82. številka. Trst, v četrtek 11. aprila 1901. Tečaj XXVI ,£đlnoat ., Iz :&ia eakrat *» d»n. r*zun setic.i m • -amikcrt. ob 4. uri zvećet. }imr*tfmina in»in : » celo leto........24 rnn ZM DO! let* ......... 1? - za četrt to m........ <» , zx en uiwc ........ 2 kron: Naročnino -e pi»čevfcii naprej. naredbe b:fr pHIoifnf mrr>^mrf »e aprava •t oorv _ tobakarnah ▼ Tr*tu w prodajajo posamezne 'tevilke po Btotink (3 avć ; ■twn Tmt« f»a po 8 *totink (4 a^.l Telefoa \7Q. &din c s t Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. Oglaat se računajo po vrntah v petitu. Za več kramo naročilo s primernim popustom Ponlana. osmrtnice in javne zahvale domači oelasi itd. se računajo po pogodbe V edUostl je moi Vsi dopisi naj se poSiljajo uredništvu Nefrankovani dopisi se ne »prejemajo Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije iu oglawe »prejema upruvnlStvo. Naročnino in oglasa je plačevati loco Trst. Uredništvo In tiskarna se uahajata v ulici Carinila Šiv. 12. Upravuištvo, in sprejemanje iitseratov v ulici Molili piccoio štv. II. tuuistr. Irdajatelj in odgovorni urednik Fran Godni k Lastnik konsorcij lista „Edinost* 1 stisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trs Cesa nam treba najnujneje! 1. V - i moramo skrbeti, da jkj vsem slovenskem ozemlju d »bim » s l o v e n s k e ljudske - le. 1 tel]i morajo biti Slovenci, ali istotako tudi nadzorniki. Zakaj mora biti za nemške ljudske šole v Ljubljani Nemec nadzornik ?! Proti temu nimamo oporekati, ali to nemško zahtevo bi morali tudi mi Slovenci izkoriščati v ovojem zmislu, sebi v prilog, svojim rojakom na korist, kjer so isti tlačeni od drugorodnih večin. (Tu oe nam vidi umestno •j •/ Titi na kričeč nedostatek, da nam Slovencem sploh nedostaje potrebne energije in dločnosti, pa tudi pravega zmisla za krivice. ki jih trpe rojaki drugod, v to, da bi zahteve drugorodeev, kjer so isti v manjšini proti nam, umeli aplicirati našim manjšinam na korist in le-tem prihajati s tem na pomoč. Koliko bi i), pr. lahko storila deželna zbora, v Ljubljani in Zadru ! — V teh dveh za-konon jima je zagotovljen primeren • lelež na parlamentarnem sodelovanju, v Poreču pa je jezik zbornične manjšine, zastopajoče večino prebivalstva jH>vsem izključen in je *a manjšina proglašena naravnost — brezpravna, to je: njej je vzeta možnost na vspeš-nem parlamentarnem delovanju, ker nje členov niti ne volijo v odseke. In ista vlada, k; je v deželnih zborih v Ljubljani in v Zadru navdušena za načelo varstva manjšin, ma svoje veliko veselje na stanju stvari v Poreču: na brezpravju manjšine! Kako vse drugače bi bilo v Poreču, ako bi večini v Ljubljani in Zadru začeli uveljavljati načelo: zob z i zob! Ako hi rezini >' Ljubljani in r /.>' homo dopaš/ah r Ljubljani PODLISTEK. Velik grešnik. Povest. K -ki spisal 1>. X. Mamin - Sihirijak. Pr»l Poflratski. VIL Ciril je šel s (»obešeno glavo. Ta mani-;e-taeija ga je razjarila ter je še podvojila njegovo krivdo pre'u nje jtraro. ta horemo. ako ho/totrr/mo, tmli z brahijalno s/7o areljariti tu svojo voljo. pa bi videli, kaka mora'lna pomoč bi bila to bratom v Istri ! Pa bi videli, v kakih zadregah bi bila vlada in kako bi kmalu začela diplo-matizirati in tudi pritiskat i zatirani manjšini v Poreču v prilog ! Ali mi ne znamo tega in nedostaje nam potrebne energije v to, da bi zahteve nasprotnikov izrabljali sebi v prilog. Op. ured.). 'J. Vsi Slovenci morajo odločno zahtevati slovenskih srednjih šol; vse drugo je polovičarstvo in [le prehodna doba za pojM>lno germanizacijo. — Naša mladina zaostaja in mora zaostajati za mladino po zavodili, kjer imajo le jeden učni jezik, ker se namesto predmetov, mora učiti t u j i j e z i k. — Ne posluša j mo v tej stvari tistih « previdnih* politikov, ki si ne upajo s samoslovenskimi gimnazijami in realkami nič doseči, nič začeti. — To je nesrečen predsodek, led, ki se mora enkrat prebiti! Kakor dijaki iz čeških gimnazij vspe-vajo na Dunajskem vseučilišču, tako bodo tudi naši. — Tu ni nobenega pomisleka : ako se hočemo ohraniti, moramo imeti ss*oje slovenske srednje šole. — Zahtevajmo jih nemudoma, odločno, vsi! — Tu se morajo za vsako šolo Slovenci iz vseh pokrajin postaviti v boj, odločno in neustrašeno, kakor se Nemci iz vseh pokrajin protivijo slovenskim zavodom! — Mi le moramo zahtevati, vztrajno in odločno, sklicevati se na državne temeljne zakone; v teh se dobivajo dovoljne opore; le porabiti se morajo znati; kjer pa je potreba, pa jih je {»odpreti z naravnim pravom. (Greh je, če človek svoje talente za-kopuje ; isto velja v narodih. — Naš talent je naš materini jezik ; naša sveta naloga je, da ga ohranimo in izobražujemo ! — Tu ni nobenih državnih ozirov, ki bi zahtevali, da naj mi opustimo svoj jezik ; država ni sama sebi namen, temveč ima nalogo, omogočiti svojim narodom pozemeljsko srečo; tudi slovenskemu ! Toda naši zastopniki, korporacije, časniki morajo to znati : odločno, vztrajno zahtevati , ter se ne smejo z nobeno drobtino dati odpraviti. — Oni morajo vedno vse zahtevati, ves narod pozivati na boj za svoje dobro mu je delo, da so Cirila odpeljali iz ječe. sKo bi zbežal potoma«, pomislil je starer plašno. »Ali ne, kako bi ta ? . . . Takšen ne zbeži. Oh, moj Bog, glej, kazen! . . . Sicer pa, preiskovalni sodnik ga ne zadrži, potem pa korakaj žnjim k okrajnemu sodišču !« Afanasij Ivanič še ni napravil konca svojim nadmorskim mislim, kar je pritekel v pisarno Budzko. s Vaše visokoblagorodje, nesreča . . ♦ . Komaj sem ga odpravil skozi vrata ter hotel posaditi na izvoščeka, kar mi je omahnil na rokah.« Kaj — omahnil ?« Da . . . Omahnil je kakor malo dete : glava se mu je povesila na jedno stran, roke na drugo in oči je prevračal ... V , lice je bil bled kakor sneg. A vrhu tega kri . . .« »< »h, ti, bedak ! . . .« Afanasij Ivanič, kakoršen je bil, takšen je skočil skozi vrata. Ondi se je v resnici zgodilo to, kar je pripovedoval Budzko. Ciril je ležal na izvoečekovih saneh v omedle-vici. Okrog sanij se je že nagrnila tolpa radovednežev. Afanasij Ivanič se je zagnal z rokami nad ljudi, oštel Budzka ter sploh kazal dogodku primerno eneržijo. »V bolnišnico ga peljite !« je zapovedal, pravice in vzgajati za ta boj, seveda na zakoniti podlagi ! — Ako bomo odločni na vsej črti bo tud" Daloga vlade dosti lažja, ker bo ista prisiljena ugodili našim pravičnim zahtevam. — Zdaj pa omahuje ona, kakor omahujemo mi povsod. Še nekaj naj omenim. Mene zaboli vsi-kdar, če čitam v kakšnem listu o kakšni krivici, ki se godi našemu narodu, in če dotični list opozarja vlado na krivico, pa pristavlja resignirano: pa saj tako vemo, da vlada ne stori ničesar!! — Takšne opazke me zabolijo v srce. To ni možato. S krivič-neži (nasprotniki) in malomarneži (vlada) treba drugače govoriti v vseh jednakih slučajih. — Povedati jej treba: vlada, tu se godi krivica! Ti si čuvarica pravice, stori svojo dolžnost ; ako ne, nimaš pravice do obstanka in idi ! In ti slovensko ljudstvo, tem gospodom ne moreš zaupati, ker oni ne poznajo pravice! — Zahtevaj drugih! Poslanci v parlamentu pa morajo biti neustrašeni tolmači te narodove volje. Ne-ustrašenosti, odločnosti, pa se mora pridruževati spretnost v taktiki, tista spretnost, ki zna izkoriščati ugodne hipne prilike, kakor jih poraja valovenje parlamentarnega in politiškega življenja. Ali pred vsem treba, da je jasnost med poslanci samimi! In pa iskrenost! Delegacija mora imeti jasen cilj pred seboj, za ta cilj se morajo brezpogojno obvezati vsi. Zlasti ne sme biti osebne zavisti med njimi. Tu je bilado-sedaj rak-rana naše delegacije na Dunaju. Prišli na I hinaj iz viharja domačega boja so prinesli seboj ogrenela srca; iz ozirov na domači boj ne privoščajo eden drugemu vspe-hov, ker se boje, da bi oni drugi, ako bi kaj dosegel, svoj vspeh izkoriščal sebi v prilog in na škodo onemu drugemu iz druge stranke. — Sedaj zida ta, in podira drugi ; potem zida drugi, a podira prvi. Tako ne pridemo dalje. Tako se ubija napredek naroda, ker . se ta za v ratni boj vrši tudi o prašanjih, ki se ne dotikajo specijalno politiške vlasti v domači deželi, to je: tudi o gospodarskih in kulturelnih vprašanjih, in o takih politiških, ki ne involvirajo nobene specifično-strankar-ske koristi in ne posezajo v politiške diference med tlomačimi strankami, ampak so splošnega vseukupnega narodnega interesa ! ! Ako domače stranke res hočejo dobro svojemu narodu, ako hočejo, da se neha ta podpiraje Cirilovo glavo. ;>A kje je ranocel-nik ? . . . Po zdravnika pošljite! . . . Oh, moj Bog ! . . Kaj se vse godi . . .« Ciril se je zavel še le v jetniški . bolnišnici, v visoki, svetli sobi, napolnjeni z I vonjavo vsakovrstnih zdravil. Začuden se je i oziral okrog, vzdihal ter zopet zaprl trudne ! oči. Pred njim sta stala Kasuar ter mladi ; vojaški ranocelnik. »Nil, kaj, kako?« je povpraševal Afanasij Ivanič s skrbjo, ogleduje bolnikovo lice. »Od svežega zraka se te je polastila omotica?... Dogaja se, zlasti, ako mu kdo ni privajen.« »Ničesar se ne spominjamje odvrnil Ciril s slabim glasom. >A ti, ne vznemirjaj se, vaše blagorodje : tožit radi tega ne poj-dem . . . Nimam se tudi čez ničesar pritoževati. Priprosta stvar, slab sem ... bolan.« »Nil, tu si počiješ, Ciril.c »Počijem l A čemu me oni vsi sovražijo = Kdo — oni ?< »Nu, vsi.« »To je tvoja stvar . . . Tu boš imel mir in nihče te ne bo sovražil. Zdravnik pride. Poležiš, dokler ne boš zdrav.« »Ako pa nočem?« Cesa nočeš ? « »I nu, tukaj ostati...« škandal, ki ubija vsako delo in ki že o priori izključuje vsaki vspeh naše delegacije na Dunaju, morajo dati svojim zastopnikom na Dunaju ne le dovoljenje, ampak strogo direktivo, da brez vsacih za vratnih misli podpirajo tudi tovariše druge stranke, ko gre za gospodarska, kulturelna in za politiška vprašanja, obsezajoča vseukupni interes naroda ! Le tako pridemo do nadaljnje aktuvslne zahteve svoje: do slovenskih uradov in do uradnikov, ki bodo z našim ljudstvom govorili v njega materinem jeziku iu mu Šli dobrohotno na roko; do uradnikov, v katerih bo živa zavest, da so oni radi naroda tu iu ne narod radi njih. Le tako dosežemo, da izgine izmej nas tista okostenela birokracija, krčevito držeča se starih tradicij, nasprotnih vsakemu slobodnemu dihu, in da stopi na nje mesto uradništvo s srcem in zmislom za potrebe naroda. 4.) Pred vsem pa treba, da mi sami vršimo svojo dolžnost do — sebe. Vsi, posebno pa omikanci, morajo govoriti mej seboj le v svojem materinem jeziku ! Vendar pa se moramo izogibati malenkostnih osebnih napadov proti onim, ki greše v tem pogledu le zato, ker jim je bila vzgoja zgrešena. Takih ljudi ne smemo odbijati, ampak pridobivati jih z bodrilno, navduševalno besedo. Vse te točke, in druge postavljajmo v ospredje, osebnih napadov pa se izogibajmo, taki napadi [»rov z ročaj o mnogo zla. Poprej treba, da si zagotovimo temelje svojemu obstanku. Vse drugo, kar nudi narodom današnja kultuia, pride tekom boja tako rekoč samo po sebi, oziroma se potem hitreje doseže. Ali vedno ostane pogoj : domači boji se morajo vsaj ublažiti ! Na jedni strani naj se izogibljejo vsemu, kar more izživljati verske boje, na drugi strani pa naj se čuvajo, da ne bodo naroda gonili v pogubni verski fanatizem, moreči vsaki moderni napredek. To prepričanje mora prodreti, ker po mojem prepričanju je ni druge poti do naše rešitve iz sedanjega nevarnega položenja. X. Politični pregled. V TRSTU, dne 11. aprila 1901. O položaju. Včeraj se je razširila vest, o predstojeći parcijalni krizi. Ta vest pravi »Jaz, čakaj. Posadili so te, torej sedi. Tu niso kozji rogovi, da bi ne mogel sedeti.« Afanasij Ivanič se je razsrdil. Čemu se on dela za blaznega ? Tako zgubi vse spoštovanje v ječi . . . Starec se je srdito obrnil ter odšel. Ciril ga je spremljal z očmi ter rekel: »Ni se mu posrečilo____« Ranocelnik je molčal, ogleduje si razkol-niškega škola. Že je čul o njem ter se čudil: »Kakšen škofje to? Ničesar več, nego nekak muzi k, a to še .»lokaj beden ?« Kmalu je dospel tudi nalašč pozvani zdravnik. Z nemirnim licem je stopil k Cirilu. Bil je to človek srednje dobe, srednje rasti, okroglega, polnega obraza. Vojaška uniforma je ohlapno visela na njem. Začelo se je pregledovanje bolnika. Ciril je pokorno ubogal. Zdravnik je dolgo ter pokorno poslušal, klepal po njem s prsti ter vrtil glavo. »Treba se je čuvati«, je dejal trudč se, da bi to frazo kolikor mogoče laskavo izgovoril: »Ali si že dolgo v ječi?« »Ne, samo štiri dni.« »Hm... tako...« je nadaljeval zdravnik, gledaje bolnika skozi očala. »Zares, treba se vam čuvati... močno...« (Pride še.) namre.", da železniški minister dr. pl. \Vittek I V T o u 1 o n u. Včeraj so že na vse zgo- hoee |x»dati svojo ostavko, ker je baje na-sproten Korberjevi nameri, da država kupi seven »-zapadno železnico in >evero-južno nemško zvezno železnico, kar je K<»rber baje obljubil Cehom kakor jedno glavnih koncesij. Vesti o \Vittekovi demisiji pa niso še potrjene. Minoli četrtek so imeli zaupniki češki v Pragi jhsvetovanje. Razprave so bile živahne. Sedanjo politiko češke delegacije je branil dr. Paca k, grajal jo je dr. Fort. Velika večina je bila na strani Pacrfka. Sploh se zdi, da so Cehi precej za dovolj nji z razvojem stvari. Neki moravski list meni n. pr., «la se je od lani tf. junija — od tiste viharne obrtni kcijske noči — pol oženje jako zasukalo Cehom v prilog. Tedaj da si je birokracija domišljala, da potisne Cehe v ozadje, danes pa da je sj»oznala vlada, da mora ona priti k < 'ehom, da dobi pardon za ovoje predloge. daj pričele dohajati z vlaki v Toulon velike množice tujcev. Mesto je krasno odičeno z zastavami in slavoloki. Vojvoda Genovežki je f>ovrnil obiske mestnemu načelniku Micho-let-u in generalu Coronat-u. V sprejem |>ri obeh je bil zelo prisrčen. Ob poldrugi uri pop je dospelo francozko brodovje z Lou-l>etom v toulonsko luko, pozdravljeno s streli iz topov na utrdbah in na laških in francoz-kih vojnih ladijah ter sviranjem vojaških godb. Godbe na francozkih ladijah so svirale laško kraljevsko koračnico, na laških pa mar-ziljezo. Francosko vojno ladijo »Saint Louis«, na kateri je bil ukrcan Loubet, so spremljale tem. Le nekaj nam kali veselje, spomin namreč, da je bil baš gospod baron oni, ki ni opustil nobene prilike in nobene — intrige, ko je šlo za to, da bi »e pomaknili za korak bližje miru in zlogi med narodi ! Ali je gospod baron res definitivno zamenjal meč intrige z oljkino vejico božjega miru?! Židovske vesti o atentatih na ruskega cara so, kakor je bilo pričakovati, popolnoma neosnovane. Korespondenčna AVolf-fova pisarna poroča iz Petrograda, da se ni izvršil nikak atentat na cara in da so tudi vesti o atentatu na ministra za notranje posle, Sipiagina, popolnoma izmišljene. Sploh da je vse vesti o atentatih na dostojanstvenike spre- vojne ladije : »Charlemagne«, »Gaulois«, jemati z največo reservo. »Charles Martel«, »Jaur&|iiil>errvct »Bouvet«, Vojna v južni Afriki. Angleži se »Pothuanr, »Clanzi«, »Du Chavla«, »Cassard«, zopet nadejajo, da se Botha uda in daje »Lavoisier«, »Linois« in »Galilee«. Luka je pripravljen topiti v mirovna pogajanja. Ge- bila vsa polna čolnov z radovednim ljudstvom, nerala De\veta pa nikaleor ne morejo preba- istotako so bili tudi bližnji griči natlačeni viti in ga hočejo po sili smatrati za postran- gledaleev; občinstvo je navdušeno pozdrav- sko stvar, ker baje nikakor ni pri volji Ijalo predsednika. < >b poltretji uri pop. seje stopiti v kakoršna koli pogajanja. Tolažijo se Da bi se le Cehi ne dali pretrdno zazibati v -en zaupljivosti do »spoznanja« vlade! Loubet izkrcal z »Saint Louis-a« ter se v s tem, da bo Dewetn nemogoče nadaljevati To post,-,ne lahko jako nevarno. Saj ima ista paro-eolau peljal do obrežja, odkjer se je po- boj, ako se Botha poda. Po vseli britkili vlada tudi to »spoznanje« inje razglaša ob ^ v k°r!ij' lK>e. >*a kralJa H* ^oiibetu koljč Annunziate. Kinleva. ž , - - Po odhodu vojvode je Loubet vsprejel čast- Se nekoliko o možatem cinu po- „ , . * * nike spanjske vojne ladiie »lelavo«: še preti kojnega bana Hrvatske, grofa Ladi- ' J J J 1 slava Pejačevića. Ko smo včeraj na kratko omenjali smrti lega moža, ki je v naj no vej i zgodo vi ni Hrvatske igral velevažno ulogo, smo se s(»ominjali tudi njega možatega, ugled naroda hrvatskega varujočega postopanja povodom afere z grbi. Stvar je bila namreč taka le. Za časa banovanja Pejače-vi'-evega (v noči med X. in avgustom j€ tedanji dež. finančni ravnatelj David tem vsprejemom pa se je Loubet kralju italijanskemu brzojavno ;.ahvalil za podeljeno mu odlikovanje. Nekoliko po 4. uri popoludnese Tržaške vesti. Slepomišenje. »Slovenski Narod« imenuje naše postopanje povodom krize v hrvat- je Loubet podal na italijansko ladijo »Le- , , , i i i i J ... sko-slovenskem klubu »slepomišenje«. \ o- panto«, tla vojvodi Genovežkemu povrne brambo svojega postopanja povodom krize v hrvatsko - slovenskem klubu hočemo govoriti posebe. Lh očitanje »slepomišenja« moramo gimi admirali in poveljniki francozke sredo- , . .. - • ■< . • oi . - ® . kar hitro zavrnit! in najodločneje, »olovenski zemske vojne mornarice, kakor tudi ministra i i * » i i „i. . i„ J * Narod« vzbuja namreč domnevanje, kakor da obisk, kamor so se |»ozneje podali tudi admiral De Maigret z generalnim štabom, dru- . . . . . i vnanjih poslov in mornarice. Delcasse je po- u - ,- , . i „„ — gotovo JH« nalogu ogrske vlau- svoj mandat! Temu nasproti konstatujemo : a) da nam Spiučic sploh ni pisal š e n i- nado mesti ti z grbi z madjarskimi in hrvat- J J jedne besede odkar zboruje dr- ... . . ... . .„ „ . , . l>et v arzenalu banket, na katerega so bili , , , . , j- , • - skimi napisi. 1 o je bilo knceee kršenje za- . & . z a v n i z b o r, torej tudi ne o krizi v , ... , ,. , . ,. . , . povabljeni zastopniki oblastev, francozki, ru- . . , , t i i i t . i kona o pogodbi med Ogrsko in Hrvatsko, ki . J 1 ...... hrvatsko-slovenskem klubu; b.) da smo ravno ., ... . ski, italijanski in španjski častniki. . , ,. . . je grozno razburilo vse prebivalstvo. In to ' mi, cim smo doznali o izstopu I avcarjevem, ogorčenje je d<»!»il«» duška v sledivših vihar- Baron Chlumetzky z oljkino naravnost izrekli svoje menenje, — pri kate-nih dogodk h. I >ne 15. avgusta seje preako leUy Jako odliSnep. gosta, moža. ki je { donese tistega efekta, katerega so se gospodje Zbrala velika množi.-a. ki j.- se sil,, p,.trgala hil že sam minister in ki Je ^o«1"" poaezal ve(-.ine klllba natiejali, da se namreč razmere z zida one grbe. Vsled teh dogodkov je po- v razvoJ naših notranjih polit, r izmer tu li te - v hrvatsko - slovenski delegaciji ne zboljšajo, stala za Pejačevića silno težavna situvacija. <,aJ' ko ni ,Jl1 rn,n,ster- pač pa da se pooštre razmere v pokrajini ; Javno menenje hrvatsko — brez razlike Ta mož je baron Chlumetzkv. — To je e) daje »Slovenski Narod« ponatisnil to našo -tranke — je videlo v dvojezičnih grbih tip avstrijskih laži liberalcev, ki hočejo, da izjavo, pritrdivši našemu mnenju, da bo slo-eklatantno kršenje zakona, Madjari pa so bodi država njihova domena. Samo da je to vensko razumništvo, v kolikor je isto anga-kričali, da s<» njih državni znaki omadeževani najnavihaneji med navihanimi. Mož ima mnogo žirano v domačem boju, občutilo ta dogodek ter -o zahtevali zadoščenja. Afera je bila tako mogočnih zaveznikov do tja gori v najviše kroge, kakor kapitulacijo pred drom. Šusteršičem ; resna, da liile raili nje na Dunaju mini- Kadar-koli se je zdelo, da se avstrijske stvari d) da smo dosledno in brez vsacega ozira ster-ve konferencije jMid predsedstvom ee- hočejo vendar konsolidirati in da naša no- pobijali »Slovenčeva« dokazovanja, kakor da »arjevim. !>an I*ejačevič in teeli v Bazovico vojaki j>eA|>oIka in ostanejo tam na vajah 'J doeva. Predrznost tržaških italijanskih kolesarjev t Lipici. Tržaški lažnjivec z lesnega trga, jmkI imenom >Piceolo« čil »Piccolo«Sluga Stopar, ki je šel zadej, jim je velel, naj nikari ne vozijo j tako naglo, ker je nevarno, da se kobile .-plašijo ; ali dva izmed kolesarjev se nimalo nista zmenila za Sto pa rje v opomin, marveč sta drla naprej med čedo kobil in sta zakrivila, da so se iskre kobile začele plašiti ter je nekoliko istih ze zbezalo iz cede. vsled česar sta bila oba konjarja v velikih skrbeh ! < i os pod je kolesarji pa se niso ni zmenili za to, marveč so začeli bolj vpiti: »Ande via coi cavai, porchi di SCiavi. (Pojdite proč s konji, praski, sužnji !> Prvi, neki Lenussi, je hotel prevoziti skozi čedo kobil, a ira je < »lažer moral z vso silo ustaviti (pomočjo konjskega biča), in še le na (»lažerjev klic so prihiteli še drugi tamošnji sluge, da s<» kobile spravili v hlev. Med tem časom pa so vieoko civilizirani tržaški kolesarji Upi-čanske C. kr. sluge še veti no in vedno obsipali s pred navedenimi psovkami. Kden istih je bil toli drzen, da je vstopil celo na dvorišče za slu^o tilažerjem, ga prijel za vrat in ga začel tepsti. Temu sta prišla na poni« »č še dva druga kolesarja. Ko so pa ti junaki videli, da se il na prsih kolesarsko znamenje, na katerem je bila ]»eterožarna zvezda in v sredini iste podoba kralja Umberta), ni utegnil tega storiti, marveč je moral brez kolesa l>ežati za svojo premagano vojsko tja do Bazovice, kjer so vso stvar javili tamošnjim orožnikom. Ker pa se je tudi orožni-škernu postajevodjš zdela pravljica kolesarjev nekoliko pretirana, poslal je takoj ene^a orožnikov na lice mesta, da se obvesti o tem dogodku. Da ti italijanski junaki čim bolj podprejo svojo laž, napotili so se drugi dan naravnost k okrajnemu e. kr. namestništve-nemu komisarju, gospodu dru. Kabrizziju, kateremu so zopet tožili »barbarske« napadalce, češ, da so jih isti napadli s kamenjem .n j m eelo vzeli eno kolo in je razbili, (j. 1" abrizzi ?-e je takoj osebno podal v Bazovico jk> obvestilo, kjer je pri tamošnjih orožnikih tudi takoj izvedel, da ni bilo vse tak^. kakor -o mu i;..~jH>dje kolesarji povedali. Kolo, katerega kolesar Lov ni utegnil zasesti radi -trahu pred Lipičaškimi konjarji in radi katerega so se junaki pri orožnikih in pri c. kr. okrajnem komisarju, g. dru. Fabrizziju, pritoževali, da je zlomljeno, se nahaja sedaj v popolnem dobrem stanu na c. kr. sodišču v Trstu, kjer čaka, da mu g. državni pravdni k razpiše dan sodbe. Kako bolj in l>olj predrzni postajajo ti 5 ljubi c Italijani in zagriženi proti vsemu, kar ne diši po j»eterožarni zvezdi, priča pač ra dogodek. Celo v c. kr. dvorni Lipici, ki je dvorna lastnina, bi hoteli že ukazovati ! in kako vam znajo vse tako zavijati in lagati. da svet jim mora in mora verjeti. Poročilo v »Piecolu« so napisali tako, tla so bili oni napadeni in da so jih tamošnji »kmetje«, ko so isti kmetje — čujte! — sniali kobile p a š e, napali s kamenjem in biči, med tem, ko da so oni mirno čakali pri ograji, da so kobile prešle?! To da .-o provzročili »kmetje« ! liesniea pa je, tla v Lipici kmetov niti ni!!! Marveč žive tu le uslužbenei kobilarne. No, da v bodoče ne l»o treba tem »nedolžnim-- italijanskim junakom ogibati se su- rovih Lipiških * kmetov« in c. kr. kobil, za to že poskrbi tamošnji vodja! Namišljeno nedolžnost oboževanim italijanskim kolesarjem bo izpiralo c. kr. sodišče v Trstu. He ros. Vino. ijubezen aii pa — neznosni delavski odnosaji ! 23-letni kotlar Emil Padovan iz uliee Solitario štev. 11. je včeraj po|>oliidne. s stopnic hiše, v kateri stanuje, zletel iz druzega nadstropja v vežo in je ostal mrtev na mestu. Lgiba se, da-li je Padovan |>onesrečil, ali se je pa hotel umoriti. Ob času nesreče je bil namreč Padovan popolnoma pijan in nekateri sklepajo, da je zgubil ravnotežje (naslonil se je bil namreč na ograjo stopnic, katera je zelo nizka) in tako preko-pienil v globino. Ako pa se premisli vzroke, radi katerih se je mladenič opil, možno je sklepati, da se je tu zgodil samomor. Padovan je bil namreč zaročen in se je imel te dni poročiti s svojo izvoljenko. Pred kakim tednom pa so baje nastale neke diference ter se je zaroka razdrla. Padovan je vsled tega prodal nakupljeno pohištvo in se včeraj z denarjem, katerega je prejel za to, opil. Važno pa je na tej stvari dejstvo, da je delal Padovan v oni ladijedelnici sv. Marka, v kateri so se v zadnjem času tako začeli ogrevati za tuje laške podanike, jemati jili na delo in odpuščati domačine. Padovan je bil namreč tudi med onimi reveži, katere so preti kratkim odpustili z dela v ravno omenjeni ladijedelnici, medtem ko so obdržali mnogo laških podanikov. Lahko si je torej misliti vzrok, radi katerega se je zaroka razdrla. Mož gotovo ne more misliti na poroko v času, ko so ga odpustili — z dela. Radi zgubljenega zaslužka je zgubil revež najbrž nevesto, to ga je pahnilo v obup, obup ga je pahnil v pijanost in pijanost v prezgodnjo smrt. Živeli torej laški regnicoli, ki nam zanašajo tak »blagoslov« v naše družbinsko življenje! Živeli ! In živeli žnjimi tudi tisti naši tržaški laži-socijalisti, ki na tak način skrbijo za blagostanje domačih delavcev in naj si bodo isti Lahi ali Slovenci ! V tem obziru so laški socijalisti res »internacijonalni«, ker delajo za pogubo slovenskih in laških domačih delavcev. No, to je že nekaj ! Včeraj so zaprli letnega Alojzija Radico iz ulice Cavaz-zeni št. 34, ker je v slobodni luki ukradel velik sod, v katerem je bilo 312 litrov vina v vrednosti ll?4 kron in ga valil pred seboj po cesti »Bog ve kam«. Neki finančni stražnik pa je njega in sod ustavil na tem potu ter je velel obema v ekspoziturno skladišče. Poštenjak je tudi res hitro ugodil želji stražnika, a je še hitrejše izginil z mesta. Policija pa, ki bi se na vsaki način rada sezna nila s tem »eksporterjem«, poslala je takoj na lov svoje organe, kateri so kmalu iztak-nili pod v zet nega »trgovca« z vinom ravno v trenotku, ko je nekje žalostno prepeval ».... samo to znam, samo to vem, da preti obličje nje (policije) ne smem____« Ona pa ga je vsejedno po očetovsko sprejela v svoje naročje in setlaj — sedi. Samomor. Sinoči se je zastrupil v Pevmi 45-letni kočijaž Ivan Rebek, bivajoči v Trstu. Pri njem so dobili pismo, v katerem prosi svojo ženo oproščenja radi storjenega obupnega koraka. Vzrok samomoru ni znan. Novodobni pirati (morski tatovi) ali naša nadobudna mladina. Včeraj so zaprli 1 o-letnega Gvida D. in 11-letnega Ar-tura I)., ker sta s tujim čolnom pokradla različne stvari po ladijah v luki. Evo zopet novo polje gospodarske ekzistence ! To je zopet nov lep dokaz specijalitete tržaške laške vzgoje. Pa naj še kedo reče, da ni laška kultura dvatisočletna! Res stara je, stara, ta kultura in sicer že tako stara, da kar smrdi. Kadi ljubezni. V hiši št. ulice Solitario so našli včeraj na stopnicah 17-letno Angelo C. iz Spljeta, katera se je v bolečinah ovijala na tleh. Popila je bila, radi »nesrečne ljubezni«, karbolno kislino. Prenesli so jo v bolnišnico, kjer so jej izprali želodec in jo tako povrnili k življenju in bržkone tudi ljubezni — saj je še tako mlada! Telefonska postaja v Bazovici. Dne tj. t. m. so na bazoviškem poštnem uradu odprli telefonsko postajo. Dražbe premičnin. V petek, dne 12. aprila ob 10. uri predpoludne se bodo vsled naredbe tuk. c. kr. okrajnega sodišča za civilne stvari vršile sledeče dražbe premičnin : ulica della Loggia 5, hišna oprava ; ulica Pondares (krčma), krčmarska oprema: uliea S. Francesco 4, hišna oprava; ulica Forni 4, hišna oprava; uliea Farneto 31, hišna oprava oprema v zalogi mrtvaški vozovi in oblačila; ulica Donota 3, hišna oprava ; ulica del i Slavnosti v Touloiiii. Istituto, hišna oprava. ! TOULON 11. (B) Predsednik Loubet Vremenski vestnlk. Včeraj: toplomer I je dobil danes od kralja italijanskega na-ob 7. uri zjutraj 16.0, ob 2. uri popoludne stopni brzojavni odgovor : Zahvaljujem \ ašo 18.7 C°. — Tlakomer ob 7. uri zjutraj 7»i0.r>. ! ekscelenco najživahneje na Ijubeznjivih be-— Danes plima ob —.— predp. in ob f>.18 sedah in na prisrčnem vsprejemu, prirejenem pop.; oseka ob tl.Ol predpoludne. in ob —.— mojemu stricu, vojvodi Genovežkemu, in i ta-popoludne. ■ lijanskemu brodovju. Kraljica se pridružuje meni, da Vam izreče va naj boljo zahvalo na izraženih željah. Prosim Vašo ekscelenco, tla sprejmete moje najodkritosrčneje želje za vašo osebo in za blaginjo Francije, prijate-Dnevni red ljice Italije. TOULON Konsumno društvo, uknjižena zadruga z neomejeno zavezo v Trebčah, bo imelo dne 21. aprila ob 4. uri popoludne svoj redni občni zbor v svojih prostorih, prihodnjič. 11. (H.) Na današnjem se- Veseliea pevcev bratovščine sv. Ci-| stanku med predsednikom Loubetom in voj-rila in Metoda v barkovljanskem »Narod-j vodo Gcnovežkim je predsednik izrazil svoje nem domil«. Naše čitatelje opozarjamo vnovič visoko spoštovanje tlo kralja in kraljice ita-na veselico pevcev te prekoristne bratovščine, lijanske in do kraljeve rodbine ter je izjavil, ki se bo vršila, kakor smo že omenili, v tla se bo trudil v to, da utrdi jako prijatelj-nedeljo dne 14. t. m. ob 5. uri popoludne v ske odnošaje, obstoječe sedaj mej obema na-»Narodnem domu« v Barkovljah. Program je rodoma. Vojvoda Genovežki je izrazil svoje ! zelo zanimiv in se pevci jako marljivo pri- zadoščenje na prirejenem mu vsprejemu ter je i pravljajo za ta nastop. Nadejamo se, da se izjavil, da je kralj podaljšal njegovo povelj-naše občinstvo mnogoštevilno udeleži te ve- stvo nad eskadro, tla s tem, podeli več o selice, da s tem dokaže svoje simpatije do slovesnost temu obisku. Vojvoda je od- bratovščine, k' mora biti vsakemu tržaškemu Slovencu pri srcu radi boja, katerega ona ložil odhod italijanskega brodovja na soboto, da se more odzvati na povabilo poveljnika bije za ohranitev našega milega jezika v tr- francozkega brodovja na dejeuner. žaških cerkvah. Ravno v teh dneh je bratov-; ščir.a dosegla zopet lep vspeh v cerkvi sv. TOULON 11. (B.) Po včerajšnjem banketu sta predsednik Loubet in vojvoda Ge-f Jakoba s tem, da si je zopet pridobila pra- i DOvežki z balkona hotela »De la Villec vico izvrševati cerkveno petje pri slovenskih prisostvovala benečanski slavnosti. Mesto in cerkvenih pobožnostih v tamkajšnji cerkvi, vse ladije so bile sijajno razsvitljene. Pred-1 iz katere je bila izgnana na uprav oduren j sednjku j,, vojvodi so prirejali entuzijastične način. Na slovenskem občinstvu je sedaj da ovacije. svojo navzočnostjo poda pevcem bratovščine TOULON 11. (B.) Na včerajšnjem novega poguma za vstrajanje na blagodejnem j vsprejemanju je rekel škof toulonski v svo-delovanju. jem nagovoru, da ljubezen do cerkve ne ; ovira katoliškega duhovnika v ljubezni tlu domovine. Predsednik je odgovoril, da oni, v katerih srcih je ljubezen do domovine združena z verskim prepričanjem, morejo in morajo delati za jedinstvo Francozov. TOULON 11. (li) Na včerajšnjem banketu se je dvignil poveljnik križarja »Pe- Vesti iz ostale Primorske. X Gradnja bohinjske želez-; n ice. Z Goriškega nam poročajo, da se je delo v predoru pri Podbrdom zaustavilo radi diferenc, ki so nastale med podjetnikom g. Škrtom in inženerjem g. Filipom. Inženjer Filip da je strasten nemški nacijonalec, ki kolikor se le da domače delavce odriva od dela in najema na delo tujee, večinoma Nemce. Vesti iz Kranjske. * Ubojstvo. V Cilpahu pod Tiebel-nim je te velikonočne praznike vojak Zupančič ki je došel na dopust, zabodel kočarja Kreseta z bodalom v prsa tako silno, da je ranjeni umrl kmalo na to. Povod temu groznemu činu je bil malenkosten. Družba lavo«, tla izusti zdravijco, v kateri je rekel, d i se čuti srečnega, da more biti tolmač čutstev španjske vlade, španjskih pomorščakov in vsega naroda. Napil je na blaginjo Franeije in nje lepe mornarice. Poveljnik jedne ruskih torpedovk se je v svojem odgovoru na zdravijeo predsednika Loubeta zahvalil zagotovivŠi, da predsednikove besede najdejo pot v srca vseh Rusov. Pilje na slavo Francije in na vspevanje nje mornarice in nje vojske. Vojna v južni Afriki. LONDON 11. (B) »Da i I v Telegraph« j javlja iz Kapstadta dne 10. t. m.: Glasom vojakova je dražila psa Kresetovega ; ta po- j ^ d 8porofiiia seje Botha vnovič slednji jib je jel radi tega nekaj zmerjat., j ^ ^ lordora Kitchenerjem. beseda je dala besedo, a konec vsemu ;e bilo ; ^ na Kitajkem. - bodalo!! Oj nesrečno žganjep.tje; družba LONDON 11. (B.) Listu »Times« jav- vojakova je bila namreč p.jana od žganja ^ ^^ da go se f Waldersee in Umorjeni je bil še mlad mož in je zapustil J , . J J _ J ... generali drugih kontingentov sedaj sporazu- ženo z dvema nedoraslima otroeieema. lvolike .. , , . , i ■ . • . meU glede vojaških odredeb. ki »e imajo . .... , . ukreniti, ko zavezno vojaštvo začne zapuščati \ Skofjiloki so priredili krasno; . J _ , , . *. i- lvitaj. Vojaki vseh narodnosti se uverjajo Prešernovo slavnost. Škofjeloške rodoljuhke : ' so kar najlepše priredile vse. Tudi materi- . nesreče radi nič. * Kitaj. Vojaki vseh narodnosti bolj in bolj, da je primerno, tla se število . .okupacijskih čet zniža kolikor možno, jalni vspeh je bil primeren moralnemu. v Ljubljanico neko 18-leto„ dekle. Ali^loo j g j^g fc g fl fl (j g f L B V 1 Mini ® je izvršila svojo namero, je vsem so sedeli na klopi ob Ljubljanici, podala roko , in jim zaklicala »Lahko noč«. Potem še le se je nekoliko slekla in planila v vodo. Ali našel se je fant, ki jo je zopet izvlekel na suho. Vzrok samomoru je bil baje nesrečna J ljubezen. No, ako se jej je le ta nekoliko "g ohladila, potem ni skočila zastonj v mokri element ! 7?» TRST TOVARNA: Via Tesa, vogal Via Limitanea Brzojavna poročila. Smrt državnega poslanca Schlesingerja. DUNAJ U. (B.) »Deutsches Volksblatt» javlja iz Briksna, da je deželni in državni poslanec profesor Josip Schlesinger včeraj umrl. (Pokojnik je bil pristaš krščansko socijalne stranke. Op. ured.) Štrajk preinogarjev. BUDIMPEŠTA U. (B.) Listi javljajo, da so premogarji v premogovnikih v Folso-Galla soboto stopili v štrajk. Orožništvo in domobranci so konsignirani. Včeraj popoludne je moralo vojaštvo energično nastopiti proti upornim delavcem v premogovniku in so bili baje ob tej priliki štirje delavci umorjeni. Podrobnosti manjkajo, ker ravnateljstvo ne dopušča nikomur v obsežje štrajka. Kakor vzrok štrajku se navaja, da so delaveem neopravičeno odtegovali od mezde. Prva iii največja tovarna pohištva t seli vrst. 8* ZALOGE: Piazza Rosario št 2 (Šolsko poslopje) in Via Riborgo št. 21 —MOM Velik izbor tapecarij, zrcal in slik. Izvršuje naročbe tndi po posebnih načrtih. Cene brez konkurence. ILUSTROVASI CENIK ZASTONJ IN FRANKO Predmeti postavio se na parobrod ali železnico franko. »j^ Sf % Sf % Sf m p m I* •4 i 4 4 € i i t 1 1 OBUVALA! PEPI KR ASE VE C ^ pri cerKvi s?. Petra (Piazza Eosario pod lindsico šolo) priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnega obuvala za gospode, gospe in otroke Poštne naročbe se izvrše v tistem dnevu. Odpošiljatev je poštnine prosta. Prevzema vsako delo na debelo in drobno ter izvršuje iste z največjo natanjčnostjo in točnostjo po konkurenčnih c«nah. Za mnogobrojne naročbe se priporoča Josip Stan ti č če vi j. mojster Dunajska filjalka vloge na knjižio« i io posredovanj«, posojila m vrod-menicni eskompt, vinkaflrM)« to razvtnkuliranje obligacij. Živnostenskš banka na Dunaju, L, Herrengasse 12. Zahvala. rdaoo fHulpisani se najiskreneje zahvaljujemo - tužnim in ixitrt'iii srcem za mno-gostransko izka^eno iskreno sočutje, za srčne tolažbe in darovane vence, ob smrti naše ne|H»zabne v dan aprila t. 1. zamrle pre-Ijubljene hčerke, oziroma sestrice Marije Zore Tance. Istotako izrekamo najtoplejo zahvalo vsem onim, ki so drago pokojnicu na Velikonoc v tolikem številu spremili k večnemu |K>čitku, in si<*er: slav. pevskemu društvu Nabrežina« za premile ganljive žalostinkc, raznim zastopnikom tukajšnjih uradov, ostali odlični g<»sj»odi in vsem drugim, zlasti pa še tudi oddaljenim p. n. sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so došli na |n»greb, ali na razne načine izrazili svoje sočutje. Na večno svidenje nad zvezdami ! Rog plati ! Pokojnici pa večni mir! V Nabrežini, 10. aprila HKjl. Rarolina in ] litrov naprej prodaja Jože Fllliail, gostilničar v Trstu, „Andemo de Franzu v ulici Geppa št. 14 100 do 300 goldinarjev zamorejo pridobiti osebe vsakega stanu v vsakem kraju gotovo in pošteno, brez kapitala in rizika z razpečavanjem zakonito d.,»wijenili državnih papirjev in srečk. P— nritir pod naslovom Ludwig Oester-reicber v Budimpešti. VIII Deutshegasse. 8. Nabirajte že rabljene poštne znamke ^ majrate ubogim dečkom pri vzgoji za duhovski stan. Lej*- nabožne spominke, zlasti križevnij-kc ložne \cnce, svetinjice -v. Antona in praškega Jezu'-ka J J- za marke. — Pisati in poslati je pi-arni „lictloh:-!" v Breg ene Predarelsko*. Rlonione Airiatica fli Sicnrta v Trstu zavaruje proti požarom, prevozu po suhem, rekah in morju, proti toči. na življenje v vsih kombinacijah. Gimica in rssen; dmši?a dne 31. derecnr 1892.: gW. < Jlavnica društva ..... Premijna rezerva zavarovanja na iivljenje....... Premijna. reserva zavarovanja proti ognju ........ Premijna rezerva zavarovanja blata pri prevažanju ..... Rezerva na razpolaganje . . Re-^erva zavarovanja proti prenii- njan u kurzov. bilanca (A) . Bt-ser\a zavarovanja proti premi- nanju kurzov. bilanca radi prrgostega kvarjanja vina, ki stavlja v rest.o ne%-arno«t ljudstvo. Kr-i-.r si torej vkupi vino v moji zalogi, i« gr>-..v, ia se v njem ne nahaja drugih snovij, nego da • vino -i«to in naravno, da se sme z mirno vestj« dcjati bolnikom in konvalesceatom. ker analizacijfki za pod svoje varstvo samo ona vina. id •c -ta m imajo vso potrebno vsebino, ki jo morajo im<-ti uajtinej-a vina. CENE: Istr-ki teran.....liter po 32 novč, Vino iz Ka^telov pri Splitu 34 n Fino vino iz Vi*a... B 34 „ Vino Opollo .... „ 38 Belo vino iz Vi*a ... „ 40 „ Zahtevajte vselej jamstveno znamko. Josip Tami ulica Legna št. 6 (Dvorišče^. Ulica Poste vecchie 16 vogal ulice Caserma pod noro nmnicipalno palačo. G. CULA Na zahtevo ceniki. Telefon štev. 1082. priporoča slavnemu p. n. občinstvu svojo dobro sortirano trgovino z dezertnimi vini, šampanjcem, Bordeau, Burgunder, renskimi vini, Mosella, italijanskimi, avstro-ogrskimi in paštnimi vini. Rum, Jamajka, Demerara. Konjak, sladke pijače in razna žganja, vse to iz krajev, kjer se prideluje ter od prvih tu- in inozemskih tvrdk, Toči na drobno (od l/« litra naprej) rum, Demerard in Ha-vano, Marsalo, ciper, moškat, likerje in razna žganja itd. vrste. po najnižjih cenah. N« izbero: kitajski in ruski čaj prve Ivan Serpulič TRST - ul. Belvedere št. 33. - TRST priporoča slavnemu občinstvu v Trstu Važno za vsakega ! Kil/prodaja ! Po nečuveno ni/ki ceni no dobi za saiin« 2 gfl. 95 11Č. krasna garnitura obstoj eča i/. 14 krasnih dragocenih predmetov in sicer : ura o«I niklja, Anker remont, (na željo tud posrebr. z lc|>o razrezi janini pokrovom, točno urejena s vi letnim jamstvom in skatljico. krasna goldin ali nikljasta oklopna verižica s privesom. Parižki sistem, goldin-igla. za kravate z i mi tir. briljanti. 1 ]>ar gumbov za manšete, znamka »iiarantie«. 1 garnitura (o komadov) gumbov za srajce in ovratnike. 1 par uhanov iz pristnega srebra, uraduo puncir. 1 goldin prstan s krasnim kamenon. 1 žepno ogledalo v etviju. Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Remont, vred pošilja le za 2 gid. 95 nč. s povzetjem ali po naprej poslanem denarju, 1 tvrd k a 111 okolici kakor tmli po deželi, svojo bogato zalogo pohištva. V zalogi ima vsakovrstno pohištvo najtineje iu druge vrste, iz trdega in l>elega lesa. \ olnene postelje in prodaja volne v vsaki množini. Cene so zmerne iu postrežba točna iu poštena Chief-Office: 48. Brixton-Road, London SW. Vzemite na potovanj • vednv le BRUDER HURVIZ Krakovo - SI radom 17. - K rakovo Neodgovarj:ijoee sprejmem v s dneh nazaj in povrnem denar, vsled cesar nima kupec nikakega rizika. Bogato iluatrovani cenik raznovrstnih razglednicami mesta K rakovo. F I L I J A L K A c. kr. uril avstr. kredi!« zavofla za t r kot i no i 11 obrt v Trstu. Novci za vplačila. V vrednostnih papirjih na V napoleonih na 4-dnevni izkaz 2\\ 30-dnevni odkaz 2°(,°0 30- ^ n 4 o 3-mesečni 2° 9» o/ - i 'c A. Thierry-jev balzam ki je za vsak shiraj navadno in zelo zanesljivo zdravilo ter koristi toli na zunanih toli 11a notranjih delili telesa. Pristno le s<- zeleno varnostno znamko „nuna" in na kovinski kapici 2 C. le s«- zeleno varnostno znamko „nuna" in na kovinski kapici zamaskui vtisnjeno tvrdk«»: Edino pristno. Vdobiva se v lekarnah. l'o p<»>ti 12 malih ali velikih steklenic 4 krone. Steklenico na posku.-njo z navodilom uporabe iu izkazom zalog celejra sveta pošilja A. Thierry-ja tovarna v Pregradi pri Rogatca (Rohitscli-Sauerbrunn). aa pisma, katera se morajo izplačati v sedanjih bankovcih avstrijske veljave, stopijo nove obrestne takse v krepost z dnem 24. junija, 28. junija in odnosno 20. avgusta t. 1. po dotičnih objavah. Okrožni oddel. ? vredn. papirjih 2° „ na vsako svoto. V napoleonih brez ohre.sti. Nakaznice na Dunaj, Prago, PeAto, Brno, Lvov, Tropave Reko kako v Zagreb, Arad, Bielitz, Gablonz. (Tra«lee Bibinj, Inomostn, Czovec, Ljubljano, Line, Olomcu, Keichenberg, Saaz in Solnograd, brez troškov. Kupnja in prodaja bitku 1°00 provizije, inkaso vseh vrst pod najumestnejsimi pogoji. Predujmi. Jamcevne listine po dogovoru. Kredit na dokumente v Londonu, Parizu, Berolinu ali v drugih mestih — provizija po jako umestnih pogojih. Kreditna pisma na katerokoli mesto. Lavrenčič (na trgu pred vojašnico), na kolodvoru južne železnice, S ta n i č j ^ bl^ajnI1 JjeV Dakazn"^odne banke-(Mulin piccolo). Majcen (ul. Miramar), Chiozza (žitkova hiša), Fonte della italijanske v italijanskih frankih, ali pa po dnevnem a Slovenka u se prodaja v Trstu v naslednjih tobakarnah : -I.IKMUH*)- — 13. i26.34»;-98 ' 1 .h.;2.i>4s-22 Fabbra, Sv. Jakob, Sv. Anton stari. — Cena zvezku 20 nove. (40 stotink.) Vsebina 3. zvezka: Emancipacija. Zofka K veder. — V nebesa. Kazimir Tetmajer. — Spomanik možu. Zmagoslava. —- Odprto pismo. Ivan Podlesnik. — Zena in politika. Kok Droi'enik. — Slovanska politična trage«lija. Stepa n Radić. — O spolni vzgoji. Pragotin Lončar. — Nove knjige. — Kele/.ke. Uredništvo in upravništvo; Trst, Molin Pieeolo 3. II. Dr. Rosa Balsam Praško domače zdravilo »♦I iz lekarne B. Fraper-ja v Pragi [••- I" je ie več kakor 30 let obče znano domače zdravilo, vzbuja slast in odvaja lahko. X redno uporabo istega se prebavljanje krepi in ohrani. Velika steklenica 1 gld., mala 50 nvč. po pošti 20 nvč. već. je staro, najprej v Pragi rabljeno domače zdravilo, katero varuje in obrani rane čiste, vnetje in bolečine olajša in hladi. V pusicah po 35 in 25 nć., po pošti 6 nvč. več. S varilo! Tsi deli embalaže nosijo zraven stojeeo. postavno po« ložen« varstveno znamko. ■I Glavna zaloga: Letarna B. Fraper-ja c. in ii flvornep zalagatelja „pri črnem orla" Praga, Malastran. <»gei Spornerjeve nlice. Vsakdanje po>tuo razpošiljanje. Zaloga v lekarnah Av^tro-Oger^ke, v Trstu t lekarnah : G. Lueiani, E. Leitenbursr P. Prendini. S. iSerravallo. A. Suttlua. C. Zanetti. A. Praxmarer. kursu. Sprejemajo se v pohrano vrednostni papirji, zlati da srebni denar, zlati avstrijski bankovci itd. po pogo«lbil „S e c e s i j a". Kuhinjska posoda od sivega emajliranoga železa, prekaša vse druge enake izdelke na trpežnosti iu vztrajnosti ter je zelo po ceni iu brez konkurence. Zaloga popolne kuhinjske oprave. Novost te vrste je patentovani stroj /a kuhanje kave ali eaja. ki deluje sam od sebe, ne tla bi bilo ga treba nadzorovati. Izključno prodajo ima Anton Amadeo zaloga železja. kovin in kuhinjskih potrebščin TKST — ulica Barricra vecchia ■'» — TRST XXXX3UOCXXXX)OCXXX j M. U. Dr. Ant. Zahorsky j lirinoroča svojo pomoč* na porodih, abortili iu vseh ženskih boleznih, kakor: ne-redaosti v perijodi, krvavenje, heli tok, neredna lega maternice itd., kak<»r sploh v vseh slučajih bolezni. Ordinujc ulica Carintia str. S. od !»-ll in od 2-4. » I » I I » I