TEDENSKO GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ISKRA - INDUSTRIJE ZA ELEK-TROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE, ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO. KRANJ
Iz tovarne električnih aparatov v Ljubljani
i Večja finančna sredstva omogočajo
■ ■
iso m
T
Marsikje, tako v naših tovarnah, kakor, tudi drugje, v zadnjem času opazimo popolno mrtvilo v sindikalnih organizacijah. Težko je zdaj reči, v čem so pravi vzroki za to, največkrat pa je temu krivo bodisi premalo aktivno in zainteresirano članstvo samo, ali neaktivno vodstvo sindikalne, organizacije, ali pa to, da ne najdejo pravih oblik dela. Dejavnost sindikata je pičla ponavadi tam, kjer so v ta namen na razpolago premajhna finančna sredstva, ki v precejšnji meri pogojujejo večjo aktivnost. Skratka — zaradi česar pač je že prišlo do mrtvila — pogostokrat lahko slišiš med člani »Kaj pa nam je sindikat sploh potreben, če od njega nič nimamo, samo plačujemo članarino?«
Za sindikalno organizacijo v tovarni električnih aparatov mirno lahko trdimo, da je zelo aktivna, ker ima aktivno vodstvo, ker uživa popolno razumevanje samoupravnih organov« in uprave in ker ima tudi solidnejše materialne pogoje za svoje delo.
Ko je že bilo Omenjeno po- oskrbeli tudi ustrezno pred-nekod že kar »tradicionalno« stavo v Mestnem gledališču, mrtvilo sindikalne organiza- Tudi za letošnji praznik nacije, povejmo, da je predieti■" meravajo izvesti podobno ob-tudi v tovarni aparatov, sin- daritev, povezano z gledali-dikalna organizacija včasih ško predstavo za ijajmlajše. bolj životarila kot živela. Vse- 'V maju so izvedli rekreacij-kakor je v Zadnjem času ve- ski pohod članov delovnega liko bolj aktivna in ima zaradi uspešnejšega poslovanja- tovarne tudi boljše materialne možnosti.
Prav ugodni poslovni rezultati v preteklem letu so po sklepu samoupravnih organov za sindikalno organizacijo omogočili okrog 5 milijonov starih dinarjev, torej vsoto, ki je nedvomno lepa osnova za aktivno delo, ki pa — če hočemo govoriti o uspešnem delovanju sindikata, kljub temu še ni dovolj, saj je . za to potrebno tudi aktivno vodstvo in pravilnejši odnos samega članstva do Sindikalne organizacije. Vse to pa ie konkretno v tovarni električnih aparatov, v poslednjem obdobju privedlo do
^kolektiva ..v,,naravo. Za -cilj so izbrali okolico Dobrega-polja in tako zlasti članom iz ljubljanskih enot tovarne omogočili hkrati tudi ogled obrata v Dobrepolju in navezavo tesnejših stikov s tem delom kolektiva.
(Dalje na 3. strani)
Sešte-vek celotnega izvoza skupaj s Storitvami BAŽ: 1.564 milijonov S din
Izvozna operativa PSO je ponovno zabeležila odličen jzvozni' rezultat. Seštevek celotnega oktobrskega izvoza. vššh tovarn § skupaj s 'storitvami Biroja za avtomatizacijo železnic izkazuje vrednost 1.251.466 dolarjev ali preračunano v našo valuto — mi-
konferen
V- prisotnosti člana občinskega komiteja ZK je bila 30. oktobra v Domu sindikatov letna konferenca članov Zveze komunistov prodajne organizacije (PSO), na kateri je bil izvoljen oz. potrjen dosedanji sekretariat in delegati za četrto konferenco ZK rajona Tabor. Na takšnih. konferencah. se obravnava delo in dajejo ocene glede uspešnosti v svojem delu posameznikov In organizacije v celoti. Na konferenci so prisostvovali člani koordinacijskega odbora družbeno političnih organizacij in člani uprave PSO. Posredujemo nekaj vtisov.
Po uvodnih formalnostih že precej odkritih besed na je' podal sekretar osnovne širših sestankih družbeno organizacije ZK tov. Jože političnih organizacij in tudi čebela poročilo o delu osn. na zboru ljubljanskega ko-organizacije in podskupin v lektiva PSO. Tisto pa, kar resda pohvale vredne aktiv- delovnih- enotah, pri čemer pri vsem tem preseneča ne-nosti.	je bilo izrečeno precej kri- vtralnega opazovalca, je ne-
O tem —
Slika kaže rezkalca Martina Rupnika v orodjarni ATN — Kranj, pri univerzalnem stroju’(k članku »Naš razgovor« na 4. strani)
vozni uspeh v oktobru
Vrstni red držav, kjer seveda ni vključen delež B vo-ja za avtomatizacijo železnic,-je bil to pot. nekoliko izpre-menjeh. Na prvem mestu oz. naš največji kupec je bila v oktobru spet Turčija. Za nja-lenkost manj je uvozila Nem-ška demokratična republika. Le tema slede nato: Zr'A, SSSR, Zahodna Nemčija, Češkoslovaška, Italija, Anglija, Poljska in kot deseta Kolumbija. Hvale vredno je zlasti to, da se vrstni red držav spet »normalizira«, v določeni meri pa ima tudi tendenco stabilizacije..
• Posamezne tovarne so takole izpolnile planirane obveznosti :
lijardo 564 miljjoonv starih dinarjev. To je doslej naj-ivišja mesečna izvozna vred-nošt od začetka, obstoja našega združenega podjetja.
■ čeprav je bil izvozni plan za oktober postavljen,.izredno -visoK-o,'smo ga vzlic temu presegli kar za 37,30 odstotka. Tudi glede- razdelitve na posamezna valutna področja je bi lizvoz izreden. Na konvertibilno -r- torej najvažnejše področje — smo izvozili izdelkov v vrednosti 881.188 dolarjev ali 71 odstotkov, V vzhodne države SEV 20 odstotkov in v države drugega kliringa 9 odstotkov vrednosti od celotne postavke.
Tovarna	Izpolnitev v %	Udeleži v %
ELEKTROMEHANIKA, Kranj	111117	28,65
ELEKTROMOTORJI, Železniki	424,26	32,77
ELEMENTI, Ljubljana	91.81	2,88
KONDENZATORJI, Semič	130,24	5,80
INSTRUMENTI. Otoče	57,38	0,58
POLPREVODNIKI, Trbovlje	63.02	0,26
AVTOMATIKA, Pržan	67,96	4,37
ELEKTRONIKA. Horjul	81,68	1,91
AVTOELEKTRÍKA, Nova Gorica 128,72		4,50
APARATI, Ljubljana	902,19	9,87
Ostale organizacije		8,34
Kar na hitro roko preleti- tičnih pripomb, mo vse akcije sindikalne orga- I pozneje, nizacije v tej naši tovarni! Ni
jih bilo malo in kažejo, na to, Delamo po starem . da je vodstvo sindikalne orga- ,Etla od najboljf neprijetnih .nizacije aktivnost razvilo	kr' jo 'lahko za-
.vsa področja, ne zanemarja- .¿^dimo V poročilu sekretar-
i, joč pri tem niti splošne stroškovne dejavnosti, ne, družbe-
kakšna apatija, ki se pola-šča članov ZK, ki dopuščajo, da jih prehitevajo dogodki.
Iz razprave, ki je sledila - izvajanjem, .sekretarja . tov. Čebele, je -dihala -splošna atmosfera,. za katero bi ‘težko
ja, je dejstvo, »da posluje- .našli drugačen izraz kot — .mo po starem, čeprav so do-. pasivizacija. V-časih ko pre-
. no rekreacijske, športne- m ločene stvari, nelogične... staja PSO' eno " od najb-olj - izobraževalne dejavnosti,- niti ■ jq-pV| orgamgram, PSO je ' bil dramatičnih preizkušenj v iaine,	•	. . : . 'sprejet: zasedene ključne po-' toku-’svojega obstoja, bi pri-'
otrok' članov kolektiva • ob -ZIC1J®! to pa'Je Judi vse« čakovah, da.se bo na konfe-' Dedku Mrazu: Obdaritev je (F- poročUa'sekretarja).; So^ 'renči sprožil -. plaz analiz, terjala precejšnja sredstva, dimo. da nt potrebno, .da bi. kritik- m predlogov, ki naj . vendar je bila lepo organizi- se spuščali' .v • podrobnosti bi pripomogli- k hitrejšemu, rana in je zato lepo uspela,. glede šibkih točk v poslova-. razčiščevanju obstoječih pro-otrokom pa so razen daril, n ju PSO; o njih smo slišali (Dalje na 2. strani)
Tovarne; USMERNIKI, Novo mesto,’ SPREJEMNIKI, Sežana in MIKRON, Prilep niso • imele izvoznih obveznosti, a so vzlic temu nekaj iz- . vozile.
Iz razpredelnice’ je po tovarnah razviden nekoliko ’ bolj porazdeljen izvoz kot smo. - ga- običajne zasledovali v preteklih mesecih. Nekoli-; ko slabše so. se, v oktobru odrezale: POLPREVODNIKI, AVTOMATIKA in delno ELEKTRONIKA.
Večji izpadi glede na predviden plan so bili zabeleženi pri AVTOMATIKI zaradi manjšega izvoza električnih gramofonov in etuijev, pri INSTRUMENTIH zaradi tega, ker je tovarna šele ob koncu meseca izdelala naročene instrumente, a jih ni bilo možno-še v minulem mesecu odpremiti v tujino, pri ELEKTRONIKI, kjer je nastal tehnični problem čiščenja spajkanih mest (problem so že odpravili s tem, da S9 v tovarni sami izdelali stroj (Dalje na 6. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani) blemov in ugotavljanju novih smernic za nadaljnje delo komunistov v naši prodajni organizaciji in delovnem okolišu. Tako pa je moralo delovno predsedstvo ta-korekoč vleči k besedi redke diskutante, ki so načenjali le splošno problematiko in ugotavljali, da so poglavitni vzrok za neaktivnost članstva ZK — preredki ali sploh neizvedeni sestanki!? Tudi posamezni komunisti niso uspeli spraviti diskusije na realna tla in jo približati vsakdanjim nalogam, ki so sicer predmet vsakodnevnih pogovorov v kolektivu.
-	Kako je prišlo do tega, da je prešla organizacija Zveze komunistov naše prodaje v nekakšno defenzivo pred dogodki, ki jo obkrožajo in se zatekla v notranjo zaprtost, brez pravih stikov z ostalim kolektivom?
Odkod neaktivnost?
Poizkusimo odmisliti možnost, da se je organizacija ZK v PSO predala splošnim tokovom, ki še vedno predpostavljajo reševanje problematike »z vrha«, brez aktivnega sodelovanja celotnega kolektiva: to bi pomenilo postavljanje ZK na slepi tir in njeno dejansko likvidacijo v življenju podjetja. Sodeč po delu in vedenju komunistov v PSO — in to je pokazala tudi diskusija — vnaša določene motnje in neaktivnost v prvi vrsti nar pačno pojmovanje vloge samoupravnega sistema na današnji stopnji njegovega razvoja. To navaja nekatere člane ZK na pomisel, da so njihove naloge zreducirane takorelcoč samo na izvajanje statutarnih in organizacijskih pravic in dolžnosti — vse drugo pa je že itak v pristojnosti samoupravnih organov, . kot voljenega parlamenta neposrednih proizvajalcev. — Drugo, kar še vedno preseneča komuniste v PSO, je spremenjeni način političnega delovanja v svoji sredi, potem ko se je Zveza komunistov odrekla »koman-diranja« in se lotila metod prepričevanja. Ta vloga očitno rte leži mnogim elanom ZK v PSO in kaže — če nič drugega — na pomanjkanje nečesa, čemur se je nekoč reklo »partijnost«. Gledano iz tega zornega kota, lažje razumemo pojave mlačnosti, neaktivnosti pri določenem delu članstva ZK v PSO: odtod bi kazalo iskati nove rešitve, opiraje se bolj na kvaliteto kot na kvantiteto
—	navzlic nekaterim nasprotnim mnenjem. _
V luči teh dejstev so razumljivejše marsikatere kritične pripombe sekretariata ZK PSO, ki je s precejšnjo mero samokritičnosti prevzel nase tudi pomanjkljivosti, za katere prh v gotovo ne nosi izključno krivdo. Če sprejmemo načelo, da je ZK revolucionarna organizacija in njeni člani tvorni činitelji
v procesu uvajanja in izpopolnjevanja samoupravnega sistema ter poborniki za izvajanje konkretnih smernic reforme, potem je odveč vsako sklicevanje na nezadostno število ses,tankov ali na neobveščenost. Komunist probleme išče in jih razrešuje Sam ali v okviru svoje organizacije, če to želi in če ima v svojem značaju zadostno mero osebne hrabrosti. In če postavimo pod drobnogled nadaljnji vzrok pasivizačije nekaterih članov — preobremenjenost z delom na rednem delovnem mestu — bomo komajda našli zrno resnice v individualnih primerih. Delo komunista se nikoli ne izčrpava zgolj v teoretičnih razglabljanjih, še manj pa v pogojih reforme in njenih vplivov na podjetje, ko se problemi kopičijo sami od sebe in imajo v vsakem primeru tudi svoj politični odmev. Oddaljevanje od političnega dela pomeni za komunista, ki živi in dela na področju blagovnega prometa, v končni konsekvenci tudi oddaljevanje od rednih dolžnosti in beg pred odgovornostjo.
Izhajajoč iz istih pozicij je tudi laže razumeti nezainteresiranost članov kolektiva PSO, zlasti mladine, za pristop v vrste komunistov, ker je znano, da pritegujejo mlade ljudi samo konkretne naloge. To velja tudi za druge člane kolektiva, ki so življenjsko zainteresirani na čimboljšem poslovanju PSO in ki so nedvomno voljni sodelovati v organizaciji, ki se za te cilje živo in prepričljivo bori.
Organizirano porazdeliti
naloge
Napak bi bilo, če bi na podlagi nakazanih dejstev posploševali učinkovitost in delo organizacije ZK v PS0, saj se je principielno lotevala vse aktualne problematike — od izpopolnjevanja sa-
moupravnosti do orgahizacij-sko-kndrovskih vprašanj in problematike nagrajevanja. Pri tem vodstvu ZK ne moremo očitati nedoslednosti ali nezainteresiranosti. Tisto, kar je pri tem vredno objektivne kritike, je manj uspešen poizkus reševanja problemov v »ožjem krogu«, zgolj na relaciji vodstev sindikata .— uprave — Zveze komunistov — in nezadostna prizadevanja, da bi se članstvo dejansko seznanilo s posameznimi predlogi, jih preučilo in potem tudi enotno zagovarjalo pred svojimi kolektivi. Obstajajo mnenja, da bi organizacija ZK lahko odigrala pomembnejšo vlogo tudi na področju medsebojr nih odnosov med proizvodnimi organizacijami Združenega podjetja, kjer si posamezne gospodarsko utemeljene odločitve stežka utirajo pot do njihovega uresničenja'. Predpogoj za takšne akcije pa so seveda točno izdelana lastna stališča — potem šele lahko pride na vrsto tudi prepričevanje drugih.
Spričo navedenega je bilo v diskusiji sprejeto stališče, da je potrebno pogosteje sklicevati sestanke komunistov , na ravni podjetja (PSO): zlasti še', ker so določene politične skupine ZK (v izvozu, domači prodaji) povsem odpovedale. Podobne cilje zasleduje tudi formiranje kvartnih konferenc ZK v okviru mesta Ljubljane, pri čemer pa ostaja težišče dela še naprej v delovnih organizacijah, ki nosijo na svojih plečih gospodarska bremena reforme.
Za bodoče konference pa si želijo člani ZK PSO več poročil o konkretnih gospodarskih problemih ter p vsebini ter metodah njihovega reševanja in manj — »zgodovinskih dejstev«, ki vzbur jajo samo občutek negotovosti in nemoči. M. Ljubič
Razpis
ZDRUŽENO PODJETJE
ISKRA KRANJ
organizacija:
Tovarna elektronskih instrumentov Horjul
ODBOR ZA ZAČASNO UPRAVO razpisuje prosti delovni mesti:
1.	VODJE komercialno-finančnega sektorja
2.	VODJE tehničnega sektorja
POGOJI:
1.	— visoka šola I. ah II. stopnje — ekonomske
smeri z najmanj 3-letno prakso na enakem ali podobnem delovnem mestu;
—	popolna srednja šola z najmanj 10-letno ustrezno prakso
2.	— visoka šola 1 ali II. stopnje elektro šibki tok
z najmanj 5-letno ustrezno prakso
—	srednja šola elektro stroke — šibki tok z najmanj 10-letho ustrezno prakso
razglaša delovno mesto:
1. VODJE planskega oddelka
POGOJ:
1__Za to delovno mesto se zahteva visoka šola
I. ali II. stopnje ekonomske smeri.. Prednost imajo ekonomisti- ekonomsko analitske smeri
— lahko tudi začetniki.
— Srednja šola ekonomske smeri z najmanj 10-letno ustrezno prakso.
Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov tovarne najkasneje do 15'. novembra 1967. O izbiri kandidatov odloča odbor za začasno upravo. O izbiri kandidata bomo udeležence razpisa obvestili v 8 dneh po sprejetem sklepu odbora za začasno upravo. Prevoz v Horjul je iz Ljubljane zagotovljen z avtobusom.
Iz tovarne usmerniških naprav v Novem mestu
Predvidena raven proizvodnje v letu 1988 ne
dovoljuje večjih OD
Na zadnjem zasedanju delavskega sveta tovarne usmerniških naprav v Novem mestu je bilo med drugim govora tudi o poteku letošnje proizvodnje in o predvide-: nem proizvodnem planu na osnovi okvirnega plana prodaje v prihodnjem letu.
Medtem ko je letos proizvodnja tekla več ali manj umerjeno in ni bilo v tej tovarni niti posebnih zastojev aii skokov proizvodnje, so dani pogoji, da bo družbeni plan delovni kolektiv uspešno izpolnjen. Ni pa mogoče računati, da bi bil v celoti izpolnjen tudi interni proizvodni plan, katerega vrednost je dosegala lansko raven. Čeprav. so zmogljivosti delovnega kolektiva zadostne
za izpolnitev tega plana, pa ga ne bo mogoče izpolniti predvsem zaradi tega, ker Prodajno-servisna organizacija ni zagotovila konkretnih naročil.
Glede na dinamiko proizvodnje pričakujejo najslabši rezultat prav v novemberski proizvodnji, saj je za ta mesec izredno malo naročil, medtem bo računajo, da bo decembra položaj spet ugodnejši.
Prodajno-servisna organizacija je dala za prihodnje leto okvirni plan naročil v vrednosti osem milijonov novih dinarjev, kar je manj kot je predvidena proizvodnja v letošnjem letu. V tovarni pričakujejo ,da bodo k
temu planu vsaj za milijon novih dinar jev zbrali dodatnih naročil še sami in tako skušali doseči (vsaj dosedanjo raven proizvodnje. Prvi pokazatelji gospodarskega načrta kažejo, da bi bilo na takšnih osnovah še možno poslovati rentabilno, da pa seveda odpade vsakršna možnost za izboljšanje osebnih dohodkov delavcev.
Pri takšni ravni predvidene proizvodnje v prihodnjem letu, bi bilo treba tudi nekoliko skrčiti število zaposlenih, vendar je v kolektivu prevladalo mnenje, naj bi do odpusta odvisne delovne sile ne prišlo, ker se lahko primeri, da bo med letom prišlo do večjih proizvodnih
potreb, ko bodo nujno potrebni vsi zaposleni, če bodo hoteli pravočasno izvršiti vsa terminsko vezana naročila. Glede na že obstoječ problem nezaposlenosti na novomeškem področju pa bi za vsakogar, ki bi ga doletel, odpust, pomenilo dejansko ostati na Cesti, brez minimalnih sredstev za življenje-Tako je prevladalo splošno mnenje v delovnem kolektivu, naj hi nikogar ne odpustili, saj so vsi soglasni s tem, da trenutno težave rajši rešujejo z nekoliko nižjimi osebnimi dohodki ./vseh članov kolektiva, kot pa da bi nekateri izmed njih ostali brezposelni, če ne bo prišlo, do večjih naročil v bližnji pr:'"' injosti.	— ko
Znanje in sposobnost kadrov za elektronsko obdelavo podatkov
# Znanje in sposobnost kadrov je edino jamstvo za uspeh pri elektronski obdelavi podatkov • Modernizacija poslovanja je plod nove miselnosti • Intenzivno izobraževanje je podlaga za nadaljnje delo ®
Elektronski sistem — tudi največji, najpopolnejši, najproduktivnejši in najsodobnejši — je mrtva stvar je stroj, ki miruje vse dotlej, dokler ga ne spravi v pogon ČLOVEK. Samo ČLOVEK je tisti* ki mu lahko da življenje in ki ga lahko zaposli za svoje potrebe. Celotna organizacija avtomatske obdelave podatkov je dokaj zapletena in pri nas poleg tega še bol) slabo poznana. Zato želimo s tem sestavkom obvestiti vse zainteresirane o nameravanem načinu izobraževanja, id se je pravzaprav že pričelo.
■ Pod izobraževanjem kadrov o avtomatski obdelavi podatkov so mišljeni vsi raznovrstni seminarji in tečaji, ki naj bi udeležencem omogočil! individualni študij oziroma jih osposobili za konkretno delo na področju organizacije, programiranja, po-siuževanja iii vzdrževanja naprav. To je zelo široka dejavnost, ki jo je mogoče izvesti edino le postopoma — po določenem načrtu.
(Nadaljevanje s 1. strani) 1 Za dan žena so porabili jpkrog pol milijona dinarjev za obdaritev 240 članic delovnega kolektiva, katerim so razen prijetnega programa ob tej priložnosti, pripravili tudi skromno zakusko.
; V septembru je sindikalna organizacija izvedla avtobusni izlet članov po Slovenski Koroški in Benečiji. Pri tem je poskrbela tudi za tesnejše .sodelovanje s tovarpo elektronskih naprav in za zbliževanje med obema kolektivoma, saj se je njihovega izleta udeležilo tudi 30 članov sindikata iz tovarne elektronskih naprav.
Sindikalna organizacija je v času dopustov z lastnimi sredstvi omogočila petim najbolj socialno ogroženim članom brezplačno letovanje, v sodelovanju z občinskim sindikalnim svetom pa je na okrevanje poslala enega člana.
Razen sodelovanja športnikov tovarne električnih aparatov na letnih in zimskih športnih igrah Iskre, sindikalna organizacija s sredstvi omogoča bogato športno delovanje skozi vse leto. V tovarni deluje dokaj agilna nogometna , sekcija, ki pa se razen z nekaterimi lepimi športnimi dosežki lahko pohvali tudi po svoji, včasih že. kar preveliki vročekrvnosti. Uspešno dela tudi kegljaška sekcija, vendar pa je le-ta glede na stroške za kegljišče in drugo precej draga, čeprav na drugi strani dosega lepe rezultate in je prav pred nedavnim s prepričljivo zmago dobila lep in pomemben pokal.
KOMU SO NAMENJENI SEMINARJI IN TEČAJI?
Kratko in jasno ni moč odgovoriti na zastavljeno vprašanje. Idealno bi bilo, če bi avtomatsko obdelavo podatkov poznali vsi uslužbenci podjetja do podrobnosti. To praktično ni izvedljivo, vendar bo center za AOP težil k temu, da se izobražuje čim širši krog ljudi, zlasti pa da omogoči spoznavanje avtomatske obdelave podatkov
Pravkar teko razgovori s strelsko sekcijo 'športnega društva »Olimpia« kamor naj bi se včlanili .strelci,iz tovarne in še povečali svojo aktivnost.
V prihajajoči zimi namerava sindikalna organizacija v »Aparatih« izvesti enotedenski začetniški smučarski tečaj bodisi na Straži na Bledu (s spanjem in prehrano v našem počitniškem domu) ali. pa kje. drugje, kjer bodo tedaj snežne razmere ugodne.
Nadalje sindikalna organizacija subvencionira tudi dejavnost družbenopolitičnih organizacij — Zveze borcev in ¡mladine, izredno lep rezultat pa je uspela doseči na področju krvodajalstva, Z ustrezno agitacijo je sindikalna organizacija pridobila nad sto krvodajalcev, ki so v preteklem obdobju že po trikrat dali svojo kri v humane namene. Posebno pa je treba pohvaliti pobudo sindikata na področju izobraževanja. Z delavsko univerzo »Boris Kidrič« je sindikalna organizacija namreč sklenila dogovor za obiskovanje intenzivnih tečajev 60 svojih članov in sicer agleškega, nemškega francoskega in italijanskega jezika. Ob razumevanju vodstva tovarne je bilo pri tem sklenjeno, da bo za obiskovalce tečaja, katerim je obvladanje tujega jezika koristno in potrebno na samem delovnem mestu, tovarna plačala polovico šolnine, polovico pa sindikat,^za ostale pa bo polovico prispeval sindikat, polovico stroškov pa bo moral nositi vsak sam. Seveda so tu določili pogoj, da vsakdo aktivno poseča te
vsem tistim, ki čutijo za to dejavnost posebno veselje in nagnjenje — ne oziraje se na njihov sedanji položaj. Koristno bi bilo, da se spoznajo z metodami AOP vodstveni kadri, v prvi vrsti tisti, ki na svojem področju dela vedo za skrite rezerve, katerih pa z običajnimi metodami ni mogoče zadovoljivo izkoristiti. Prvenstveno so tečaji namenjeni vsem, ki so po svoji službeni dolžnosti obvezani, da se v večji ali manjši meri spoznajo s principi in metodami elektronske obdelave podatkov. Poleg onih, ki bodo zaposleni v centru AOP, so to organizatorji proizvodnje in poslovanja. Mišljeni so tisti, ki se z organiziranjem dejansko ukvarjajo, ne oziraje se na naziv delovnega mesta, jki ga zasedajo. Praksa drugod je pokazala, da ni vsakdo naklonjen novim metodam dela in zaradi tega nekateri v tem tudi ne uspevajo. Določeni kadrovski premiki bodo rešili take probleme. Kadrovske spremembe so v teh primerih običajno v dvo-
tečaje, sicer pade vse breme šolnine na same člane.
Že nekaj let sem pa „sindikalna organizacija skrbi tudi za kulturno udejstvovanje članstva in sicer tako, da imajo le-ti vsako sezono po blizu 100 vstopnic za Opero, Dramo in Mestno gledališče, seveda brezplačnih in ge precej množično udelfiiujejo predstav.
V okviru sindikata pa v tovarni deluje tudi blagajna vzajemne pomoči, ki šteje 250 aktivnih članov in razpolaga skupno s posojilom sindikata okrog 3,5 milijonov starih dinarjev obratnih sredstev.
Razen naštetega pa je še vrsta drobnih dejavnosti, s katerimi se ubada sindikalna organizacija te naše tovarne. Kot vidimo — . dejavnost je izredno široka in zato je sindikat opravičeno postavil zahtevo, naj bi za administrativno vodstvo naštetih dejavnosti vodstvo tovarne čimprej odobrilo nastavitev referenta za vse te dejavnosti, ker imajo odborniki sindikanle organizacije tega resda preveč in zaradi aktivnosti*' V sindikalnem delu preveč časa izgubljajo na svojih delovnih mestih. Plačani referent pa bi' se ukvarjal samo z administrativnimi posli sindikata in njegovih dejavnosti, pa bi imel dovolj dela.
Po vsem tem to sindikalno organizacijo upravičeno sodimo kot eno izmed najbolj aktivnih, če ne kot najaktivnejšo v združenem podjetju.
—C—
stransko korist in zadovoljstvo.
KAKŠNI SEMINARJI IN
TEČAJI O AVTOMATSKI
OBDELAVI PODATKOV
SO PREDVIDENI?
1.	Splošni in informativni seminarji posredujejo slušateljem osnove o elektronskem sistemu, njegovi konkretni konfiguraciji, načinu delovanja, vrstah in načinih programiranja ipd. Tak seminar naj bi zainteresiranim posredoval osnovne informacije o »misterioznem« elektronskem sistemu in jih napotil k razmišljanju o možnostih uporabe ’ na toriščih njihovega dela. Prikazal naj bi tudi prednosti sistema, kakor tudi zahtevnost pogojev za uvajanje. Služil naj bi kot uvod začetnikom, ki se hočejo naprej «izpopolnjevati. Poseben namen tega seminarja je tudi vplivati na našo sedanjo miselnost, ki jo je treba preusmeriti, če hočemo da bo kdajkoli AOP dala pričakovane učinke.
2.	Seminarji raznih stopenj o programiranju, naj bi obiskovalce podrobneje seznanili s tem, kako mora biti definirana naloga in kako je treba izdelati direktive — imenovane program — po katerih 'elektronski sistem lahko obdela v posebni obliki pripravljene podatke, . ter . nam takoj tudi posreduje v naprej, zamišljene rezultate; ■ Sam center AOP bo vsekakor razpolagal z večjtn številom programerjev — specialistov, ki bodo izdelovali programe po naročilu in v sodelovanju z uporabniki. To pa ni edino možna pot za obdelavo podatkov. S tečaji in individualnim študijem, se programiranja lahko naučijo tudi drugi in tako svoje probleme sami rešujejo v celoti. Centru pošljejo primerno pripravljeno dokumentacijo (na primer v obliki luknjanih kartic ali papirnih trakov) skupno s programom — ki mora biti predhodno testiran — center pa dobljeni material samo obdela in vrne rezultate. Programiranje pa ni ravno najbolj enostavno delo in je potrebno precej časa, zlasti pa veliko truda, če bi ga hoteli dobro obvladati. '
3.	Seminarji o organizacijskih pripravah in potrebnih ukrepih za uvajanje AOP na različnih področjih poslovanja. Na takem seminarju naj bi se obravnavale tako naše sedanje možnosti pristopa in izkoriščanja naprav, kakor tudi ekstremne možnosti in dosežki v svetu. Seminar naj bi bil kot uvod v temo in podlaga za nadaljni študij. Obvezen je za tiste, ki bodo v. organizacijah specialno zadolženi za uvajanje
AOP, kakor tudi za organizatorje, ki naj bi podobno funkcijo opravljali za račun centra AOP. K seminarju se bo verjetno prijavil marsikdo, . ki je predhodno obiskoval začetni informativni seminar ali seminar o programiranju.
4.	Specializirani tečaji za* različne nivoje uslužbencev, ki se nanašajo na konkretne postopke avtomatizirane obdelave podatkov. Tečaji so informativnega značaja. Tak tečaj se navadno organizira takrat, ko je že vse do potankosti pripravljeno: program izdelan in testiran, novi obrazci dotiskani, navodila za delavni postopek na posameznem delovnem mestu sestavljena vsaj v osnutku. V prvem obdobju so tu mišljeni tečaji o avtomatiziranem materialnem poslovanju (obračun skladišč, plan nabave • ipd.), obračunu osebnih do- -hodkov, planiranju proizvodnje, poslovanju v pripravi dela, predkalkulacijah in podobno. Ko ima organizacija za seboj določene izkušnje, take tečaje lahko o#rav :a sama. Kadar gre za uvajanje postopka po skupnem programu v večih organizacijah na osnovi predhodnega dogovora, je umestno in racionalno, da so tečaji istočasno za vs? sodelujoče/ specializirano za posamezne poklice oziroma delovna mesta (Primer: vknjiževalci, poen-terji, skladiščniki, knjigovodje itd.)
V začetnem obdobju, to je v sedanji fazi ustanavljanja elektronskega centra, bodo pri izobraževanju ' sodelovali strokovnjaki proizvajalca naprav, t. j. firme CONTROL DATA CORPORATION. Mnogo bodo lahko pripomogli tudi naši strokovnjaki, ki ss že vrsto let ukvarjajo' z digitalno «arniko in so med drugim tudi že imeli daljše tečaje pri firmi CDC.
O začetku tečajev in o njihovem poteku, bomo zainteresirane bralce sproti -obveščali prek našega glasila. Trenutno je v teku seminar o sistemu CDC 3000, katerega se udeležujejo delavci, ki bodo zaposleni v samem centru za AOP.
-J. M. •
PRIHODNJE LETO
NAJVEČ J A MLAD. DEL.
AKCIJA
Prihodnje leto se bo začela v Novem Beogradu po številu udeležencev doslej največja mladinska. delovna akcija. Mladinske brigade bodo sodelovale pri prestavljanju železniške proge in gradnji avtomobilske ceste skozi Novi Beograd.
Večja finančna sredstva...
Naš razgovor
Vprašuje UREDNIŠTVO, odgovarja vodja orodjarne obrata avtomatskih telefon-.ekih naprav tovarne »Elek-tromehanika« Kranj — tov. CIRIL OMAHEN.
VPRAŠANJE:	Tovarna
»Elektromehanika« v Kranju ima svojo in dobro orodjarno. Po nekaterih delovnih enotah oz. obratih omenjene tovarne pa so takozvane po-
Tov. Ciril Omahen — vodja orodjarne v obratu ATN tovarne »Elektromehanika« Kranj
možne orodjarne. Kakšen pomen imajo omenjene orodjarne za posamezne enote?
ODGOVOR: Ko govoriva o pomožnih orodjarnah, lahko rečem, da so le-ite za posamezne, predvsem večje enote zelo potrebne. Konkretno je naša orodjarna vezana na obdelovalnico in montažo. V bistvu pridejo v poštev vsa
popravila orodja, ki segajo do generalnih popravil. S tem delom pomožne orodjarne Razbremenjujejo glavno orodjarno, ker pa so finančno vezane na svoje enote, je razumljivo, 1 da skrbijo za čimbolj nemoten potek dela v enoti. Čeprav strojni park orodjarne v ATN ni formiran v celoti, predvsem manjkata stroja za ploščato' in okroglo brušenje. — .zelo pazimo, da ni zastojev.
VPRAŠANJE: Koliko ljudi zaposluje orodjarna v ATN in ali je dana možnost tudi za težavnejše operacije pri popravilu orodja?
ODGOVOR: Zdaj jih je zaposlenih 16. Po kvalifikaciji so to strojni in ročni orodjarji, rezkalci, strugarji, nekaj pa jih je iz bivše puškarske šole. To so povečini mladi fantje, ki še nimajo večletne prakse. Omeniti moram, vendar to ni samo moje mišljenje, da je profil orodjarja v poklicni šoli premalo obdelan, predvsem kar se tiče prakse. Na vprašanje, ali obstaja možnost tudi za težavnejše operacije pri popravilu - orodja, moram reči, da bi bilo za to potrebno več strojev in več prakse, kajti dober orodjar, ki izdeluje komplicirana orodja, potrebuje za to najmanj 5 do 6 let temeljite prakse.
VPRAŠANJE: Kako so vaši fantje zadOVolj-ni z delom, nagrajevanjem ipd.?
ODGOVOR: Z delom so še kar zadovoljni, le dohodki so za njihove kvalifikacije prenizki. Ce vzamemo v poštev, da toliko in še več včasih zaslužijo tudi nekvalificirani delavci, je lahko razumeti, da pri nas z nagra-
jevanjem ni nekaj v redu. Fantje se potegujejo za kvalitetno normo. Morda prav zato oz. zaradi nizkega stimulansa želi čimveč fantov še naprej študirati. To hi problem samo oddelka ATN, kjer konkretno v našem oddelku, kjer je zaposlenih 16, študirajo še naprej trije člani (dva srednjo tehnično, eden delovodsko), pač pa je to problem celotne tovarne. Menim, da bi bilo tem pojavom, čeprav so za posameznika hvale - vredni, treba posvetiti več pozornosti.
Ben
l mladinske konference v tovarni »Avtoelektrika«
Mladina premalo vidna v samoupravnih organih — Apatičnost mladine do gospodarskih problemov — Izredno zanimanje mladine do izobraževanja
vanje večernih strokovnih šol, vendar nastajajo problemi zaradi izmenskega dela. Samoupravni organi posvečajo temu problemu dokaj pozornosti in jih .rešujejo v okviru danih možnosti. Sproženo je bilo tudi mnenje, da nagrajevanje mladih ni najboljše, ker so le-ti nagrajeni več po položaju kot po sposobnosti oz. rezultatih dela.
Ivana Mikuša (po poklicu ročni orodjar) kaže slika pri rezkanju orodja
Nova Gorica, 19. oktobra — Ta dan se je mladina, zaposlena v Iskrini tovarni av-toelektričnih izdelkov v Novi Gorici zbrala po delovnem času v dvorani DS na letni konferenci. Udeležba je bila zadovoljiva, saj se je konference poleg delegiranih udeležilo tudi lepo število samih mladincev. Od gostov so bili navzoči predsednik koordinacijskega odbora ZP Iskra, predstavnik mladine tovarne »Instrumenti« Otoče, preds. občinskega komiteja ZMS Nova Gorica, preds. sindikalne organizacije, šef tehničnega sektorja, sekretar in predsednik ZK tovarne.
Uvodni ~Teferat je imel predsednik mladine tov. Prau-do, ki je nakazal delo TK v preteklem obdobju, nakar . se je razvila razprava, iz katere je izluščenih nekaj dejstev in misli.
Mladina je v tovarni, tako vsaj kaže, povsem anonimen ’ opazovalec proizvodnje in produktivnosti, saj je le malo takih, ki sodelujejo pri reševanju problemov, ki jih ni malo. Letna konferenca je jasno pokazala, da se mladi vse manj poslužujejo mladinske organizacije; izoliranost mladih do mladinske organizacije pri reševanju problemov, ki tarejo mladino slabi pomen in vlogo mladinske organizacije, v tovarni. Prav to pa vnaša. črnogledost, ki i pa meče senco na vse tiste, ki nimajo interesa do sodelovanja. Vse kaže, da -ta nezainteresiranost vpliva tudi na izredno nizko število mladih v samoupravnih organih.
Konferenca je ugotovila, da je v tovarni izredno zanimanje med mladimi za obisko-
Ob koncu konference je tovarniški komite, poudaril važnost srečanja med mladinskimi organizacijami drugih tovarn. Dozdajšna srečanja so bila zelo koristna in plodna, predvsem zato, ker so si mladinci - izmen j ali’ mcdseboj na vprašanja in probleme. Tudi sodelovanje z občinskim komitejem in ZMS je bilo vzpodbudno, saj je prav omenjeni komite dal pobudo za koristno srečanje med komitejem tovarne »Avtoelektrika« in »Avtoelektriko« Tolmin.
Na konferenci je bil izvoljen nov 15-članski komite in sicer:, predsednik — Marko Rakušček, sekretar — Tatjana Tavčar, blagajnik — Zlatka Pavšič, ter člani: Dušan" Dominko, Ivo Cebron, Vidoj-ka Rusjan, Anka Faganel, Joško Kravos,. Vera Faganel, Svetozar Zarič, Ivica Beč, Jadran . Mavrič, Nevenka Pav-. ščič, Drago Novak ter Martin Mačus.
M. R.
Tov. Jožeta Janca, ročnega orodjarja v obratu ATN je fotokamera zajela pri kruSenju orodja
ZDRUŽENO PODJETJE
ISKRA KRANJ
organizacija:
Tovarna elementov za elektroniko
ODBOR ZA ZAČASNO UPRAVO LJUBLJANA, Linhartova 35 razglaša prosto delovno mesto v tovarni — OBRAT UPORI ŠENTJERNEJ
lio servisne službe
vodjt
Pogoji: strojni inženir II. stopnje s 4-letno prakso v proizvodnji ali strojni inženir I. stopnje z najmanj 7-letno prakso v proizvodnji, ali tehnik strojne stroke z najmanj 10-letno prakso-v proizvodnji.
Za razglašeno delovno mesto je stanovanje na razpolago. Razglas velja do zasedbe delovnega mesta. Osebni dohodek je zagotovljen po Pravilniku o delitvi osebnih dohodkov tovarne;
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev, sprejema Kadrovsko soc. oddelek tovarne Ljubljana, do 20. 11. 1967.
Tov. Joža Košir je doma iz Trstenika. Po odsluženem vojaškem roku se je zaposlil kot ročni orodjar v orodjarni obrata ATN
\
Ugoden rezultat dela počitniške skupnosti
Letni dopusti so minili, prav tako pa tudi sončni dnevi. Ostanejo pa nam v spominu prijetni dogodki, ki smo jih f preživeli v počitniških domovih. Združeno podjetje ima svoje domove v želo lepih krajih naše domovine, koder je moč zadovoljiti vsakogar, seveda v smislu izbire: sonce, morje, mir, zabava, gore, izleti itd. Pri organizaciji letnega oddiha pa je potrebno še veliko več! V upravi počitniške skupnosti se v polni meri zavedamo te odgovornosti.
Zdaj, ko je sezona za nami, pregledujemo dosežene rezultate in se pri tem pripravljamo za drugo leto. Z analizo poslovanja in počut-
uprave. počitniške skupnosti, zato želimo, da bi čimveč predlogov za zasedbo teh sezonskih delovnih mest prejeli iz naših . kolektivov. Po pred-
je ustvarjen tudi od brezalkoholnih pijač.
Doseženi ostanek dohodka ob obračunu III. tromesečja, se je ob koncu lanskega leta spremenil V izgubo zaradi naknadnih obveznosti. Izguba je znašala 11,000 N din. Tudi v letošnjem letu moramo poravnati vso amortizacijo in zavarovanja ter še nekaj manjših računov iz poslovanja. V septembru smo v kampu na Dugem otoku izvr-
Uprava poičtniške skupnosti bo v bodoče stalno obveščala kolektive o dogodkih in možnosti za koriščenje letnih oddihov v naših domovih prek časopisa »Iskra«, hkrati
pa se priporoča vsem članom kolektivov ZP, da še v večjem številu obiščejo naše počitniške domove v naslednjem letu.
Uprava počitniške skupnosti
Proizvodnja Elektro -mehanike v oktobru
Poreč je bil tudi letos dobro obiskan. Takole pa je videu morski zaliv skozi okna našega počitniškega doma
ja' naših gostov bomo sestavili nov program dela. -i Zapazili smo različne dobre in slabe strani našega dela. Večina naših gostov je bilo Zadovoljnih z našimi uslugami. Zasedenost 1 naših kapacitet je bila boljša od drugih let, toda še ne najboljša. Največ problemov smo imeli s kadrom, posebno s strežnim osebjem in delno s kuhanjem. Pogodba, ki je bila sklenjena s študentskim servisom za strežni kader, ne odgovarja našim potrebam. Zato so bile delno upravičene pritožbe nekaterih gostov iz Poreča.
Rezultat:- našega , prizadevanja pa kljub''temu niso izostali. Obračun poslovanja kaže zelo dobrg odnose med stroški in realizacijo, če te primerjamo z lanskim letom in prejšnjimi, leti.' Presenečenja nismo pričakovali, vsi domovi so dosegli- predvidene : rezultate, razen dom v Trenti,, ki je na meji rentabilnosti že dalj časa. Vzrok: kratka sezona, premajhna'
videvanjih bi lahko sezonsko zaposlili prek 20 oseb za dobo treh mesecev. Potrebujemo upravnike domov, kuharice, strežnice, sobarice, pomožno osebje za kuhinjo in čiščenje. Sezonska zaposlitev traja od junija do 10. septembra oz. po potrebi.
Priprava hrane je ena izmed najbolj zahtevnih del, ki mu sledi razdeljevanje. Manjši. spodrsljaji so možni povsod, zato tudi mi nismo ostali brez njih (strogim okusom pač ne moremo zameriti strogega ocenjevanja). Iz podatkov je razvidno, da smo v'tej sezoni vložili v hrano 11% več sred-, štev kot lani, vendar je treba dodati, da večji dohodek ne sloni na slabši prehrani gostov, kajti: »Dober kuhar, dobra hrana!«
Poraba živil Iztržek za hrano 1966	1967
115.506,46	247.109,63
128.897,82	247.245,05
Naslednja tabela nam kaže,-, kje je počitniška skupnost
zasedenost. -Naše poslovanje v 1.1967:	ustvarila svoj dohodek ostanek dohodka.		OZ.
Obračun III. tromesečja	1966	1967	In- deks
Skupni stroški	384.496,00	194.425,34	103
Skupni dohodek	417.547,06	485.789,77	116
Realizacija po fakturi	33.051,06	'91.364,43	275
Plačana realizacija	30.479,23	65.116,93	216
šili razna popravila in- nekaj nanovo dogradili, kar znaša cea 1,5 milijona S din. Za pleskanje glavne, strehe po-, čitniškega doma na . Bledu smo porabili 500.000 S din. Potrebna so še druga popravila, toda sredstev trenutno ni na razpolago.
Stroški, ki bodo nastali še v zadnjih dveh mesecih bodo minimalni, ker smo zaprli vse domove vključno tudi dom na Bledu. Velika prednost, ki smo jo v letošnjem letu izrabili, 'je v tem, da ostanek dohodka oš.tane enak doseženemu dohodku. Stroški vzdrževanja -v zimskem času se močno povečajo, realizacija pa je minimalna oz. jo v nekaterih mesecih sploh ni. Iz navedenih) razlogov pričakujemo, da bo ostanek dohodka ob zaključnem računu znašal okoli dva milijona dinarjev. Poravnava stroškov med zimsko sezono ne bo problematična, v kolikor bomo izterjali naše ' dolžnike pravočasno.
Uprava počitniške skupnosti je zaprla dom v Trenti 31. avgusta, kamp na Dugem otoku 5. septembra, v Poreču
16.	septembra, na Bledu pa 31. oktobra. V slučaju večjih potreb, bo dom na Bledu na razpolago, prav tako je tudi
Oktober je: bil že šesti me-. scc v letošnjem letu, ko znaša vrednost . eksterne . proizvodnje prek 2 milijardi S dim. Proizvodnja v oktobru sicer ni bila rekordna, saj je. bila v letošnjem letu višja vrednost dosežena v aprilu, maju in septembru. Tudi povprečna proizvodnja na delovni dan je bila letos že višja in sicer v maju in septembru, kljub‘temu pa predstavlja vrednost prek 2 milijardi uspeh, saj je to kar za 10 % več kot bi morali. letos vsak mesec narediti. •
Oktober so vse delovne enote zaključile razmeroma ugodno, čeprav je bilo v teku meseca precej težav. . Viden je razmeroma močan izpad v obratu urnih mehanizmov
no iskati nove' . možnosti prodaje;. ’ Potrebna . bo tudi hitrejša prilagoditev tržišču/ zato je 'potrebno, da se izvedejo spremembe za povečanje količine tistih izdelkov/ ki so za . tržišče zanimivi.
KINOAKUSTIKA je v oktobru dosegla, rekordno proizvodnjo. Ž .ozirom na nižjo proizvodnjo projektorjev za normalni film v septembru/ je-bila izdelana, večja količina v oktobru. Projektor za' film: 16 mm teče normalno. Težave pri montaži projektorja 8 mm so bile v glavnem odpravljene in je bilo v oktobru izdelanih več projektorjev kot v 'septembru.
(Dalje na 6. strani)
in v produkciji delov. PROIZVODNJA V OKTOBRU 1967		JANKO ŠMID
		£. ,'s ' ' %
DE		*
	%	W 3® . |
Rotacijski stroji	117,7	ilyj! ¡g j |
Montaža števcev	98,0	
Obrat stikal	108,0	^ -v $
Kinoakustika	108,5	
Telefonija	100,5	11 , * "vf' rW^Jgjl
Urni mehanizmi	76,5	
Orodjarna	137,1	
Naprave	174,7	
Produkcija delov	55,5	
Vzdrževanje	83,9	
Skupaj	102,2	
ROTACIJSKI STROJI so		Globoko nfts je prizadela
imeli dokajšnje- probleme z		vest, da je v nedeljo, 5.11.
izdelavo EVS 06; montaža ni .		v bolnišnici preminul naš
bila možna zaradi pomanjka-		dolgoletni sodelavec in
nja materiala iz uvoza, saj		ustanovni član Produktiv-
so prepozno prispeli	krog-	ne zadruge kovinarjev
lični ležaji, plastična	masa	»NIKO« v Železnikih.
in kolektorji. Da je bila me-		Že v rani mladosti je
Občutno se je povečala realizacija. Stroški so večji le; zaradi povečanja. prometa in šo v odvisnosti od večjih izplačil osebnih dohodkov za osebje. Rezultati bi bili lahko še boljši, če bi imeli dober sezonski' kader. Zbiranje novega in dobrega kadra bo ena izmed prvih nalog
1966
1967
In-
deks
Iztržek	od prenočitev	11.163,95	,	156.344,31	138
Poraba	alkoholnih pijač jj	18.558,75	' 21.908,92	118
Iztržek	od alkoholnih pijač	3? 958,32	48.302/54:	•	142
Indeks	178	220
Prodajne cene, so enake s Trento oz. bodo tam možne lanskoletnim, iztržek pa je prenočitve brez predhodnega ugodnejši. Ostanek dohodka obvestila.
.sečna naloga vrednostno dosežena, je bilo izdelanih več ostalih, artiklov.
OBRAT ŠTEVCEV v oktobru nisi izdelal toliko števcev, kot nekatere prejšnje meseče, Trak trofaznega števca je bil namreč- že;,preurejen na količine, ki bodo potrebne, v prihodnjem letu. Stekla je tudi montaža stikalnih ur, kjer še. ni bila dosežena predvidena. ' količina, ni pa . tehničnih 'ovir, da . ne . bi proizvodnja v naslednjih mesecih rasla.
OBRAT »STIKALA« že ni ; izven problemov, kar se tiče prodaje. -Jasno je, da doma in na obstoječih, inozemskih tržiščih v prihodnjem letu j ne bo mogoče prodati količin, ki jih izdelamo, zato je nujno, da se začne intenziv-
okusil pomanjkanje deta in kruha. Zavedal se. je pomena tovarne za Železnike, zato je bil eden od najbolj vnetih zagovornikov ustanovitve zadruge kovinarjev. Njegovo znanje, sposobnost in iznajdljivost so bili neprecenljivega pomena Za mlad in neizkušen' kolektiv. Ko je zadruga postala tovarna je postal prvi predsednik delavskega sveta._ Vse do svoje zaslužene upokojitve je deloval kot učitelj mladih sodelavcev. Svoje znanje in življenjsko izkušenost je nesebično prenašal na kolektiv, ki mu bo za to vedno hvaležen.
Kolektiv
»Iskra« Železniki
Proizvodnja »Elektromehanike« v oktobru
(Nadaljevanje s 5. strani) Smatramo, da ni več razlogov, da ne bi količine' naraščale iz meseca v mesec. Pri ojačevalnih napravah nimamo dovolj naročil. Razvojni oddelek bi moral zelo pohiteti z modernizacijo naprav.
OBRAT AVTOMATSKIH TELEFONSKIH NAPRAV je mesečno nalogo dosegel, čeprav je ostalo v montaži kar za 50 mili j. SD enot, za katere Zavod za avtomatiza-
Odličen izvoz...
(Nadaljevanje s 1. strani) za čiščenje) in pri ELEK-TROMEHANIKI, zaradi tega, ker ni pravočasno prispel akreditiv iz tujine ter delno zaradi tega, ker tovarna ni mogla izdelati vrtalnih strojev (ni dobila pravočasno reprodukcijskega materiala).
Posamezni regioni PSO so takole izpolnili obveznosti
glede na Region	postavljeni plan:	
Izpolnitev		Udeležba
	v %	v %
ZDA	316,20	28,74
Turčija	112,12	8,97
SEV	125,30	20,18 .
Zahodna		
Evropa	173,23	31,36
Ostali		
svet	57,64	2,64
Razno	47,90	8,11
Seštevek izvoza		v desetih
mesecih	letošnjega	leta izka-
zuje skupno vrednost 5,952,623		
dolarjev	ali 7.340	milijonov
S dinarjev. Dosežena vrednost je 76 odstotna glede na rebalansiran plan za leto
1967.	Ker sta preostala meseca do konca leta po vsakoletni približno isti dinamiki v prodajnem smislu zelo ugodna, bomo letošnjo izvozno bilanco glede na pogodbeno količino po vsej verjetnosti vsaj dosegli, če ne presegli.
Marjan Kralj
cijo ni dobavil kondenzatorjev. Montaža je imela težave s spajkanjem zaradi slabe kvalitete cinka iz Zagreba. Ce primerjamo vrednost proizvodnje telefonije in ostalih manjših obratov, moramo ugotoviti, da je z ozirom na opremljenost in število ljudi proizvodnja v telefoniji znatno prenizka. Zato bo treba še hitreje modernizirati proizvodnjo in še bolj pohiteti s tipizacijo in tehnološkimi izboljšavami.
OBRAT URNIH MEHANIZMOV V LIPNICI je imel v preteklem mesecu še vedno težave z zaposlitvijo. Števec pogovorov, ki naj bi bil drugi — večji izdelek, ni bil izdelan v predvidenih količinah. V Kranju namreč ni bilo izdelanih dovolj kolutov, da bi montaža lahko neovirano tekla. Tudi predvidene količine časovnih števcev ni bilo izdelanih, ker niso prispeli motorji iz uvoza.
MERILNE NAPRAVE SO v oktobru dosegle še višjo proizvodnjo, kot v prejšnjih mesecih. Proizvodnja tega obrata postaja za tovarno vedno bolj pomembna. ‘Po-, trebno pa bo, da še bo prodaja resneje lotila obdelave tržišča za to proizvodnjo.
Orodjarna je imela v preteklem mesecu razmeroma visoko eksterno proizvodnjo, dcčim je eksterna proizvodnja produkcije v oktobru precej padla. Razlog nižji proizvodnji v produkciji so razmeroma visoke zaloge pri kupcih livarskih in bakelitnih izdelkov.
V 10 mesecih letošnjega leta je bila dosežena eksterna proizvodnja v vrednosti prek 19 milijard S din, to je več kot je znašala celotna proižvodjnja lani. Seveda pa računamo tudi v zadnjih dveh mesecih na proizvodnjo, katere vrednost bo približno enaka kot v preteklih mesecih, zato lahko računamo na- letno proizvodnjo okoli 23 milijard S din. S tem bi za približno 4 % pre-
segli letno zadolžitev, rom na lansko leto bi menilo več kot 20-% nje proizvodnje. DESETMESEČNA PROIZVODNJA	Z ozl-to po-poviša-
DE	Izvrš.
	%.
Rotacijski stroji	105,6
Montaža števcev	194,9
Obrat stikal	108,1
Kinoakustika	94,7
Telefonija	101,3
Urni mehanizmi	105,3
Orodjarna	124,2
Naprave	132,3
Produkcija delov	98,2
Vzdrževanje	132,1
Skupaj	104,5
Ob koncu desetega meseca imamo znatni zaostanek le še v kinoakustiki, saj bi morali za dosego letnega plana v zadnjih dveh mesecih narediti še za 4,222.000 N din. Ta vrednost bo le težko dosežena, saj bomo v zadnjih dveh mesecih delali manj ojačevalnih naprav, ker nimamo dovolj naročil.
Ostali obrati vsi presegajo letni dinamični plan. Le v produkciji je zaradi nizke proizvodnje v preteklem mesecu % padel pod 100. Vse kaže, da je bil za produkcijo plan preveč povišan. V 10 mesecih letošnjega leta-smo pri proizvodnji nasproti letnemu planu dosegli tak naskok, da se nam ni treba bati za izvršitev letne naloge. Posebno ugodno je to, da smo pri. vseh panogah precej nad lansko proizvodnjo.
PRIMERJAVA 10-MESEC-. NE PROIZVODNJE (1966—19S7) (PO STALNIH CENAH)
Rotacijski stroji	103,4
Montaža števcev	102,0
Obrat slikal	144,9
Kinoakustika	153,6
Telefonija	113,8
Urni mehanizmi	244,4
Produkcija	127,6
Skupaj	120,4
Pravice borcev NOB
Glede, na to, da je uredništvo dobilo več vprašanj s strani posameznih delavcev ZP ISKRE Kranj o predčasni upokojitvi borcev NOB in španskih borcev, smo dobili od pravnega oddelka ZP ISKRA Kranj naslednja pojasnila:
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
(1)	Borec NOV, ki je stopil v narodnoosvobodilni boj 9. septembra 1943 . ali pozneje, pridobi pravico do starostne pokojnine po sploš-. nih pogojih in se mu pokojnina odmeri po členih 30 do 34 tega zakona, za določene kategorije zavarovancev pa po ustreznih posebnih določbah tega zakona. .
(2)	Zavarovancu iz prvega odstavka tega člena, ki uveljavi starostno pokojnino pred dopolnitvijo pokojnin-
ske dobe 40 let (zavarovanec) oziroma 35 let (zavarovanka), se dopolnjeni pokojninski dobi ustrezajoča pokojnina poveča in sicer:
L borcu NOV od 9. septembra 1943 do konca omenjenega le(a — za 60.%;
2.	borcu NOV od leta 1944
—	za 30 %; -
3.	borcu NOV od leta 1945
—	za 10 %;
(3)	Pokojnina, povečana po drugem odstavku tega člena, ne sme presegati 85 % pokojninske osnove.
Pravno pojasnilo, k členu 73.
Povečanje pokojnine borcu, ki je stopil v narodnoosvobodilni boj 9. septembra 1943 ali pozneje. Borci, ki so stopili v narodnoosvobodilni boj na dan 9. septembra 1943 ali pozneje in . so ostali v narodnoosvobodilnem boju do 15. maja 1945, pridobivajo pravice iz pokojninskega zavarovanja ob enakih pogojih kot drugi zavarovanci. Vendar jim priznava, TZPZ — podobno kot že prejšnji ZPZ — glede na svojstvo borca narodnoosvobodilne vojne ugodnost, da se jim poveča pokojnina, odmerjena z odstotkom iz 34., 52. oziroma 63. člena TZPZ, ki ne doseže
Za kolektiv »Elektromehanike« predstavlja 20-% povečanje v danih pogojih izreden uspeh. Ko gledamo uspehe v proizvodnji v letošnjem letu, ne smemo pozabiti, da je leto 1968 tik pred nami jn da se moramo že danes pripravljati, da bo tudi v letu 1968 začetek ugoden. To velja za samo proizvodnjo, še bolj pa za osta-
le dejavnosti. Vsi vemo, da bomo v prihodnjem letu teže prodajali kot letos, dočim bo nabava brez dvoma lažja. Zavedati se moramo, da bomo morali žrtvovati za prodajo znatno več sredstev* ki pa jih moramo prihraniti pri nabavi.
Pomočnik direktorja:
Alojz Grčar, dipl. inž.
Razglas
(ponovna objava)
ISKRA
TOVARNA ELEKTROMEHANIKA Kranj
objavlja
nasldenja delovna mesta v DE »Tehnična služba«:
1.	VODJA ANALITSKEGA ODSEKA (Analitski odsek rešuje probleme s področja študija dela in časa, projektira montažne linije in izdeluje predloge za normira in tehnologe)
2.	VODJA TEHNOLOŠKEGA ODSEKA
3.	VODJA PROGRAMSKEGA ODSEKA
4.	TEHNOLOG
POGOJI:
pod tč. T: Visoka šolska izobrazba z 2-letno prakso ali višja šolska izobrazba s 4-letno prakso ali srednja strokovna izobrazba s 6-letno prakso v industrijski tehnologiji.
Zaželena smer izobrazbe: strojništvo, tehnologija, or-, ganizacija ali ekonomika.
Poseben pogoj: 2-mesečno poskusno delo.
pod tč. 2: Dipl. Strojni inženir z 2-letno prakso ali strojni inženir I. st. s 4-letno prakso ali strojni tehnik s 6-letno prakso v industrijski tehnologiji.
pod tč. 3.: Diplomirali elektroinženir ali strojni inženir s 4-letno prakso ali elektroinženir ali strojni inženir I. st. s 6-letno prakso v elektroindustriji.
pod tč. 4.: Kemijski tehnik z odsluženim vojaškim rokom.
Pismene prijave pošljite do 25. 11. 1967 na naslov: »ISKRA« ELEKTROMEHANIKA KRANJ — Kadrovska služba — Kranj, Savska loka 4.
85 % pokojninske osnove, za določen odstotek glede na čas vstopa v narodnoosvobodilni boj. Tako povečana pokojnina pa sme doseči največ' 85 % pokojninske osnove.
Če je bila udeležba v narodnoosvobodilnem boju prekinjena, se vzame za povečanje pokojnine tisto leto, od katerega ima borec priznano udeležbo v narodnoosvobodilnem boju neprekinjeno v dvojnem trajanju do 15. maja 1945.
iz tablice odstotkov, s katerimi se glede na priznano pokojninsko dobo določa pokojnina nasproti pokojninski osnovi (tablico glej pri 34. členu TZPZ!) lahko izračunamo, da dosežejo s prej omenjenim povečanjem borci narodnoosvobodilne vojne iz leta 1943 85 % pokojninske osnove že s 25 leti pokojnin-
ske dobe (borke že z 20 leti pokojninske dobe), borci narodnoosvobodilne vojne iz leta 1944 že z 31 leti pokojninske dobe (borke s 26 leti pokojninske dobe) in borci narodnoosvobodilne vojne iz leta 1945 s 37 leti pokojninske dobe (borke z 32 leti po-, kojninske dobe).
Tudi pri navedenih borcih je pokojninska osnova omejena na znesek, ki je kot najvišja pokojninska osnova določena na podlagi 31. člena TZPZ.
Tablica odstotkov starostne pokojnine po 2. odst. 73. čl. TZPZ. Višina starostne pokojnine borcev narodnoosvobodilne vojne od* 9. septembra 1943, od leta 1944 in od leta 1945 znaša po 34., 52. oziroma 63. členu TZPZ in z uporabo povečanj po 2. odst. 73. člena TZPZ:
S seje UO Zavoda za avtomatizacijo
Sanacijska komisija za RRS II je dobila priznanje za uspešno delo —- Poslovanje v Zavodu zahteva izredno hitro prilagajanje — Teamsko (timsko) delo obeta hitrejše reševanje problemov
Razprava sama je nakazala dokaj zanimivih mneinj kot na pr.: Poročilo sanacijske komisije kaže, da je mogoče z dobrim operativnim delom in strokovnim znanjem marsikaj doseči, sama komisija pa je ugotovila, da je interno delo premalo organizirano, da se slabo prilagaja nastalim situacijam in da bd sanacija koristila celotnemu Zavodu.
»Aparati«
Proizvodnja v oktobru
Iz poročila in razprave UO je bilo razvidno, da je komisija, ki je bila postavljena s strani UO Zavoda v zadevi sanacije RRS II svoje delo v redu opravila; sektorju je uspelo priti do 'likvidnosti. Sanacijska komisija je med drugim ugotovila, da so v RRS II nastale večje težave leta 1966, ko so v glavnem usahnili viri financiranja razvojnega dela, sektor pa se je moral prearientirati na proizvodno dejavnost. To je bil za razvojni sektor hud udarec, kajti težko je bilo hitro spremeniti način dela. Ce ob tem upoštevamo, koliko časa so delavci v RRS II v letošnjem letu prejemali le 60 %. osebnih dohodkov in so kljub temu dosegli likvidnost v’ nekaterih kritičnih oddelkih, lahko trdimo, da so se zelo potrudili.
Priznanje jim je izrekel tudi direktpf Zavoda, ki je med drugim dejal: »Ko je upravni odbor razpravljal ‘ali naj uvede začasno upravo ali imenuje sanacijsko komisijo -4- je izbral pravilno pot, saj je delo sanacijske komisije ob sodelovanju sodelavcev RRS II rodilo sadove. Ob tej priliki je treba izreči priznanje sanacijski komisiji in najbolj prizadevnim delavcem v RRS II. Poročilo sanacijske komisije za RRS II naj bo dano v vednost tudi drugim svatom delovnih enot, ker je v njem nekaj napotkov kako je treba v bodoče delati. Če bo sektor še naprej tako vztrajen pri svojem delu, bo verjetno dosegel še boljše rezultate.«
Komisija je nadalje ugotovila, da je obseg dela za dejansko število zaposlenih premajhen. Naravna fluktuacija kadrov je zelo majhna. Problem bi rešili- z večjo aktiv-, •nosijo, pri tem pa' nastaja problem obratovalnih sredstev in pogojev, kar v marsičem velja za: ves Zavod, Padlo pa je tudi mnenje, da bo treba začeti s teamskim (timskim) delom povsod,, kjer nastajajo večji problemi, saj dosedanje izkušnje kažejo, da je tako delo zelo pozitivno.
. Upravni odbor je dal pri-, poročilo vsem sektorjem, da je v zvezi s sanacijskim načrtom treba posvetiti večjo pozornost zalogam materiala o izvajanju sanacijskega načrta i letu 1967.
Ob razpravi o obračunu,za september in izplačilu za oktober je UO ugotovil, da se SDE niso odzvali sklepom in opozorilom UO, da naj močnejše enote pomagajo enotam, ki so v' finančnih težavah, zato je UO ponovno priporočil vsem SDE, da dajo čimprej konkretne odgovore na zadevne sklepe UO.
ABC
Čeprav je. kolektiv v tovarni električnih aparatov v Ljubljani . v mesecu oktobru napel vse sile, da bi čimbolj e izpolnil svoje planske naloge, je končni rezultat v primerjavi. z letnim dinamičnim planom dokaj neugoden, saj je Indeks mesečne izvršitve za celo tovarno le 74,89%,. indeks , komulative pa je s tem dosežen z 89,83 %. Res-. niči na ljubo'moramo ugotoviti, da je dinamika v zadnjih mesecih leta dokaj strmo napeta in je odstotek kljub, visoki bruto proizvodnji tudi zato. relativno nizek.
Pri vsem tem moramo ugotoviti skoraj iste vzroke izpada, kot jih beležimo že celo drugo polletje in se je stanje komaj malo popravilo.
Se vedno je občutno premalo specifikacij naročil, posebno s ; področja zaščitnih relejev in stikalnih aparatov in to pri. tistih izdelkih, ki šo v proizvodnji usvojeni. Isti problem se kaže tudi pri industrijskih' elektronskih na-' pravah, dočim je pri signalnih napravah stanje specifikacij sicer ugodnejše, vendar so tu bile občutne zamude in zaradi dolgih proizvodnih, ciklov niti tovarna, . niti inozemski kooperant- ni mogel dokončati realizacije.
K nižji realizaciji pa je pripomoglo, tudi še to, da sta dva redno planirana izdelka zaradi prepočasnega usvaja-. jna še vedno v poizkusni proizvodnji tar da lahko redno . izdelujemo . le nekatera območja..
V oktobru so bili najslabše realizirani stikalni aparati, saj je indeks mesečne proizvodnje le 24,06 %, komula-tiva pa 67,08 %. Ta grupa' sodeluje v planu.-sicer z nizkim odstotkom in zato njen izpad ne pomeni veliko.
Kljub ugodnejšemu mesečnemu indeksu 40,22% in .sa-
mo 58,91% komulativi pa je izpad pri industrijskih elektronskih napravah, občutnej-ši, saj ta grupa predstavlja v planu drugo najmočnejšo postavko. Ker pri tej grupi zaradi pomanjkanja naročil v letošnjem' letu tudi izvozna obveznost ni bila realizirana, je izpad še toliko večji in ga do konca leta nikakor ne bo možno ujeti. Pri zaščitnih relejih, elementih avtomatike in signalnih napravah je. mesečni indeks izpolnitve za domači trg 85,03% in komulativa 91,22% dočim je bila ta grupa v izvozu mesečno realizirana z indeksom 70,70 %, ima pa odličen indeks komulative — kar 166,15 odst. Ker je ta grupa izdelkov največja, tudi najbolj bistveno vpliva na celotni uspeh, obenem pa so tudi morebitni izpadi' tukaj najbolj občutni ter bomo morali zato napeti vse. sile, da bo končni letni rezultat čimbolj Ugoden,.
Mesečno realizacijo po dinamiki — gledano po delovnih enotah 44v mesecu oktobru ni izpolnila nobene od njih. Najugodnejši rezultat beleži’ DE 700, obr'at v. Dobre-. polju, ki ima mesečni in-, deks. 90,86 %, dočim je .v ko-mulativi : še vedno z. majhnim naskokom pred dinamiko, saj je komulativni indeks. 110,42% brez upoštevanja korekcije v osnovni zadolžitvi, čeprav je bil sicer malenkosten del programa • prenesen nazaj na Savsko cesto.
. Druga je DE 500 — obrat na Savski cesti z mesečno realizacijo : 85,03 % iri s komu-lativno izpolnitvijo 97,24%.
Takšna -situacija v celoti, nas ponovno silit da v zadnjih mesecih leta .poiščemo vse možne rešitve in da združimo napore vseh služb in proizvodnje ter da. še po,- :
izkušamo čimbolj približati planiranim postavkam letnega plana proizvodnje.
Posebno je to naloga v tistih . delavnih enotah in skupinah,. ki najbolj občutno zaostajajo za komulativno izvr- ■ šitvijo, imajo pa dovolj specificiranih naročil s strani prodaje. Tu bomo morali proizvodne cikle čimbolj skrajšati.
Posanbo elastično bo morala nastopiti tovarniška nabavna služba, da bo zagotovila vse potrebno gradivo v zadostni količini in v odgovarjajoči kvaliteti — tudi pri zelo kratkih dobavnih rokih. Tudi stik med tehnološko pripravo, plansko službo in neposredno proizvodnjo bomo morali še bolj utrditi in doseči optimalno operativnost na celotnem področju procesa, kajti le tako bo možno dokaj nalog uspešno pripeljati že v letošnjem letu do dokončne realizacije — oziroma finalizacije.
Zavedamo se sicer, da v popolnosti izpadov tudi do konca leta ne bomo mogli več nadoknaditi in da letošnji plan ne bo realiziran 100%. Prav zato pa moramo težiti, da se tej številki čimbolj približamo.
— L
DOPISUJTE V »ISKRO«!
Naslov uredništva:
Kranj, Savska loka 4 Tei. 22-221, int. 333.
75. člen
Borcu NOV, ki je stopil v narodnoosvobodilni boj 9. septembra 1943 ali pozneje, in zavarovancu iz 74. člena tega zakona, ki uveljavi predčasno pokojnino, se ta pokojnina ne poveča za odstotke^ iz 73. in 74. člena tega zakona, ki. 'se 'uporabljajo za povečanje pokojnine teh zavarovancev,' kadar pridobijo.. pravico do starostne pokojnine po splošnih pogojih po odpolnitvi predpisane starosti (24. člen in prvi odstavek 25. člena).
Pravno pojasnilo k členu 75.
Neuporaba določb o predčasni pokojnini za borce narodnoosvobodilne vojne pred
9.	septembrom 1943 in borce španske državljanske vojne. Za borce narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom.
1943 in španske državljanske vojne se ne uporabi jii jo določbe o predčasni pokr rini, ker ti borci s pokojn.asko dobo, ki je predpisana za predčasno pokojnino (28. člen TZPZ), pridobijo že pravico do redne pokojnine po 1. toč. 1. odst. oziroma 1. toč. 2. odst. 70. člena TZPZ (35 oziroma 30 let pokojninske dobe), in to brez ozira na starost.
Prehodno obdobje. Določba 75. člena TZPZ se ne uporabi za borce narodnoosvobodilne vojne od 9. septembra 1943 dalje (73. člen TZPZ) ter'za vojne ujetnike in politične zapornike oziroma internirance (74. člen TZPZ), ki uveljavijo pokojnino v prehodnem petletnem obdobju po 237. členu TZPZ. Ker pokojnine, pridobljene v prehodnem obdobju ob pogojih
iz 237. člena TZPZ, ne veljajo za predčasne pokojnine, se zavarovancem iz 73. in 74. člena TZPZ, ki izpolnjujejo-pogoje iz 237. člena TZPZ in uveljavijo pokojnino z manj kot 40 leti (zavarovanke z manj kot 35 leti) pokojninske dobe, poveča njihova po pokojninski dobi odmerjena pokojnina za 60 % oziroma 30% oziroma 10%, vendar največ do 85 % pokojninske osnove.
1.	Primer: Borec' narodnoosvobodilne vojne od 1. oktobra 1943 uveljavi v letu 1965 pokojnino 'z 58 leti starosti in 35 leti pokojninske dobe. Po 237. členu TZPZ se ta pokojnina ne smatra za predčasno pokojnino. Temu borcu se bo torej k pokojnini, ki bo znašala 75% pokojnin ske. osnove, dodalo'še 60% pokojnine; ker pa pokojnina
ne sme znašati. več kot 85 % pokojninske osnove, bo znašala pokojnina 85;% osnove.
2.	Primer: Vojni ujetnik, ki se je v taborišču udeleževal 'dela za-narodnoosvobodilno gibanje v smislu, 1. odst.. 74. člena, TZPZ, uveljavi starostno pokojnino v letu 1966 s 37 leti. pokojninske dobe in 59 leti starosti, Po 237. členu TZPZ se ta pokojnina ne' šteje za predčasno, zato se bo temu zavarovancu prištelo k pokojnini, odmerjeni po letih pokojninske dobe v višini 79 %■ pokojninske 'osnove, še 3.0%, vendar največ do 85% pokojninske osnove.
3.	Primer: Zavarovanka,, bivša interniranka, uveljavi v letu 1966 starostno pokojnino s 30 leti pokojninske dobe, in 52 leti starosti. Ta
pokojnina se smatra za predčasno pokojnino v smislu 28. člena TZPZ, ker zavarovanka ne izpolnjuje pogojev' 237. člena TZPZ (imeti bi morala najmanj 31 let pokojninske dobe). Zanjo velja torej omejitev iz 74. člena TZPZ, po kateri se ji ne more prišteti k pokojnini, odmerjeni po priznani pokojninski dobi, še 30%; četudi bi dokazala, da se je v taborišču aktivno in organizirano udeleževala’ dela za narodnoosvobodilno gibanje v smislu
1.	odst. 74. člena TZPZ. Nasprotno se ji bo od pokojnine še odbil ustrezen odstotek v smislu 2. toč. 239. člena TZPZ (po 1,5 % pokojnine za vsako leto predčasnega odhoda v pokoj pred dopolnitvijo 55. leta starosti.)
Delo sindikata v Žužemberku Prvi sestanki šolske skupnosti
Čeprav ima sindikalna podružnica v obratu »Keramični . kondenzatorji« v Žužemberku skromna finančna sredstva, zna le-ta dobro obrniti in kljub temu ob razumevanju vodje obrata, z njimi napraviti kar precej. V potrditev te trditve nekaj besed o tem, kaj je letos organizirala ta sindikalna podružnica in kako dela.
Stotridesetim članom delovnega kolektiva bo še dolgo ostal v lepem spominu avtobusni izlet po Gorenjski. Ogledali so si Begunje, Bled, Prešernovo rojstno hišo v Vrbi in se okrepčali v našem počitniškem domu na Bledu. .Na izlet so vzeli tudi 5 odličnjakov z žužemberške osemletke in deset takšnih učencev, ki so revni in še zaradi tega niso mogli udeležiti šolskega izleta.
Sindikalna podružnica je nudila skromno pomoč nekaterim članom ob smrti njihovih svojcev, prav tako pa darovala cvetje ob pogrebu. Pomoč je v okviru svojih finančnih možnosti nudila tudi članom Zveze borcev v Žužemberku ob razvitju ^prapora. Sodelovala pa je tudi pri
obdaritvi otrok za Dedka Mraza in dala za 1. maj pod-, poro osemletki v Žužemberku. V času počitniške prakse je sindikalna podružnica prispevala polovico sredstev za 'prehrano dvajsetih praktikantov, štipendistov in učencev osemletke.
Počastili so za dan borca tudi spomin padlih, prav tako pa pripravi mladina v okviru sindikata proslave vseh naših večjih praznikov. Z darili pa se sindikalna podružnica poslovi od upokojenih sodelavcev.
■'Sindikalna podružnica si je v tem času vselej, kadar se je pokazala potreba po odpustu odvišnega števila delavcev, zavzemala za to, da do odpustov ni'prišlo, saj je na Tem področju res težko najti drugo delo za tiste, ki bi morali ostati brez dela v obratu.
Sindikalna podružnica pa je za svoje člane skrbela tudi v pogledu rekreacije. V ta namen je nabavila tri šotore in žogo, kar posoja članom kolektiva, še zlasti proizvodnim delavcem brezplačno. Skromno podpira pa tudi delovanje fotoamaterskega krož-
na Poklicni šoli
ka, ki se v obratu kar lepo razvija. Tudi fotoaparat kroži med člani kolektiva brezplačno. -Vsakdo, .ki z njim V preteklem mesecu -se je stransko pomagati,, tiste - pa, "fotografira, kupi sam-film, življenje. šolske skupnosti v ki dobivajo slabe ocene iz pri razvijanju slik, ki ga Iskrini poklicni šoli v Kra- malomarnosti, opozoriti, kas-bpravljajo tehniki brezplačno, nju . .spet- razživelo. Šolska neje pa proti njim tudi ukrepa nosi le stroške za nakup skupnost je' sklicala kar tri pati.
sestanke, mladinski komite	N a kasnejših sestankih'.so
pa dva.	govorili predvsem o samo-
ta prvem sestanku so upravljanju dijakov na šoli. sklenili, da bi sejnedsedniki Tone. Blaznik je predlagal,
pri
fotopapirja. Manj je bilo V .preteklem obdobju doseženega na športnem področju,
•kar pa je predvsem "odraz minimalnih finančnih .sredstev vseh razredov zbirali v do- bi se v vseh razredih'
v sindikalni blagajni.
Kljub skromnim možno-
iečenih časovnih presledkih, mladinskih , urah predaval ki bi jih po potrebi določal statut šole. Vsi so ta pred-
’ J	i pRi predsednik šolske skupnosti los z odobravanjem soreieli-
strni, lahko z zadovoljstvom tov + Blaznik Predstnihik 'Ti?;“' ST1 ' sprejeti, rečemo da ie vodstvo te sin- 1°	lazniK' Predstojnik shsati. je bilo mnogo pn-
recemo, aa je voastvo tp. sm, ggg tov>. Tone , Tišler je v nomb češ da se statut v dihalne podružnice pokazalo	it«	purno, ces oa se starat v
'razveseliivn aktivnost ne- hvodnem -govoru omenil, da nekaterih primerih krši. Go-razveseljivo aktivnost, ne ^ bila . dejavnost razrednih .vora je bilo tudi. o oeenje-
skupnosti lani, zelo slaba in vanju; vsi so bili mnenja, da želel, da se to letos ne bi bi -moralo biti ocenjevanje več ponovilo. Poudaril. . je javno, ne . pa da profesor po *	,	,	.	, .	tudi, da j'e bil lanski učni’ svoji ’ volil daicf’ ocene”, Dan
mskmh Ife-i	mmmm s z
J J	ponovi,!U. Dijakom, , ki se bi se prizadevnost učencev
J— .težko učijo, je treba vse- do učenja še povečala, uspeh
pa bi bil bol j ši
dvomno pa bi bilo njeno delovanje lahko - še uspešnejše, ko bi bilo več razumevanja tudi med nekaterimi vodilni-
Obvestilo
STRAUSSOV VEČER NA DUNAJU
(potovanje ob stoletnici dunajskega valčka) Spsred potovanja
1.	dan — 29. november
Odhod iz Ljubljane ob 6.00 uri zjutraj in vožnja do Gradca — krajši postanek — nadaljevanje potovanja čez Semmering do Dunaja. Prihod na Dunaj v popoldanskem času in krožni ogled mesta. Namestitev v hotelu in večerja. Nato prisostvovanje operetni predstavi.
2.	dan — 30. november
Zajtrk. Ob 9.00 uri drugi del krožne,vožnje po Dunaju z ogledom zgodovinskih in kulturnih spomenikov, mesta. Kosilo. V popoldanskih urah izlet v Grinzing in na Kahlenberg. Po večerji prisostvovanje koncertu.
3.	dan -— J- december
Zajtrk. Prosto za individualne oglede. Popoldne obisk Pratra ter povratek v domovino, s prihodom v Ljubljano ob 22.00 uri.
Ogledi na Dunaju
—	dvorec Schönbrunn
—	cesarska palača Hofburg
—	zakladnica cesarske palače
—	parlament
—	državna opera
—	obisk Pratra in vožnja z »Riesenradom«
Obisk operete in koncerta
29.	november
Ogled operetne predstave »ZEMLJA SMEHLJAJA« Franza Leharja v »Theater an der Wien«. V glavni vlogi nastopa svetovno znani tenorist Di Stefano.
30.	november
Koncert Straussovih melodij v dvorani »Konzerthaus«.
CENA POTOVANJA JE 410.—N DIN ZA OSEBO V ceni je vračunan prevoz z avtobusom, gostinske usluge po sporedu, vstopnice ža oglede in prireditve, stroški organizacije in vodstvo. PRIJAVE SPREJEMAJO VSE KOMPASOVE POSLOVALNICE DO 11. NOVEMBRA 1967, OZIROMA DOKLER BODO NA RAZPOLAGO PROSTA MESTA
KOMPAS — KRANJ
Posolila delavcem - bližnjica k reševanju stanovanjskega problema
- Stanovanjska komisija v tovarni električnih aparatov se že dolga' leta ubada s precej, obsežnim 'delom, saj je iz leta v leto več kot dovolj prosilcev. za stanovanja, sredstev pa seveda' nikoli ni . toliko, da bi kazalo na popolno ozdravitev tega vprašanja. Medtem ko tovarna razpolaga zvnekaj nad dvajsetimi stanovanji, so samoupravni organi v letu, 1964 sklenili, naj bi ne kupovali več stanovanj, kajti tako bi z vloženimi sredstvi stanovanjsko problematiko delovnega' , kolektiva reševali preveč počasi. '
Zato od tega leta naprej stanovanjska : komisija zbira prosilce za stanovanj a in - jim razdeljuje iz obstoječih, sredstev v -te namene, posojila, bodisi za nakup individualnih stanovanj ali pa za. lastno gradnjo, pri čemer iz razpoložljivih sredstev vsako leto lahko tovarna reši prošnje večih prosilcev.
Tako bo na primer letos 22 prosilcev dobilo posojilo v skupnem znesku -35 milijonov starih dinarjev, razen tega pa je v obravnavi še prošnja devetih delavcev, vendarle le-tem manjka še potrebna dokumentacija. Letos bodo prosilci za stanovanja oz. za kredite prejeli še nadaljnjih 31,5 milijonov starih dinarjev ter 20 milijonov dinarjev iz sklada skupne porabe, kar bo nedvomno v dobršni meri pomagalo rešiti obstoječe stanovanjske potrebe članov kolektiva.
Stanovanjska komisija pa ima razen tega še nad 15 prošenj prosilcev za garsonjere in stanovanja, vendar, pa le-teh ne more obravnavati) ker prosilci niso zainteresirani, da bi sami z lastnim deležem šli bodisi v gradnjo, ali v nakup potrebnih stanovanjskih prostorov.
Tudi -lansko leto je bilo prosilcem za stanovanja izplačanih 31 milijonov dinarjev posojil za stanovanja, za lastne gradnje in adaptacije, kar je- znaten delež tovarne k temu, da bi kar najhi-trejg?] vsi člani . delovne skupnosti prišli do potrebnih stanovanj.
. Glede na to, da je število prosilcev za- stanovanja v tovarni precejšnje in, da prav za prav , nastajajo še vedno nova stanovanjska vprašanja, je bil povsem umesten sklep samoupravnih organov tovarne, naj. namesto nakupa stanovanj; razpoložljiva sredstva rajši' razdelijo med prosilce v obliki gradbenih ali kreditov za nakup stanovanj.
r — nk
Strelci Kranja v počastitev oktobrske revolucije
V počastitev 50. letnice velike oktobrske revolucije je občinski strelski odbor Kranj priredil tekmovanje v streljanju z zračno puško kranjskih strelskih družin. Nastopali so skupno pionirji, mladinci in člani. Sodelovali pa sp tudi strelci kranjske tovarne »Elektromehanike«.
Vrstni red ekip po končanem tekmovanju, ki je bilo zares množično, je bil naslednji: med 10 ekipami je bila prva ekipa SD Bratstvo-Enotnost s 1353 krogi, 2. ekipa SD ISKRA s 1227; 3. SD Tone Nadižar. To pot med najboljšimi posamezniki ni bilo članov strelske družine ISKRE.	—ln—
Predlog, da bi na šoli organizirali klub OZN jn tečaje angleščine ali nemščine* so predstavniki razredov sprejeli, vendar poudarili,-da se morajo o tem pogovoriti z učenci, če so oni pripravljeni take tečaje tudi obiskovati, j
Kot vidimo, - je dejavnost šolske skupnosti zadovoljiva, vsi pa želimo, da bi predlogi in sklepi padli na plod-n§ tla.
K.
ZAHVALA
Vsem, ki so darovali cvetje in spremljali dragega očeta na zadnji poti, iskrena hvala.
Peter Kobal
ZAHVALA
Ob smrti mojega očeta FRANCA RAJGLJA se iskreno zahvaljujem sodelavcem ročne delavnice obrata ATN za podarjeno cvetje, izraženo sožalje in spremstvo na zadnji poti.
Ciril Pokora
ZAHVALA
Ob izgubi mojega očeta FRANCA KAJZARJA se najlepše zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem v montaži števcev za podarjeni venec.
Marija Čirič
ISKRA — glasilo delovno ga kolektiva Iskra industriji za elektromehaniko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Igor Slavec - izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: *CP Gorenjski tisk* Kranj