE. na za pivo, pienićne otrobe L t. d. Hiinilin UP3l/n mnfriinn • strojno olje vseh vrst, |nto, vreće, les za ku-l\t ;"'!r VAM Ml'il1-':.!J . rivo, a»no in vse druge Industrijalac Izdelke. Ponudbe se prosijo na: 8004 Vi BALKAN", Zagreb, VSaika ulica štev. 54. 1000 firosiv točno dobavnih I a lasnih mrežic najčišče izvržbe je prav ceno oddati. Ludwig Weissenstein, Wicn L loMiaAt 5. Velike registr. blagajna se kupi. Ponudbe na poštni predal št. 73. S2S2HKiSEfl BBS! 8073 BRZOJAV: Skladišče Balkan. Zagreb. J pondenca irr^rnacijonaina, pr izvedba vseh nakupnih in prodajnih ponudeb. Učeo se stalni zastopniki. Dopise prosimo na: mM' lirtiitittttii t M Dunaj (Wien) L, $clfsrstorfcrstrasse 15. mm Največja slovenska hraj*i8ema ! TKI § Na prodaj za nizko ceno. 1.) 18/22 PS Graf in Stift, 2 karoseriji (odprti in zaprti). 2.) 19/22 PS Lau-rin in Klement, S tip (najnovejši tip) s šestimi Piulli opremo. Avtomobila sta dobro ohranjena, za časa vojne ne rabljena. Na željo se mon--2 tira lahko električna luč (Boscheva luč). Za dobro kakovost se jamči. Cenjene ponudbe pod šifro „ AUTO IItt se prosijo na Anončno ekspedicijo Al. Matelič, Ljubljana, Kongresni trg 3. LJUBLJANA, Prešernova ulica it. 3 S 8^033■G0Q,-2 590000 - Je imela koncem leta 1913 vlog rezervnega zaklada .... ———— Sprejema vloge vsak delavnik- ■ Hranilnica je pupilarna vama. »sa Za varženje ima vpeljane lične domače hranilnike. Dovoliuje posojila na zemljfčča in poslopia proti niz&em* otorestavanfu in obligatornemu odplačevanja dolga. V podpiranje trgovcev in obrtnikov ima ustanovljeno w trn Natnorejša izbera — umetniških in drugih — razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin m NARODNA KNJIGARNA £jubljana Prešernova ulica štev. 7. mehanična kuitum zemSje Družna z o. z. Mv. (Wiea) IX. Scnwgrz^2nl6rsrrass° Hr. 15. Brzojavi: Pflug^ssohšne. Dobavlja: parne M motorne plug® = za vse kraje porabe točno ali na kratek dobavilni rok. ===== ?iovc ? Novo! BfeffiJiE£I„CYKI.ON" mlm za čiščenje žita s propelerjem prekosi vse znane konstrukcije, velikanski prihranek teže in moči. ' TJ' Kup: se vsako množino zdravega in čistega bukovega in abrovega lesa v deblih od 1 Vj do 5 m dolgih, debelih najmanj 20 cm. Tolerira se eno do dve grči na deblih od 4 m. Kupi se tudi dr^gš OBRTNI LES. Oferte za kubični meter, naloženo oddajna postaja naj se pošljejo tvrdki 8072 Bratje Sevnica ob Savi. (oi'insUa eKsportna Komiip-nijo nmerišha u Hej Vorlžu - želi zveze s tukajšnjim! kovinskimi -===== tvrdkami. =========== Pismena vprašanja posreduje Ufaiier Goldschmiedt oiiii. I. Bezirh, Oollzelle Hr. 11 govina s semeni SEVER Komp Ljubljana || Wolfova Bf. 12.' H Prosimo ponudbe z navedbo množine in cene. 8070 Jadransko hotelsko in kupališno dion. društvo Sužak-Reka, Zvonimirova ulica žtev- 102. Fmr Lastnik sledečih hotelov in sanatoriiev: Hotel Pension „SPERANZA1 , ZMPERIAL" Opatija. Sanatorij in veliko morsko kopališče „TERAPIJA" Crikvenica. Palače-Hotel , MIRAMARE" Crikvenica Telefon interut. 11. Hotel-Pension in morsko kopališče JURM- S«iak-Ma Telefon interaib. 2-14. Hotel-Pension in morsko kopališče .JADRAN" Bakar. Vs: hoteli in sanatoriji so najmoderneje z vsem konfortom ure;eni. — Oskrba izvrstna. — Otvor-jeni skozi celo leto. — Vse naročbe prejema in daje pojasnila za Crikvenico: uprava hotela .Miramare" v Crikvenici: za Novi: uprava hotela ,San-Marino" v Novom: za Sušak; Središnji nreH dri-Štva, Sašak-Reka. -- Naslov za brzojave Jadan centrala Sosak-Reka, Inreroraaa telefon Jtei. 9-B-9. Hotel-Pension „SAN-MAR!NO" Hori Vinodolski Tel istim, i Hotel -Peaaioa In veliko morsko {kopališče .LIS AN J" Novi Vinodolski iS :' -Ti? ft» . m, posojilnica ljubljanske okolice u LJubljani obrestuje hranilne vloge po čistiti 54 Rezervni zaklad nad K 1,100.000. brez odbitka rentnega davka Ustanovljena 1.1818. 1947