Mnima Id Dprasnišfoo:
Maribor, Koroške ulice 5.
„STRAŽA“
ttfeaja r poodeljek, sredo in petek popoldne.
Rokopisi se ne vračajo.
£ «redništvom se more govoriti wJi dan od 11.—12. ure dopold.
Telefon St- 113.
Mitina listo:
Celo teto		. 12	h
Pol leta		. 6	K
četrt leta		. 3	K
Mesečno		1	K
Posamezne številke	10 v.	
Zunaj Avstrije celo leto 17 K.
Inserati ali oznanila se računijo s !5 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih Ozna* nilib velik popust.
Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo.
Št. 132.
Maribor, dne 10. novembra 1911.
Letnik III.
Upi in razočaranja.
Nasa država trpi f>o’d težko notranjo krizo. Nemšlkonacionalna nestrpnost, ki noče priznati nikomur razun sebi pravice do obstoja, je dovedla državo do robu propada. Vsi, ki jim je prospeh monarhija pri srcu, ki jim ni samo za poveljujočo tjunker-sko politiko, uviclevajo vsak dan bolj, da tako ne gre naprej. Zato se čujejo tudi že iz nemških vrst samih vedno pogosteje svarilni glasovi na adreso nemških prenapetežev). Od tako kompetentne nemške strani, kakor zadnji torek, pa še ni bila obsojena dosedanja nemška politika gospodaželjnosti in nasilja. Ta dan je namreč govoril, kakor smo že zadnjič kratko omenili, v državnem zboru sedanji predsedujoči načelnik
n.pionalverbanda dr. GrotB. Priznati moramo, da smo osupnili, ko smo Čitali njegdv govor in bili smo prijetna iznenađeni. Za hip je vstala v nas nada, ida ja vendar mogoče že prišel čas, ko se bodo Nemci z drugimi avstrijskimi narodnostmi napili k pošiteni in enakopravni spravi. H koncu svojega govora je dr. Groß izvajal: „Ako smo v tem edini, da hočemo obvarovati drža)vo in parlament, ako nočemo to državo izročiti katerisibbdi vladi, ampak hočemo Obvarovati avstrijskim narodom vpliv na 'usodo države, potem sa moramo tudi zječliniti za pota, ki peljejo k temu cilju. Spralva brez stvarnih temeljev, je seveda nemogoča. Ce hočemo v tej zbornici priti do 'primernih priznanj, potem moramo ustvariti gotovo stvarno podlago. Sporazum se mora zvršiti ne med 'strankami in vlado, temveč od ljudstva do ljudstva. Gotovo je, d;; se narodnostnih bojev v Avstriji ne da odpraviti. Trajali bodo še nadalje na gospodarskem in kultu-relnem polju, v prvi vrsti pa v šblsjtvu. Toda boj za naš« narodno posest, za n: /se prvenstvo lv gospodarskem in kulturnem oziru mora in sme zavzeti druge oblike. Poiskati moramo v tem boju neki modus vivendi. Ni sedaj čas in v nekem oziru tudi ne pravi kraj, da bi ugotovil pogoje, p,o katerih se pride do sporazuma. Označiti hočem samo glavne smeri, po katerih' bi prišli do vse dele zadovoljujočega sporazuma. Pred vsem mora priti v deželni in avtonomni upravi do Najširše ločitve in omejitve, v kolikor se ta da izvesti brez oškodovanja 'pametne uprave. Oba 'dela morata lahko nemoteno zasledovati svoje kultu-relno in gospodarske težnje, ne da bi ogrožavala po-
V
Časopis za zgodovino in narodopisje.
Ravnokar je Zgodovinsko društvo v; Mariboru izdalo 8. letnik imenovanega! časopisa lin to nam je povod, da opozorimo na izvanredno marljivo in požrtvovalno delovanje tega odlično narodoljulbnega društva, ter naznanimo izdanega letnika vsebino vsaj nakratko,
Dokler narod svoje zgodovine ne pozna, se samega sebe kot narod ne zaveda ter tudi svojih pravih ciljev ne more jasno spoznati, kakor tudi ne voliti najboljših potov, ki vodijo do njih. Zgodovina je torej za razivoj naroda neizmerne važnosti.
Slovenci še svoje zgodovine nimamo spisane. Snov, iz katere nam jo je sestaviti, se nahiaja še raztrohena na raznih koncih in krajih; nekaj je je v zgodovinah drugih n ar of lov in sicer le deloma nepopačene, večinoma pa zelo popačene, mnogo je leži v starih listinah, shranjenih po raznih' arhivih, a tudi razmetanih po zaprašenih podstrešjih, 'mnogo je j« še zakopane v zemljo, kjer čaka kedanjega. vstajenja, in zopet mnogo se je nahaja še drugod.
To snov poiskati, razbirati, cediti in sestavljati, in sicer v prvi vrsti, v kolikor se nanaša- na zgodovino Štajerskih Slovencev in njih zemlje, potem pa tudi, v kolikor se tiče celokupnega našega naroda, to je ona prekrasna naloga, ki jo Zgodovinsko društvo v 'Mariboru vrši že 8. leto.
V ta niamen mora društvo si spravljati razne knjige, zbirati listine, star denar in razne predmete, ki so preteklosti priča, takim predmetom tudi slediti pod zemljo, vse to skrbno in varno shranjevati in feonečno vso pridobljeno snov pretresavati1 in v manjše celote sestavljati', izkratka študirati ter pridobitve
sest drugega. V jezikovno m e š o v i t i h d e-ž e 1 a h ne sme noben ti e 1 v1 a d a t i in drugemu vsiljevati svojo voljo. Tega na prenese noben narod.“
To so gotovo besede, ki jih nismo nav,Sjeni slišati iz ust nemšlkp-naeionalnega voditelja. Že baron Gautsch jo v svojem znamenitem poslovilnem govoru krepka akcentuiral potrebo po spoznanju, da je samo na podlagi enakopravnosti vseh narodov misliti na sanacijo naših žalostnih notranje-političjiih odnolša-jev. In seS&aj pride še dr. Groß in kot oficijelen govornik nacionalverbanc?a povdarja isto. To so dejstva, ki jih moramo z radostjo pozdravljati. Ce prav je nemški teror vsak dan hujši, če prav v doglednem času Še ne moremo misliti n«, vdejstvovanje teh tez, ki tvorijo bistvo našega narodnega programa, vendar so za nas tolažilne. Eppur’ si muove. Navzlic višemu 'fanatizmu gotovih neodgovornih elementov, prodira vendar tudi pri Nemcih tudi vedno bolj treznost in razsodnost; napredujemo in se otresamo zastarelih nazorov, M so pahnili vso našo politiko v brezprimeren kajos. In to ‘je 'dobro in nam vžiga vsaj majhen plamenček upanja.
Toda žalibog da ne moremo verovati tem besedam tako, kakor bi radi. Die Worte hör’ ich wohl, doch mir 'fehlt der Glaube. Le predobro vemo, da so taki razsoobejŠi ljudje, kakor dr. Groß, med Nemci v manjšini, ali pa vsaj niso tako glasni in kričavi, kakor oni, ’ki hočejo Še nadalje igrali vlogo brezobzirnega s,Herrenvolka.“ Komaj vzbudi kaka pametna iil spravljiva beseda nekaj upov, že pridrvi kak „junaški vitez“ a la Wolf in s kruto roko razdere vse. Tlako se je zgodilo tudi sedaj. Komaj so bile 'izgovorjena dr. Großove besede, njihov odmev je še trepetal v vzduhu, že se je dvignil nemški radikalec Paicher in je ostro nastopal proti lastnemu klubove-mu načelniku, ter bičal njegove spravljive besede. 8 temi konstatacijami ne menimo izražati klakega obžalovanja radi razdora v n ac ion ailve r b an du. Nasprotno! Vsak pojav needinosti v nemško-n;acionalnih krogih nas veseli, ker jim cepi sile in jim jemlje moč in vpliv. Navedli smo jih pa v primero. Iz njih mora vsakdo razvideti, da je pot eh našega narodnega cilja ša dolga in križeva, da avspicije zal sanacijo naših notranje-političnih razmer niso ugodne.
Kralj Matjaž še trdno spi in bele vrane še dolgo ne bodo letale . . .
'študija za prihodnjost varovati, daj se delo more nadaljevati.
Zato moril društvo imeti na ,eni strani muzej, v kojem raznovrstno snov shranjuje, na • drugi pa glasilo, ki poleg tega, da rezultate Študija varuje, še poroča o svojem delovanju. Oboje /pa stane denar. Denarja je treba za nakup raznih1 stvari’, tki se jih no more dobiti zastonj, denarja je trelba za izkopavanje, denarja je treba, da se za miuzej plačuje stanarina, mnoga denarja stane tisk, in konečno se tudi' od učenjakov ne more zahtevati, da sila trudapoln in zamuden posel pretresalvianja in sestavljanja snovi, tc ja proizvajanja zgodovinskih spisov, opravljajo popolnoma brezplačno.
Tla debar prihaja društvu do malega po letni-nab udov in po podporah, ki mu je naklanjajo rodoljubi, denarni zavodi, dežela in država, večja svota mu je došla tudi iz sredine nekega slovenßkejga društva, ki pa noče biti imenovano. (Glej ,/Časopis“ na strani 116 in 117!)
Ce ta denar primerjamo s potrebami, ki jih* ima društvo, moramo priznati, da je svota pač fcelo majhna, tako majhna, da komajj zadošča za najnujnejše, kar društvu samo omogočuje obstanek; Če pa ga primerjamo s tem, kar bi društvo 'rado storilo in tudi moglo storiti, ako bi mu dohodki ne bili tako pičli, moramo reči, da nas pač globoko v srce boli, da se taks plemenito in pomembno stremljenje ne podpira bolje. Kako drugi narodi taka društva podpirajo, še niti no omenimo, ker vemo, 'da Slovenci nismo talko bogati. Vendar radi bližine navajamo samo en primer. 'Mariborski Nemci so si pred leti napravili zgodovinski muzej; in zgolj za ta muzej cltajata mesto in mestna hranilnica znatne redne letne podpore; vrhu tega je mariborska hranilnica pred krhkim darovala v ta namen zopet (ne prvokrat) 10.000 K, pišemo desettisoč kron! In pomen tega muzeja leži najbolj v tem, da se stvari, ki pričajo o preteklosti našega slovenskega ljudstva, rokam in očem sloven-
Gospodarski odnošaji med Avstrijo, Italijo in Turčijo.
Radi vsestransko si nasprotujočih poročil iz bojnega pozorišča je zelo težko, dobiti* jasno sliko o stanju gospodarskih odnošajev monarhije do Turčije, ki jo zapletena v vojno z Italijo. Pred vsem pa stoji, da je Italija vsled vojske s Turčijo takoj in popolnoma uničila vso svojo trgovino s Turčijo. Italijanski eksportni in importni promet se vrši v Turčijo in iz .TJurčije izključno potom 'italijanskih ladij. So predao so izbruhnila očitna sovraštva, je prenehal malodane ves promet v Levanti; pozneje pa je brez ozira na bojkot in od 11. novembra 1911 pravomoćno 100% uvozno carino trgovina meti Italijo in Turčijo skoro popolnoma prenehala. Niti pod tujo zastavo se ne more ničesar uvajati, ker morajo sedaj % se inozemsko blago spremljati takozvani izvirni certifikati (Ursprungseertifikate). Mimogrede bodi povedano, da je eksport iz Italije v osmansko kraljestvo tekom zadnjih 20 let prišel do kolosalnega razveja; zlasti se je izvozilo mnogo bombažnegja blaga m še zlasti mnogo tkanin in gotovih kovinskih izdelkov..
Ako računamo povprečno promet žadu j’b treh let, dobimo, da je znašal vsako leto izvoz iz Italije v evropsko in azijatsko Turčijo nad 80,000.000 kron, od katerih odpade na bombaževino in razne tkanine do 41,000.000 K.
Na drujgi 'strani pa je Italija jako dober odje-maleci naravnih produktov Turčije; v zadnjih letih je poskočil uvoz iz Turčije v Italijo povprečno na
67.000.	000 K. OU teh 67,000.000 K odpade na uvoz svilnih kokonov iz evropske in azijske Turčije nad
32.000.	000 K. Eksport, ki ga je imela dosedaj Italija v Turčijo, ja sedaj prost in bo po večin! odpadel na druge industrijske države, ki eksportirajo iv Turčijo. Vprašanje je, katera država dobi večji in boljši kos.
Sedaj konkurirajo Anglija, Nemičija, Frdlncija in Avstrija. Edino od eksporterjev In fabrikantov je sedaj odvisno, katera teh držav si bo priborila najboljši del.
AvstrojOjgrsko podpira geografična/ lega, prav posebno pa še Donava in direktna železnična zveza. Konjunkture so torej očividno kar najugodnejše. Živahna 'delavnost in agilnost avstro-ogrskih industrij-
skih učenjakov odvračajo ter sestava naše« zgodovino ne le otežuje, ampak ta zgodovina celo potvarja, češ, ker smo brez zgodovine,'ki bi nam dala do obstanka pravico, tudi te pravice nimamo.
Ziato se izopet obračamo do vseh, ki le količkaj premorejo, najsi so poedinci ali društva ali denarni zavodi, z nujno prošnjo, da Zgodovinsko društvo v Mariboru po svojih močeh denarno podpirajo; kdor pa denarja nima na razpolago, naj (društvu na drugem potu ne odreče pomoči'. Ta klic gre čez deželo v zadnji uri in ako ne vzdrami nemudoma, nam ne bo več treba skrbeti za narodni obstanek.
Končna Še nakratko naznanimo vsebino letošnjega „[Časopisa.“, ki obsega 126 strani. (Časopis“ dobiva vsak ud, ki plača letnino 5 K, zastonj).
I.	Razprave. Tu nijm poročajo: dr. Avg. Stegenšek „O početkih Jurklošterske kartuzije“, dr. Lj. Pi|vk(! „O sosečki“, kakoršna se poleg občine nahaja tuintam še dandanes, profesor Anton "Kaspret ,„iO o-plenitvi kunšperfških in podsrietiskih podložnikov L 1®73 po roparskih vitezih Petru Ratkaju in Josipu Dornbergerju“ in objavljata dr. J. 'J. dve nam nedostopni listini „Dvoje slovenskih fevdsltih priseg“ ter Št. Kiihar v prekmurskem narečju „Narodno 'blago ogrskih Slovenčev.“
II.	Mala izvestja. Znani slovenski zgodovinar dr. Fr. Kos pojasni v „[Topografskih drobtinah“ več slovenskih krajevnih imen, nahajajočih se v 'listinah tei' določi dotične stare kraje. Dr.' Fr. Kotnik objavlja stare „Pisme za deželski bran“, Al. Tirstenjak „Preprodajno listino“ iz le,ta 1819, dr. Avg. Stegenšek opisuje „IZfljnimive freske v Loki pri Zadanem Mostu“, Iv. Hanžič pa star denar, ki se je našel v Veračah pri, Olimju.
III.	Književna poročila. Tiu natanko in kritična poročajo: tir. Avg. Stegenšek o knjigi „Die Christianisierung der heutigen Diöcese Seckau“, ki Jo je spisal rojak Mat. Ljubša, idr. Mat. Murko /p knjigi „Geschichte der Serben, I.“, Id jo je spiral Const.
skill in trgovski!, krogov, z dat ne podpore od državni!} oblasti in izvežbanost konzularnih uradov v iTureiji, z vsem tem bi se gotovo veliko doseglo. A vsekakor pa se mor a svariti pred prevelikim optimizmom in njega škodljivim vplivom, kajti vojnla 'izpre-meni gospodarski položaj ne samo vojskujočih, ampak vpliva tudi na položaj držav izven vojne. Bolj kot kje drugod imajo ravno v Orijentu politične spletkarijo vedno težje posledice. Avstro-ogrski trgovski krogi bodo tedaj dobro storili, ako resno računajo s to okolščino, in sploh, ako dogodke v Orijentu zasledujejo z veliko paznostjo, da ne bodo končno razočarani. Fabrikantje, ki ekjsportirajo, morajo svoje razmerje do turških odjemalcev podvreči ostri reviziji, prav posebno, ako jih eventuelno zastopajo ondi italijanski agenti ali tvrdke. Najboljše bi balo seveda, taka zastopstva potom konzulata ali druge priporočljive oblasti oddati varnim rokam.
Čeprav je situacija, v kateri se nahaja naša monarhija od ene strani kot močna zadružnica Italija %' trozvezi, na drugi strani pa kot soseda mlade Turčije, zelo kočljiv/a, se je vendar posrečilo avstrijski diplomaciji, odvrniti škodljive Vplive na gospodarske odnošaje obeh sosednimi drjžav. Vlsekakor pa lahko, vkljub vsej previdnosti, nastanejo opasne težkoče, kakor recimo ravno sedaj — ko naj bi avstrijska družba Alpine Montane poslala v Turčijo za orijentalsko železnice 2000 ton železniških tračnic, ki jilj pa potom avstrijskega Lloyda ne morejo in ne smejo leksportirati, ker 'veljajo tračnice v vojnem 5a su kot konterband. V tem Slučaju je upati, da se kompetentnim krogom posreči, izvršiti ta transport potom Donave preko Galaca in Črnega morja.
Najnujnejša potreba je, da so eksportne firme zelo previdne in upostavijo svoje kupčije na sigurni! podlago.
Za otroka.
Blagovolite priobčiti sledeče pismo, katero sem pisal veleblagemu gospodu baronu Müller-Hörnsteinu, c. kr. namestniß'kemu svetniku v Celju. Predloge, stavljene v tem pismu, je Sprejel kot „lahko izpeljive“ in me je prosil, da naj objavim pismo v celoti. Pismo se glafel:
„Moje izkušnje štirih let, odkar siem predsednik Društva za varstvo otrok v celjskem sodnem o-krajju, privedle so me do spoznanja, da je glavni vzrok zanemarjenj,a in bede otrok alkoholizem, jetika in higijenični nedostatki v obče, 'katerim je treba priti v okom s povzdigo kulture, v prvi v,rsti s podukom ljudstva sploh.
Eden pripomoček v to so predavanja. Zato sem se odločil izvrševati poleg svojega poklica, kolikor mi dopušča čas, medioinična ljudska 'predavanja, na Spodnjem Štajerskem, osobito v celjskem okrajnem glavarstvu.
Predaval sem že mnogokrat na izrecno vabilo
p.	n. različnih društev, krajnih šolskih svetov 'in pa drugih korporacij, n. pr. od vodstva Gospodinjske šole na .Tebarjih.
Predmeti izbrani so bili iz najbolj aktuelnih medicinskih predmetov, ki zanimajo najbolj široko javnost in v taki obliki, da jih je razumelo priprosto
ljudstvo in poseglo dostikrat med predavanjem ali po predavanju živahno si debato
Obisk ni bil nikdar 'pod 40 poslušalcev, dostikrat jih je bilo 120, enkrat celo 300.
Iz teh in drugih izkušenj sklepam, da so taka predavanja velike važnosti zia| prebivalstvo in zanimajo ravno tako inteligenta kot priprosto ljudstvo in koristijo brez dvoma.
Eredmeti so bili :i alkoholizem, bakterije, nalezljivo bolezni, jetika, spolne bolezni, kolera, prva, pomoč pri nezgodah, o nedostatkih lajaših Čutil, o ustni higijeni, ö zobeh, o splošni higijeni, o higijeni telovadcev itd. Predaval sem tudi o nalogi: „Malere, dojite svoje otroke same, ker 20.000 otrok umrje v Avstriji samo radi tega, ker jih matere ne dojijo“, i. t. d.
Nedavno sem se seznanil s takozvano „helio-therapijo“, to 'je: zdravljenje skrofuloze in jetike kosti In žlez s pomočjo solncne luči. Na skioptičrvh slikah sem kazal v Celju velike rane jetičnih otrok, smatrane za neozdravljive, ki so ozdravile s helio-terapije v treh mesecih.
Seznaniti naše prebivalstvo s heliotherapio, ki je na Francoskem že zejlo udomačena, utegne biti veliko važnosti, zlasti ker jo deloma lahko izvede celo vslak bolnik doma in pri tem nima nobenih drugih stroškov.
Z ozirom na vse to, usojam si staviti slavni c. kr. politični oblasti v blagohotno uvaževanje sledeče misli, oziroma predloge:
1.	Medicmična ljudska (popularna!) predavanja postavijo daj se na širše stališče, kot doslej, Univerzitetna popularna predavanja, ki se vrše pri nas v različnih mestih, ne zadostujejo, ker ravno tisti, ki poduka najbolj potrebujejo, to je nape ljudstvo na deželi, istega niso deležni. Povabiti v to bi bilo potreba vse zdravnike. Protektorat teh predavanj 'prevzame politična oblast.
2.	Slavna c. kr. politična oblast določi od časa fkt časa temata, ki so najbolj aktuelna, kakor n. pr. nedavno o koleri, ali o tifusu, o Škrlatici itd-
3.	C. kr. politična oblast pripravlja in olajšuje stik med dotičnimi korporacijami, ki' žele predavanja, in med predavatelji.
4.	Posreduje pri nabavi predavateljskih učnih
pripomočkov, kakor so:	skioptiki, sfkioptične slike,
atlanti za predavanje o prvi pomoči itd., ali jih nabavi sama in jih izposojuje dotičnim predavateljem.
3.	Protežira prireditve zabavnih’ večerov v prid Društvu za varstvo otrok, ali Društvu v bran jetike, pri katerih bi bilo poleg drugih točk tudi predavanje;
T/:(kb bi postala ta društva tudi bolj popularna. Tako bi bilo mogoče na humanitarnem in higi-jenicnem polju doseči vspehe, kateri bi bili sicer nemogoči in ona visoka ideja našega presvitlega vladarja: „pomagati otroku“, dobila bi novih pripomočkov, od strani, M še v 'Avstriji ni Izrabljena,
Cenjene gospode kolege, kateri bi bili tako prijazni, da bi hoteli predavati v gori navednem smislu, prosim, naj se blagovolijo (priglasiti pri c. kr. okrajnem glavarstvu v Celju.
Dr. Anton Schwab, zdravnik v Celju.
Schulvereinjna Koroškem.
Nemški listi s ponosom poročajo, koliko JO Sul-ferajn leta 1910 žrtvoval za Koroško. Judeževe groše so prejeli po krajih: Naborjet 30 K, Frajdenberg 50 K, MaloŠče 100 K, Bistrica 200 K, Žabnica 200 K, Prevalje 2C0 K, Golšovo 300 K, Medgorje 400 K, Rokovo 400 K, Pokrče 500 K, Ukve 1000 K, Osoje 2000 K, Velikovec 2350 K, St. Lipš 3000 K, Kapla 4000 K, Ruda 5000 K, Celovec in Koroška sploh 5790 K, Pod-klošter 9000 K, Št. Lovrenc nad Sp. Dravogradom 9000 K, Borovlje 12.050 K, Žetezna kapla 12.300 K, Bekštanj 52,000 K, skupa j 119,890 K. Prispevalo se je k temu s Koroškega leta, 1910 samo 35.646 kron 61 vin.
Ogromna svota se je, izvzemši znesek za iOsoje, vrgla skoro vsa v slovenske kraje, za germanizacijo slovenske dece, oziroma, da se pridobi učitelje, da delajo za ponemčenje mladine in sploh podpirajo nemški „fr a j sin“. Te številke kažejo pa tudi, zoper kako močnega nasprotnika se morajo boriti v težavnem boju koroški Slovenci! In to delovanje Sulferajna podpira tudi mnogo nemških koroških' duhovnikov, ki deloma sede celo v podružničnih odborih in ^nastopajo na društvenih slavnostih, kakor znani velikovški katehet Almer, ki se je pa moral prepričati, da je 'ložje govoriti na šulferajnskih shodih, kakor pa, pred kako izpraševalno komisijo!
Pomisliti pa je treba Še to,, koliko žrtvuje za ponemčenje Koroške Siidmarka, v zadnjem času pa še krščansko-socialna „Ostmark“, ki hoče vplivati v nemško-narodnem smislu celo na cerkvene zadeve.
Iz tega pač sledi, kako nujno je treba, da se vsafk Slovenec vneto zavzame za Slovensku Stražo, jo kolikor le mogoče podpira in razširja, dalje se pa vname tudi za „Slovensko šolsko društvo za Koroško“, ki je za koroške Slovence največ--jega pomena!
Gospodarski paberki.
Italijja bo torej vendar morala najeti posojilo. Osvojitev Tripolisa ni nikak (vojaški' paradni marš z godbo na Čelu, kakor je nekdaj tudi Andrassy menil o Bosni in so sedaj tudi Italijani menili o Tripolisu. Evropa vsikdar podcenjuje „barbare“ in 'kljub izkušnjajm, ki so jih doživele Avstrija, Italija, Anglija, Francija in Nemčija, ne postane pametnejša. Cela tripolitanjska zadeva se vleče na dolgost, kakor morste kača ih vsak dan stajae dosti denarja. 400 milijonov je Italija tekom več let prihranila samo za Tripolis in ta svota že gre h koncu, ‘komaj da se je bojni ples začel. Italijo stane vojska dnevno 4 mil.; odposlala je 40.000 vojakov, torej jo stane vsak mož dnevno po 100 frankov. Italija se je 'sedaj v financi-jelnem oziru obrnila tja, kamor v političnem že dolgo Časa Škili, namreč v Pariz,. V'sled tega je tudi razumljivo, zakaj je Francija iztirjala svojo gotovino iz celega sveta s tako mrzlično naglico. V Parizu se je vev'telo za italijanske načrte in o vojnih stroških razumejo borzijanci več kakor gospodje pri generalnem štabu. V pariških finančnih' krogih se vesele redkega gasita, Italije, ki bo pa vsled tega, da se z njo, kakor navadno z redkimi gosti, jako pozorno in pre-
Jezeršek, in dr. Fr. Kovačič o knjigi „Die landesfürstlichen Gesamturbare der Steiermark“, ki ja je spisal Alf., Dopak.
IV.	Društvena poročila nam dado sliko o delovanju in trpljenju društvenega odbora v , minulem letu.
V.	Izjava se obrača do onih društveni kov in tudi medruštvenikov, ki žele, da bi „[Časopis“ prinašal zgolj čisto zgodovinske razprave, literarno-zgodo-. vinske In jezikoslovne pa hajcelom/a odklanjal.
Knjigo zaključuje VI. Imenik društvenikov leta 1911. Bilo jih je 353, izmed kojih so tekom leta 3 umrli.
Kar se natančneje vsebine spisov tiče, moremo le reči, da so vsi izborni, velezanimivi in tudi za vsakega nestrokovnjaka lahko umevni. Več pa zamolčimo z opominom:	Pristopi Zgodovinskemu dru-
štvu v Maribora kot ud, da se ti „jCasopis“ dopoš-lje, in beri/ter razvnami srce za svelto narodpo stvVr!
Kvartopirec.
(Grška pripovedka.)
V neki vasi je živel svoje dni kvartopirec. Že od malih nog je igral vedno karte. Prišel je čas, ko se je oženil, imel otroke, a kart ni pustil v miru. In namenil sle je, s kartami v roki umreti.
Nekega večera, že bolj v mraku, je Šel iz kavarne domov;, bila je sobota in zaigral je ves svoj tedenski zaslužek. Zamišljen in s sklonjeno glavo je korakal dalje. Kaj vraga naj reče ženi in otrokom, kateri že doma lačni čakajjo, c?a jim prinese kaj za jesti 2
Naenkrat ga nekdo nagovori.
„Dober večer“, pozdravi tujec.
„Dobrodošel, rojak!“
„Ali mi storiš uslugo?“
..Z veseljem, ako le morem.“
„Prosim te, vzemi me nocoj pod svojo streho, cBa bom pri tebi večerjal in pa spal, ker sepi tujec.“
„Pridi torej!“
Naprej kartopirec in za njim tujec sta se bližala domu. Ko pa dospeta do hišnih vrat, obrne se kartopirec in kaj vidi? Pri tujcu še dvanajst dragih. Skloni se k tujcu in mu (pravi na uho:
„Kdo so pa ti?“
„To so moji ljudje“, odgovori tujec.
„Lepa ta’“, si misli za-se ‘kartopirec, dudi že prav; a radoveden sem, kaj bodete jedli.“
Ko je zagledala kartopirčeva žena toliko mož, so je začudila,'; kako jim naj postreže, ko ima samo polovico hleba v škrinji?
„Ne skrbi, ljuba žena,“, jo je nagovoril, tujec, kakor da bi uganil njene misli, „fza nas zadostuje pol hleba. Le sedite in dajte nam jesti.“
Postavili so mizo ter sedli okoli nje, domači iin tujci in vsi so imeli prostora v ozkem prostoru. T|u-jeo pa je vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in razdelil med aije. Vsi so se najeli do sitega in še ostale jim je.
Kartopirec in žena nista vedela, kaj naj bi rekla. Zdelo se jima je nemogoče, da bi se s pol hlebom kruha nasitilo toliko oseb.
,„;Ti, kaj meniš, kdo je neki ta?“ je rekel tiho kartao svoji ženi.
„Jaz sem Kristus“, je govoril tujec, kakor da bi slišal njun pogovor.
Hipoma sta prestrašena pokleknila pred njega in ga molila.
„'Sedaj, ko veš kdo da sem, izpolniti ti hočem eno tvojih želja, ker si bil tako gostoljuben do mene in mojih učencev. Govori, kaj hočeš?“
„'Jaz bi rad vsako igro pri kartanju dobil“, je bil odgovor.
„Dobro, vsako igro dobiš“, odgovoril je Kristus in izginil s svojimi apodtelni.
In res, igralec je dobil vsako igro. Pridobil si je veliko premoženje, bil najbogatejši posestnik v vasi in ko je .umrl, zapustil je svojim otrokom veliko hiš in polj,®.
Tako je plačal Kristus pol hleba kruha. In
vendar ni bilo to plačilo nič proti onemu, kar je pripravil zanj na onem svetu. Kajti ob uri, ko je odšla duša kartopirčeva iz njegovega telesa, je angplj, poslan od Kristusa, čakal poleg njegovega ležišča ter odnesel njegovo dušo v rpj.
Med potom srečala sta hudiča, ki je gnal grešnika v pekel. Zvezal mu je obe roki na hrbet ter ga udrihal neusmiljeno 's palico. Smilil se je igralcu ubogi grešnik in namignil je 'hudiču, naj g)a počaka;
In hudič se je ustavil in ustohljeni kartač mu je rekel:
„Ali hočeš, da igrava karte?“
„Za koliko?“ je vprašal hudič.
„Ako dobiš ti, vzameš mojo dušo, ako dobim pa jaz, vzamem dušo tega grešnika.“
Hudiču je ugajal ta, predlog in si je tmislif, da bo brez dvoma premagal igralca in tako pridobil gospodu Luciferju djve duši, mesto ene.
„Igrajva torej“, je odgovoril hudič.
Igralec je izvlekel ktfrte, ker je res, kakor si ja želei, umrl s kartami v roki, in ni trja/jalo toliko Časa, da bi mogel „Amen“ izgovoriti, že je dobil naš kartopirec igro in vzel presenečenemu hudiču grešno dušo.
Hudič je skakal od jeze kafkor obseden in hitro izginil.
Kartopirec z angelom in grešnikom je dospel pred nebeška vrata.
Tam je stal Kristus.
„Kdo je pa ta?“ je vprašal.
„Ta jo moj prijatelj“, je odgovoril mirno kartopirec.
„V raju ni prostora zanj“, je rekel osorno Kristus, „povabil sem samo tebe.“
„Tudi jaz, moj Zveličar“, je rekel nato igralec, ,jsem povabil siamo ITlvojo svetost v svojo hilšio, a ti si jih pripeljali kar dvanajst rabo j.“
Kristus jo nekaj časa premišljal, a ko je videl, da govori kartopirec resnico, se je nasmejal in mu rekela
„Nq, pa pojdita oba v nebesa!“
vidno postoma, morala pustiti precej svoje volne v
rokah francoskega strižca.
* *
*
Iz Amerike prihaja poročilo, da se na njujor-fekenj žitnem trgu ravnokar odigrava boj med hausse in baisse stranko in da se vrše poizkusi, ustvariti zopet nekak žitni kartel, ki bi konsumentom lahka narekavaJ cene. Tajka prizadevanja nikakor niso utopična. Že leta 1898 je taka družba izsesovalcev obstojala v Cikagi in je .res celo stvar dovedla tako proste žito na razpolago. Družba je, kakor vsa slič-d+Ječ, da je bilo komaj še Štirinajst dni» na podjetja, propadla vsled lanciranja 'napačnih poročil; toda v kratkem časlu svojega obstoja je ustvarila izredno visoke cene, ki so se le s časom in polagoma poizgubile.
Žitno dežele, torej take, ki izvažajjo žito, so: Severna Amerika, Rusija, Argentinija in Indija. In profesor Ruhland je izračunal, da izvažajo omenjene dežele samo 13% celega pridelka. 87 %1 pa porabijo doma, Dnevno se porabi 2.6 milijonov meterskih .stotov žita. Da se prevaža množina pšenice, katero dnevna porabi človeštvo, je potreba 13.000 železniških vozov, ki zamorejo nositi vsak 100 meterskih stotov, ali 43 parnikov, vsak z 3000 tonami, ali pa 601.000 tovornih vozov, katerih' vp/ak zamore nositi 10 dvojnih stotov.
Svetovna žetev se začne z novim letom v južni svetovni polovici in se z vsakim mesecem pomika (dalje proti severu. Glavna žetev se pa vrši junija, julija in avgusta.
K	*
*
Ajvstrija je že gosto prepletena z železnicami; njih skupna dolgost znaša vec kot 21.000 kilometrov, od teh je 5.158 kilometrov privatnih železnic. Osnovni kapital ‘državnih železnic se je koncem, leta 1910 cenilo na več kakor 5k milijarde kron. 5746 lokomotiv, 11.069 osebnih vozov, llk.Oß'O tovornih vozov, 449K tenderjev, 2016 snežnih plugov, 45 vozov za vodo, 39 motornih vozov je v posesti države. To je pa še vse premalo; povsod se občuti pomanjkanje prometnih sredstev. Z'a leto 1912 je v državnem proračunu določenih več kot 109 milijonov kron za ‘državne železnice. OjJ teh je 70 milijonov kron določenih zn razne gradbe, ostanek 39.2 milijonov kron je pa namenjen za nabavo prometnih potrebščin. Za nabava lokomotiv in tenderjev je določenih 20.4 milijonov kron, in sicer se bo na novo napravilo 182 lokomotiv in tenderjev. Za nabavo vozov je preliminirianih 18.3 milijonov kron, napravilo se bo 000 osebnih vozov, 180 službenih in 1000 (tovornih.
V držaivniih železnicah naloženi kapital .sle je leta 1910 obrestoval z 2.76’%, napram 1.65 odstotkov leta 19Ö9.
Zboljšanje se nanaša na 'zvišanje tarifov.
Politični pregled.
Državni zbor.
Dunaj, 8. novembra.
Danes se nadaljuje budgetnaj debata, ki bode končana najbrže Že jutri. Današnji dan ni prinesel ničj novega, ker se velike stranke držijo v rezervi.
Pri nadaljevanju prvega branja proračuna je govoril Celi dr. Körner, ki je napadal dr. Hochen-burgerja. Izjavil je, da dr. Hochenburger ni bil v stanu, uveljaviti avtoriteto najvišijegja sodišča.
Poslanec Fuchs pozdravlja izjavo ministrskega predsednika glede objektivnosti v upravi.
Poslanec Vukotič se 'je pritoževVil vsled zapostavljanja šolstva v južnih deželah in poslanec dr. Holubovlc govori o zapostavljanju Rusinov.
Razprava- o budgeitu je bila nato prekinjena; na vr,sto je prišlo šie nekaj podrobnosti, nakar je bila seja zaključena.
Današnja plenarna seja je stala ves čas pod vtiskom mirovnega; sklepia na Opijskem, kar je bil tudi edini predmet razgovorom v hodlnikih in kulo-arjih. Nenadni preobrat v Budimpešti ni ostal in tudi ne more ostati brez vpliva na avstrijsko zbornico.
Razuo plenuma so zborovali itudi r^zni odse-kl- -Y sy*o medsebojnega razgovora so imeli danes pododseki za državne uradnike, državne sluge in za poštne uslužbence skupno sejo.
Dravinjski odsek je v današnji1 popoldanski seji nadaljeval z razpravami o referatu poslanca Krausa glede premogovnega! vprašanja. Poročal je .tudi poslanec dr. V e r s t o v Š e k o predlogih nolie-delskega pododseka.	^ 1
Polanci Grafenauer, R o -š (M a ar, Gostinčar, dr. Gregorčič in tovariši so vložili predlog za obdavčenje tujcev v Avstriji, katerega podlaga sloni na sledečem:	Tujci rabijo vse avstrijske naprave, kakor:	ceste, železnice, pošto, (brzojav, žandarmerijo,
sodnije, Šole in bolnišnice, ne da bi k tem napravam kaj prispevali, še manj pa kak primanjkljaj pomagali pokrivati, kar vse se nalaga avstrijskim državljanom, (Zato predlagajo:
1,	Visak tujec naj plača vsako leto 5 K.
2.	'Tujim podjetnikom se more ta pristojbina še zvišati;
37 Ta pristojbina se ima plačati ali pri prestopu, ali 14 dni po prestopu meje.
4.	Mladoletni, ki so za zaslužek sppsobni, in dijaki plačajo polovico te pristojbine.
Ta predlog je stavljen me zaradi tujcev kot takih, ampak zaradi tega, ker tuji podjetniki in delavci domačinom kot obrtnikom in delavcem škodujejo. Besedilo tega predloga prinesemo če bo treba pozneje, kakor tudi pojasnila.
Gosposka zbornica.
Dunaj, 8. novembra.
Danes je imela plenarno sejo tudi gosposka zbornica.: Tuldd tukhj se je mnogo govorilo o mirov-je slišalo željo, da bi sledile češke in nemške strancem sklepu tv Budimpešti. ,Od marsikatere strani se ke ogrskemu vzgleda. Se le potem bo mogoče, močni Ogtrski postaviti nasproti močno Avstrijo.
Seja v gosposki zbornici jje pa bila tudi vsled tega zanimiva,, ker so udeleženci škofovskih konferenc na Dunaju pohiteli v zbornico. Prišlo je 13 visokih duhovnih dostojanstvenikov, med temi 2 kardinala, 3j najdškofov in '4 Škofje. Kardinal Skrbemiky je prišel v zbornico ves v purpurju, kar je vzbudilo pozornost.
Po otvoritvi seje je govoril ministrski predsednik grof Stürgkh. Razvil je (tudi tukaj svoj program, ki je bil seveda isti kot v zbornici poslancev. Po ministrovem govoru so Se izvršile volitve v delegacije in seja je bila nato zaključena.
* *
*
Dunaj, 9, novembra.
Današnja seja je zopet pokazala velik razdor med vrstami nemškega nacionalverbanda. Nemogoče je to dejstvo na zunaj prikriti, akoravno se nemški nacionalverband trudi na vse načine, da vse zevajoče razpoke in rane po svojih močeh zalima. Zastopnik nemško-radikalnega krila, poslanec Pacher, je v jako ostrem govoru nastopil proti predsedniku nacionalverbanda, dr. Grossu, ker je ta izjavil, da je v zbornici sodelovanje Cehov potrebno.
V današnji seji se je nadaljevalo tudi prvo brar nje proračuna, ki bo jutri končano. Jutri se začne draginjska debata. Predloženih je veliko število poročil draginjskega odseka, in gotovo je, da bo debata trajala dolgo Časa.
Koncem seje je poslanec pl. Malfatti ugovarjal proti protestu, ki ga je vložil včeraj dr. Rybar vsled grozodejstev Italijanov v Tripolisu. Med obema strankama je nastal precej živahen prepir, v katerega so se vmešavali tudi drugi poslanci.
Konec seje ob 4, uri popoldne, prihodnja seja bo iutri ob 11. uri dopoldne,
Stürgkh se pogaja.
Dne 8. t. m. popoldne sta se odzvala povabilu ministrskega predsednika zastopnika poljskih socialnih demokratov, Diamant in Daszynski, da se pogovorita ž njim o političnem položaju. Poslanca sta opozorila na več nujnih zahtev v interesu širših ljudskih krogov, razpravljala sta tudi o vprašanju deželnor zborske volilne pravice. Ministrski predsednik je o-menil končno tudi mirovni sklep na Ogrskem in pov-darjal, da je tudi za avstrijsko zbornico nujna potreba, pospešiti razpravo v brambni reformi.
Pri sprejemu čeških socialnih demokratov je izjavil ministrski predsednik, da je njegov kabinet pravi uradniški kabinet, pri katerega sestavi niso stranko prav nič vplivale. On sam smatra parlamentaricno vlado za nekako krono vsega ustavnega življenja,, in najsrečnejši Čas njegovega življenja bi bil, ce bi mogel ustvariti parlamentaricen kabinet.
Včeraj, dne 9. t. m. je bil sprejet pri ministrskem predsedniku načelnik nemške narodne zveze, dr. Gross, in je imel ž njim razgovđr o obravnavanju uradniškega vprašanja v plenumu zbornice. Kabinetni šef mu je povedal, da je za včeraj popoldne povabil k seji predsednike vseh strank, da se ž njimi o tem vprašanju porazgovori.
Za danes, dne 10, t. m.i sta povabljena k Stürkhu načelnik dalmatinskega kluba dr. Ivčevič in dr, Ba-ljak.
Povabilu ministrskega predsednika se je odzvalo'tudi predsedništvo ukrajinskega kluba. Stürgkh je poudarjal, da mu je na tem ležeče, da ostane tudi z ukrajinskim klubom v dotiki in da ga povabi k sodelovanju pri svojem vladnem programu,. Rusini so izjavili, da stavijo svoje pogoje-, na kar je Stürgkh menil, da so mu znani in da bo v prihodnji konferenci ž njimi o tej zadevi obravnaval.
Premestitev vojaštva.
Prihodnjo spomlad v tmesecu marcu se izvrše obrežne prem.est'/tve vofliištvia, pri Čemur je opažati očividno stremljenje, da se ojačajo južne garnizije in to zlasti ob italijanski meji in v Bosni.
Dva oddelka strojnih pušk 06. polka in pešpolk štev. 19 pride z Dunaja v Tolmin in Sežano; Štab, trije bataljoni in 1 oddelek strojnih pus(k 32, pešpolka z Dunaja v Trst; oddelki 47. .pešpolka iz Kormina v Kojsko in Biljano; pešpolk Štev. 97 se premesti iz Trsta v Belovar in Karlovac na Hrvaškem; 20. lovski bataljon pride Iz Tolmina in Sv. Lucije v Kormin; gorska baterija Štev. 3 gorskega topniškega polka štev. 3 pride iz Beljaka v Tolmin; 5. stotnija 12. pionirskega bataljona iz GyularFehervar v Pulo.
Češka šola v Poštorni.
Vsled neugodne razsodbe najvišjega sodnega dvora o rekurzu češkega Komenskijevega društva proti sklepu nižjeavstrijskega deželnega zbora, da se mora izprazniti poslopje, v katerem je bila doslej češka zasebna šola v Poštorni, je Komenskijevo društvo prisiljeno, iskati za svojo šolo nove strehe. Sicer se sme do konca šolskega leta Še poučevati v do-
sedanjem poslopju, vendar se mora to poslopje, takozvana „rdeča šola“, takoj izprazniti, Komenskijevo društvo je sicer v Poštorni sezidalo šolsko poslopje, v katerem je sedaj češki otroški videc, vendar se je uradno konstatiralo, da ta hiša ni pripravna za. šolske namene, Komenskijevo društvo je nato kupilo novo zemljišče, da bi na njem sezidalo drugo šolsko poslopje, vendar pa ni dobilo od župana občine za to dovoljenja. Prošnja Komenskipevega’društva za stavb, dovoljenje leži sedaj pri okrajnem glavarstvu v Mi-stelbac.hu in dosedaj še ni rešena, Ako pa glavarstvo stavbnega dovoljenja ne bo dalo, je obstoj Komen-skijeve šole v Poštorn.CTi jo sedaj obiskuje nad 400 otrok, dvomljiv,
OgrsKo.
Dno 7. t. m. se je posrečilo napraviti med,’ vlado in opozicijo mir na podlagi sledečega kompromisa: Predsednik zbornice bo ‘Ludvik Navay. Do dne
15.	novembra se bo še obravnavala brambna reforma, od dne 15. novembra naprej pa bo nai dnevnem redu Štirikrat na teden proračun, dvakrat pa volilna .reforma. Poslanci Kossuth, Justli in Karol v so
podali garancije za delomožnost zbornice.
*
* *
Ob 12. uri so se razmere na Ogrskem totalno spremenile. Prišlo je do sporazuma med vlado in o-pozicijo. Poleg brambne predloge bo sedaj v razpravi tudi proračun. To je senzacija dneva. Listi se ba-vijo s situacijo, ki je nastala vsled sporazuma vladnih strank in opozicije ter izražajo nado, da bo nastopil sedaj na Ogrskem trajni mir. V ponedeljek prične zbornica s proračunsko debato, V nedeljo bo sprejet ministrski predsednik Khuen od cesarja v posebni avdijenci, ter mu bo poročal o situaciji in priporočal nekatere izpremembe v predlogih glede brambne reforme. Te izpremembe se tičejo v prvi vrsti v-praša-nja podčastnikov, potem pa tudi vprašanja ii-nancijelnega pokritja in vprašanja grbov in emblemov. Izpremembe so torej popolnoma v smislu devetorice, Pod temi pogoji je mogoče glavna rešitev ogr-ske krize.
Posianec Navay je bil dne 9. t. m. z 227 glasovi izvoljen za predsednika ogrskega državnega, zbora.
Iz Hrvaškega.
Komaj je sabor razpuščen, je že zaplapolalo po celi deželi živahno volilno gibanje. Vse stranke se z mrzlično naglico pripravljajo na predstojeće boje. Volitve se bodo vršile v znamenju boja proti banu Tomašiču, Hrvaško-srbska koalicija je obrnila na stranko prava, da bi postopala skupno v volilni borbi. Stranka prava je odklonila kompromis, ker hoče nastopiti samostalno. Toda v slučaju ožjih volitev in tam, kjer Stranka prava ne bo postavila lastnih kandidatov, hoče delati z vso vnemo,, da onemogoči izvolitev vladnega kandidata.
Nekateri listi vedo povedati, da se bodo vršile novo volitvo že dne 24. in 25. t, m.
Zadnje vesti poročajo, d,a je Stjepan Rajl'ič, voditelj seljačke stranke, nenadoma izginil. Na Dunaju se jo celo širila vest, da ga je dal ban Tomašič umoriti. Te je seveda pretirano. Kot gotovo pa lahko vzamemo, da se ga je hotelo bretirati in je Radič zbežal v inozemstvo. Zdi se, kakor da hoče ban Tomašič pričeti volitve z najhujšimi persekucijami političnih nasprotnikov. Ce bo po tej metodi izšel kot zmagovalec iz boja, je več kot dvomljivo.
Srbija.
Po povratku kralja Petra iz Pariza izbruhne najbrže v Srbiji ministrska kriza).: Naijbrže se sestavi novo ministrstvo, ki bo imelo nalogo voditi volitve v skupščino, katere doba že poteka. Med radikalnimi frakcijami se vrše pogajanja za enotno postopanje. Frakcija Kosta Stojanoviča dela z vso energijo bna to, da se odstrani starodradikalni minister Nikola PaŠiČ; Dvomljivo je, ali bo ministrski predsednik Milovanovič še tvaldül nove volitve, ali bo tudi on definitivno odstopil.
Nemčija.
Nemški državni zbor je zopet otivorjen. Vse je z veliko napetostjo pričakovalo otvoritve, posebno ker je bila kot prva točka dnevnega reda; debata o maroški pogodbi. Kakor znano, je omenjena pogodba vzbudila v Franciji zadovoljstvo, v Nemčiji pa deloma nezadovoljnost in protiaCccijo. Pbsebno je padel v nemilost državni kancler Bethmanm-Hollweg, katerega postopanje v omenjeni zadevi se je mnogokje kritiziralo in to deloma zelo ostro. Kot prvi je nastopil v včerajšnji seji dne 9. t. m. Bethnpa/Rn-Holhveg, ki je opravičeval vlado. Vzbudil pa ni nikakega navdušenja. Proti kanclerju je nastopil prvi govornik oen-truma, za njim jo obsojal in kritiziral maroško politika yoditelj konservativcev. Največjo senzacijo je pa vzbudilo dejstvo, da je prestolonaslednik, ki je prisostvoval seji v cesarski loži, jako Živahno in osten-tativna pritrjeval in ploskal ostrim kritikam vladne politike. Ta korak nemškega prestolonaslednika vzbuja povsod senzacijo. Podtedice, ki lahko pridejo, so nepregledne.
Vstaja na Kitajskem.
Mesto Fučou so vstaši po kratkem odporu dobili v svoje roke. Podkralj in tatarski general sta pobegnila, Jamen so požgali. Tujcem se ni skrivilo niti lasu, vsi so zdravi in na varnem.
Beuterjev bureau poroča, da je tudi mesto Kanton proglasilo neodvisnost. Opoldne so sneli zmajevo zastavo med streljanjem topov in med navdušenjem množice.
Vojska med Italijo in Turčijo.
Italija je v silni zadregi. Italijanska „junaštva“ so vsem le v zasmeh in radi njihovih grozodejstev je vsa Evropa ogorčena, 'Tudi po razglasitvi aneksije ni postal položaj Italijanov boljši. Kajti evropske velesile se obotavljajo s priznanjem tega dejstva, ker nočejo priti s Turčijo navskriž, tako dolgo, dokler I-talijani v bojih nimajo sreče,
Italijani navzlic temu, da so proglasili aneksijo Tripolitanije, niso opustili blokade tripolitanske oba-
li.	Po mednarodnem pravu se pa zamore blokirati sovražno obal, ne pa lastnega ozemlja. S tem, 'da smatrajo Italijani še zanaprej Tripolis kot sovražno ozemlje, dokazujejo celemu svetu, da aneksija na papirju po mednarodnem pravu ni upravičena. Italijani se morajo odpovedati ali aneksiji, ali pa blokadi, kaj drugega ni mogoče,
Jako mučno za Italijo je tudi dejstvo, da se nar haja italijanska armada v zelo slabem stanju, in to vsled bolezni in neposlušnosti vojaštva. Artilerija in kavalerija ste v najslabšem stanju; kolera razsaja med vrstami Italijanov tako, da ne preostaja toliko časa,, da bi pobirali po cestah mrliče, ki s svojim smradom zastrupljajo zrak. Italijanske bolnišnice so prenapolnjene z bolanimi na koleri in z ranjenci, vojaki se nahajajo v nekaki divjosti; letajo po cestah okoli in morijo Arabce brez ozira na spol ali na star rost.
Poročila o grozodejstvih Italijanov nočejo utihniti, kljub vsem dementijem od italijanske oiiciozne strani. V Londonu se je vršilo celo protestno zborovanje proti italijanskim grozodejstvom.
Potopljena turška topničarka.
Pristanišče El A Laba, v vzhodnem zalivu otoka Sinai v Rudečem morju, je neka, italijanska križarka bombardirala celo uro ‘ter potopila tudi ^ tam s« nahajajočo tursko topničarko. Pri tej priliki je tudi utonil drugi kapitan topničarke, med tem ko se glo je posrečilo moštvo rešiti. Nato je bombardirala italijanska križarka 'še pobočja Mozesovih gora. Izgube so dosedaj še neznane.
Berberci Turkom na pomoč.
Berbersko pleme Talentov je dospelo baje^ s 700Ö Arabci in vojnimi potrebščinami pred tobruško pristanišče, ,
Dva in pol milijona za Turke.
* Iz Kaira poročajo, da so dosedaj nabrali za turško vojsko tv Egiptu dva in pol milijona frankov. Vsak dan dohajajo egiptovski prostovoljci Turkom na pomoč.
Francoski' socialisti proti voj ni.
Socialni demokrati so imeli v Parizu velik protestni shod proti italijansko-turški (vojni, kjer so odločno obsodili italijanski rop napram Thirčiji Shod je izrekel upanje, da se turška vlalia 'ne bo maščevala nad italijanskim delavstvom v Turčiji in priporoča slogo med italijanskim in turškim proletarijatom. Italijanska poročila o zadnjih b o-
j i h.
Iz Tripolisa se poroča z dne 8. nov.:
Včeraj proti poldnevu se je izvršil napad na
8.	stotnijo 98. pešpolka, ki je bila odposlana na poizvedovanje. Naglo se je poklicalo pomoč, nakar so čete sovražnikov napad odbile. Turki so izgubili 00 mrtvih, Italijani imajo 15 ranjencev.
O bojih pri Homsiu se poroča:
V jutro dne 28. oktobra je odrinilo 8 stotnij in 4 oddelki strelcev v Mairgheb in so zasedli ta kraj. Sovražnik, ki je takoj izvršil protinapad, je bil za-poden nazaj. Opoldne so se vrnile poizvedovalne Čete nazaj v Homs. Okoli 2. ure popoldne je prišel zopet sovražnik pred Margheb, okoli 1500 mož močan, in je skušal italijanski bataljon obkoliti. Iz Homsa je došlo na pomoč 6 stotnij. Okoli 6. uri zvečer se je sovražnik zopet umajkhil. Italijani so imeli 3 mrtve in 18 ranjencev. Zgube sovražnika se morajo ceniti na kakih 300 mrtvecev in ranjencev.
Dne 28. oktobra zjutraj je sovražnik, močan kakih 2000 mož, naenkrat di več strani napadel našo bojno vrsto pred Homsom in jo je popolnoma obkolil; prišel je na Čisto majhno razdaljo 'do okopov in sovražni strelci so posebno merili na moštvo pri topovih. Napad slo naši okoli 6. ure. zvečer konečno odbili. Sovražnik je imel 400 mrtvih in ranjenih. (Pristaviti pa moramo, da so ta poročila iz italijanskih virov.)
Kolera.
Kakor se uradtoim potom poroča iz THpolisa, taim kolera silno razsaja. Dnevno imajo zaznamovati do 70, večinoma smrtnih slučajev. Pri Italijanih dosežejo dnevni smrtni slučaji skoroda dvojno število. Tjurška .zbornica.
Ministrski predsednik je naznanil zbornici, da jo vlada dne 1. t. m. vložila na (velesile protest proti italijanskim grozodejstvom napram arabskemu prebivalstvu. Izjavil je, da so ta grozodejstva: pritisnila Italiji neizbrisljiv, sramoten pečat in zahteva, da se napravi konec groznim činom Italijanov. Dne 3. t. m. jo vlada vložila ponoven protest na signatarne velesila laške konference. Poslanec Hodja Said je zahteval, 'da vlada vse Italijane postavnim potom izžene i(j Turčije.
Italijanska n a s i 1 s t v %.
Korespondent „Berliner Tiagblatta" poroča svojemu listu iz Tripolisa:
V mojo IhiŠo so v moji odsotnosti vlomili' Italijanu Vse znanstvene rokopise so mi ukradli. Več kot
30.000	zapiskov, rokopisov za tisk so mi deloma razmetali, deloma odnesli. Imel sem največjo sploh ekfsi-stujočo zbirko haussar-rokopi sov in dragocene 'arabske rokopise iz osrednje Afrike. Kje da so sedaj, nimam niti pojmai. Hiša leži v predmestju Dšara, izven vojnega ozemlja. Torej se je 'izvršil popolnoma navaden, nečuven rop.
B o j k o t 11 a 1 i j a n o v.
Solunski bojkotni komite je objavil oklic, v katerem pojasnjuje svoje stališče napram onim italijanskim podanikom, ki so zdaj pod tujim varstvom in ki nemoteno izvršujejo svoje posle, in poziva prebivalstvo, naj te italijanske podanike bojkotira. Komite je začel objavljati imena dotičnih tvrdk, ki so skoraj izključno last Španjolov,
' Iz Albanije.
Iz Skoplja poročajo: Vojaški krogi so razvili živahno delovanje. Velike množine orožja in municije se razdeljuje med mohamedance. Rezervisti bodo vpoklicani. V bližini skopeljskega kolodvora so zgradili veliko poljsko bolnišnico in dobavitelji za armado so dobili velika naročila* V Skoplju se je pojavilo gibanje proti Mladoturkom, katerih Nemcem prijazno naziranje je povzročilo sedanji težki položaj Turčije,-Na letakih priporočajo prebivalstvu, naj se zbliža z Angleško in Francosko.
Uspehi Turkov,
„Berliner Tagblattu“ se brzojavijo iz Carigrada: Najnovejša poročila iz Tripolisa potrjujejo, da so v zadnjem času turški napadi na italijanske čete zelo uspešni.
Iz Adene se poroča, da se v Harzaru zbirajo številne arabsko čete, ki nameravajo zasesti Eritrejo,
Zopetno vedete za Tripolis.
20.	pešpolk je odšel v Tripolis, Istočasno je bilo odposlanih 15 milijonov patron in 10.000 bomb.
(Italijanske finance.
Iz Rima se poroča, da razpolaga državna blagajna po trenotnem stanju z 350,000.000 lir. Vojni stroški znašajo dnevno 1% do 2 milijona lir. Državni blagajna še ima torej denarja za pokritje stroškov za celih nadaljnih šest mesecev. Poročila o novem posojilo so torej neresnična. (Opozarjamo, 'da je to poročilo iz Rima!)
Slov. gledališče v Mariboru.
Ker še niso izpolnjeni vsi pogoji, ki nam jih je stavil naš mestni magistrat, za nadaljno vporabo 0-dra lin velike dvorane, se je morala otvoritev letošnje sezone preložiti na poznejši čas, in, upamo, če bodo vsa dela na odru pravočasno dovršena, 'da bomo vprizorili prvo igro dne 19. novembra 1911 in si-een .„Vstajenje.“
Slab obisk lanskih predsta/v je spravil Drama-tično društvo na rob propada in društvo mora rado ali nerado napraviti korak nazaj ter prirej.ajti letos samo dve predstavi na mesec.
Tudi letošnji repertoar je večinoma nov in obsega sledeče slovanske novitete:
a)	slovanske novitete: Meško: „Mati“, drama; Starogorski: „Petkov Tone“, ljudska igra; Lokay,: „Hrošček“, veseloigra; „Rdečelaska“, drama; „Betlehemski pastirji“, pevska otroška Igra; po Tolstoju Lev Nikolajevič: „Vstajenje“, drama; Streupežnicki: „Gospod Grobski“, 'drama;
b)	tuje novitete: Schiller: „Razbojniki“, žalo-
igra; Sehwayer:	„Red iz nravnosti“;, tragedija;
,,„Ben Hur“; Perušek: „V dolini“, drama; „V civilu“, jednodejanka; Franc Svetic: „'.Quo va/:Ms“’, igrokaz; Bradon: „Charlejeva teta“, gluma; Kadelburg: „Dva srečna dneva“, veseloigra; Schubert: „Žetev“, drama; Harry: „Nioba“, angleška burka; Strauss: ^Ciganski baron“, opereta; „Vzbujeni lev“, opereta; Belten: „Trnjulöica“, otroška igra;
c)	reprize: Nestroy: „Lumpacij Vagabund“, 'čarobna burka ; Gangjhofer: „Vgenska svatba“1, igrokaz; Govekar: „Legijonarji“, narodna igra; Bazzet; „V znamenju križa“, zgodovinska slika.
Vstopnina ostane neizpremenjena.
Pri predstavah sodeluje 'orkester Glasbenega društva v Mariboru.
Predprodaja vstopnic kakor lani v trgovini g. V. Weixla, Zgornja gosposka ulica.
Sezona se otvori s Tolstojevim ».Vstajenjem“ dne 19. novembra 1911.
Meseca decembra 1911 se bodo igrali „Razbojniki.“
Na izrečno željo nekaterih, biviših abonentov je društvo za letošnjo sezono zopet vpeljalo abonement na vse sedeže in prosimo slavno občinstvo, da se ga v izdatni meri poslužuje in društvu zasigura vsaj nekaj stalnih dohodkov. Abonente sprejema gospod V. Weixl, trgovec v Mariboru. Vse , narodne kroge v Mariboru in okolici pa proisimo, da podpirajo naše društvo,, ki «se bori s skoro nepremagljivimi težkoča-mi, — saj je imelo lansko leto vsled neprimerno slabega obiska ogromni primanjkljaj, ki ga bode treba iz letošnjih dohodkov pokriti — ne samo s tem, (ta pridno posečejo gledišče, ampak tudi s tem, da pristopijo društvu kot člani.
Težka naloga Čaka odbor letošnjo sezono in le upathje v boljšo bodočnost je bilka, na katero se 'še opira; ako se bode varal 'tudi v tej nadi, bode omagal, in naše narodno izobraževališče bo moralo za
nedogleden čas zapreti svoj hr,ajmi. Upamo, da naš glas ne ostane glaö vpijočega v puščavi.
Mariborski’ ' Slovenci! Vpoštevajte ta glas,, o-klenite se tega našega najvažnejšega zavpda, kajti njegov eventualni1 propad bo prenesel nam vsem poleg sramote najobčutnejšo škodo n'a! naši narodni stvari!
Pripomnimo še tudi, da se bodo letos vršile gledališke predstave točno ob napovedani uri s posebnim ozirom na obiskovalce iz okolice.
Odbor.
Raznoterosti.
Škofijske konference. Dne 7. t. m. so se pričele na Dunaju Škofijske konference pod predsedstvom praškega kardinala Skrbenskyja. Konferenc se udeležuje tudi vseh pet slovenskih škofov: lavantinski knezoškof dr, Napotnik, goriški nadškof dr. Sedej, ljubljanski knezoškof dr. Jeglič, tržajški škof dr. Karlin in krški škof dr. Mahnič.
Iz ljudskošolske službe. Učiteljica Olga Gre* gorič v Vurbergu je stopila za; dobo dveh let v za-'časni pokoj. —’ Imenovana sta bila med drugimi definitivni učitelj na Dolu pri Hrastniku 'Josip Roš šolskim vodjem na enorazrednici v CHrehovjvasi in definitivni učitelj v Grižah Rudolf Vudler nadučiteljem na dvorazrednici v Libojah.
Cerkvena umetnost. V sredo d|ne 8. t. m. se je videl v ateljeju domačega umetnega kiparja gospoda
J.	SoiČa v Mariboru razstavljen umetno izdelan in bogato pozlačen nov tabernakel, Ljubitelji umetnosti so si ga prišli ogledati v obilnem številu. Vsi so se izražali zelo pohvalno in dajali duška svojemu veselju, da imamo vendar 'tudi mi Slovenci domačega ut metnika in nam zanaprej ne bo treba iskati med Nemci umetnikov za cerkveno delo.
Taki so. „Gorica“ prinaša sledečo znajčilno notico o liberalnem učiteljstvu:	^Zasmehovanje cerk-
venih zapovedi pri c. kr. uradni učiteljski konferenci; V torek je pri c. kr. uradni učiteljski konferenci za goriški okraj izrazil učitelj BaliČ željo, maj bi se uradne konference ne sklicevale ob takih dneyih, ki so po cerkvenih zapovedih postni dnevi. Salve smeha so bučale po dvorani', poroča „Soča“, ko je zavedno učiteljstvo slišalo te besgfJe. Tako daleč smo ža prišli! Pod uradno zaščito se sme delati vsak u-Čiteljski frkolin norca iz cerkvenih zapovedi. Svaka sila do vremena!
Dobava za vojaštvo. Vojna uprava nakupi po trgovinskih uzancah za Gradec 6700 q ovsa, za Celovec 1650 fj rži in 5200 q ovsa, za Beljak 500 (qj rži in '4740 iq ovsa, za Ljubljiano 6700 g| ovs'a, za Gorico 8656 q ovsa, za Trst 2500 q ovsa, za Pulo 1400 q ovsa. Razprava v zagotovitev teh dobav se bo vršila dne 16, novembra 1911 pri c. in kr. intendanci 8. vo-ja v Gradcu. Kolekovane prodajne ponudbe morajo dosipeti najkasneje do '9. ure predpoldne k intendanci 3. voja, kjer tudi leže na vpogled pogoji.. Podrobneje se more izvedeti tudi na vojalšikih oskrbov/dnih magazinih v Gradcu, Mariboru, Celovcu, Ljubljani, Gorici, Trstu in Puli.
Slogaška poštenost in lažnikova resnicoljubnost sta pojma, ki se krijeta. Dokaz tej naši trditvi prinaša (zopet zadnja „(Sloga,“ Z nesramno drznostjo se zaletava iv naše voditelje dr. Šušteršiča in dr. Korošca, češ, da je pri njih razlika med „ibesedfemi in dejanji.“ Pri dr. Korošcu hoče slogaški poštenjakovih to dokazati a tem, da pravi: „V svojem govoru je na shodu preteklo nedeljo v Motniku izjavil g. di-. Korošec, da je ponemčevanje strahovito napredovalo pod Hochenburgerjem, a ravno isti gospod dr. Korošec je dal Vreči pri volitvah z vsemi demagošt-kimi, umazanimi sredstvi in lažmi svojega lastnega bratranca, ki je z gorečnostjo (sic!) in vstrajnostjo, ki fe le njemu lastna, to germainiziranje zađržev'al (?), poleg silno vestnega opravljanja svojih drugih poslanskih dolžnosti.“ Na razne neresnične očitke ne odgovarjamo, ker vsi vemo, kake sleparije so vgran-jali pri zadnjih volitvah 'liberalci, ki so imeli ponekod veh oddanih listkov, kot je bilo volilcev, Tudi neokusno hvalisanje do sita znanega h of rata nas pusti mirne, ker vemo, kam pes taco moli. Samo «logaško poštenost hočemo postaviti v primerno luč. Dr. Hodhenburger je justični minister od leta 1909. Ves ta Čas, razun zadnjih mesecev, 'je bil dr. Ploj poslanec in je „z gorečnostjo in vstrajnostjo zadrževal germainiziranje“, a Hochenbur.gerjevega sistema ni odpravil. Ravno tisti sistem, ki je vladal takrat, k® je poslančev/al .„vplivni“ dr. Ploj, ravno tisti sistem se nadaljuje sedaj te mesece po dr. Plojevem padcu. Kakor se ga tisti čas ni odpravilo, tako se ga tudi stedaj Še ni, Če prav se naši poslanci prej in sedaj vedno vstrajno bore proti. To vse ve slogaški poštenjak, a vendar napada naše poslance. 'Je li to pošteno? Pri slogjaših mogoče, ‘pri nas ne.
Sram naj bi jih bilo. Naš 'deželni poslanec gospod Peter Novak je gotovo že veliko storil za slovenjebistriški okraj in njegove zasluge za Inarodno probujo tega okraja so neprecenljive. To pa nič ne moti pridigarje večnega miru in sloge, naše liberal-n« pobarvane slogaŠe, da bi v svoji Izlobnosti in hinavščini ne lopnili po njem. Zladnja „Sloga“ prinaša dopis iz Slov, Bistrice, v katerem se na grd način hoče.smešiti gospoda Novaka, In zakaj? Gospod Novak je naznanil Osrednji zadrugi v Mariboru, da je y slovenjebistriški okolici večje Število volov na prodaj. 'Osrednja zadruga je to naznanila v „Genossen-
•sebaitspresse“ ter pristavila, da daje gospod Novak brezplačna pojasnila. To je gotovo, povsem primerno in ljudstvo le v prid, posebno ker ste je tem potom prodalo več volov. Ce kdo pomagia brezplačno sprar viti živino v 'denar, je to le hvalevredno. Drugače si pa mislijo slogaški liberalci. Tem ljudem, ki so gotovo v sorodu z raznimi liberalnimi mešetarji, ne gre v glavo, da bi mogel 'kdo napraviti kaj brezplačno za svojega soseda. ' Njihova izkorišČevanja vajen,a| narav je tako prežeta sebičnosti, da ne marajo videti požrtvovalnega dela in ga smešijo. Plačilo za to jim na izostane. Mnenje vseh spodobnih ljudij je: Sram naj bo slogaške poštenjake; so povsem vredni bratci liberalnih mešiethrjev. Kakor so ti divjali proti našim poslancem, ko so se v Savinjski dolini potegovali za hmeljarje, tako nastopajo sedaj proti gospodu Novaku, ker se trudi za živinorejce, Liberalne meše-tarske duše so povsod enake.
v
Štajersko.
Mariborske novice.
m
Volitev v mariborski okrajni šolski svet. V. torek dne 7. t. m. se je vršila prva plenarna seja novega okrajnega zastopa mariborskega. Kot zastopnik 'vlade se je seje udeležil 'okrajni glavar dr. Weiss pl. Schleussenburg, ki je zaprisegel načelnika dr. Schmidererja in podnačelnika dr., Kornielda. A najvažnejša točka dnevnega reda je bila gotovo volitev okrajnega Šolskega sveta, Izvoljeni so: advokat dr. Josip Possek, naldučitelj Tomaž Wernitznigg, meščan Pavel Kapunerer, kareovinski župan Valentin Schaffer in Andrej Pfeifer iz Hoč. Kako neki, da sta obe imeni Peklar izostali? Ali Nemci in posili-nemci niso več hvaležni Peklarjema za njun trud za posilinemško meščansko stranko, ki sta ga imela tolika pri volitvah v naš okrajni zasitop? Dominik Ika-kor Matija lahko vsklikneta: Nehvaležnost je plačilo sveta, V okrajnem šolskem svetu fcjodo torej zopet sedeli ljudje, M bodo uganjali ponemčevjalno politiko pa načrtih šulferajna.
Mariborski okrajni zastop je v zadnji seji dosolil občini Studenci, da sme najjeti 90.000 K novega dolga. Kje pa je Šulferajn zaostal s svojo podporo, o kateri so studenški posilinemci a la Juritsch, toliko govorili ? Tudi za šulferajnsko šolo v Pobrežja je dovolili okrafjni zastop, da si sme občina najeti zopetnih 6000 K posojila. Poprej lse je kričalo: šulferajn zida šolo, Šulferajn prevzame vse stroške stavbe. A glejmo!, Sedaj mora občina Ste posojilo najeti za šul-ferajnavo podrtijo. Tako 'delajo povsod, kjer občine padejo v kremplje šulferajna. Pozor torej, slovenske občine! Mariborski okrajni zastop bi menda pač imel bolj nujno delo pri potrebnih cestajh, kot da podpira ^akcije šulferajna.
Poroka. V soboto dne 4. t. m. popoldne ob 4. uri je bil poročen v frančiškanski cerkjvi gospod P. Babič, c. kr. namestništveni Ikanclist, z go. Rozalijo Purgaj, posestnico v Leiterisbergu.
Kaj pa to? Sedaj se razpošiljajo legitimacije in glasovnice za volitev komisije za osebno dohodnino. Od raznih strani pa nam prihajajo pritožbe, ida dobivajo poznati Slovenci samo nemške izkaznice in nemške ' glasovnice, Kaj naj to izzivanje pomeni?! Apeliramo, na merodajne faktorje, da to netaktnost tikoj popravijo. Ali nudil gospod dr. Oplustil, da je denar slovenskih davkoplačevalcev manj vreden kot oni nemških? Ce smo pri plačevanju enakopravni, 'hočemo biti enakopravni tudi pri deljenju pravic. Vso Slovence pozivamo, da takoj vrnejo nemšfke izkaznice in glasovnice. Nihče ne bo več z nami pometal !
Petdesetletnica mariborske šparkase. Te dni bode poteklo 5i0 let, odkar obsftoji mariborska mestna hranilnica. Koliko je ta storila za nemštvo in koliko jo škodovala Slovencem, je vsakomur znano. Žalostno je pa, da je ravno v veliki večini slovenski denar, s katerim se je utrdilo stališče mariborskega nemštva, Ta SOletnica v mas ne vzbuja ‘posebno radostnih Čustev.
Celjske novice.
Med vožnjo je skočil iz avtomobila, V Celju je skočil neki delavec med vožnjo iz avtomobila tvrdke Landauer. Pri tem pa je padel tako nesrečno, da je -obležal nezavesten. Poškodoval se je jako nevarno in so ga prenesli v celjsko bolnico.
Celje. Bivši veleposestnik v St.. liju pri Velenju, g. Ivan Kranjc, je kupil v Zabukovcu pri Žalcu tovarno za izdelovanje glinastih, cementnih in porcelanastih izdelkov. Priporočamo to novo podjetje.
Aretacija. V Laškem trgu je ' aretiralo orožni-štvo nevarnega vlomilca Brezina,, ki je dne; 1. t. m. v Celju vlomil v stanovanje uradnika Nussmiillerja, in ukradel denar in dragocenosti. Oddali so ga ostrožnemu sodišču, kjer so dognali, da je aretovamec najbrže oni po tiralici zasledovani, ki je na Dunaju oropal dragotinarja Stocka. Po Ipreiskavi so dognali, da je bil Brezi red takrat na Dunaju.
Ptujske novice,
Prisega „novega" župana Ornigaj, ki se je vršila dne 4. t. m., je zopet pokazala 'javnosti, kako Vzorno gospodarstvo je v občini, kjer gospodarijo posilinemci. Pek Ornig je namreč Čutil potrebo, da je ob priliki svoje zaprisege v posebnem govoru hVa-
lil „vzorno" mestno gospodarstvo v Ptuju. Mestni dolgovi znašajo baje samo 2,200.000 K! To je res „malenkost“, če se vpošteva, kako je slavna ,„,Stajer-čew," (metropola napredovala zadnji čas. Pojdi le v Ptuj, pa si poglej te razdrapane ulice; če je količkaj mokrotno vreme, pa bi ,Še županu bilo treba, da bi sl najel čoln, da bi se ž njim prepeljal po naprednih ulicah mesta Ptuj. Ni torej čuda, če vlada splošna nezadovoljnost radi Ornigovegat gospodarstva. Denar se meče kar na debelo za razne „heime", koritarstVG cvete, občinske doklade so neprimerno visoke, a mesto samo nima nič od tega vzornega gospodarstva. Ko bi izvestna ptujska Okužba ne ‘imela ljudi, ki so od nje odvisni, bi Ornig, sedaj gotovo ne imel prilike „prisegati" in V nebesa) povzdigovati svoja gospodarstvo. 'Crv časa Igloda vstrajno naprej trhljivi županski tron peka Oraiga.
Slovenski volilci ptujsko-orjnoškega okraja, pozor! Dne 20. novembra 1911 se voli odposlanec v dohodninsko komisijo za okolico Ptuj-Ormož. Vsi slovenski volilci združijo svoje glasove na vlč. gospoda Al. Suta, župnika pri Sv. Marjeti' niže Ptuja, ki njas ja dosedaj tako vrlo zastopal. Njemu se naj pošljejo tozadevne listine (legitima|eija in volilni listek).
Ljutomerske novice.
Škrlatica se širi v Ljutomeru in v vaseh Ba-binci.in NorŠinci. Otroci v teh vaseh ne smejo 6 tednov v šolo. Umrl je že učenec Dominik Nidorfer. Pokopan je bil ravno na dan in v istem trenotku, ko so se podali njegovi tovariši k prvi šolski sv. maši. Žalostno je bilo, da ga niso smeli njegovi tovariši spremiti do groba. Naj v miru počiva !
Naše poštne razmere so vedno žalostnejše. Nekaj tednov sem smo imeli samo nemške uradnice, da se Slovenci niso zamogli ž njimi dogovoriti. Tudi dvojezičnih tiskovin v tem času ni bilo dobiti. Prosimo, da, se ta nedostatek odpravi, sicer govorimo na drugem mestu.
Radi Škrlatice je šola pri Sv, Križu in v Veržeju še dalje zaprta.
Drugi kraji.
Ruše. Poročil se je dne 6. novembra vrli rodoljub in cerkveni pevec g. Ivan Jug z gdč. Marijo Re-polusk. Poročal ju je stric vic, g. Friderik Repolusk, župnik v St. Vidu nad Valdekom. Na gostiji se je nabralo za Slov, Stražo 6 K. Mlademu paru daj Bog obilo sreče in blagoslova!
Sv. Lovrenc nad Mariborom. Naše poštne razmere niso najvzornejše. Od mnogih strani' slišimo pritožbe. Cujeja se celo stvari, ki se glase povsem neverjetno. Za danes šje molčimo. Toda če se razmero kmalu ne urede, bomo zaropotali, da bo zvenelo marsikomu dolgo po ušesih. In če to ne bo zadostovalo, so bomo obrnili tja, odkoder bo gotovo prišla remedura.
Vuzenica. Gospod Ivan Mravljak je sprejet kot profesorski kandidat na c. kr. gimnazijo in realko. Poda se na svojo mesto iv sredini meseca novembra t. 1.
Konjice. Podružnica „Slovenske Straže" skli-cuja svoj prvi redni občni zbor na nedeljo dne 12, novembra 1911, po večernicah v prostorih bralnega društva v kaplani ji. Ljubezen ‘do domovine naj zbere dne 12. novembra može in žene, mladeniče in dekleta v svetem navdušenju za narodno stvpr.
Št. Janž na Dravskem polju. Na pri/prošnjo gospoda poslanca Mihaela Brenčiča je ministrstvo po okrajnem glavarstvu v Ptuju in v Mjariborp, naznanilo vsem bbčinam na desnem in na levem bregu Drave mariborskega in ptujskega okraja, da bode komisija, obstoječa iz več višjih državnih in 'deželnih uradnikov, nadzorovala in pregledala do sedaj dovršeno regulajeijo Drave. Dne 8. novembra 1911 ob %2. uro popoldne je v deželnem čolnu prijadrala komisija do broda, ki vodi od Sv. Martina preko Drave k St.- Janžu.. Na levem bregu, vulgo pri 'Krajncu, ja čakala 118 mož tbroječa množica prizadetih vrlih posestnikov raznih občin in je željna po ustrežbi vesel« pozdravila visoke goste. Komisija je res vsestransko pregledala, škodo in razdrte nasipe, zagotavljajoč, da, se bo v kratkem času jelo popravljati uničene Škarpe in prenizke obsipe. Ljudstvo je pa tudi želelo prositi nadaljno delo regulacije v Črti od zgoraj omenjenega broda do „mola" zlatoličkega gozda, a na srčne želje ljudstva se 'doslej komisija Še ni mogla ozirati in jim ustreči. Do sedaj napravljena regulacija ID-ra|ve ob vasi Starše in nakana ter načri nadaj j ne regulacije od vasi Starše do Zlatoličja, oziroma zlatoliČjega gozda je ničevna in brez vsakega pomena, pač pa v silno škodo Zjlatoličanov in daljnih vaščanov ob Drsjvi. 'Upamo, da se bo na želj« ljudstva, ki je popolnoma edino v tej nameri, slavna komisija ozirala in ji ustregla. Naše gospode poslanca pa prosimo, da najs še zanaprej podpirajo in delajo za našo kmečko korist.
Z Menine. Dovolite torej volarju, ki ste mu v „Nar. Listu" prisodili več učenosti kot puŠČavniku, Ča katero pametno zine v zagovor. Najprej se mi od omikane gospode ne dopade tisto prostaško zmerjanje. Kaj si moramo podložniki misliti o taki naprednosti. Kaplanu oponaša bernjo, ki jo ni dal. Sami jveste, da je »odkupljena bernja vračupjena v SO K, is katerimi bi vi gotovo ne izhajali, kq podpirate dobrodelne namene radi. Za liberalne namene so naši žepi seveda zaprti. Potem pustite tudi svoje mrtve prijatelje v miru počivati, Če so zbirali v kak sklad
Joškovo kremo dobi naprednjak, torej iščemo drugod enakopravnosti. Cosi sta, signoria!
Vitanje. Zaradi razveljavljenja dosedanjega najema glede za čas od 1. julija 1910 do 30. junija 1916 od Edvarda Mulleyja, oziroma njegovih dedičev zakupnega občinskega lova trga Vitanje se vrši zopetni zakup tega lova in sicer še za ostali čas, to je do
30.	junija 1916, v četrtek dne 23. novembra 1911, ob 9j uri dopoldne v uradnem poslopju c. kr. okrajnega glavarstva v Konjicah. VisJak prositelj za najem ima pred začetkom dražbe položiti varščino po 20 kron, in sicer v gotovini ali vložnih knjižnicah hranilnic ali rajfajzenovih blagajn, ali drugih' pupilarno varnim proglašenih vrednostnih papirjih; ta varščina so bode po dražbi vrnila. Pri tem se opomni, da ako bi med zakupno dobo nastopil v smislu določb lovskega zaikona z 'dne 21. 9. 1906, dež. zak. štev. 5, kakšen prirastek ali odpadek v okolišu občinskega lova, bi bila pri dražbi dosežena najemnina zvišana ali znižana v razmerju površinske mere prirastka
ali odpadka	■■>'>/1 G i i i ilMIillli
Sv. Primož na Pohorju. Udali smo se bili prijetni n.^di, da se je gospod, ki se imenuje sam nadučitelja, akoravno je njegov pravi naslov samo učitelj, v resnici ‘poboljšal. Da, kakor se večkrat zgodi s; življenju, smo se hudo motili. Judnič je zopet oživel! Ali ga že poznate? Priznali boste, da ste to ime že večkrat čitali v časopisih, pa navadno le v zvezi s kakšno razprtijo ali tožbo. Navsezadnje ga je šolska oblaist poslala visoko gori v Pohorje k Sv. Primožu, češ, tukaj bo mir! Pa prišlo je drugače. Zgodilo se je, da se je gospod učitelj Judnič sprl s skoro vsemi vrlimi Primožani. Vzrok temu je bil v prvi vrsti ta, da je imenovani gospod po zimi vodil slabo oblečene otroke iz šolske sobe v sneg in mraz, kadar je nastopil Čas odmora med Šolskimi urami. Ali Še veste, gospod Judnič, kako so prihajali očetje in matere in so vas prosili, da bolje varujete zdravje njihovih ljubljenčkov? Ali ste vi bili usmiljeni? Inko vse nič ni pomagalo, začelo še je sovrr^tjvo in mržnja do vas. Začeli sp vas tožiti pri višji oblasti, katera vam je tudi ukazala, da zan'aprej začnete ‘druga telesno pedagogiko. Ali se še spominjate, ko so vam vrli resnicoljubni pohorski korenjaki povedali v obraz, da nimajo srčnejše želje, lqajkor odkriž'ati se Vas. Sedaj p,a čujte in strmite, kaj je storil ta mož pri Sv. Primožu na Pohorju, ko je zvedel, da ga naši Primožani ne marajo več za učitelja? Zakadil še je v blagega gospoda župnika, ter ga izročil milosti in nemilosti „Narodnega Lista." Reš, hrabro 'dejanje napram gospodu, kateri mu je že tolikokrat prizanesel in ga celo (branil pred ogorčenimi kmeti, ne glede nato, ‘da je bil že večkrat hudo ža|[jen. To je seveda hvala-! Gospod Judnič, vprašajte najuglednejše kmete pri Sv. Primožu, kdo da je pisal ‘imenofrtano spomenico in zvedeli boste resnico! In potem boste tudi spoznali, ali se sme take ljudi v! Časnikih imenovati falote? — Vuzeničan.
Teharje. Kakor je bilo že naznanjeno, se bo pri nas dne 19. t. m. po večernicah, ustanovil prepotreben telovadni odsek Olrel. A[k|b j e kje, je to nujno potrebno najbolj pri nas. Teharska občina je že dolga leta ‘v rokah strastnih nemškutarjev in še bo, deloma vsled rekjurzov slovanskih stratnk, ki so se žalibog končno rešili v prilog posiliriemcev. Tudi v drugi naši občini so kaj žalostne razmere. Gtrok je iz te občine Všolanih v 'Štorsko nemško šjolo nič -manje kot 44, ki pa nič ne rateumejb nemškega, torej tudi ne nemškega pouk,a. In to so otroci, katerih o-Četje sedijo v krajnem šolskem svetu 'slovenske občine. Kaj bo iz te mladine, ki bo odtujena svojemu narodu in tudi katoliški veri? Obžalujemo stariše, ki si tako iz svojih otrok vzgojujejo narodne izdajice in versko mlačne kristjane. In v takih razmerah je gotovo^ potrebno, da se nam v Orlu in izobraževalnem društvu vzgoje mladi možje, ki bodo spoznali vso pogubnost nemškutarije, liberalizma in brezverske demokracije in ki ne bodo v vsaki gostilni drugega prepričanja. Prosimo sosedne odseke in društva, ‘da se ozirajo na našo prireditev, nas posetijo in tako moralno podprejo. Natančen vspored v prihodnji številki, Nazdar!
Primorsko.
Regnikolo ukradel rojaku 35J00 K in — soprogo. Pred nekaj meseci je stavbeni podjetnik Emil Gastaldon iz Italije prevzel v Kurvinu v Sleziji izkopavanje materijala in je v to svrlio najel več delavcev, ki so bili večinoma regnikoli. Med temi je bil tudi 301etni podajajč Alfonz Chiodini iz bolonjske oko-
Le-ta se je zaljubil v jako poisitavno soprogo Gastaldonovo, Ido. Njegovo dvorjenje ni ostalo brez vspelia. Lahkomiselna ženska je sklenila pobegniti skupaj s Chiodiinijem. Ker -pa nista pri vsej vroči ljubezni pozabila na pralčtično stran, sta oba, skupaj pred begom ukradla soprogu lepo svotico 3500 kron. Podala sta se v Italijo. Obupani soprog, ki je imel svojo ženo rad, je takoj, Čim je izvedel o begu. od-potoval za n^ima; Zasledoval ju je po raznih' mestih, blednjio je v nekem malem mestecu našel parček ki ja veselo živel od ukradenega denarja. S pomočjo policija ja prisiilil ženo, da mu Med, kar je storila, seveda ne preveč rada. Chiodini pa. je imel še drzno čelo, da je zagrozil soprogu, da mu razpara trebuh aka mu ne prepusti svoje Sene. Gastaldon, ki ni ni-4?aK pogumnež, se je grozno zbal in je hitro zapustil Italijo s svojo golobico. Sedaj pa je začel beg narobe Chiodini je sedaj zasledoval ‘zakoniti parček. Na
Dunaju pa je izgubil sled. Jezen se je tedajj, pričakujoč ugodneje prilike, pq'dal v relugium peccatorum vseh regnikolov — v Trst. Gastaldon, ki je toed tem prišel nazaj v Kar vin, je ovadil Ghiddinija zaradi ugrabljenja soproge, tatvine in javnega, nasilja. 'Tukajšnja policija ga je kmalu iztaknila in 'spravila pod ključ, ter ga dain pozneje pod dobro eskorto ppslala v Karvin na Šlezijsko, kjer ga bofck* sodili. — Ziani-mivo je še, da 'je romantični Chiodini oženjen in oče več otrok.
Narodno gospodarstvo.
O nazadovanju (degeneriranju) vpeljanih živinskih
pasem.
Nepobito je živinorejsko 'načelo: ,,/V\safca pasma je plod razmer svojega doma“, resnica, ki jo vse izkušnje potrjujejo.
Pjastma se torej izcimi iz razmer, ki se je v njih naredila iv krajšem ali v daljšem času.
i Razmere, ki ustvarjajo pasmo, so dvojne:
1.	Tla in podnebje.
2.	Gospodarjenje.
Sestava zemlje in njena večja ali manjša rodovitnost delata krmo, ki prav zelo vpliva na kakovost pasme, Podnebne razmere same zarse prj nas ne hodijo posebno v poštev, kajti neznatna podnebna razlika je skoraj brez vpliva za plemenske živali, ki se pri nas Uvedejo iz tujine, a. posebne vremenske razmere prvotnega doma 'kake pasme vendarle lahko narelie, da je kaka pasma vajena na stalno zadostne množine krme, dočim je druga utrjena in brez škode prenaša gotove čase v letu pičlejšo in morda tudi slabšo krmo.
Gospodarjenje na domu pasme je istotako zelo odločilno, kajti vse, kar spada v gospodarjenje: način obdelovanja zemlje, gnojenja in živinorejskega o-brata., prav zelo vplivajo na kakqvost pasme.
Talne in podnebne razmere so torej naravne, ki sodelujejo pri tvorjenju pasme, dočim so gospodarske razmere umetne, ker jih človek s svojim razumom, znanjem in pridnostjo lahko Storemiinja in prilagodi zahtevam.
Ce naj drugam prenesena pasma, recimo na primer simodolska iz Švice, rujavkastosiva iz Švice, pincgavska iz Solnograškeg.) prenesena k nam o-brani svoje dobre lastnosti tudi pri zalrodu pri nas, tedaj ji moramo nuditi vse tisto,, kar je imela doma. Ce tega ne storimo ali pri najboljši volji storiti ne moremo, potem se bo pasma pri nas poslabšala, bo nazadovala (degenerirala).
Vsaka resnično stalna pasma ima v. sebi lastnosti, ki jih, dalje Časa vplivajoče neugodne naravne in umetne r,izmere ne zatro kmalu in zato tudi nazadovane živali take pasme takoj zopet pokažejo svoje dobre 'prirojene lastnosti, če se jim iznova nudijo vzrejne razmere, ki je pasma v njih prvotno nastala.
Pri nas je največkrat popolnoma napačno govoriti, da naši kraji sploh niso za 'kako pasmo, da pri nas palsma nazaduje ^degenerira), ampak rajši priznajmo, da- smo še vedno precej slabi živinorejci, ki ne znamo živalim pravega nuditi, in česar narava ne nudi, umetno ne nadomestimo.
Živinoreja je le del kmetijstva; eno je vezano na drugo, in brez umnega kmetovanja ne bo nikdar dobre živinoreje.
Ce nikakor ne priznam, da kaka pasma, ki hodi za naše kraje v poštev, mora pri nas nazadovati, pa na drugi strani vendar ne tajim iz biologijskega stališča, da so razni vplivi na novem domu prenesene pasme navadno talki, da paisrno v kakih pogledih izpremene, jo lahko poslabšajo, a ravno tako v kakem oziru celo zboljšajo. Jz tega sledi, da tuje v-peljane pasme, pa naj bodo katere hočejo, spri umni rej; in s porabo živinorejske umetnosti na novem domu na nazadujejo, in če se na to ali ono stran skoraj vselej spremene, ni tega smatrati za nazadovanje, temveč za prilagodenje novim razmeram.
Mi na primer ne bomo nikdar mogli trditi, da redimo določeno vpeljano pasmo z vsemi lastnostmi, ki jih ima od svojega prvotnega doma, tompak pečino le tip dotične pasme, ki bo imel slabe ali dobre strani, ki zavisi od razmer, ki se bo pasma) pri has v njih vzrejala.
Tja v en dan govoriti o nazadovanju kake pasme morejo le Tajiki in pa strokovnjaški polovičarji, ki e biologiji niti pojma nimajo, in ki s svojo predrznostjo nasipajo pesek v oči ter s polnimi usti skušajo prikriti praznoto v glavi.
Najžalostneje je pa pri nas, da se na) primer pri govedoreji izreka sodba o kalki pasmi, včafffih po vspehih enega bika, a se ne ‘pomisli, dja morda rar vno tisti bik navzlic svoji lepoti ni bil dober plemenjak, in da se prav nič razmere ne preiskujejo, ki so zakrivile nevspeh. Istotako ne gre sodbe izrekati po prvem zarodu, ki je lahko lep, a poznejši zabodi bodo morda nazadovali; a vzrok pa navadjno ne bodo tičal v neprikladnosti pastme, ampak v slabi živinoreji.
Pridelujmo dobro krmo z močno porabjo umetnih gnojil, zlasti fosiatov, ki delajo krmila napolnjena z rudninskimi hranilnimi snovmi; izbirajmo za pleme le zarod najboljših živali, vzrejajmo mlado živino pravilno, dajmo živini dovelj solnea, čistega zraka in gibanja, izkratka:	bodimo umni živinorej-
ci in noböna za nas priklona .pasmat ne bo naza-
dovala, seveda s pogojem, da so vpeljane plemenske živali res dobre.
S takim ravnanjem in s križanjem n*še utrjene idomače živine z vpeljanimi žlahtnili plemeinjjaki ustvarili si bodemo svojo novo pasmo, ki bo plod našega doma.
Po „Kmetovalcu.“
Italijanske ljudske banke. O priliki svetovne razstave v Turinu je italijanska vlada izdala statistiko o zadružništvu v Italiji. Kakor skoro po vseh deželah zavzemajo tudi tu prvo mesto kreditne zadruge ali ljudske banke (banqhe popolar). kakor jih ondi imenujejo. S smotrenim delom glede snova-n j a kieditnih zadrug, je pravzaprav pričel znani u-č<n ak m bivši državni jmnis:»r profesur LuzzatU, kateremu je služila za vzgled kreditna organizacija, kakoršno je bil započel na Nemškem Schulze-Delitzsch. Žuto se italijanske kreditne zadruge le malo razlikujejo od nemških. Največji 'razloček obstoji pač v tem, da je pri italijanskih z.aRrugah članovo jamstvo omejeno, na znesek deleža. Po številu se ljudske b'anke v zadnjem desetletju niso močno pomnožile, od 696 te na 786. Pač pa so zelo narasli njihovi vspe-hi. Lastno premoženje se je pomnožilo v tem času od 140^360.000 na 150,661.000 lir. Deleži pri tem ne igrajo posebne važnosti, ker so se dvignili od kakih
74,643.000	le na 76,204.000 'lir, tako da 'Večji del tega prirastka odpade na pomnožitev rezervnih zakladov, ki znašajo 58.34% vsega lastnega premoženja. Cisti dobiček, 'ki je pred 10 leti znašal 7,000.000 lir, je leta 1908 narastel na 13,679t.000 lir. Ravno tako se je število članov pomnožilo od 381.445 na 501.022. In povprečno pride na vsiako ljudsko banko 726 članov, to je za 84 vieč nego leta 1898. Vsak čla)i imai povprečno za 310 lir vplačanih deležev. Nekaj posebnega je pri italijanskih ljudskih' bankah to, da ustar navijajo mnogo podrujžnic, katerih je leta '1908 bilo nič manj nego 480. Pravijo, da se podružnice dobro obnašajo. Vsega obratnega kapitala (lastnega in tujega) so imele ljudske banke 1.126,832.000 lir, 'ali pa ena banka povprečno 1,633.000. Razmerje lastnega premoženja proti tujemu je kakor 1:6%. Obrestna mera je zelo različna. V severnih provincijali, kjer je domovina ljudskih bank, je mnogo več kapitala na razpolago, kakor v revnih južnih pokrajinah, zato je na severu obrestna mera za vloge >in kredite mnogo manjša, kakor v južnih deželah. Z» vloge se plačuje 2 do 6, dai celo do 8 odstotkov, nasprotnb pa dobima tudi slučaje, ko se za posojila zahteva po 10 do 12 odstotkov, k Čemer pride še provizija;. Večinoma pit se denar sprejema po 3 do 5 odstotkov, izposoju-je pa po 5 do 7 odstotkov. Se neko posebnost nam je omeniti, namreč to, da mnoge ljudske blanke (280) jemljejo v zakup pobiranje davkov; p/ri tem ne zaslužijo samo provizije in denarne kazni zajcađi zar Stankov, ampak dobi načelstvo zanesljiv vpogled v premoženjske razmere davkoplačevalcev,.
Književnost in umetnost.
„Vrtec.“ Časopis s podobami za slovensko mladino, s prilogo „Angeljček.“ Vsebina;: Ptičicam. Pesem. i— V jeseni. Pesem. Iz mojih detinsikih dni. Poivest. — Do 'Jdordana in Nila. Potopisna črtica. — Selivkam. Pesem s podobo. — Zgodba o muciki in o psičku. Crtic>a. — Mladostnemu prijatelju .vj spomin. Spominska Črtica. — Na dan otožnih. Crtica. — 'Jesenske rože. Pesem. — Jesenske pesmi1. >— Listje in cvetje.
„Palček.“ Pod tem imenom, je izšel ‘v Ljubljani nov humorističen list v zalogi Dragotina Hribarja. Najbrže bo „Palček“ naslednik prejšnjemu „jJežu.“ Ofdgovorni urednik je Srečko Majgolič.
Razgled po svetu.
Drago plačana šala. V Verdu pri Vrhniki je gnal hlapec Franc Požeta konje na vodo. Med potbm ga sreča malce odobrovoljeni posestnikov sin Valentin Nagode in je hotel iv Šali konje zadržati. !To je Požeta talko razjezilo, da je) sunil Nagodeta močno v prsi. Nagode je padel tako nesrečno na tla, da se je na glavi težko poškodoval.
Zakonska tragedija. Iz Lvova poročajo: Kmet Frana Kiernicki, ki je bil v Ameriki, je izvedel,, da ima njegova žena v domovini, v Zialkiewu, ljubavno razmerje z nekim vseučiliŠČnikom. Zjaradi tega se je vrnil domov ter se natihoma naselil v Zölkiewu. Oblekel se je kot ženska ter kot beračica opazoval svoja ženo pred .svojo hišo. V petek po noči je s svojim svakom in s svojima s)inovomai udrl v hišo, pod 'pretvezo, da je brzojavni sel. Ljubimec žene, v senčil,i-ščnik Storozak, je odprl v nočni opravi duri. Razjarjeni soprog je ljubimca na mestu ustrelil. Žena se jo onesvestila in so jo mož in njegovi spremljevalci zrezali na kose. Tudi truplo ljubimčevo so zrezali. Nata se je Kiernicki sam javil sodišjfeu, dočim so njegovi sorodniki pobegnili1.
Staroslovanski grad pri Berolinu. V Postupi-mu so odkrili staro gradišče slovanskih praprebi|val-eev na Brainibprskem. Do odkritja so prišli po naključju. Letos, ko je bila v Hatvelu jako majhna voda, so se igrali otroci v strugi in so izkopajli' različno črepinje. Nato so začeli kopati pod bregom jpod cerkvijo Sv. Duha. in sicer z nepričakovanim rezultatom. Nedaleč od brega so zadeli na tramove, ki so tvorili del stare zgradbe. Nato so dobili Še druge o-stanke velike zgradbe, ki je bila 'del gradišča starih
Polabcev. Izkopali so tudi mnogo razbitih posod s staroslovanskimi ornamenti, Izkopine izvirajo iz 4. stoletja po Kristusovem rojstvu. Izkopavanje se nadaljuje. Delo izvršuje mestni stavbimtski urad.
Samoumor zaradi financijelnih težkoč. Imejite-Ijica tvornice za obveze v Zellu pri KJufsteinu, gospa Althauser in njen sin sta se zajradi financijelnih težkoč zastrupila. Sin je mrtev, teater so pa prepeljali v jako opasnem stanju v bolnišnico.
Španski kralj dobil (veliko đedščino. Prd i par dnevi umrli pariški milijonar Liaspene je vse svoje premoženje v znesku 3,500.00,0 frankov, zapustil španskemu kralju Alfonzu.
Roparski napad ob belem dnevu. V Maršavi je udrlo dne 6. t. ,m. ob belem dnevu 251 'roparjev v restavracijo Borkovski. Gostom so veleli dvigniti roke in slo jim vse pobrali, kar so imeli pri sebi vrednostnih stvari. Roparji so nemoteno ušli.
Mater hotel umoriti. Na Dunaju je izkušal 16-letni vajenec Leopold Matejka ubiti s sekiro lastno mater, ker ga je večkrat kaznovala, ker ji je kradel. 'Vsekal jo je dvakrat s sekiro, a ko jo je hotel še tretjič, mu je mati sekiro iztrgala, Mladega ubijalca so zaprli.
Število brezžičnih brzojavk na Angleškem. Brezžično brzojavljanje se na Angleškem vedno bolj razširja,. Do 1. oktobra 1911 se je oddalo od angleške obali na ladje 5640 brezžičnih brzojavk, z ladij na suho zemljo pa, 34,161 brzojavk, skoro 9000 več kakor v prejšnjem letu. Vsega skup se je dalo dovoljenje za brezžično brzojavljenje 107 postajam. Taka, postaja se je ustanovila tudi na Spitzbergen
Ljudsko štetje v Srbiji. Statistični urad v Bel-gradu objavlja podatke ljudskega štetja v Srbiji, ki je bilo dne 31. decembra lanskega leta, Srbija šteje 2,922,058 oseb, za 197,19© več kakor v letu 1905'. Konj so našteli 152.617 (21.746 manj kakor v letu 1905), goved 9165.208 (manj 4585), prašičev 863,544 (manj 44 tisoč 564), ovac 3,808,815 (več 648.649), koz 927.427 (več 107.264) in 6,721.950 (več 1,698.988) glav perutnine.
f	Smešnlca.
Kjako previdno je Prlek pri sočjniji pričal. — Sodnik: Vi, priča, pripovedujte sedaj natanko, kako se je v resnici dogodek izvršil. — Prlek: No, visoki tjodnijski stol, kak se pač pri ranfariji v krčmi na-vafdno godi. Krampov 'Juža je Valekovemu Nacu ono pešico kislega »zelja v keblačo (glajvo) zasmodaj — Sodnik: Vi vendar ne boste hoteli’ sodstva prepričati, da bi ta malenkost zelja, naj si fc)o še s tako silo zalučano, naredila tako veliko rano na glavi?! — Prlek:	'Jja, veste, gospod sodnik, pa ali en krožjak
kcoj želji prpopani bija je!
Strahovit umor.
Pri Hodonih na Moravskem so našli pred kratkim na polju grozno razmesarjeno truplo 30 do 35 let starega moža. Iz raznih znakov se je dalo sklepati, da je umorjenec uslužbenec kneza Salma, neki Ladislav Toman. Sum, kdo je umoril Tomana, je padel na, nekega agenta, o katerem se je trdilo, da je vedel, da je imel Toman pri sebi 65,000 kron; in 'se je hotel polastiti tega denarja. UmorjenČevo truplo je bilo strahovito razmesarjeno. Oči so bile iztaknjene, nos odrezan, roke vse razsekane in čreva potegnjena ter raztresena po polju.
Pozneje se je dognalo, da je umoril Toman dunajskega mizarja Sülerja in ga oblekel v svojo obleko. Toman je bil zavarovan za 70.000 K, katero svoto je hotel vzdigniti po nekem agentu, Če bi' se mu zvijača posrečila.
Toman sam priznava, da je bil na Dunaju, kjer se je spoznal s Siillerjem in ga sprejel v svojo službo. Peljal se je potem ž njim v Preslav in od tam v Rohatec, kjer se je s Siillerjem sprehajal. Na sprehodu so njega in Siillerja napadli neznani ljudje, on je zbežal, kaj se je pa zgodilo s Siillerjem, ne ve. Iz Rohatca se je peljal nato v Hodonin in od tam v Lvov, kjer je hotel nakupiti nekaj strojev. Od tam se je vrnil v Prerov, kjer je slišal o umoru, Tomanova izpoved je popolnoma neverjetna in policija, je prepričana, da je on izvršil umor, vendar pa policija še poizveduje, ali je imel Toman kakega sokrivca ali ne. V stanovanju) tudi zaprtega gostilničarja Blahe je našla policija Tomanov kovčeg in v. njem razen krvavega perila tudi dve zavarovalni polici, od katerih se glasi ena na 60.000 K, druga pa na 10,000 K.
Listnica uredništva.
Gornjigrad. . če so kaki nedostatki pri ogledovanja mrličev, obrnite se na pristojna oblast.
Braslovče. Oprostite, ne moremo. Razdražili bi vse, pomagalo bi pa ne nič. Podregajte jih sami doma.
Električno razsvetljavo
za cerkev, župnišče, gostilno, 'trgovino ali druga) po-slqpja da mali motor (154Ph) z dinamo na skupni železni plošči. Postavi se lahko povsod brez vsake koncesije. Gori lahko 20 do 30 električnih žarnic po 16 sveč. Ena luč stane na uro pol vinarja. Ker se postavi večji motor, se cela skoraj nolva naprava proda za '900 K. Kje, pove upraiviništvo „'Straže.“
Lepa hiša,
prosta, s« csno proda. — Vpraša v Dachatschgasse 7 v Mariboru.
Vsak gospod,
ki vpoilje 50 vin. v znamkah, dobi zanimivo knjižico. Robert Kratschwii, Toplice na Češkem.
Molitve stike, rožne venca, podobice, križe različnih vrst, svetinj U aluminijima itd. itd priporoča
Tiskarna str Cirila v
Maribora ob Dr.
Dtlavoiea za popravila
Točna postrežba 1
Velika zaloga or, dragocenosti, srebrnine in optičnih stvari po vsaki eeni.
lall ni sbrekel lllastr. oanlk zastonj iraeofoae «d 20 do 200 K.
Niklasta remont.-ura	K	8-60
Pristna srebrna ara	n	T—
Original omega ara	n	1S-—
Kuhinjska ara Badiljka, niklasta	i	4-~ 3«—
Poročni prstani		2,—
Srebrne verižic	S	2'—
— Večletna jamstvi -
Nasi. Dieiinger
liieod. Fehrenbacli
urar in očalar 447 üaribor, fiospaska ulic« 26. topojest zlatnine Is srabr*.
Rujava lovska psica
se je izgubila. Kdor jo najde, naj jo odda pri geometru Hantich v Mariboru, Mariengasse 10, kjer dobi 10 K nagrade.	1136,
[Veletrgovina s špecerijo in 479 I ,........z deželnimi pridelki =::: j
Anton Kolenc: Celje
tona zaloga: Graška cesta 22 Podružnica: Narodni dom,
Prazen Je izgovor, da se mora blago iskati pri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovan» veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim blagom, tako, da zamore proti vsaki konkurenci popolnoma ustreči zahtevam cenj. g. trgovcev in prosim za mnogobrojan obisk, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, če tudi z najmanjšim poizkusom.
i	VeleČastitim gospodom’duhovnikom ponudim vo-
ščene, kakor tudi druge vrste sveč, ter olje in kadilo za cerkve.
Kupujem tudi deželne in druge pridelke, kakor oves, rž, pšenico, divji kostanj, želod, suhe gobe, med v satovju, fižol, seno, orehe, krompir, malisno štupo, smrekove storže, vsakovrstno sadje, sveže in suho, vinski kamen, itd. itd. sploh vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah, nadalje kupujem vsakovrstne vreče, ter petrolejske in oljnate sode. " *
Imam tudi v zalogi riževo moko in otrobe za krmilo živine v ceni od 9 do 15 Kron 100 :kg pri odjemu celega vagona ter „Lukulus“ za pitanje< svinj.
JH. SabuftošBfi
knjiški mojster v Celju
priporoča svoj =
modni salon za gospode,
ki se nahaja n nosi pesojilnlčni hiši na Ringu.
Maj, moj ljubi, si naboden ?
Meni se kaj takega sploh ne more zgoditi. Prvič imam izvrstno protisredstvo in drugič, si znam hitro pomagati, ako čutim le malo prehlajenja; jaz vzamem zinit aj pristne sodenske mineralne pastile Kakor hitro obolijo vrat in bronhije vsled nahoda, pomagajo hitro in sigurno sodenske pastile. Zatoraj poslušaj moj svet, kupi si v lekarni ali drožeriji šfca-tljico sodenskih za K 125, pazi pa, da ne dobiš kakih ponarejenih.
i Ne pozabite	
—, Volno, sukno (štofe), cajge, modno 0	perilno blago, preproge, odeje, ;koce, platno in vse manufakturno blago ** kupite najbolje in najceneje v domači ,g trgovini 1	M. E. Šepec, Maribor. — Grajski trg.? 103SI IlilBurgpIate.	Ne zamenjajte! | |
“ žor! Pozor!
Prva največja zaloga in izdelovalnica čevljev, priporoča svojo veliko zalogo najboljših in naj modernejših čevljev za gospode, dame in otroke. Nadalje prave gojserske lovske čevlje s podplati iz probkovine, gamaše in galoše. Ravnotako velika izbira blaga iz klobučevine.
Štefan Strašen, ......
kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor ta-
gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov
iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri. Izd» iujem vsake vrste tehtnice, tudi premostne (Brücker*-wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v popra-
vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa
v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno
in solidno, vse po zmernih cenah.
C#"
^ H r Prevzamem vte deia ^
dekoracijske, slikarske in pleskarske stroka, katera Izvr* iujem vestno in po najnižjih cenah
Mihael Dobravc v Celja
Gospodska ulica 5.
Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in ze-sebnikom za cenjena naročila, namreč za navadno.
di vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobo
itd., štadilna ognjišča vseh sistemov za zasebnika,
Stavbeni in umetni kliučavničar, oblast.
M	7
koncesionirani vodovodni instalater
Celje
Poljska ulica št. 14.
448 mm debato in na drobne
Franc Strupi s Celje
firaška cesta
pripnrta f® sajnižjih cenah svojo bogat* saiogo steklene in poreei&nnste p®@@ie5 svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev ka. podobe.
'^rowxwQn wm®h »taks urokih dal prt ©nfkrota in prtu. stavbnhr »ooooooooooo ünls^iidnejin in to£na poitražba.
a južno - štajerska kamnoseška
družba«Celja.
•
im, brusi in stride s strujnim obratom.:: Zavod zo trasiran]! Srb.:: Izvršuje nagrobne spomenike in ssa monumentalna in stas-s« bena deia iz tu- in inozemskega materijala. = ss Plošče za poiHštoo iz raznobtrsnega marmorja. :: Velika zaloga
19if ntnnlifiio Hi IfigUltfVtJljiiin
spomenikov
Ruiantni
Gene
piačiini
muHiU
izvršujejo
točno
se
rumbi
WWmlil
strošhosni
proračuni brezplačno, družba n Celje
in
Kamnoseška
Na drobno!
Na debelo!
•&!$*■ -ir-?- AY-«? §§£
Veletrgovina s papirjem
„belem volu“
Graška cesta 8, 9 in 9a.
Dobro rodbinsko kavo
priredi že maii dodatek „pravega :Francka:“ 8 kavnim mlinčkom iz tovarne Zagreb. Le vsled svoje nedosežne izdatnosti in svoje neprekošene kakovosti našel je pravi Franck teli priljubljen spreiem v slehernem gospodinjstvu.
y vy/yyyzyv
ww rn^k W m Wwšrm mr m Wm & m Wm
Mesnica, volovsko meso I. vrste, teletina, svinjina, divjačina itd.
po konkurenčnih
cenah.
Moderno opremljene sobe.
Izborna kuhinja. Tu in inozemska vina. Razna piva. Točna postrežba. Sluga na kolodvoru.
Za obilen obisk se priporoča
Josip Stelzer
hotelir, mesar in posestnik fijakarije.
Fiiakariia. Eden in
dvovprežni vozovi na vse strani, ob vsakem času. Cene
zmerne.
Trgovina špecerijskega blaga
/Vitlan Hočevar Celje
Zaloga pražene kave „An Mikado“.
Priporoča za tekoči čas pod zagotovilom točno* ™ in solidne postrežb« :
■ raškega in kitajskega čaja, pristnega Jamajka rama,.
slivovke, brinjevca, konjaka in raznovrstnih likerjev. II Sveže rozine, grezdiče, civebe, mandelne, lešnike., UH orehe, bosanske češplje, strdi itd.
:j;	Živinorejcem nudim za pitanje svinj dobro
BS zuaneg»„ Lncculus“, mastina in kiajn» apno. Oh ™ času setve opezarjam p. t. kmetovalce, da se dobi v moji zalegi zanesljiva, kaJjiva semena za polja m in vrtove.	:•:
Tndi priporoča raznovrstne voščene, sveče in M druge kadilo in olje.
V
I
■ tl I
Dosoiiinica v

j
rsgistrovana zadruga z neomejeno zavezo
Stolna ulica št. 6 (med glavnim trgom in stolno cerkvijo).
Hranilne vloge
se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: na-V dne po 4°/0. proti 3 mesečni odpovedi po 41/*. Obresti se pripisujejo b kapitalu 1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obre-stovanje kaj prekinilo Za nalaganje po pošti so poštno hranilne položnice na razpolago (šek konto 97.078). Rentni davek plača posojilnica sama.
posejila se dajejo
le članom in sicer : na vknjižbo proti pupilarni varnosti po 4s/4°/0, na vknjižbo sploh po 5°/0, na vknjižbo in poroštvo po 57«#/o *n na osebni kredit po 6°/0. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. — Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le koleke.
Uradne ure
so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. dopoldne in vsako soboto od 8 do 12 dopoldne, izvzemši praznike. — V uradnih nrah se sprejema in izplačuje denar.
pojasnila se dajejo
in prošnje sprejemajo vsak delavnik od 8.—12. dopoldne in od 2.-5. popoldne.	6
l*oaajllnie» Im» MI n» razyslsg» d»mače Ii«n»IIae aahlralatk«.
OBERT DIEHL
zgamama v Cetin
pripusta svoja doma žgana stisni», trapiaasBG, sinka žganje, brinjevec katar tudi
štajerski I konjak „ 1
Schlüter-
kruh
redilen, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluje
pekarna Berner
Koroška cesta, filialka v Tegetthoffovi ulici.
•MfHM
Goričar & Leskovšek
Celje : Graška ulica štev. 7.
Zvezna trgovina JU!
Celje, Rotovška ulica štev. 2.

Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin.^? Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za nrade.
Slovenska krščanska vzajemna savarovaluica p* o ti poškodbi po požaru in proti poškodbi cerkvenih zvonov s sedežem v Ljubljani ima sedaj zastopnika v Podgorju pri Slovenj gradcu. Priporoča se ta domača savarovalnica. Kdor se hoče zavarovati, naj se oglasi pri zastopniku Matija Lunder v Podgorju pri Slovenj gradcu.
nuja ' A. THIEItRTA BALSAM
edino pristno z zeleno usmiljeno sestro kot verslv. znamko. Oblastno varovan.
Vsako ponarejenje, posnemanje in prodaja kakega drugega balsama s podobnimi znamkami se sodnijsko preganja in strogo kaznuje. — Nedosežnega uspeha pri vseh boleznih na dihalih, pri kašlju, hripavosti, žrelnem kataru, pri bolečinah v prsih, pri pljučnih boleznih, posebno pri influenci, pri želodčnih boleznih, pri vnetju jeter in vranice, pri slabem teku in slabi prebavi, pri zaprtju, pri zobobolu in ustnih boleznih, pri trganju po udih, pri opeklinah in in izpuščajih itd. 12/2 ali 6/1 ali 1 gr. specialne steki. K 5 60.
Lekarnarja Ä. Thierry-a
samo pristno
centifolijsko mazilo
je zanesljivo in nagotovejšega učinka	A
'pri ranah, oteklinah, poškodbah, vnet-X j.h, tvorih, odstranjuje vse tuje snovi iz telesa in radi tega dostikrat na pravi operacijo nepotrebno. Zdravilnega učinka tudi prt starih ranah i. t. d. 2 dozi staneta 3’60 K.
Naroči se: Lekarna k angelju varilni, ADOLF THIERRY v PREGRADI pri ROGATCU.
Dobi se v vseh lekarnah in sicer v Mariboru v lekarni W. A. König.
Höa
LWernki Pregrada
Založnik in izdajatelj: Konzorcij „Straža“.
Odgovorni urednik: Lav. Kemperle.
Tisk tiskarne sv. Cirila t Mariboru.