plačana v cjotovinL Leto LXV., št. 73 Ljubljana, četrtek ji. marca 1932 Cena Din 1.- izhaja vaak dan popoldne, izvzemsi nedelje in praznike. — lnaerati do 30 petit aDtn 2.—, do 100 vrst u in 1 5u. od 100 do 300 vrst a Din večji lnserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, Inseratm davek posebej. — >Slovenski Narod< *«*Ja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—. za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UKEDNItTVO IN DPR A VN1ATVO LJUBLJANA, asftfljm nHea št. 5 Telefon st. SI 22, 8123, 8124, 8125 In 812« PODBD2MCB: MARIBOR, Grajski trg st. 8----CFJ JM, Kocenova ulica 12. — ei. NOVO MESTO. Ljubljanska c Tel. st. 26. JESENICK Ob kolodvoru 101.--- Račun pri postnem Čekovnem zavodu ▼ Ljubljani st. 10.351. BORBA ZA STANOVANJSKI ZAKON ' Tri osnove za rešitev stanovanjskega problema — Hišni posestniki odklanjajo zopetno uvedbo maksimiranih najemnin in ponujajo desetodstotno znižanje Beograd, 31. marca. Včeraj in danes so prispele v Beograd številne deputacije stanovanjskih najemnikov, raznih stanovskih organizacij in delavskih organizacij, da urgirajo na pristojnem mestu čimprejšnjo ureditev stanovanjskega vprašanja, ki postaja z vsakim dnem bolj aktualno. Znižanje uradniških prejemkov, ki stopi v veljavo s 1. aprilom, hudo prizadene ne samo uradnike, marveč prav tako tudi trgovce in obrtnike, ker bo s tem znatno zmanjšana kupna moč konzu-mentov iz uradniških vrst. Ministrstvu za socijalno politiko, v če-gar kompetenco spada stanovanjsko vprašanje, je bilo predloženih z raznih strani že mnogo konkretnih predlogov, kako naj bi se uredilo stanovanjsko vprašanje. Najemniki soglašajo v zahtevi, da se najemnine primerno znižajo, najmanj pa za toliko, kolikor znaša znižanje uradniških in delavskih prejemkov v zadnjih treh letih. To bi bilo povprečno za 30 odstotkov. želje najemnikov Ker pa bi generelno znižanje za vso državo ne bilo pravično in bi bili s tem najbolj prizadeti baš oni hišni posestniki, ki so že sedaj upoštevali splošne gospodarske razmere in znižali najemnine v svojih hišah, obstoja načrt, po katerem naj bi se pooblastili bani, da na svojem področju določijo višino najemnin. Pod zaščito naj bi spadala stanovanja do treh sob in poslovni lokali, kojih mesečna najemnina na dan 1. aprila ne bi znašala nad 5000 Din. Za merilo najemnine naj bi služile predvojne najemnine, tako da sedaj najemnina v nobenem primeru ne bi smela presegati ziate paritete. Za stanovanja v novih hišah naj bi se določila najemnina tako, da bi se pri tem upoštevalo investirani kapital, računajoč amortizacijo 20 do 30 let. Na ta način bi se najemnine med starimi in novimi hišami precej nivelirale. Odpovedni rok naj bi se določil za vso državo enako, in sicer za stanovanja do dveh sob na mesec dni, za večja stanovanja in lokale pa na dva meseca. Uvedla naj bi se zopet prisilna oddaja onih stanovanj, ki jih lastniki zaradi previsoke najemnine ne morejo oddati v roku treh mesecev. Za taka stanovanja, odnosno lokale, naj bi se določila najemnina po posebni komisiji in stanovanje, odnosno lokal oddalo najboljšemu ponudniku. Stanovanjski Sond V svrho omiljenja stanovanjske krize naj bi se uvedla posebna taksa po velikosti stanovanj v višini 20 do 100 Din. Ta taksa bi se stekala v poseben fond za zgraditev malih stanovanj. Razen tega naj bi plačevali v ta fond lastniki praznih stanovanj in nezagrajenih zemljišč v ulicah, ki bi jih določilo ministrstvo v sporazumu z bansko upravo in pristojno občino, od vsakega kvadratnega metra po 0.50 do 5 Din letno. V ta fond bi se stekale tudi vse globe. V zvezd s tem naj bi se ukinila določba davčnega zakona o katerem hišnim posestnikom za prazna stanovanja ni treba plačevati davka. Predlog hišnih posestnikov Tudi hišni posestniki so že poslali svoje deputacije v Beograd z nalogom, da preprečijo uvedbo vsakršne stanovanjske zaščite. Zveza društev hišnih posestnikov je naslovila na ministrstvo za socialno politiko vlogo, v kateri izjavlja, da se hišni posestniki obvežejo potom svojih društev doseči znižanje sedanjih najemnin za 10 odstotkov. V krogih stanovanjskih najemnikov smatrajo ta predlog hišnih posestnikov za popolnoma nesprejemljiv. Dosedanji poskusi za sporazumno znižanje najemnin so ostali vsepovsod brez uspeha. Kako malo vpliva imajo društva ničnih posestnikov na svoji strani, se je videlo pred par meseci, ko so društva hišnih posestnikov pozvala svoje člane, naj znižajo najemnine, pa se temu ni skoro nihče odzval. Prav tako so ostali z redkimi izjemami brez odziva tudi apeli banskih uprav in občinskih oblastev. Kot eklatanten primer za to se navaja zlasti dravska banovina, kjer so se pozivu bana in društva hišnih posestnikov odzvali tako redki hišni posestniki, da to ne predstavlja niti pol odstotka vseh hišnih posestnikov. Zaradi tega smatrajo t krogih stanovanj- skih najemnikov za neobhodno potrebno, da se regulira vprašanje najemnin za stanovanja in lokale s posebnim zakonom. Stanovanja in zakon o pobijanja draginje Razmišlja pa se tudi o tem, da bi se uredilo stanovanjsko vprašanje na docela novi osnovi brez posebnega stanovanjskega zakona. Kakor znano, se pripravlja tudi zakon o pobijanju draginje, z raznih strani se je sprožila ideja, naj bi se v tem zakonu upoštevalo tudi stanovanje. Stanovanja naj bi se proglasila za življenjsko potrebščino, ki spada pod zakon o pobijanju draginje. Po tem zakonu bodo ustanovljene posebne komisije za določitev cen. Te komisije naj bi v svojem področju določale tudi cene stanovanjem in bi se vsako prekoračenje teh cen smatralo za navijanje cen, v kolikor ne bi spadalo to že pod zakon o oderu-štvii. Ta predlog ima mnogo zagovornikov tudi v parlamentarnih krogih. Hišni posestniki se upirajo tudi takemu poseganju v njihovo zasebno lastnino. Proti njihovemu ugovoru pa se navaja s strani zagovornikov tega načrta, da spada stanovanje prav tako med neobhodno potrebne življenjske potrebščine in Če se morajo trgovci in obrtniki, ki prodajajo življenjske potrebščine, pokoriti temu zakonu, tudi hišni posestniki ne bi smeli delati izjeme. Pospeievanje gradbene akcije Na teh treh osnovah se sedaj vrše o ureditvi stanovanjskega vprašanja posvetovanja in razprave in za enkrat še ni mogoče reči, kateri načrt bo prodrl. Obenem se pa povdarja tudi potreba po pospeševanju gradbene akcije. Razmišlja se o tem, da bi se potom večjih občin omogočila zidava cenenih stanovanj, ki bi po gotovi dobi prešla v last najemnikov. Kot primer take uspešne stanovanjske akcije se navaja mariborska mestna občina, ki je na ta način zgradila celo kolonijo in kjer bodo sedanji najemniki s plačevanjem mestne najemnine po 300 do 600 v 15 odnosno 20 letih poštah lastniki Ličnih hišic z vrtovi. Po zagrebški katastrofi Dosedaj osem mrtvih — Pravi vzrok katastrofe je lahkomiselna neprevidnost. Operater Rupčić aretiran Zagreb, 31. marca. Vse mesto je še vedno pod dojmom strašne katastrofe, koje obseg je prav za prav razviden šele sedaj, ko je ogenj pogašen in je mogoč pregled strašnega razdejanja, ki ga je povzročila eksplozija. Šele danes je bilo mogoče ugotoviti identiteto smrtnih žrtev. Dosedaj so izkopali izpod ruševin šest strašno razmesarjenih trupeL MRTVI SO: 1. Pepica Veršič, uradnica banske uprave, rojena 1909. v Brežicah. 2. Ante Šupuk, učitelj ljudske šole v Supetru. 3. Mercedes Radnič, študentka filozofije, rojena 1900 j Supetru. 4. Dominika Radnič, mati prejšnje, žena uradnika. 5. Mateo Radnič, absolvent visoke trgovske šole, star 34 let. 6. Ruža Radnič, študentka filozofije. Razen tega sta pod ruševinami še dve ženski trupli, ki pa jih dosedaj še niso mogli izkopati. Ugotovljeno pa je, da sta to Zorka in Neža Radnič. Najhujše je torej zadeta rodbina Radničeva, od katere sta preostala samo najmlajši sin Ljubomir in oče Mate Radnič, ki sta oba hudo ran.iena v bolTvc*. Policija energično vodi preiskavo o tej katastrofi. Danes dopoldne fe bil zaslišan »n nridržan v zaporu operater Rupčič, opoldne pa so zaslišali na stanovanju tudi drugega operaterja Suši-na, ki je lažje ranjen. Njuni izjavi o vzroku katastrofe pa sta zelo različni. Kolikor se da ugotoviti po dosedanjem rezultatu preiskave, je prišlo do eksplozije vsled lahkomiselne malomarnosti obeh operaterjev. V kritičnem času sta rezala in lepila posamezne dele filmov, kf sta jih pregledovala. Ker podjetje Starfilm nima aparata za sušenje filmov, ki je zelo drag, sta sušila zlepljene filme kar pri peči. Bržkone je bila peč prevroča, vsled česar so se filmi vneli, na kar se je razširil na vso zalogo filmov, ki jih je bilo nad 100, kar je imelo za posledico strahovito eksplozijo. Danes dopoldne so razkopavali razvaline. Pri tem morajo postopati skrajno oprezno, ker so stranske stene tako razpokane, da preti nevarnost, da se lahko porušijo. Najprvo skušajo očisti-sti stopnišče, ki je popolnoma zatrpano z ruševinami, ker mislijo, da je pod ruševinami še več žrtev. Ves okoliš je še vedno /aprt in je dostop dovoljen samo uradnim organom. Tudi preiskovalna komisija zaenkrat ni mogla pričeti svojega dela. V okolici je zbranih na tisoče in tisoče ljudi, ki opazujejo nevarno delo gasilcev m policije ter komentirajo strašno katastrofo. Trošarinski zakon pred Narodno skupščino Danes je začela Narodna skupščina razpravljati o zakonskem načrtu, s katerim se ukinja trošarina na vino in žganje Beoprad, 31. marca. Seja Narodne skupščine se ie pričela danes šele ob 10.45. Uvodoma je predsednik dr. Kumanudi sporočil, da so vložili narodni poslanec Lovro Knežević in tovariši dve interpelaciji, eno na notranjega ministra, eno pa na ministra za šume in rude o postopanju župana in podžupana v Vinkovcih. Ministra bosta odgovorila na interpelacije na eni prihodnjih sej. Po rešitvi raznih manjših zadev je narodna skupščina prešla na dnevni red ter pričela razpravo o zakonu o trošarinah. Ve- činsko poročilo finančnega odbora je prečila 1 narodni poslanec Milan Stepanovič. Odbor predlaga ukinitev dosedanje trošarine na vino in žganje in namesto tega uvedbo posebne trošarinske takse, ki se ravna po točilni taksi. Manjšinsko poročilo je prečital dr. Milan Metikoš, svoje oddvojeno mnenje pa je utemeljeval narodni poslanec KuntariČ V debati je nato prvi govoril narodni posL Gajšek, za njim pa posi. Milan Stanojevič, nakar je bila seja prekinjena in se bo nadaljevala jutri. Prepoved odpuščanja rudarjev na Češkem Praga, 31. marca. Minister za delo je izdal v sam severnočeškim rudarskim podjetjem odlok, po katerem je do nadaljnera prepovedano vsako odpuščanje radarjev. Ta ukrep ima namen pomiriti stavkujoče rudarje, ki so začeli stavkati pred nem zaradi tega, ker so podjetja v masah odpuščala delavstvo. Pogajanja za ureditev spora so v teka Ju pričakujejo, da bo atav-ka že jutri končana ter se bodo vsi stavkajoči vrnili na delo. Sin ameriškega milijonarja izginil Wa«hington, 31. marca. Američko javnost j« znova ra»burll dogodek, k! Je dokaj s ličen ugrabitvi Undberghovega otroka, o katerem kljub vsesetran.skamn prizadevanja fte vedno ni nobenega sledu. V sredo ponoči je Izginil 16 letni »in milijonarja In znanega ameriškega kralja sladkorne Industrije Anton Ari a. Dečko Je Bel »v©cer spat v svojo sobo, zjutraj pa je bila postelja prana. Oblasti domnevajo, da so dedka odvedli isti razbojniki, kakor Landberghovega otroka Nove intrige bolgarskih makedon- stvujuščih Ker ne morejo več pošiljati atentatorjev preko meje, nam hočejo škodovati z lažmi in natolcevanem Sofija, 31. marca. AA. Današnji ju* tranjiki objavljajo izjavo nekega To* dora Petrova Djiriea, našega podanika iz vasi Paganov v caribrodskem s rezu, v kateri trdi, da so ga neki naši orož* niki, sreski načelnik iz Caribroda in orožniški major iz Pirota najeli, naj bi odšel na Bolgarsko in naj bi tamkaj ubil profesorja Toševa, znanega vodi* tei j a iz takozv. zapadnih pokrajin. Djirič opisuje v tej izjavi razne podrobnosti, ki naj med drugim kompro* mitirajo tudi našega vojaškega od po* slanca in naš konzulat v Sofiji. Na to tendenčno izjavo je naše kra* ljevsko poslaništvo v Sofiji poslalo H* stom ta*le dementi: Glede na izjavo, objavljeno v tu* kajšnjih jutranjikih in ki navaja kra* ljevskega vojaškega odposlanca in ju* goslovenski konzulat v Sofiji, jugoslo* vensko poslaništvo v Sofiji kategorij* no demantira to izjavo in ugotavlja, da je brez podlage in tendenčno vse ti* sto, kar se v tej izjavi nanaša na naše poslanstvo kakor na organe jugoslo* venskih oblastev. Okrog podunavskega gospodarskega bloka Posvetovanja se vrše na vse strani — Stališče Poljske in Bolgarije London, 31. marca. g. O datumu nameravane konference Štirih velesil so mnenja londonskih listov zelo različna. >New Cro-niclec doznava, da se bo konferenca sestala ie prihodnja teden v Londonu, docim poroča >E>aily Telegraphc o resni ogrozi tvi konference. >Timesc pišejo, da se morajo z ori-rom na resni gospodarski položaj podonavskih držav nemudoma storiti potrebni koraku List izraza upanje, da se bo konferenca sestala v teku prihodnjega tedna. Varšava, 31. marca. AA. List >KJurier Polskic razmišlja o vprašanju zveze podunavskih držav in prihaja do zaključka, da bi ta zveza pripomogla k ozdravljenju finančnih odnosa j ev med temi državami ka o&ivnla ter olajšala nabavo kreditov. S te strani, pravi Ust, bi zveza podunarvsktii držav pomenila velik napredek v vpra&a-ntfu saniranja kreditov v Srednji Bvropi. mora celo v vsej Evropi. >Kurier PoranU kritflraje načrt o zveri podonavskih držav ki ee zavzema sa blok, ki bi obaegal v**e drža*« med Baltikom itn Cm&n morjem. yOazeta Varšavska* oavejA hipotezo, po kateri bi nacrt o svezl podunarvakiii držav predstavljal nekak poekne sa sodelovanje med fancoskhn katitaVom ki nemAko industrijo t Srednji Kvropi ta na Balkanu. Dunaj, 31. marca. AA >Neue Pres*e< poroča $% Rfcma, det brvata boiear-skl kralj Boris In kraldtoa Iroaoa na pose» sovu italijanskega kralja v Sam Roasore. Uradni krosi trde, da je ta obisk bolgera*« kraljevske dvojice popolnoma leeebnega značaja Rfenekl d+plomatakl krosi pa so mnenja, da bo bolgarek.1 kralj Boris prt ti priifkl obv^etil svojega *aMJan«kega tam o vprašanjih, nastalih na Bolgarskem *a-radl Tard4eudevega predloga v podooarafcl gospodarski zvezL Bolgarska £e da naj tudi ona sodetage pri podum arrski svesl. Mušanov o finačnem položaja Bolgarije Bolgarija more zadostna s voh ni ako dobi 8ofija, 31. mapca, AA Bolgarska Agencija poroča: Na včerajšnji seji sobranja je predsednik vlade Mušanov vnovič odgovoril na vprašanje, kaj je z zahtevanimi olajšavami v zvezi z napovedano finančno obnovo Bolgarske. Mušanov je pojasnil, v kakšnem stanju so trenotno ta pogajanja s finančnim odborom DN in kakšne bodo koristi za Bolgarsko od predlaganih reform. Ti predlogi bodo tvorili podlago za kasnejš-i sporazum z lastniki obveznic bolgarskih posojlL Pri obveznosfim v Inozemstva sama, posojilo DN. tej prelita Je nredvednfk vnov • - govoril o bodem tfcnaočnean pototo-ju Bolgarske. Ta pokrita*] ae Je v Mdn^esn času znatno poslabead predvsem zaradi močnega odtoka devfcs. Svoja izvajanja Je Mušanov končal s tem, da oe nadeja, da bo v kratkem dosežen anorazum o olajšavah, ki Jih Je Bolgarska zahtevala od DOC Od tega sporazuma Je odvisno, aH bo Bolgarska mogla tudi v prihodnje dMpoiujevatf a v oje inozemske obveze. pretepač Ljubljana, 31. marca, šentpeterski most je bil snoči pozorišče nenavadnega prizora. Tam sta se namreč prav neusmiljeno pretepala neki dijak in pa brezposelni godbenik Gabrijel O. Pretep je seveda privabil precejšnjo množico gledal« cev, ki so se deloma zgražali, deloma pa bodrili navdušena pretepača. Naposled se je pojavil izza vogala stražnik ln pozval pretepača, naj mirujeta. Dijak je takoj ubogal in odšel proti Stanko Vrazovemu trgu, Gabrijel O. pa za njim. Že čez nekaj minut je pritekel dijak nazaj na most in prosil stražnika, naj ga zaščiti, češ, da ga hoče O. znova pretepati. In res je takoj za dijakom pritekel na most O. in se hotel zakaditi v dijaka, toda pravočasno je posegel stražnik vmes. Bojeviti Gabrijel se pa ni dal ugnati. Bliskoma je zagrabil stražnika za pendrek in se začel ž njim ruvati. Stražnik ga je česnil po glavi, da b: mu pregnal bojevitost, toda to je muzikanta še bolj razburilo. Znova se je zaletel v stražnika, ga popadel za službeno vrvico in mu jo odtrgal, raztrgal pa tudi plašč. Med obema je nastala huda borba. Stražnik je bil prisiljen opletati s pendrekom, da se je lahko otresel nadležnega pretepača. Ta toliko časa ni odnehal, dokler ni dobil tako močnega udarca po glavi, da je padel. Se na tleh ga ni mogel stražnik ukrotiti. Stražniku sta prišla na pomoč dva tovariša in pozneje so Gabrijela odpeljali z avtom v policijski zapor. Davi se je bojevitež že nekoliko iztreznil, zagovarjal se je pa, da je bil tako pijan, da ae ničesar ne spominja. Vročekrvnost bo bridko obžaloval. Kupujte kolke protitaberkulozne lige! Zračna zveza Zagreb-Trst Praga, 31. marca. Češkoslovaška državna letalska družba je končala zadnje priprave za podaljšanje letalske proge iz Bratislave v Zagreb do Trsta, S tem bo dobila Jugoslavija neposredno letalsko zvezo s Trstom. Podpora za nabavo semena Beograd, 31. marca. AA. Po poročilih kr. banekih uprav so letošnji posevki prertrp-edi veliko škodo od elementarnih nezgod, zaradi česar je nastala velika potreba po raznih semenih. Da se pomaga siromašnim kmetom, je kmetijski minister odredil, da se banskim upravam nakaže podpora za nabavo semena, ki naj se brezplačno razdeli med najsi romašnejše kmete Tako so dobile podporo: Dravska banovina 55.000 dinarjev, vardarska banovina 55.000 Din. primorska 95.000 dunavska 75.000, zeteka 95.000, drin&ka 75.000. moravska 55.000, savska 75.000 in vrbaska 55.000 Din. Podpore se bodo izplačale preko Privilegirane agrarne banke. Iz dovoljenega kredita bodo banske uprave na najhitrejši nač'n nabavile semena po svoji urvidevnoeti Banske uprave so dolžne poskrbeti za olajšave in ugodnosti pri prevozu semena. Sorzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Devize: 2280.67 — 2292.03, Berlin 1341.83—1352.63, Bruselj 787.94—791.88. Curin 1094.35—1099.85. Lndon 313.13—214.73. Newyork ček 5629.02—5657.28. Pariz 222 15 o lestvi, ki so jo pojavili gasilci do prvega nadstropja. Tudi on Je spal ko je nastala eksplozija. Naenkrat se je zbudil in opazil iiost dim. vmes j>a ognjene zublje. Takoj je poklical svojo hčer in ženo. da bi jo rešil. Kar je zadonela druga detonacija. Dr. Miškuiin je komaj pri«el * 5»vojo rodbino do prvesja nadstropja, od koder so pa gasilci rešili. Zadobil je samo lažje poškodbe po obrazu in nogah. £e ena Slovenka ranjena V bolnico so prepeljali tudi služkinjo Savo Veroniko, ki je pripovedovala, da jo je zbudila močna detonacija, ki je vrgla okno na njeno posteljo Zadobila je težje poškodbe po obraz.ii in glavi. Služi pri lli Drakuii-cu v sosedni hiši. Med onimi, ki so bili ranjeni v sosednih poslopjih, je tudi 38-letna >!ukinja Marija Kunst iz Št. Petra, ki služi pri uradniku Srpske banke Vukadinovi-ču. Ona je zagledala skozi okno gost dim m velik plamen, ki je Švigal iz Bartuličeve palače. V naslednjem trenutku je pa zadonela strahovita eksplozija in služkinja je dobila v glavo kose razbitega stekla. Vzkliknila je in se zgrudila. Ranjenci na kliniki Na kliniki leži 7 ranjencev, neka ženska je kmalu po prevozu umrla. Prvotno so mislili, da gre za uradnico banske uprave Pepeo Vrsee, j>ozne''e se je pa izkazalo, da bo najbrže indentična z ženo ali hčerko Mate Radnica. Ranjeni leže na kliniki Mate Radnič, Ana Rosenkranz. Grela Lahota in 10-letni Karlo Rosenkranz, ki ima težke poškodbe na glavi. Nesrečna uradnica Eksplozija jo b*la ta.ko močna, da so jo zabeležiti celo potresomeri geofi-zičnega zavoda. Zemlja se je tresla 12 sekund. Včeraj popoldne so spoznali v truplu dekleta, ki je skočilo iz pnvegra nadstropja goreče palače, uradnico banske uprave Pepeo Ver-šec. Stanovala je v mezaninu v neposredni bližini eksplozijo. Skočila je na dvorišče in se tako pobila, da je kmalu umrla. Imela je pri sebi 10-letrjo deklico, ki ji je strf-e-gla. Tudi nesrečno dekletce bo najbrž umrlo. 2enska, ki je skočila iz četrtega nadstropja in obležala mrtva, bo najbrž Radni če va soproga. Tudi glasbe je delavstvo željno Prvi delavski koncertni večer delavskega glasbenega društva „Zarja" Ljubljana. 31, marca. Znano je, da ni še dolgo od časa. ko je veljalo načelo, da je umetnost privilegij prvega in drugega stanu, delno Še morda tretjega. Ali za četrti stan — za delavstvo, /a »užVvje dela. strojev, orodja in sploh potrebe po zaslužku — za tega pa umetnost ni potrebna, saj nima niti časa. niti zmisla za njo. Saj je bilo to morda pred leti celo utemeljeno: kaj pa naj si želi uboga para, ki se je mučila 12. 14. ^o celo 16 'n še več u?r dnevno pri svojem poslu, pa potlej si ni morda vedela, kako naj pre/ivi sebe in družino, še — u-netnosti. in kdaj? Vesela je lahiko. ako si po delu more odpooiti trudne ude in leže k počitku. Pa tudi v/goia. kolrkoT je je sploh b]\o. je bila takšna. Za težnje po umetnosti so morali biti ustvarjeni selc pogoji. Dva, trije so bili: odstranitev šolskih privilegijev in uvedbe spiošne Soloobveznosti. skrajšanje delovnega vtise. ter zavest delavskega razreda, da je razred, ki ima na svetu do vsega vsaj toliko pravic, kakor drugi razredi oz. stanovi, šolska predizobrazba je delavou omogočila i dojemanje i izvajanje umetnosti (torej pasivno m aktivno sodelovanje pri njej), skrajšani delovni čas (zlasrti osem urnik) mu je časovno, pa tudi fiz-ono (manjša utrujenost!) dovolil zanimanje za njo in želja po uspehih in po uveljavljen ju v umetnosti je bila »spiritus move-ns« (gonilna sila) za oboje. Da je tako v resnici — dokazujejo mnogi primeri. Delavskih izobraževalnih in • ul-tarrnih društev delo pri nas in v tujini si lahko ogledamo. Ustvarjena dela delavcev v umetnosti (književnosti, glasbi, upodabljajoči umetnosti, odrski umetnosti itd.) so dokaz. In vse potrjujejo tudi uspehi delavskih prosvetnih večerov »Svobode« in »Zarje« v Ljubljani. Tem prireditvam se je pridružila nova: Delavski koncertni večeri, ki jih prireja Delavsko glasbeno društvo »Zarja« v Ljubljani. Prvi tak večer se je vršil v pondeljek 21. t. m. ob 8. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani, in sicer pod vodstvom abs. drž. konservatorista in Slana opernega orkestra Janka Gregorca. Uspel je prav lepo. Po otvoritvi je govoril konservatorist in solist g. Drago Žagar o komorni glasbi, pri čemer je poudaril njen poseben pomen, zlasti kar se tiče predvajanja tria na flavto, klarinet in fagot ter kvarteta na ta tri pihala ter še na rog. Zatem je predvajal komorni trio za flavto (g. Slavko Korošec), klarinet (g. Janko Gregorc) ter cagot (g. \Villy Hauch) štiri Beethovnove stavke (Allegro, Adajfio, Minuette. Finale-presto). Trio jc pokazal svojo vigcanost ter dokazal, da ta pihala, ki sama z«, sebe niso tako melodijozma, lahko skupno — ako so dobro v igra na — i/vajajo prav prijetno in dovzetno glasbo. Soveda so vsi trije člani tria storili svojo dolžinost. — Koncertna pevka in sopranist-ka opere gdč. Anita Mezetova ie ob spr m-Ijevanju konzervatoristke Pie Menardijeve (klavir) zapela Lajovčeve^u Tkalca. Pego r j evo Marijino uspavanko in Pavčičevo Pastirico. Kdor je gdč. Mezetovo že slišal, ta lahko ve, s kakšnim znanjem in s kako ljubkostjo je zapela vse tri pesmi in kako zasluženo je dobila šopek cvetk. Zatem so član zgoraj označenega tria ter šc g. Robert Lukas na rog (vsi .štirje gg. so člani opernega orkestra) prav lepo zaigrali Ro^sinijev kvartet za pihala. Ta kvartet je ugajal še bolj kot pa prejšnji trio. — Orkester »Zarje« je pod vodstvom g. Janka Gregorca zaigral najprej Rossinijevo uverturo Semiramis. dalje fantazijo tz Boitove opere Mefistofel. za konec pa še Bizetovo II. suito L'arlesiene (štirje stavki), I. Straussov koncertni valček »Pomladanski glasovi ter \Vagnerjevo Slavnostno koračnico iz opere »Tannhauser«. Orkestvr ic reorganiziran, je številen, primerno /aseden ter je vse komade odsviral izbomo. Zlasti je ugajal Straus. NVagner in Rossini. - In med tema dvema deloma orkestrovcg.i nastopa je pa pel koncertni pevec in tenorist opere g. Joža Gostič ob spremljcvanju £dč. B. Šapljeve (konservatorisrke) dve narodni v Šbritofovi predelavi: »Priša je cesarski pot« in »Pa kaj to more biti«. Lahko moremo reči: gg. Gostič in Stritof sta dosegla največji uspeh. Ploskanju sploh ni hotelo biti konca in ko je j. Gostič dodal se na-. rodno »Prav luštno je polet'...« je. aplavz še narasel. Gotovo bo g- Gostič pred tako hvaležno publiko še večkrat rad nastopil, pa tudi vsi drugi! Priznanje zaslužita tudi obe pianistki gdč. MenardLjeva in »,dč. Šapi jeva. Večer je torej popolnoma uspel. Tudi obisk je bil za izključno glasbeni program, za vstopnino, dasi nizko, ter za visok datum (21.)) zelo zadovoljiv. Delavstvo si želi. hrepeni in teži za umetnostjo, tako da lahko z veseljem naznanimo, da se vrši koncem aprila t. I. že II. delavski koncertni večer, še prej. menda 13. aprila, pa že A. prosvttni večer. In ko govorimo o umetnosti delavstva in za delavstvo ne smemo prezreti tudi naznanila ljubljanskega Delavskega odra »Svobode«, ki bo pod vodstvom prof. Jožeta Kranjca uprizoril v nedeljo 3. spriia t. L ob 8. uri zvečer dvt enoi! nnki m to »Bronasto kolajno« ter Pregljevo »Vest«. Prepričani smo, da bo rudi to prireditev Ijubljsaisko delavstvo primemo obiskalo. Kar hočete (Nov n«pdi rciUerja dr. Gavellc) Velika in 6e*to odločilna važnost rtit-*erja za način uprizoritve, zlasti pa za pojmovanje in podajanje dram v celoti in v {tosameznih ulov nam postaja jasna, ako smo gledali >Mcn*adeta: in Uh*mbajevt>«\, a zdaj >Kar hočete« v dr. Gavellovi režiji. Režisorjj so bili od nekdaj, a njih di*io jo bilo zelo drugačno od dela današnjih režiserjev. V prri^njih časih ni bil režiser do*ti več kakor nadzornik gledališkega stvarnega in osebnega aparata in nekak odrski feldvebelj. ki je vežbal izcrralske r»»-krute in skrbel za .lisriplino. Navadno ni bil kot umetnik prvi v družbi, pač pa najve*!-nejši. Bil je zni*»roin važna, zlasti pa koristna osobnost pri gledališču, vendar se ie o njem jedva govorilo. Zakaj v sredilču zanimanja in kritike je stal vedno irlavni igralec aH glavna dva, trije igralri, za katere je obreza! režiser, ki je bil obenem tudi dramaturg, vso igro tako, da so tvorili ostali igralci le bolj ali manj pomembne epizodiete in statiste. Tako so bile predstave prav za prav >vsolo nastopi* enega ali dveh, kvečjemu štirih umetnikov, vigranih med seboj in predstavijajočih svoje velike uloge čisto po svoji volji in maniri, brez ozira na enotnost predstave, celotnost vtisa ali na preži rane male soigralce. Režiser jim ni smel v ničemer ugovarjati, in svoje prizore, zlasti najbolj važne, so si ti ostari-: kar sami samoljubno režirali. Marsikje je še danes tako. Sistem >«ta-rov< pa se podira. Kaj more doseči modem dramski upri-zorist specijalno globoko posvečen in strokovno izobražen režiser najvišje gledališke kulture, nam je dokazala Oa vel lova nova uprizoritev Shakespearove čisto pesniške in pravljično lahkotne komedije >Kar hočete«. Saj je ta prigodna igra, ki jo čiiaš, precej prazna, vseskoz neverjetna, z dvojčki in čudovito podobnostjo oseb, s čustvenimi skoki napolnjena, ali dr. Gavella se drži modernega načela: na oder spada le to, kar je teatrsko sprejemljivo in teatrsko postavljeno in vse je dovoljeno, kar je ljudem vš^č. Tako je ustvaril iz dokaj nedolžne igre imeniten teater; dejanje je teatersko zelo obogatil in stopnjeval vso akcijo do viška. Temeljito je predelal nastope in odstope in i spremenil ali črtal marsikaj, zlasti pa je iz igralcev, od prvega do najmanjšega, izčrpal vse, kar je le mogoče. Saj je čudovito kaj zna dr. GaveJla napraviti iz nekaterih naših dramskih članov. Ne spoznaš jih skoraj. Celo močne individualitete je uklonil v drugačno smer. Ostale je izkoristil. \r6e pa je v celoti harmonično, brez >starov< in tudi brez >psov<, vse osebe so važne in uklenjene v isti ritem. Inscenacija je skupni gad zamisli dr. Ga-velle in zagrebškega scenografa Ljube Babica. Da sta osredotočila inscenacijo, sta postavila na oder dve polovici nekako pol-drug meter visokega votlega in razpolovlje-nega cilindra. Ti dve polovici različno raz-mešča, da predstavljata sobo ali obalo ali vrt, cesto ali dvorano. Obenem prestavlja trt konfine. Izprememb je premnogo, a igralci često kar sami premikajo polovici cilindra in konfine, prinašajo rekvizite in izpremi-njajo prizorišče. Enkrat predstavlja cilinder-ska polovica celo visok grm, in igralci prerivajo tudi ta >grm: naprej, na desno, na levo in ?pet nazaj. Kajpak, da je treba mnogo domišljije, da vidiš res — grm! Ali ves domislek je duhovit in zlasti silno praktičen... Izhodišče notranje režije pa, pravi dr. Gavella sam, mu je bila zahteva, da naj govori igralec najbolj smešne reči najbolj resno, ker s tem doseza najvišjo konuko. Predstava pa je bila seveda odlična. Zlasti v L delu. Cspeh pri reprizi pa zunanje večji kot pri premieri. Le zaključno plesanje ob neraznmjivi sceni z baldahinom se mi ni zdelo posrečeno. Tudi godba — ali le njeno izvajanje _ mi ni bila prijetna. Vojvodo ilirskega, poetičnega, a smešno naglo v Violo zaljubljenega Orsina je prav lepo poosebljal g. Železnik. Junaka Sebast-jana je podajal okusno g. L. Drenovec. krepka tipa pomorščakov sta bila gg. Jerman in Potokar. tudi g. Murgelj se je uveljavljal z Valentinom: izvrsten po maski in igri je bil zdravo komični vitez Tobija, g. Cesar, močan v mirni komiki; imenitna karikatura strahopetca viteza Andreja pa je bil vedno iznajdljivi g. SflMfat Najtežjo, kar dostojanstveno, a obenem smešno ulogo Malvolia je imel g. Levar. naš Fregoili, ki je traged in komik, da ga vedno iznova občudujem v neverjetni raznolikosti. Njegova maska je imenitna, njegov smeh nalezljiv. Fabijana je podajal simpatično g. (ire-goriu in jasno razvozljal neusmiljeno intrigo. Norca, zelo težko ualogo, je igral živahno in bistro g. Debevec, ki tudi dobro poje. IM varil je človeški lik, ki je naravnost prijeten, dočim v knjigi ne veš kam ž njim. Pater, vedno vinjen veseljak, je bil j>o maski in jecljanju zelo ustrežljivo g Plut. Grolici OH vi ji je dajala bujno življenje brez patosa in prikupnost ga. Nabloeka, zelo prijetna Viola vzgledne izgovorjave ni gracije je bila ga. Mira Nelfatova, iskren«' topla, zelo spretna v prehodih na različna čustva. Tu nam vzrašča zelo lep talenti Porednica Marija je prav subretsko agilna ga. GabrijelJfieeva, ki kaže zmerom tefeje uporabnost G. dr. Gavelli za odlično predstavo vse priznanje in zahvalo! Fr. G. Bel Koledar. Danes: Četrtek« 31. Marca katoličan-Amo*. Mojni r. Modi-št. ■ i- marca. Današnje prireditve. Kino Matica; IzN-t v z■ . : . Kino ldsal: /. i o 1 ž 11.. .. sa. Jadranska Straža obCn ife q| l' ; • v restavraciji fflarrnl *oiodv«w. Prvo druitvo hišnih posestnikov v Ljubljani oboni *L>Robinzonadn ki bo za red D. Hoeaint: »SevMjaki brivec«. V sobot-. dne 2. aprila ae poje v operi Rossinijev >Sevilj«ki brivec« v nasleeknji zasedbi: Naslovno vlogo poje g. Primožič. V vlne-Rosine nastopi ga. Vera dr. Adleaičeva. grofa Almavivo poje g. Banoveo, d Bartola g. Zupan in v vlogi don Basllija nastopi pri tej predstavi g. Rus Marjan ki je imel v ponedeljek popoldne v tej vlogi zelo lep uspeh. Predstava so vrši za red E. _ 9K Ilirija (lahkoatleNka sekcija). Danes popoldne ob pol 19 uri troninj i vse crossconntrv tekate na IgftMtt, I atleti, ki posedujejo šprintarice in klubsko opremo, naj vrnejo tekom današnjega dri'-oskrbniku na igrflHte. — Provi (►b 30. uri bo v kavarni >Evropi važna seia nacetelvn. Vsi in točno!! — Tajnik. — SK Ilirija. (Teniška sekcija). <>p« v jamo vse člane Iti Igralce tenisa, da se vrši danes v četrtek, 3. t. m. ob 6. zvečer v damskem salonu kavarne >Emone< aeata-nek celokupnega članstva sekcije! Udeležba dolžnost! Iz Celja —c Priprave za -,Sočin T^k ob 20. ura. Vstopnina Dlu 5 c— Uradni dan zbornice za TOI v Ljub Ijani za Celje in celjsko okolico se \ril v torek dne 5. aprila 1932 od 8. do 12 ur«' predpoMne v posvetovalnici premija trgov-cev v Celju. Razlaeova ulua St. 8, pritličje, leve. —Ij Društvo »Treznoatc javlja vaem svojim članom (k-am). da se bo občni tfe radi nepričakovanih ovir vršil šele mee« ca aprila Odbor. —c Mestn; občinski svet bo Imel svoj«> redno javno sejo v petek 8 aprlls ob II v sejni dvorani mestnega magistrata Na dnernem redu so poleg raznih zadev tuđi dopolnilne volitve v odseke. Štev. 73 »SLOVENSKI NAROD:, dne 31. marca 1932 Stran 3. ... Ker so ji bili jasno dokazali, da oče ni neobhodno potreben, da pride človek na svet, ni nikoli več govorila o tem, niti mislila na to... Razdajati aH prodajati je mogla samo svojo mladost In lepoto. V začetku je dovoljevala, da so dobiK tu pa tam kak grižljaj tncfl fantiči njenih let, ki se je nekoč z njimi valjala po istem tlaku. Pozneje je pa spoznala, da dobiva več zaušnic, nego oblek, in več udarcev, nego frankov; pa si je rn i sit In: — No, zdaj sem pa tega že sita! Domači fantje niso vedno zabavni- Pofdem raje lovit lepe gospode. t A Druga ženska postava ^# iz našega novega romana „ Pustolovke" Dnevne vesti — Izpremembe v državni banovinski **/užbi. Imenovani so: za bano vinskega sekundarnega zdravnika v VT1I. položajni skupin: banovinski uradniški pripravnik ter sekundarni zdravnik bolnice dr. Bogo-mif Kreuziger, za banovinskega računskega kontrolorja v zdravilišču Dobrni banovrnaki knjigovodja Rikard K o k a 1 j. za banov:nake^a uradniškega pripravnika pri sreskem cestnem odboru v Kranju Avgust Potušek. za banovinskega cestnega nadzornika uradniškega pripravnika pri cestnem odboru v Novem mestu Matija Strajnar, za upravno uradnico v splošni bolnici v Mariboru banovinska ekonomska pripravnica Zora Bajlec - Košir in za zaščitno sestro X. položajne skupine pri zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v L-jubljani zaščitna sestra uradniška pripravnica istotam Kleonora Vovk; premeščeni so po potrebi službe podnadzornik policijskih agentov pri predstojniStvu mestne policije v Manboru Franc Bezjak k upravi policije v Ljubljani, poclnadzornik puUcljdltth agentov pri upravi policije v Ljubljani Matija Cuk k predstojništvu mestne policije v Celju, arhivar pri okrožnem inspektoratu v Mariboru Alojzij Podkubo všek k sreskemu načelstvu Maribor desni breg. zvaničnik pri banski upravi v Ljubljani Konrad ceh k sreskemu načelstvu v Kranju, zvaničnica pri srestkem načelstvu v Novem mestu Ja-dviga Unterlugaver, na lastno prošnjo pa podnadzomik policijskih agentov pn-i upravi policije v Ljubljani Kari P i -Sorn k predstojništvu mestne policije V Mariboru: iz banovinske službe je odnnt-ščne banovinski zdravnik združene zdravstvene občine v Cankovi dr. Franc Breznik; služba je prenehala banovinskemu kmetijskemu pristavu pri banski upravi v Ljubljani ing. Josipu č e r n e t u. — Razpust drufttva. KrSčansko soci-jaJno gospodarsko izobraževalno društvo v Zibfki 1e uradno razpuSčeno. — Razpisane al u/.no. Pri okrajnih sodiščih v Laškem in v Rogatcu se o-.ldasta mesti pisarniških uradnikov od IX. do VE. položajne skupine. Pri okrožnem sodišču v Celju se odda mesto jetniSkega paaninika pri pravnik-a. Prošnje je treba vložiti do 28. aprila. — Za mrtve proglašeni. Okrožno sodišče v Celju je uvedlo postopanje, da se proglase za mrtve posestnikov sin iz Ra-kovelj, Anton Brinovec, posestnik iz Slivnice, Prane Verbovšek. posestnikov sin Iz Ljubnega Franc Slatinšek, posestnik iz Dekmaroev Martin Lugarič, Anton Sovič rz MSsltnj. prevžrttkarjev sin iz Sopote Martin 'I\oplišek, posestnik iz Založe Franc Ramšak, posestnikov sin iz Gubne-ga Franc Tacer, posestnikov sin iz Pra-preč Anton škrabar, poljski delavec iz Kostrivnice Ivan Vogrinc, tovarniški delavec iz Liboj Martin Klep. posestnik iz Gradiškega dola Franc Zalokar. posestnikov sin iz Lastnica Anton Pisarič. posestnik s Kristanvrha Janez Ogrizek, delavec iz Velikega Obrežja Marko Savrič. žena h'apca z Matevrha pri Sevnici Helena Jančič. omožena Kovač in Florijan Kert (Krt) iz Janine pri Rogaški Slatini. Okrožno sodišče v Mariboru je pa uvedlo postopanje, da se proglasi za mrtvega posestnikov s;n iz šcavnice Jožef Spelec, ki se pogreša od 1. 1920, ko je zadnjič pisal iz Pančeva, kjer je služil pri vojakih. — Iz »Službenega Usta«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine* št. 25 z dne 30. t. m. objavlja resolucijo o izpremembah in dopolnitvah zakona o poslovnem redu v narodni skupščini, resolucijo o izpremembi zakona o poslovnem redu v senatu, pravila za polaganje državnega strokovnega izpita v stroki kontrole mer in dragocenih kovin, izpremem-be in dopolnitve pravilnika dijaškega doma kralja Aleksandra I. v Beogradu, iz-premembo pravilnika o cenzuri filmov, razg-las banske uprave o prošnjah za zaposlitev inozemcev. razglas in navodila banske uprave o priznavanju prispevkov za izboljšanje travnikov in pašnikov, razglas in navodila banske uprave o prizna-VODJu prispevkov pri nabavi gnojmčnJh sesalk in sedem objav banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1932. — Nalezljive bolezni v dravski banovini. 25. t. m. je bila v dravski banovini svinjska kuga na 40 dvorcih, garjevost na 3, mehurčasti izpuščaj na 1. steklina pa v 10 primerih. — Odprte planinske koče. • SPD »poroča, da so odprte in oskrbovane sledeče koče in domovi: V Triglavskem pogorju: Stara Aljaževa koča (n oskrbovana'), Erjavčeva koča na Vršiču (odprta in oskrbovana ob nedeljah in praznikih ter dnevi pred nedeljami in prazniki). V Karavankah: Val-vazorjeva koča pod Stolom. Dom na Kot cah (stalno odprto in oskrbovano). V Kamniških Planinah: Dom v Kamniški Bistrici, Koča na Veliki 1-lanini in Dom na Krvavcu. Nadalje sporočamo, da $0 Odprte iti oskrbovane vse l^to: Novo/irrajoiia postojanka na Sv. Hori. Koča na 9v. Planini, novozgrajeni Dom na Mrzlici, vse Kočo na Pohorju. Celjska koč« nad Celjem. Pisfeerttikova m nierjeva koca v Logarski dolini, Mosirskn koda na Mosirskl planini« Prešernova kor* na stolu bo odprla in oskrbovana ta silo v slučaju lepega vremena 3. in 4 aprila. Fn glavski dom ua Kredarici je odprt in oskrbovan do 4. aprila. Krekova koia na Kan- lovcu je odprta In oskrbovana do 6, aprila — Prepoved z»hajan:a \ krčme. Okrajno sodišče v Rogatcu je prepovedalo pocestnici Ama T. ji Bercko iz Topol zahaja-nje v krčme za eno leto. okrožno scd'.šće v Celju posestniku Avgustu Siebenreichu iz Rogatca tudi za ene leto. okrožno sodišče v Manboru Jožefu Pdschlu iz Vu-kovskega dola za dve leti, okrožno sodišče v Novem mestu pa Jožetu Zupančiču Iz Črnomlja tudi zs Ive leti — Cpraritetjstva ositovnln t^r ravnatelj wtva meščanskih in srednjih šol opozarjamo, da bo v petek t aprila nl> ti. uri 30 minut v Šolski radio uri Šaljivo predavanje Prismuska šola. Vsebina: sale. petje« klavir. Žvižganje, 9meh. Predava g. Viktor Pima! — aVbsolveiite in absolventinje dr/, tr gorske akademije m bivšega abitarijantske« ga tefaja * Ljubljani prosi ravnateljstvo, da javijo v svrho statistike jki dopisnici svoj poklic in sedanji naslov. _ Oddaja zakupa lemljista za ■gradhe bnffeta ua postaji Visoko se bo vršila potom ofertalne licitacije dne 21. aprila t. 1. pri direkciji državnih železnic v Sarajevu. Orla- je na vpogled v pisarni Zbornice >.a TOI v Ljubljani, natančnejši jkjuoi 1 pa pri isti direkciji. -- Oddaja zakupu bnffeta na postaji R* kek se bo vršila |*>tom licitacije dn<- 26. aprila t. I. pri direkciji državnih železnic \. Ljubljani. Oizlas ;e na vpogled v pisani! Zbornice za T0J v Ljubljani, pojjoji pa pri isti direkciji (Ljubljanski dvor). — Smrtna ko*a. Danes je umrla v Ljub liani vdova vodje bivše Mohorjeve tiskarne v Celovcu ua. lio>;« Legat, Pogreb bu jutri ob 10. iz Gradišča št, 8. Blag ji spomin, žalujočim nase iskreno eožaljel \ reme. Vremenska napoved pravi, da bo spremenljivo ,n toplo vreme, kakor je b'lo tudi včeraj po vseh krajih naš j države. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Zagrebu 12, v Mariboru 11. v Ljubljani 9.S. v Skop!ju 9, v Sarajevu 5. v Beogradu 3 stopinje. Davj je kazal barometer v Ljubljana 762.3. temperatura je znašala 3 stopinje. — 18 let ječe namesto veftal. V Požegi je bil obsojen na smrt zaradi premišljenega umora Marko Kovačevič iz Skendc-rovca. Kovačevič je s sekiro umoril Laso in Katjo Kuzmanović. Stol sedmorice je pa smitno sodbo razveljavil in obsodil Kovačevlča na 18 let težke ječe. — rveSreče in nezgode. Včeraj so v ljubljansko bulnic*> z«>pct prepeljali več žrtev nesreč. Ignac >Lvnar, delavčev sin iz Tc vem«, občna Drtija pri Kamniku, je doma n. uči S klopi in si zlomil levo roko. — Slična nesreća kakor včeraj zjutraj na Vodovodni ecs!i. kjer je /letni otrok zvrnil nase lonec vrele juhe, ?.c je pripetila tud: v Suhi pri Stari Loki. kjer je »letni Line/ Ravnikar zvrnil nase Sonce krop« in se hudo poparil po no<4ah. — Katarina Klemen Seva, delavčeva žena iz Nomnja. j« doma nesrečno padia in si zlomila desno nogo. — V Spitalu je rudar Alojzij Šuštar na poti k delu tako nerodno padci, da si ic zlomi! desno rok<> — Zobje ne dobe drugačne barve, ako nh redno negujemo dobro /obnu pasto in primerno Katico, tsedline od Kline. sobne* 2a kamn«, zar-adi tobaka, kave. čaja in še drugih kemičnih spojin pogosto Skoduiejo lepoti zob. Samo z redno in temeljito ne^o z zobno pasto Odol zaščitite zobe. da ostanejo beli in ne dobe drual-lusovo nabrežje, ki |e bilo skoraj esj sim« zaprto 7.5 osebni promet, se zdaj topel odprto Danes Se planirajo na« Prihodnji leden bolo {.a naibrž ž** zaceli kanalizac:j-tkfl dela za Bežigrad in Sisato. Zbiralni kanal Je zgrajen Jo Dunajske ceste po Pokopališki cesti Od lam boilo kopali jarek za kannl proti ši^ki v najprimernejši sm^ri. —lj Zn "Piunožno akcij* darovali « «lo Barju (nadaljevanje); Italijansko i»o«lpornc» dru&tvo v Ljubljani '_WM> Din. Npzuhiih EtO spa z-a 10 oziroma 20 ttajrevttejiih 1000 Din. Inženjerska komora v Ljubljani 1H00 Din. Banska uprava za Pomožno akrijo (razni oddelki) 582.75 Din. - (;ospa dr. Gajeva ™ reveže »Velikanov« 500 Din. Prebivalci biče Poljanska c. 11 240 Din Dr. Knndaro in tuki1 kazenske poravnave 150 Din. — Dr. Moro Viktor i/. n*-ke Izvensodne poravnave 'J00 Din. Lenassi Julij, procente od Izkupička 135 l>in. lesko Avuusl Crosposvetska c. 7 LOO0 !>in. Občinski urad Catei o/Savi 10 Din. Sta.lart Oil cotitp. 100 Din. — lj Za ^pomožno akrijo< ?»o dariMali v i.lag« (za velikonočne praznike)! Gg. Pe- slotnik L. IrgOVeC, Sv. 1'etra cesta. 80 kg moke« 5 ku orehov, 5 ku rozin. — Ber<£Hnt JoSko, Sv. Jakoba trg, 80 k^ moke. — Rebolj I Sinko, Celovška cesta. 80 kj> moke. — Stupica, Sodna ul.. -0 kg moke. — L Rus, Ižanska «•.. 30 ki moke in 5 k.2 sladkorja — Mlakar, Je me jeva, ;i3 ?iromasnim strankam moko, sladkor In cikorijo. — Kro^ič. dvema rodbinama po ">0 Din živil. — Kralj Ivan. Stari iru, 50 k g moko. _ Beguš Kali. Vidov lanska ceftn, 20 k^j moke, — Ham Jis;-pina. prek., šolski drevaired, /.aboj ocvirkov in nekaj suhe slanine. — Šorfl L, mestna Uradnica, razno rabljeno žensko obleko in jK»rilo. — Modni Pa'on KlVsee dve oblekt. _ llubad Matej, ravnatelj konzervatorija. '■\ k'j: masti in S k-od vodstvom Srečka Godine Aljažev moški /bor Na dane. Zbor »Hugolln Sailuer. iz Most prf Ljubljani poje Sattnerjevo Slovensko govorico p^hI vodstvom V Inka ILipnika. /bor »Doinza-le iz Domžal zapoje Jerebov zbor (» Kresu« in Pavčicev »Deklica, ti si jokala*. Zborovodja Prane Plevelj. -L Zvon. i/ Trbovelj f>od .odslvcm Oskarja Moiia zapoj«< Adanitčeva /bora »Bog daj in Konja jaši Itasan aga^ 5. GostiS Srečko vodi Savo iz J'^onic. ki nam zapoje Pimatov zelo delikatan zbor Pomlad in jeseni ter ftvabovo pori a rodelo (>j. dekle ki* j si tak žalostno. Ln^aloc i/. Dolen.OLin Logatca |K>d \'(vl-stvO'.u Janka Gutcka zapoje Jerebov zbor PHin roža . pevski odsek narodne Čitalnice v šiŠkl. ki ga vodi Janez Godec zapop1 Tomčevo »Gremo v noro viset ter Adamičev zbor »Vse rožice rumene Sklepno br-sedd v 1. delu ima zbor ljubljanske Sloge'., ki zapoje pod vodstvom g. Svetla llohreiter iev Močni psalm . O TI. delu pa jutri. Danes le prosimo ntiše občinstvo, da pridao 5e#a }>o koncertnih vstopnicah, ki se dobe v Matični knjigarni. _|j Za reveže *c zavzema neki ljubljanski list. ceš, naj bi jim mestna občina darovala odžagane veje in trhlo drevje tz Zvezde in drngib mastnih drevoredov, zato pa zaščitniku revežOv moramo (Mvedafl, da m.-sina vrtnarija ne odpelja niti polena niti butarice iz mesta in je celo tudi ves rajnei glavni drevored v Tivoliju darovala siromakom. Kar namreč mestna vrtnarija rabi za kunavu velikih rastlinjakov, dobi vsa drva v Tivoliju, kjer je na žalost dostj dozorelega in suhega drevja. — lj Ljubljanski Sokol naznanja svojemu članstvu, da je preminul dolgoletni naš član. brat Ivan Hrast, ravnatelj Mestne hranilni ce ljubljanske v p. Dragega brata bo dru štvena uprava spremila na zadnji poti ;>o od poslanstvu. Vabimo tudi ostalo Članstvo, da se pridruži deputaciii ter izkaže zadnjo čast zvestemu bratu. Zbirališče pred palačo Mestne hranilnice v Prešernovi ulici v petek, dne 1. aprila ob 14. uri. Obleka civil- na m znak. Bla*jupoko;niku trajen »pomrn. Zdravo. Udbor. — lj Premijera prekrasne Dreyerj«v.e *tirivečale. —lj »Zi^alcaf prav agilno deluje, da se vse raduje, vendar ima pa tudi sovražnike, drugače bi irotovo napis na društvenem lokalu že štirikrat f>o vrsti ne bil izginil. Tatovi naj si zapomnijo, da ima Društvo rejcev malih živali tudi prav močne prilalelje -hude pw\ _lj Viški 8okn| ponovi na splošno letjo v nedeljo 8. t. m. burko »Pred poroko*, ki je nedavno žela toliko pohv.de Kdor si teki neprisiljene r.nbave in zdrav»'ga IBselu naj ne zamudi poselit' te predstave. Med odmori Radio-jazi. —!j Ubfni tkat C M. šrntprter-ke moške in ženske podružnice se bo vi Ml v soboto, dne aprila ob S uri zvefar v gostimi Župančič. Martinova cesta. 39S-a _lj Pevske draStve LjnUjasaki Zv«u. Drrvi vaja mešanega zbora Bre/. izjeme vsi, ki nameravalo nastopiti! Pevovodla —lj Tiskovina za odpremo »am^kega davka «e dobi v Narodtii tansarni« knatlp-\a ui. št. S. Istotam je dobiti tudi tiskovino za mesečne surove bilance, kakršna jc potrebna za vsako redno knjigovodstvo. Beli kot biseri, bodO VdSl aaObjaS, če si jih snaiiU zjutraj in zvtoer Z ODOL-^obno pasto. Izdeluje se jo iz najfinejših snovI,ki ne morr poškodovati litvini Zob.dasi jih pol i raj o v lepo belo t o —lj Krt/a kapitalizma Jutri 00 15.18 priredi ZKD v Kazini 1 nadstropja CaS mivo predavanje. Predaval bo dr. J islp Mihalek o krizi kapitalizma. Pffdavaa je torej zelo aktualno in bo gotovo vatiilo mnogo poaluSaloev. Vstopnke Se dobe v tajništvu ZKD. —lj Prvi metulj, ki ga je sm>0; rodila Ljubljana, je ponočnjak in gotovu velik prijatelj dobre kapljice Ko so nami,, snoči pred polnočjo potegnili z ulice lep oleander v Daj-dam, je zletel z njefft sel metulj, si ogledal množico gostov ter revidiral ves gostoljubni lokal, nato pa sedel na najbolj di5e£I sodček. Morda Še ae-daj sedi tam, ce že ni omahnil pod sod. —lj Obup izgubljenke. Snoći okrog !>.45 v> našli paaatttjc na i 'an\aric\ e;n M hrv/i 1 "1 M'.iAtnu dekle. Obvestili *<> reše-vakSO pv^stajo in dekle je biki kmalu pre-pelja-no v bolnico. Tam so ugotovili, da ure /a JOlctno KrcjrH>sclno Amalijo K., ki ic tudi brc/ stalnega H\aliAća. Pri iiin M našli poslovitnO pismo, v katerem pravi, da jo je nemoralno življenje pogrnilo v obup. V bolnici so ugotovili, da sv ie dekle zastrupilo. Kljub vestni zdravnixški pmnoč se Amalna \ SS večer ni ra\edla in ae je ik*lc da>-i Opoeaogla. vendar je njeno §te kHtiono. Zdaj pa zopet pomlad Včeraj .ie nenadoma pobijalo toplo solnce In vse fe o21ve*o LJubljana. 31. marca. C c bi ne bil jutri 1. april, hi dojeli, da se uod" čude/i. Zdaj pa morumo Šc potrpeti. 2*1, ne moremo ie slovesno Ugotoviti, da ic solnce kooono prebolelo kri/o. Treba jc r»e povedati na ves elas. da ic LJubljana včeraj dolivala pO sedmih mesecih /opet !cp dan. To je pa /an.jo vsaj takšjn dOfO« d^k kot /a Zagreb največji ck.vplo/Vii Samo pomislite včeraj se ic urcsn.Oilo. kar SO 'c četrt leta napovMovasli VtCtnc-narji, časopisje, ponssjoaiatl in vsi ostali optimisti. Napočila jc pomlad — bofmc, prav tako nenadno kot ^ksplo/ija. To pomeni toliko, kot da se ic SV64 /opet /Mukal v pravo smer. Zlati in hrehrni časi so vračajo. Konec jc vseh brig in te?,av. Zavladal ic splošen optimllem Pa nc poasbi-mo. ptički žvrgolc. kar ic va/nc^c kot v«e konferr-nce zoper kri/e in oboroževanje. Že pomladno čebljanje vrabcev potolaži in z.i-moti tako ljudi, da jim i/biUpe vse črne misli in se jim pomiri huda kri. Pomlad je tako varna ZS človeštvo, da bi se moral n|cn /flčetek uvrščati med SVetovo« dogodke Kdor je bil W'craj v Ljubljani, v. da niti malo ne pretiravamo. Ljubljana jc včeraj v resnici vstala. Kdor ec ni včeraj zdramil, se ne bo nikoli. Vcc jc bilo n a no-gnh in /delo se jc. da so vsi praznovali. Naše mesto je pač v resnici letoviško. Me-s'-ani so večni lctoviš>arji ter, kot je kazalo včeraj, živimo vsi srečno in zadovoljno brez veoh brit; tja v cn dan. Ko jc lepo vreme, jo mahnemo n*iravi naproti tja do Rožnika. Ker jc pa že od Tivolija naofej zima. uživa.mo naravo le do Pod Turna, kjer smo včeraj poslovali — ne tvrgolenje ptičic — temveč kako labftdar vrta v smrekah In, čc bi ne imeli glavnega drevoredi (ki še vedno nuna imena — okiOtioni?). bi res ne mo^li uživati pomladi. Tako smo se pa sprehajali ob svečanih t*vetil)iiikih, ki nas tako resno spominjajo minljivost vsega posvetnega, in nikogar ni zeblo, saj jc v tem drevoredu 14 dni prej pomlad. Seveda je bilo tem živahno in je bil drevored že preozek. Niso se pa sprehijale le mamice s tistimi Otroškimi simplon eks-presi. v katerih lahko pcl.ieS vso družino obenem, pomlad je ušMpnila mlade in stare. Pred paviljonom so s-deli peftzijoftisti in 60 šopetaje pogovarjali o milijonih in da. ce bi____ bi jim ne bilo treba imeti odprtih dežnikov nad posteljami, ko dežuje. Tu in tam so »tale v drevoredu dame — negibno kot Lotova žena, kot strelovodi visoka peresa so jim pa štrlela pod nebo. Gotovo so se na tc antene lovile ču dovite pomladne himne — kdo hi n«1 bil zamišljen! In naj kdo reče, da so danasniji časi povsem prozaični! Naša dekleta so gotovo poetičma, saj jih je bilo včeraj v Tivoliju vec kot v mestu in so tako vzdihovala, da je kar odmevalo v gozdu Pomladno razpoloženje je pa vb. dalo tudi v mestu. Mahoma smo bili prepričani, da je konec zime. Delavci so začeli spirati tlakovane ceste, da bi bilo meščanom ustreženo Hm bolj. Toda moti se, kdor misli, da so bib Ljubljančani s tem zadovoljni. Godrnjali so. češ, da v Ljubljani ne gre brez luž ter jih moramo ob lepem vremenu delati sami. In voda je pljuskala po rrotoarjih ter vUoko po nogah, kar je baje prišlo posebno prav nežnemu spolu. Okrog Prešerna je bilo neofieijemo zborovanje. Nihče ga ni sklical — razen m>lnca _ in ne vodil. Zato je pa bila udeležba tem lepša. Možakarji so posedli po spomeniški stopnici, mnogi so pa morali «;tati Takoj si se lahko prepričal, da je to »slav nostno« pomladno zborovanje, kajti prvič je posijalo toplo solnce po dol-gi zimi — kdo bi se g« veaelil bolj kot ta prezebajoča armada. — Fantje, ali ni smešno, da postopamo in gledamo v zrak ob teko lepem vremenu? — Kar veseli bodimo, da nam ni treba doleti. >cl bi delat na kmete, vkiiš, p« ne Urom! Ct mc pozimi kmot ni hotel po/nati, zdaj pi ja/ njega nočem! — Tako reci: Ce je sam sne^lH »nun-ken-. n«.j poje Ac repo! Pretopil jc poataran možak, zuiclan m shiran. — lantje. aktaftJfoi išcem. IX!o seveda tudi. — Hm, oče, v Ljubljani ic »zigoh*«. Ka-! mor gre*, povaod je bolje. Tu p* ne dot>i& podpore, spati nimaš kje, jesti ti pa itak n\ treba. — Zdaj je toplo, v mrvo pa>d: spat. Najboljt v otavo. JtU sem apal v otavi 3 mesece V najhujši zimi! je dajal fant, stoječ na leseni nogi. — V otavo pojdi, v otavo, zdaj ni sila, ne boš zmrznil! »o pritrdili še drura«ano, čc *i domačin, če nisi. ne dobi* dela. četudi potrebujejo delavcev. DomUm celo iščejo. Podpor-- nav dr/a\Itjani tudi ne prejemajo, pač pa imajo prosto vožnjo domov, ko nimajo več dela. Obmolknil jc. Osiveli brki «0 s delni .?oma r lajala je bila podpisana; zdravnik Jo je Se enkrat preči tal in jo hotel izročiti Dottiju. Kar je začutil na svoji rami težko roko. Obrnil se je. Baron Rotfoese je stal za njim. Njegova visoka postava je bila vzravnana, obraz svečan ki strog. — Tudi jaz se hočem podpisati, — Je dejal Zdravrrik se je zdrznil. Vzel je baronu pero iz rx>k in ga zlomil. — Ne, gospod baron, vi te izjave ne boste podpisali. O Če ne priča proti si-im. Prevarili so vas, dovolj ste trpeli. Ce bi bil Maurice živ, bi vam hotel samo roko stisniti — ničesar drugega bi ne želeL Vaš sin je bil nedolžen, gospod baron, pred bogom in pred ljudmi; vi ne smete nikoli dvomiti o tem. Starec se je o potekel; solze so mu zalile oči. — Maurice je vsem svojim sovraž-nfeom odpustil, — je nadaljeval zdravnik. — Vsi škandali so pozabljeni; želel hI samo, da bi za vedno utihnile strasti, ki so nakopale tej hiši toliko gorja. Vzel je z mize papirje, jih izročil po vrsti monsignoru, Onesimu in Fonte-morsu, ki je bil še toliko pri zavesti, da j£h je spoznal; potem je pa zmetal vse po vrsti v ogenj. — Tu je šatulja, gospod Fontemors, — je pripomnil. — Maurice mi je prepustil skrb za to, da osvetim njegov spomin. Mislim, da sem storil svojo dolžnost. Vsi tisti, ki so ga zatajili, vsi, ki so ga izdali, so bili v svojem življenju za svoje grehe kaznovani. Vsi so občutili težo zla, ki so ga sami zakrivili, težo udarcev, ki so jih sami zadali. V tej hiši je ostalo nedolžno dete; hoteli ste žrtvovati tudi to nedolžno bitje svoji častihlepnosti, svoji preračunljivosti, svoji sebičnosti. Stopil sem med to bitje in vas. Emma de Rofosse ne pojde v samostan in izjava, ki ste jo prav kar podpisali, je odstranila edino oviro med njo in Andreem Mavlianom. Kar je počil v gozdu strel; začul se je krik in vsi so planili pokonci; zdravnik je skočil k vratom. Dotti je slutil nesrečo in hitel je za njim. — To bo gotovo zločinec in čuvaj je streljal po njem, — je menila Athenais, Emma je planila vsa prestrašena in zasopla v salon. — Pomagajte! Gospoda Mavliana hočejo umoriti! — je zakričala. Potem se je pa obrnila na Athenai-Ojo, rekoč: — Vi ste ga dah ustreliti, teta! Athenais je pa ohranila mirno kri; dejala je samo: — Temu otroku se meša, — Ne! — je ugovarjala Emma, — gospod Mavhan je v gozdu, to dobro vem, ker sem imela z njim tam sestanek, a teta je to vedela, ker je prestre-gla moje pismo... Gospoda Mavliana sem hotela posvariti, pa nisem mogla ... Ce ste ga ubili, teta, da bi me spravili v samostan, ste se temeljito zmotili in vaš zločin je bil zaman. Moje vere je konec! — Ubogo dete! — je dejal abbe ves nesrečen! Rofosse je prijel svojo sestro za roko in jo potisnil pred seboj na kolena. Onesima je skrbelo, kaj bo s stricem; potegnil ga je za seboj na teraso. Srečala sta zdravnika, ki se je vračal z onesveščenim Andreem na rami. Zdravnik je položil v salonu Andrea na posteljo in zaklical: — Luč! Dotti je prinesel luč, ki se mu je tresla v roka. Zdravnik je pregledal Andrea. K sreča je samo lahko ranjen, — je dejal. — Prinesite mi vode in octa, da mu napravim obkladek. Andree je bil ranjen v ramo in roko. Debele šibre niso bile prodrle globoko, pač je pa bila prestreljena na roki žila odvodnica in ranjenec je bil izgubil toliko krvi, da se je onesvestil. Zdravnik mu je obvezal obe rani in Andre se je kmalu zavedel. Videč Emmo, sklonjeno nad seboj, se je nasmehnil. — Ali bom okreval, dragi doktore? — je zašepetal. — No, upajmo, da ne bo nič hudega in da nas ne zapustite, — se je oglasil de Rofosse. — Ubogi moji roditelji! — je zašepetal Andre. — Obvestila sem jih o tem, — se je zacul iz temnega kota salona mehak glas. V splošni zmešnjavi ni nihče opazil Genovefinega prihoda. Rofosse se je je tako ustrašil, da je odskočil in se naslonil na zdravnikovo ramo. — Gospod baron, obljubil sem vam, da vam vrnem vašo ženo, in zdaj vidite, da sem ostal mož beseda. Le pogum! — je pripomnil videč, da se je starec opo-tekel. — Znajte biti srečni! — Gorje, — je zašepetal Rofosse, — moje srce je ledeno. * Nastala je grobna tišina. Ranjenec se je umiril, Onesim je stal pri divanu, kjer je sedel njegov oče ves prestrašen in zbegan. Athenais je bila vsa iz sebe; zrla je topo pred se in groza ji je zrla iz oči. V predsobi se je začul ropot, za njim pa glasovi. Prišla je Gauberge. — Privedla sem gospoda in gospo Mavlian, — je dejala, — srečala sem ju spotoma; bila sta vsa prestrašena in iskala sta svojega sina. Zdravnik je hitel prišlecema naproti. — Golo naključje, toda nobene nevarnosti, bodite brez skrbi, — je dejal. Andre se je zavedel. Roditelja sta sedla k njegovi postelji. Emma se je umaknila gospe Mavlianovi z občutkom nekakšne groze. Zdravnik je p rij si Mavliana za roko, ga odvedel k mizi in mu zašepetal na uho: Kri izda pravega očeta Določitev očetovstva in spoznanje novorojenčkov na podlagi preizkušnje krvi Pregovoru, da kri ni voda, se morajo zahvalit* mnoge romantične gledališke igre za svoje najhvaležnejše efekte. Roka, pripravljena zadati smrtni udarec, omahne, kajti v napadalcu se je nenadoma oglasil tajni glas krvi in mu zašepetal, da je nasprotnik njegov rodni brat, ki so ga bili ugrabili cigani. Glas krvi privede roditelje na sled izgubljenih otrok in preprečuje kr-voskrunstvo, kajti kri ni voda. S krvnim sorodstvom se pa pečajo zdaj bolj kemiki in zdravniki, kakor pisatelji in njega efekti se uveljavljajo bolj v sodni dvorani, kakor na gledališkem odru. Že davno je znano, da kri nekaterih vrst živali aglutinira rdeča krvna telesca drugih vrst. To je velikega pomena pri transfuziji krvi. kajti nevarno je delati transfuzijo med dvema človekoma, ki njuna kri reagira medsebojno tako, kakor smo prav kar omenili. Aglutinacijo krvnih telesc so pa učenjaki opazovali tudi v človeški krvi in so jo dolgo priposovali akutnemu ali kroničnemu patološkemu stanju preisku-ševaLne krvi. Sele Landsteiner je dokazal, da aglutinactja ni bolezenski pojav, temveč normalen fiziološki pojav in na tej ugotovitvi se je oprijela modema kriminalistrka krvne reakcije kot zanesljivega pripomočka pri svojem delu. Na kraju zločina najdena kaplja krvi lahko privede oblasti na sled zločincu. Posebno važno vlogo pa igra reakcija krvi tam, kjer je treba ugotoviti pravega očeta. Vsak človek spada v eno izmed štirih krvnih skupin, označenih s črkami A, B, AB in O. Vsako skupino se da lahko in hitro določiti. Te krvne skupine najdemo pri vseh človeških rasah brez izjeme, v vsaki rasi vse štiri, toda ne v vsaki rasi v enakem razmerju. Pripadnost k tej ali oni krvni skupini prinese človek na svet in jo vzame s seboj v grob. Otrok pa lahko spada samo v ono krvno skupino, kamor spada njegov oče ali mati. Tako lahko razumemo, zakaj se da na podlagi preizkušnje krvi določiti očetovstvo. V Avstriji in Nemčiji, posebno pa v Ameriki, sodišča že prav pridno segajo po tej metodi. Ločenec K. — ta primer so ftneli v Berlinu — dvomi, da bi bil v resnici oče dveh otrok, ki sta pred zakonom njegova. Po njegovem prepričanju je oče neki S. Preizkusijo torej kri obeh otrok in kri treh možnih roditeljev — matere, ki je mati brez najmanjšega dvoma mati ter obeh moških, ki prihajata v poštev kot očeta. Preizkušnja dokaže, da spadata mati in S. h krvni skupini O, kar pomeni, da v njuni krvi ni aglutinoginov A ali B. Izmed otrok pa spada prvi k skupini A, drugi k skupini B. Iz tega sledi, da S. ne mo- re biti njun oče. S tem pa še ni rečeno, da mora biti njih oče baš K. in nihče drugi, toda to vprašanje sodišča ne zanima. S. je bil obtožen kot pravi oče, krvna preizkušnja je pa pokazala, da ne more biti. Drug primer: V porodnišnici sta porodili dve materi skoraj istočasno dva dečka. Strežnica ju je kopala skupaj in po kopeli ju je zamenjala. Ena izmed obeh zakonskih dvojic je spadala h krvni skupini A, druga pa k AB. Otrok A je lahko pripadal nerazdelno obema dvojicama, otrok B pa samo dvojici AB (B mati A oče). To zadostuje za točno ugotovitev, da je otrok B sinček zakoncev AB, otrok A pa sinček zakoncev AA. Krvne skupine niso odvisne niti od rase, niti od barve kože, niti od zemljepisne lege, samo medsebojno razmerje je različno. V Franciji je npr. izmed 100 ljudi 43 A, 11 B, 4 AB in 42 O. Landsteiner hoče zdaj ugotoviti, ali ne obstojajo v vsaki teh štirih skupin individualne razlike, to se pravi, ali bi se ne dala določiti kri vsakega poedin-ca. Nekateri znaki kažejo, da se bo dal doseči tudi ta cilj, toda zaenkrat učenjaki še nimajo v tem pogledu zanesljivih pripomočkov. V Rusiji vsi delajo? Vprašanje, ali nastaja v Rusiji nov razred, neke vrste nova buržuazija, si je zastavila grofica Karolvjeva v pari* škem »Vu« in nanj odgovarja tako*le. »Iskala sem ga, pa ga nisem našla. No* vih bogatašev Sovjetske Unije, o ka* terih dostikrat pišejo inozemski listi, ni moči najti. Najbolj vam pade v oči kroj, po katerem so delane obleke in demokratično lice ruske ulice. Nobene elegance in luksuznih restavracij (ra* zen hotelov za inozemce, kjer pa mora* jo plačevati v zlati valuti in katerih se Rusi izogibajo). V gledališčih so žen* ske oblečene sila priprosto in ne nosijo nobenih nakitov. Nikoli nisem videla, da bi se družina kakega sovjetskega funkcionarja vozila z avtomobilom; niti žene komisarjev, niti možje funk* cionark se ne smejo posluževati avto* mobdlov, ki so namenjeni službenim potrebam. Nepotizma v Rusiji ni Leninova sestra dela v uredništvu »Pravde«, že* na vnanjega komisarja Lit vinova, ki je po rodu Angležinja, poučuje anglešči* no. Žena bivšega predsednika sovjeta ljudskih komisarjev in sedanjega ko* misarja za pošte Rikova je uslužbena v moskovskem oddelku za narodno zdravje; žena Bubnova, komisarja za prosveto, je nameščenka v Torgsinu (trgovini z mozemstvom) in tudi Stari* nova žena dela, kakor vse druge Ne rečem, da ni več ljudi, ki imajo sred* stva za obogatenje, toda kaj naj počno z denarjem? Ce jih zasačijo pri neza» konitih manipulacijah, jih neusmiljeno kaznujejo, dostikrat ustrele. Nedvomno je sovjetski sistem uni* čil meščanski individualizem. Vredno* te prošlosti so izgubljene, ustvarjene pa so nove. Mnogo talentov je pod* leglo in mnogo lepega izginilo. Nova umetnost se šele poraja. Kulturni nivo prebivalstva se je dvignil na razvalinah elite starega režima, oblikuje se nova elita. Bodočnost bo pokazala; Česar da* nes še ne moremo z gotovostjo vedeti. Zločincev nikjer nočejo Argentinska pomožna križarka »Chaco«. ki ima na krovu 33 težkih zločincev, ni smela v hamburško pristanišče in zdaj pluje skozi preliv Cesarja Viljema proti Gdiniji. Oblasti v Buenos Airesu so vkrcale na križarko zločince in jih hotele poslati na Češkoslovaško. Poljsko in Litvo, od koder so doma. 2e več tednov je pomožna križarka na poti in se ne more iznebiti neprijetnega tovora. Polocijske oblasti v evropskih pristaniščih namreč ne puste zločincev na suho. Križarka se je hotela ustaviti v Cadisu. Marseillu in Genovi, toda nikjer je niso pustili v pristanišče. Ko so francoske oblasti v Marseillu zvedele za prihod argentinske križar-ke, so ji poslale naproti dve torpedov-ki. V marseillskem pristanišču so se zasidrale francoske ladje ob križarki m oblasti niso dovolile nobenemu potniku stopiti na suho. Neki marseillski meščan, ki je odšel na križarko je moral ostati na krovu in šele čez dva dni, ko je dokazal, da biva trajno v Marsefthi, je smel nazaj na suho. Ko je odphila križarka »Chacoc iz marseildškega pristanišča, sta jo spremljali torpedovki do nevtralnih vod. Kapitan kri žarke ima smolo, kajti njegovi potniki so sicer izgnani iz Argentine, nimajo pa nobenih dokumentov, da bi z nakni dokazali,* kje imajo domovinsko pravico. Tako jih nočejo nikjer sprejeti in kapitan križarke ne ve, kaj početi z njimi. Najbrž jih bo moral peljati nazad v Argentino. sSv Vsaka beseda SO par. Plača trn lahko todl s» tnamkatt ta odgovor znamko I - Na vprašanja b« znamk* mm n i— nrfemvirfamA KajmanJU o^Iom IMit 5-— - Naznanjamo, da nam je danes umrla naša preljuba mama in stara mama, gospa Hoza Legat vdova vodje bivše Mohorjeve tiskarne v Celovca Pogreb bo v petek, dne L aprila ob 16. uri od hiše Gradišče 8 a na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica se bo brala dne 5. aprila t. L ob 7, uri zjutraj v župni cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, 31. marca 1932. Rodbina dr. Kušejeva 0b6«a LjvtoljdLD« Uefttni pogrebol ta vod Najcenejši nakup! KONFEKCIJA — MODA ANTON PRESKER, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 22/T ČEVLJI NA OBROKE »TEMPO«, Gledališka ulica 4 (nasproti opere) 19/1 VTNO ČEZ ULICO haložan beli, lit. Din 7.— cviček > > 9.— črno dalmatinsko > > 9.— rizling > > 9.— burgundec rdeč > > 13.— -iiiskat silvanec > > 13.— sadjevec Ia > > 4.— prasko šunko, razne salame, sir, konzerve, sardine, slive, rozine, razno žganje, likerje Ln desertna vina — ima najceneje S. J. J era j, Ljubljana, Sv. Petra cesta. 38. 39/T 7 PARCEL od 440 do 820 m3 naprodaj posamezno ali skupno v lepem mirnem mestnem okraju. — Zgradi tudi vile in napravi načrte ing. Pust, stavbenik, Stre-liška nt 31 1328 Tednik »ZABAVNI UST« Stražišce pri Kranju. — Vsaka številka samo Din 1.—. Zahtevajte brezplačne ogledne številke! 37/T BUFET-TOČILNICO v centru mesta Zagreba, ki zajamčeno s toč i 210 hI na leto piva, vina, ln žganja, z mesečno najemnino 2250 Din, s štiriletno pogodbo — obrat se izvršuje že 10 let — pripravno za lastnika bizeljskih ali ljutomerskih vin, prodam z blagom in Inventarjem kot stoji, za 50.000 dinarjev zaradi zgradnje lastnega poslopja. S. Knežević, bu-fet, Zagreb, Preradovićeva ulica br. 9. 1385 Hranilnica dravske banovine L j a b I j a a* imimmiHHniiniiiiuiiiiiiiHiinniimHllllllH prej Kranjska hranilnica Knafljeva ul. 9 Obrestuje vtoge po najvišji obrestni meri dooctto fitečfo. YOUGURT ooigarsko Kislo mleko, vedno sveže, kakor tudi vse mlečne izdelke prodaja Mlekarna, Dunajska cesta 17 (poleg kavarne Evropa). Po želji dostavlja tudi na dom. 35VT MIZARJI POZOR! Vsake vrste suh, trd rezan les, mehak les — borovino, me česen itd. — ima-m stalno v zalogi. Naročila na naslov: Poštni predal št. 4, Sv. Peter v Savinjski dolini. 1386 STIKI SLIKARSKE IN PLESKARSKE POMOČNIKE sprejme takoj Metod žurman, slikarski mojster v Rogaški Slatini. 1380 SEDLARSKO ORODJE Prodam orodje in stroj v dobrem stanju, za vse sedlarsko delo. Dam tudi na obroke. Ivan Stopar, Pišece. 1383 ELEKTRIČNI APARAT za elektriziranje, kupim. Ponudbe na naslov: Ljubno št. 80, pošta Podnart. 1384 TRPEŽNI AFRIK MODROCI samo Din 200.— spalne fotelje, fino izdelane, Din 1300.— prodaja RUD. SEVER, ijin Telefon 2622 LJUBLJANA, Marijin trg 2 RJAVO AKTOVKO z raznimi važnimi listinami, katere najditelju nič ne koristijo, sem pozabil na Veliko soboto 26. t. m v večernem vlaku, ki pelje lz Brežic ob 18. url proti Zidanemu mostu. — Najditelja prosim, da jo proti nagradi 500 dinarjev vrne na naslov: Franc Kmet, Trbovlje. 1392 BELEGA KROMPIRJA jedilnega, izbranega — kupim franko vagon Na ponudbe brez cene se ne oziram. Viktorija, Zagreb, Kraljice Jelena 4, 1395 DEKLE pridno, snažno ln poflteno, vav-jeno vseh hišnih del, sprejme H. Rodonovič, trgovec, Cerklje pri Kranju. 1394 KMEČKEGA HLAPCA vajenega vseh del, ne nad 20 let starega, ki bo moral razna-šati tudi kruh, sprejme pekarna Vidic na Jesenicah. 1393 PLAČILNA NATAKARICA prvovrstna, dobro irvežbana, s dobrimi spričevali, želi mesto v boljšem lokalu za stalno ali za sezijo. Cen j. ponudbe prosi na naslov: Ria Z., Griže st. 89 pri Celju. 1382 POSTREŽNICO snažno in pridno za popoldanske ure iščem. Naslov v upravi lista. 1302 Hotel Bellevue, Omiš ori Splitu Najlepša dalmatinska riviera. Morje, pesek, solnce, zrak, romantika nadkrUjuje vse Prebiti nekaj dni v hotelu Bellevue se pravi koristiti zdravju. Dobra hrana, zdravilna pitna voda v sobah, električna razs a ta kurjava. Peščeno kopališče. Takse ukinjene. Popust cenovnika. Na zahtevo pošljemo prospekte. Kompletna penzija Din 55.— do Din 75.— na dan. BRIVSKI POMOČNIK mlad m hiter delavec, dobi stalno službo. Prednost imajo nekadilci. Sprejmem tudi praktikanta ali stalnega izpomagača za sobote in nedelje. Hrana in stanovanje v hiši. Nastop po dogovoru. I. Petkovič, brivec v Domžalah. 1381 Prometni zavod za premor d. d. LJubljana prodaja po najugodnejših cenah samo na debelo PREMOG domači in inozemski za domačo kurjavo in industrijske svrhe KOVAŠKI PREMOG ™ ar are uvamiški, plav-aX\JŠX9 jargid m plinski BRIKETE PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG D. D. v LJUBLJANI. Miklošičeva centa 5t. |M Urelula Joarn Bnjsasnaft. Za »Narodno tiskarno« Fran mm mm upravo ta maaratm dol Usta: Oton Chrtato*. — Val t Lduhgani.