; ''-.mr . dela s srebrnim vencem i!^Z4 List delavcev v vzgojnoizobraževalnih zavodih Slovenije Ljubljono, 8. septembra 1978 - številka 14 Vse manj zadreg z učbeniki — ali res? (Foto: Amand Papotnik) , Kje je začetek novega? N ek d 0 rekel, da v šoli ali celo v vzgo) °varstveni organizaciji. Težk Zakoličiti začetek in konec pro ySa' ki mu pravimo vzgoje , z%°ia vsebuje delo, toda z trk °Pravlieno delo je po e°n° znanje. Zaprt krog. Zna J* se razvija z delom in delo s . Zvija z znanjem; za oboje pa s n posebno načrtno i to ^ j° Pa nedelji v šoli. Pa tu, l dovolj- Otrok se mora osvi rn ,fi °dvisnosti, da bi lahk Poznal le tisto, kar mu pripov, kak^° starš‘ tn učitelj, in le taki N i°j mu zmorejo povedo, e do je dejal, da ni dober uči nec, kdor ne preseže svojega učitelja. To pa zmore le tisti, ki se toliko razvije, da za svoje učenje porabi več, kakor mu zmore dati učitelj, več, kakor mu da šola, ki jo obiskuje. Pot do tega je iskanje novega, spoznanje starega; to pa je mogoče črpati iz dela, življenja, v povezanosti z drugimi ljudmi in prek knjig in drugih izročil s tistimi iz preteklosti, da bi napredovali do novega zdaj in v prihodnosti. Tudi šolsko leto je novo. Otrok, ki kupuje knjige in zvezke, pričakuje novo. Ali mu dajo to, kar potrebuje? Ga bomo v šoli usposobili, da nas bo presegel, se osvobodil do take samostojnosti, da bo ne le spoznal, kar mu učitelji povedo in kar piše v knjigi, določeni za ta ali oni razred, temveč odkril še druge vire in nas presenetil z vprašanjem, ob katerem se bomo začudili in morda celo v zadregi, ker mu ne bomo zmogli takoj odgovoriti. So učitelji, ki bi se takega učenca bali? Morda. Takim je bolj všeč, če bo učenec dobesedno ponovil, kar je zapisano v knjigi, ali kar mu je učitelj povedal. To je dovolj za odlično, ali ne? Kajti učitelj mora vedeti vse najbolj, torej vedno za odlično! Groza enciklopedične šole. Če učenec to uvidi, potem bo zvito molčal, pa ne bo vprašal; lahko pa se najde tudi takšen, ki bo nalašč spravljal učitelja v zadrego. To so nerodne stvari. Pa naj ne bi bilo tako. Učenec naj le vpraša, naj le zve še več, če zmore, kar je v knjigi. Takemu je treba, kakor določa tudi zakon o osnovni šoli, še posebej pomagati, da bo zvedel tisto več, kar ga zanima. Toda ni nujno, da to zve le od učitelja; pokazati mu je treba, kaj mu lahko odkrijejo knjige, ki jih ni bilo treba kupiti za ta razred. Naj odkrije knjige v knjižnici, naj obrača gumb na televiziji za oddaje, ki povedo več kakor šola. Bistveno pa bo, kako to v šoli sprejmejo. Kako to odseva tudi v času zunaj obveznosti. Učitelj je lahko srečen, če bo imel učence, ki bodo tudi v dejavnosti prostega časa hoteli kaj več zvedeti o področju, ki jih zanima čez meje šolskega učbenika ali učiteljeve pripovedi in čez mejo obvezne praktične vaje pri tehnični vzgoji. To pa bo mogoče le tam, kjer sta učenec in učitelj tovariša, kjer se ne bojita drug drugega v vsakem trenutku, da bi se lahko znašla v zadregi. Razumljivo, da je v zadregi ponavadi pogosteje učenec, ko ga učitelj sprašuje za oceno, toda dandanes je lahko v zadregi tudi učitelj, če ga učenec sprašuje »enciklopedično« na temelju informacije, ki učitelja še ni dosegla. Ustvarjalna pa bosta tedaj, če si bosta pomagala pri vrednotenju informacij in iskanju novega. Samoupravna šola naj le vzgoji radovedne učence, ki bodo znali sodelovati, iskati in presegati učitelje, svoje starejše, bolj izkušene delovne tovariše. RUDI LEŠNIK Boris Lipužič Vztrajno k boljšemu Ob začetku šolskega leta je primeren trenutek, da pregledamo opravljeno delo in naloge, ki nas čakajo. V zadnjih letih smo vedno bolj kritični pri ugotavljanju dosežkov. Pogosto zastavljamo vprašanje, kako uspešno je stekla preobrazba našega vzgojnoizobraže-valnega sistema. Nekatere ugotovitve nas nedvomno lahko vodijo k optimistični oceni, druge pa nas opozarjajo, da bo treba še marsikaj storiti, če hočemo odstraniti ovire, ki jih srečujemo na poti k zastavljenemu cilju. Naj ob tej priložnosti razgrnem le nekaj pomembnejših nalog, s katerimi se bo letos strokovno ukvarjal Zavod SRS za šolstvo. Pri predšolski vzgoji smo zlasti v zadnjih letih dosegli viden vzpon. Izkušnje v razvoju naše predšolske vzgoje in sodobna spoznanja na tem področju so pripomogli, da bo pripravljen nov celosten program predšolske vzgoje. S tem bomo lahko v marsičem prispevali tudi k načrtni vzgoji in pripravi otrok na osnovno šolo. Nadaljnjemu razvoju osnovne šole bo v tem šolskem letu namenjena posebna skrb. Predvidena je temeljitejša revizija predmetnika in učnih načrtov osnovne šole; to ni in ne more biti »nova reforma reformirane osnovne šole«, marveč predvsem izpopolnitev in usklajevanje pred 20 leti zasnovane enotne osemletne osnovne šole z današnjimi družbenimi potrebami in zahtevami. Večletno proučevanje vloge in nalog osnovne šole ter družbene potrebe zahtevajo nekatere spremembe v njeni programski zgradbi. Odpraviti pa je treba tudi takšne pomanjkljivosti osnovne šole, kot so prešibka delovna in tehnična vzgoja in premalo učinkovito usmerjanje v posamezne smeri izobraževanja po končani osnovni šoli. Pri tem je še posebno pomembno usmerjanje v izobraževanje za tiste vrste del in opravil, kjer nenehno primanjkuje strokovnjakov. Razumljivo je, da ne smemo precenjevati vloge šole, ker so nekateri vzroki za pomanjkanje strokovnih delavcev v posameznih gospodarskih panogah tudi zunaj vzgojnoizobraževalne dejavnosti. Pomembno vlogo pri podružbljanju vzgojne funkcije osnovne šole in njenega vraščanja v družbeno okolje ima celodnevna osnovna šola. Ustvarjati smo jo začeli pred dobrimi tremi leti. Lani smo imeli 62 takšnih šol s skoraj 11.000 učenci, letos pase jih je pridružilo še 17 s 4.000 učenci, 18 šol pa se še pripravlja na celodnevno organizacijo življenja in dela. Ze ti skromni podatki povedo, da se je zamisel o celodnevni šoli uveljavila z vsemi njenimi sestavinami. Nenehno pa se porajajo organizacijske in vsebinske težave; zato Zavod SRS za šolstvo sproti proučuje ta vprašanja in zlasti s svetovanjem in strokovnim izpopolnjevanjem učiteljev sodeluje pri uveljavljanju nove zasnove osnovne šole. — Letos bo končano tudi osemletno obdobje uvajanja projekta modernizacije pouka matematike v osnovni šoli. Lahko trdimo, da je to najbolj načrtno zasnovan tovrstni projekt pri nas, ki je kljub posameznim odporom in omahovanjem prestal preskušajo. Zasluga gre predvsem tesni povezanosti med teorijo in prakso, nenehnemu sodelovanju med strokovnjaki, ki so bili nosilci projekta in več tisoč učitelji osnovnih šol, ki so uresničevali te zahtevne naloge. Potem ko bo ovredrtoteno uresničevanje celotnega projekta, bo treba še nadalje izpopolnjevati učni načrt, oblike in metode pouka ter didaktične pripomočke. Že dosedanje sedemletne izkušnje pa izpričujejo, da smo ob tem projektu prišli do novih didaktično-metodoloških spoznanj in do novih modernih učbenikov, učil in drugih učnih pripomočkov, ki že ustvarjajo upoštevanja vreden prispevek k racionalizaciji in intenzifikaciji pouka in bodo vplivali na posodabljanje pouka tudi pri drugih predmetih. Vsebinska preobrazba srednjih šol zahteva tudi temeljite strokovne priprave, saj gre za dolgoročno zasnovano novo pot izobraževanja za delo, z delom in iz dela. Zavod sodeluje s posebnimi izobraževalnimi skupnostmi in drugimi institucijami ter pripravlja predvsem pedagoško-didaktične rešitve v novi zasnovi izobraževanja. Trinajst komisij za izdelavo učnih načrtov skupne vzgojnoizobraževalne osnove v srednjem izobraževanju in osemnajst komisij, ki pripravljajo izobraževalne programe po posameznih vrstah gospodarskih in družbenin dejavnosti, je pritegnilo k delu nad tristo strokovnjakov iz organizacij združenega dela v materialni proizvodnji in v družbenih dejavnostih, z visokih šol, iz strokovnih društev in združenj, iz pedagoške prakse in iz Zavoda SRS za šolstvo. Eri pripravi učbenikov in priročnikov lahko letos ugotovimo izboljšanje, saj je za vse vrste izobraževanja pripravljenih 54 novih učbenikov, 8 pa jih je izpopolnjenih. Razen nekaterih izjem je bila pravočasno izdana večina napovedanih ponatisov učbenikov za osnovne in srednje šole. Na temelju družbenega dogovora smo v naši republiki začeli z organizirano preskrbo učencev osnovnih šol z učbenikL Žal pa kljub skrbni pripravi na novi način skupnega zagotavljanja učbenikov ovirajo prehod zlasti individualni nakupi učbenikov v knjigarnah. Pospešiti pa bo treba tudi pripravo samoupravnega sporazuma o cenah učbenikov. Med številnimi strokovnimi nalogami naj omenimo tudi osnutek modelov izobraževalnih centrov srednjih šol, ki je pripravljen za obravnavo z vidika programske zasnove izobraževanja za posamezne panožne usmeritve. Prav tako je pripravljen predlog razporeditve ali deleža posameznih tujih jezikov v osnovni in srednjih šolah. Zavod SRS za šolstvo bo na temelju ugotovitve pedagoške službe namenil še posebno skrb idejnosti pouka ter vzgojnim nalogam osnovne šole in srednjih šol. da bi ustvarili novo kakovost sodobnega pedagoškega načina dela in utrdili samoupravnipoložaj učen: cev v vzgojnoizobraževalnem procesu ter v drugih sestavinah življenja in dela šole. Nalog, ki smo si jih zastavili, ne bo mogoče uresničiti brez učiteljev — nosilcev vzgojnoizobraževalne dejavnosti. Njim velja priz-. nanje in zaupanje ter želja, da bi v letošnjem šolskem letu op> 'vljali svoje delo prav tako prizadevno in uspešno kot doslej. Uspeh učencev in vrednotenje učiteljevega dela V zadnjem času so bili organizirani številni pogovori, seminarji in posvetovanja o uresničevanju načela delitve po delu in delovnih dosežkih, pridobivanja osebnega dohodka glede na prispevek k delu in zato, da bi spodbudili delavce v temeljnih organizacijah združenega dela in vzgojnoizobraževalnih organizacijam, da bi s svojimi samoupravnimi splošnimi akti ugoto- vili, upoštevali in nenehno izpopolnjevali osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke. 1 liodke. Na teh pogovorih naj bi delavci v vzgoji in izobraževanju dobili pomoč za uspešno in na zakonu o združenem delu zasnovano reševanje navedene problematike. Pri prizadevanjih za uresniče ■ vanje zakona o združenem delu je zbudilo posebno pozornost vprašanje, ali mora biti uspeh učencev in študentov eno od meril za vrednotenje skupnih delovnih dosežkov učiteljev in kolikšen osebni dohodek lahko dobi delavec v vzgoji in izobraževanju glede na to. Vprašanje je zelo občutljivo, pomembno in celostno, zato je razumljivo, da so o tem različna in tudi nasprotujoča si mnenja. Občutljivo zato, ker zadeva temeljne pedagoške in psihološke zahteve, ki jih je treba upoštevati pri preverjanju znanja učencev in študentov na vseh stopnjah vzgojnoizobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega dela. Reševanje tega vprašanja je pomembno prav zaradi temeljnih smotrov vzgojnoizobraževalnega in znanstvenoraziskovalnega dela, med katerimi je posebno pomembno pravočasno dokončanje šolanja. Nič manj pomembna ni vzgojna komponenta, se pravi, doseči boljše vedenje in to, da bodo vzgojnoizo-braževalni načrti bolj zasnovani na marksistični samoupravni teoriji in praksi. Celostnost problema izvira iz narave vzgojnoizobraževalnega dela, ki pa vendarle omogoča rešitev tega vprašanja po zakonu o združenem delu. Gre za to, da je treba opredeliti in obdelati osnove in merila, ki lahko najbolj ustrezno izrazijo samoupravne socialistične družbenoekonomske odnose v vzgoji in izobraževanju. Prav zaradi teh komponent nekateri menijo, da bi se pri upoštevanju uspeha učencev in študentov kot prvine za vrednotenje dela učiteljev znižala pedagoška zahtevnost, ali povedano drugače: da bi se preverjanje znanja učencev in študentov skomercializiralo. Tisti, ki mislijo tako, navajajo še nekatere pomisleke, kot na primer: da kakovost in količina znanja, ki jo pridobijo učenci in študenti, nista ni samo dosežek učiteljevega dela, temveč sta zelo odvisni tudi od sposobnosti, motivacije, notranjih in zunanjih pogojev dela in življenja učencev, študentov in učiteljev. Drugi pa menijo — čeprav nekoliko različno gledajo na razmerje med temi in drugimi prvinami za vrednotenje učiteljevega dela — da mora biti uspeh učencev od elementov za vrednotenje celotnega učiteljevega dela. Razločki med zagovorniki takega gledanja so predvsem v tem, da štejejo nekateri uspeh učencev in študentov kot posebno merilo, ki je neodvisno od drugih meril za vrednotenje uči- Ne pozabite! Republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja je na plenarni seji 14. junija 1978 obravnaval finančne razmere ter vlogo in pomen časnika PROSVETNI DELAVEC v naši družbi in posebej v delovnih skupnostih vzgojnoizobraževalnih organizacij. Ugotovili smo, da je Prosvetni delavec v svoji daljni in bližnji preteklosti vselej opravljal koristno in napredno poslanstvo v vzgoji in izobraževanju. Posebno sedaj postaja nepogrešljiv obveščevalec in usmerjevalec družbenih sprememb v tej dejavnosti. Njegovo kakovost, koristnost in priljubljenost potrjuje tudi število sodelavcev in stalno število naročnikov. Ugotavljamo pa, da še veliko prosvetnih delavcev ni naročenih na svoje glasilo. Ti se seznanjajo z novostmi le posredno, kadar pregledujej »uradni izvod«, ki ga ima naročenega uprava šole. Posledica tega je mnogokrat slaba obveščenost in premalo zavzeto sodelovanje v razvoju medsebojnih samoupravnih odnosov in naprednih družbenih sprememb v vzgoji in izobraževa- Iz teh in še drugih razlogov je republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja predlagal osnovnim organizacijam, naj v svojih delovnih skupnostih sprejmejo sklep samoupravnega organa, da bi vzgojnoizobraževalna organizacija naročila in plačala časnik Prosvetni delavec vsem svojim delavcem iz sredstev, namenjenih za izobraževanje. Prepričani smo, da bi bil tak sklep upravičen in koristen predvsem za zagotivilo, da bi vsak učitelj prejemal Prosvetnega delavca in hkrati redno plačeval naročnino. Prav to je že nekaj let povzročalo listu največ težav, saj je med naročniki veliko takih, ki pozabijo poravnati svoj dolg. Za list in njegovo kakovost pa je redno plačevanje naročnine — reden dotdk denarja — zelo pomembno. V Sindikatu delavcev vzgoje in izobraževanja smo prepričani, da ne bo osnovne sindikalne organizacije, ki se ne bi zavzela za sprejem takega sklepa in s tem prispevala k boljši medsebojni obveščenosti. Predsednik RO Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja GEZA ČAHUK prosvetni letme List izdajata republiški odbor Sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja in Izobraževalna skupnost SRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor. Direktor in glavni urednik Rudi Lešnik, odgovorna urednica Marjana Kunei. tehnična urednica Tea Dominko. Jtaslovuredništva: Ljubljana, Poljanski nasip 28, tel.: 315-585. Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1/1, telefon 22-284, poštni predal 355-VII. Rokopisov in totoorahl ne vračamo, posamezni izvod 4 din. Letna naročnina: 80 din za posameznike, za šole in druge ustanove 140 din. Št. tek. računa 50101-603-46509 Tiska ČZP Ljudska pravica. VU ISSN 0033-1643 Po mnenju Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje je list »Prosvetni delavec« prost temeljnega davka od prometa proizvodov (glej 7. točko 1. odstavka 36. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu). teljevega dela, drugi pa upoštevajo to prvino v povezavi z drugimi osnovami za merjenje kakovosti učiteljevega dela. Kot vemo, spremljajo taka stališča tudi natančno opredeljene rešitve. Tiste vzgojnoizo-braževalne organizacije, ki so izločile kakovost kot posebno, od drugih osnov, podanih v zakonu o združenem delu, neodvi-prvino, kvalifikacijo del sno osebnega dohodka, ki ga je mogoče uresničiti na tem temelju. Toda tudi kvantifikacija se bistveno razlikuje. Pri nekaterih je ta odstotek skoraj nepomemben glede na »statistično poprečje«. Nekatere šole so določile, da se lahko glede na kakovost pripiše določeno število točk od skupnega števila tistih, ki so zajete v akontaciji. Nekatere šole so to rešile tako, da se na osnovi osebnega dohodka po oceni »dobro, zelo dobro in odlično delo« daje določen odstotek za kakovost. Podobno je obravnavan tudi uspeh na raznih tekmovanjih občinskem, območnem, republiškem itd. Glede na to tudi nekatere organizacije združenega dela in vzgojnoizobraževalne organizacije izločajo zlasti uspeh učencev in študentov kot posebno prvino za vrednotenje učiteljevega dela. Druge izločajo kakovost kot posebno osnovo, pri takih rešitvah pa se uspeh učencev ne upošteva v povezavi z drugimi sestavinami kakovosti dela. Tretji — in teh je najmanj — obravnavajo uspeh učencev v funkcionalni povezanosti z drugimi prvinami kakovosti — in to je najbolj prav. Navedena mnenja, stališča in konkretne rešitve zaslužijo pozornost. Glavno vprašanje pa je, kako se opredeljuje in obravnava uspeh učencev, in ali v resnici lahko prikaže uspešnost učiteljevega dela. Objektiviza-cija te prvine oblikuje skupaj z drugimi prvinami kakovost učiteljevega dela, kot so na primer — znanstvenost in vzgojnost, uporaba metod, sredstev in pedagoških postopkov, organiziranost dela ipd. To so prvine kakovosti, ki se vsak dan uresničujejo v vzgojnoizobraževalnem procesu. Uspeh učencev in študentov je izražen s srednjo oceno v izobraževanju učencev (znanje in sposobnosti), upoštevati pa ga je treba tudi pri svobodnih dejavnostih glede na določen uspeh predmeta, šole in razreda za več let ali za eno leto nazaj. Da bi lahko objektivno ovrednotili uspeh učencev in študentov z danimi mehanizmi, je treba izoblikovati standardno oceno za posamične naloge, ki jih proučujemo. To naj bi bila določena kakovost. Označimo jo lahko z normalno kakovostjo, ki jo v normalnem delovnem času, v normalnih delovnih razmerah, pri uporabi predpisanih sredstev, normalni prizadevnosti ipd. trajno dosegajo učenci, študenti in učitelji. Pedagoška teorija in praksa sta rešili vprašanje mehanizmov za določanje ustaljenega uspeha. Problem pa je večplasten, kadar gre za vprašanja dela in motivacije učencev, študentov in učiteljev. Razumljivo je, da je treba pri tem upoštevati notranje in zunanje pogoje. Od notranjih pogojev, ki vplivajo na uspeh učencev, in delo učiteljev, omenjamo samo nekatere, kot na primer: število učencev v razredu, sestav učencev glede na prejšnje znanje, opremljenost šole, delo v več izmenah, delo s ponavljale! in podobno. Pri tem pa je še posebno pomembno, koliko znanja, si je pridobil učenec ali študent na prejšnji stopnji šolanja, pa tudi to, koliko so ga usmerjali in motivirali za določeno vrsto šole (razvitost poklicnega usmerjanja). Zunanji pogoji za delo učencev, študentov in učiteljev so so-ciološko-ekonomski in povezani z razmerami v družini in ožjem ali širšem okolju, kjer živijo in delajo. Da bi lahko vse te elemente objektivno ocenili in da bi postal uspeh učencev in študentov stvarna prvina za vrednotenje dela učiteljev, je treba nekatere pogoje neposredno povezati z dosežki učencev. Menimo, da so storili prav tisti, ki so poleg dobro obdelanih mehanizmov za objektivizacijo uspeha upoštevali tudi razmere, v katerih je bil ta uspeh dosežen. To pomeni, da je lahko uspeh objektivno ocenjen samo tedaj, če se upošteva v povezavi z drugimi sestavinami kakovosti dela in delovnimi razmerami, ki so vplivale na uspeh, in če so posamezne komponente kakovosti dela stvarno ovrednotene. Tudi metodologija in načini vrednotenja ne predstavljajo večjih težav. Uspeh je mogoče najbolj stvarno oceniti z metodami rangiranja, klasifikacije ali z analitično oceno nalog in opravil. Najpomembnejše pa je, da se tako določijo predvidene količine in vrednosti, doseženi uspeh pa se ocenjuje tako ali po določenem časovnem obdobju: ob trimesečju, polletju in na koncu leta. To pomeni, da je mogoče nekatere prvine kakovosti nenehno ocenjevati, druge, med katerimi je tudi uspeh kot Sedaj bo treba misliti, iskati & odkrivati. Tako razmišlja Ksenija Pehlič, študentka prvega letnika Fakultete za sociologijei politične vede in novinarstvo Ljubljani (Foto: L. L.) dosežek skupnega dela, pa v določenih časovnih obdobjih. Lahko torej sklenemo, da mora biti uspeh učencev in študentov ocenjen kot dosežek skupnega dela učiteljev ob upoštevanju drugih prvin kakovosti in ga je mogoče objektivno oceniti. LUKA O. BROČETA Načrtno k celodnevni šoli Osnovna šola v Kamnici je med prvimi v mariborski občini organizirala celodnevno bivanje učencev v vzgojno urejenem okolju. Ob tem so dosegli že prve uspehe, zato ni naključje, da sta mariborska občinska konferenca ZKS in ZSMS prav tam tik pred letnimi počitnicami pripravili posvet o celodnevni šoli. Ob tem so natančneje opredelili naloge, ki jih imajo v nadaljnjem razvoju celodnevne šole občinska izobraževalna skupnost, samoupravna interesna skupnost otroškega varstva, stanovanjska skupnost, organizacijska enota zavoda SR Slovenije za šolstvo, pedagoški center, družbenopolitične organizacije, koordinacijski odbori in sredstva obveščanja. Tako so jasno začrtali pot k celodnevni šoli, brez katere ni dobre samoupravne vzgoje. V usklajenem samoupravnem dogovarjanju je treba v srednjeročnem načrtu podrobno in sistemsko opredeliti razvoj celodnevnih šol in tako hitreje uresničiti preobrazbo vzgoje. Prav natančno se bodo v posameznih krajevnih skupnostih pogovorili o razvoju celodnevnih šol z opredelitvijo materialnih virov in čimprej izdelali načrt postopnega razvoja celodnevnih šol, kajti takšen načrt bi morala imeti vsaka krajevna skupnost in vsaka šola. Vse samoupravne interesne skupnosti, ki se tako ali drugače zanimajo za razvoj šole, naj se vključijo v načrt s svojimi nalogami, tako da bo to jasno razvidno v srednjeročnih in dolgoročnih razvojnih načrtih. Posebej so naglasili odgovornost sta- Veliko pedagoških vprašanj Izvršilni odbor Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije je obravnaval program dela. Člani so ugotavljali, da se počasi izvaja, ker ni ustreznih možnosti za organizirano delo. Nešteto je občutljivih vprašanj, ki bi jih morali pedagoško osvetliti, pa se vse premalo nanje strokovno odzivamo. Naloga ZDPDS bi bila, da bi povezovala vsa društva, ki jih veže skupno strokovno delo, in se tako živo in široko odzivala na odprta vprašanja vrednotenja pedagoškega dela, preoblikovanja šolstva, razvoja celodnevne šole, vodenja vzgojnoizobraževalnih organizacij, spreminjanja vzgojnih metod v samoupravni šoli, ustreznega usposabljanja različnih pedagoških delavcev, pojavov v razvoju centrov usmerjenega izobraževanja in še in še. Nedvomno je zmotno mnenje, da Zveza društev pedagoških delavcev združuje le diplomirane pedagoge, kajti društvo pedagogov bi lahko bilo le član zveze in prav tako tudi druga društva, npr. društvo slavistov, matematikov, zgodovinarjev, ki bi v tem okviru obravnavala zlasti pedagoško naravo teh področij. Ob povezovanju teorije in prakse, dela in vzgoje pa je prav tako obravnava pomembna za dober vzgojnoizobraževalen proces. Žal pogosto za to premalo skrbimo. Društva pedagoških delavcev naj bi pripravila take delovne načrte, ki so odsev resničnih interesov in potreb pedagoških delavcev, hkrati pa spodbujala k obravnavi različnih vprašanj s pedagoškega strokovnega gledišča; tega je včasih premalo, posebno, če gre za organizacijske ali druge odločitve in ukrepe pri spreminjanju vzgojnega dela. Na seji so se odločili, da bodo čimprej pripravili strokovni posvet o vrednotenju pedagoškega dela, ki je še vedno brez popolnega odgovora; zato nastajajo težave, ko je potrebno tako delo meriti, vrednotiti in ga enakovredno vključevati v svobodno menjavo dela. Prav tako bi kazalo obravnavati še vodenje pedagoških organizacij in vzgojne metode v naši praksi. Zveza DPDS dobiva tudi precej vabil za sodelovanje s podobnimi strokovnimi organizacijami doma in v tujini, pa se zaradi pomanjkanja denarja na ta vabila ne more odzivati. L. R. novanjske samoupravne interesne skupnosti, ki naj z vso pozornostjo poskrbi za stanovanja učiteljev, saj prav pomanjkanje stanovanj pogosto zavre uresničitev celodnevne šole. Dobri pedagoški delavci so temeljni pogoj za razvoj šole, saj je od njih veliko odvisna tudi vključitev drugih sodelavcev in občanov v delo samoupravne osnovne šole. Telesnokulturna skupnost je soodgovorna za razvoj športnih in rekreacijskih naprav ter igrišč, ki jih potrebuje zlasti celodnevna šola, zato se je treba podrobno dogovoriti o sodelovanju in skupni uporabi. Na posvetu so opozorili tudi na to, da sta pri financiranju vzgoje še vedno očitna proračunsko ravnanje in miselnost, prav ob tem pa že moramo preiti na samoupravno dogovarjanje o združevanju sredstev in dela pri izpolnjevanju vzgojnih nalog. Hitreje je treba graditi zgradbe in druge naprave za šolo, toda tako, da se lahko dopolnjujejo in spreminjajo glede na večje potrebe in naloge, ki se v naglem razvoju dokaj hitro pojavljajo. Primerne so različne montažne gradnje, ki se najlaže spreminjajo in dopolnjujejo, težko pa je preurediti iz nove potrebe prostore klasičnih zgradb. Za razvoj celodnevne šole je pomemben tudi razvoj predšolske vzgoje in male šole, zato so poleg širjenja predšolskih vzgojnih ustanov podprli še delovanje potujočih otroških vrtcev in malo šolo, saj se morata zlasti v naseljih zunaj mesta predšolska in osnovnošolska vzgoja tesno povezovati. Vse to je treba razločno opredeliti v delovnih letnih in srednjeročnih načrtih. Oddelki podaljšanega bivanja so prehodna zveza do celodnevne šole, zato jih je treba odpirati povsod, kjer so možnosti za to, pa tudi zanje izdelati dobre delovne načrte s prvinami celodnevne osnovne šole. Delavci v šolah, samoupravnih interesnih skupnostih in strokovnih ustanovah se morajo skupaj z drugimi zavzeti za uresničitev načrtov in spodbujati, da bodo le-ti izdelani. Ob tem niso majhne naloge Zavoda SR Slovenije za šolstvo in pedagoških akademij, saj morajo biti te organizacije med prvimi,ki pomagajo učiteljem, da bodo kos zahtevnim nalogatf samoupravne celodnevne šoR' Odpraviti je treba zastarelo d1 nepotrebno vsebino v vzgojnoizobraževalnih programih, uresničiti povezavo teorije in prakse in uveljaviti resnične samoupravne odnose v vzgoji, ustrezno usposabljati študente pedagoških šol in pomagati učiteljem s študijem ob delu, ustreznim svetovanjem in sodelovanjem. Z dejavnostmi prostega časa moramo skrbno dopolnjevati pouki vključiti v vzgojno delo šole različne organizacije in društva, pridobiti širši krog sodelavcev i*1 mentorjev ter razgibati krajevno skupnost, da bo skrb za razvoj šole med prvimi in natančno opredeljenimi nalogami v razvoju krajevne skupnosti. Predstavniki mladine so se zavzeli za organizacijo lokalnih mladinskih brigad, ki bi s prostovoljnim delom lahko marsikje pomagale urejati možnosti za razvoj celodnevne šole z izgradnjo igrišč in podobnih naprav. Osnovne organizacije Zveze komunistov Slovenije in druge politične organizacije naj preučijo in ocenijo napore za razvoj celodnevne šole v svojem okolju, da bi lahko spodbujale razvoj io zbudile vse tiste sile, ki so odgovorne za uresničitev dogovorov in posameznih nalog. Ob vsem je treba vselej dobro uskladiti interese združenega dela in vseh delovnih ljudi, pritegniti temeljne organizacije združenega dela, da bo šola kar najboljši odsev resničnih potreb, kajti le-tako bo tudi polnovredno zaživela in se razvijala. Koordinacijski odbor mariborske občine bo na temelju sklepov s posveta v Kamnici pregledal in ocenil delo, ugotovil, kako se usklajuje svobodna menjava dela in različni samoupravni interesi delovnih ljudi iu občanov in kakšne so stvarne možnosti za razvoj celodnevne šole v posameznih krajih. To bo tudi temelj za dopolnitev ali spremembo občinskega razvojnega programa celodnevnih šol. V krajevnih skupnostih je treba ustanoviti posebne koordinacijske odbore, ki bodo spodbujali, spremljali in pomagali pri snovanju celodnevne šole. ' Posvet o celodnevni šoli, ki ju bil v Kamnici, je nedvomno pomemben ne le za razvoj celodnevne šole v Mariboru, temveč tudi kot spodbuda, da bi se V vsaki občini podobno posvetovali in samoupravno učinkovito ter stvarno začrtali razvoj samoupravne vzgoje za daljše razvojno obdobje. R.. Aktualni pogovor Poti v preobrazbo vzgoje in izobraževanja Pred kratkim je pedagoginja Majda POLJANŠEK, zavzeta politična delavka za razvoj šolstva, prevzela odgovorne naloge predsednice Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje. Da bi jo v novi vlogi predstavili bralcem Prosvetnega delavca, smo jo zaprosili, da pojasni nekaj osrednjih vprašanj s področja preobrazbe vzgajanja in izobraževanja ter opredeli nekaj pomembnejših dosežkov, nalog in smotrov. Tovarišica Poljanškova, odgo-| * * * * v°mo dolžnost predsednice Re-| PubHškega komiteja za vzgojo in | ^obraževanje ste prevzeli sredi 1 Izobrazbenega vrenja, ko se ^goja revolucionarno spreminja ju '?t del združenega dela z razvoj-». 'mui potrebami in interesi delav-,s Cev. Ali lahko poveste, kaj je do-3, slej doseženega in kaj je po t Vašem mnenju najpomembnejše ^nadaljnjem razvoju preobra- ' . Preobrazba vzgoje in izobra-tevanja si počasi utira pot. Če bi t berili količinske dosežke, bi ugo- ■ tovili, da se uveljavlja med delavci k Zavest o pomenu znanja, saj se ob ' 'Motivno enakem številu učencev :i ^ osnvvni šoli, vsako leto zvišuje ■ ‘evilo vpisanih učencev v sred-' nie’ višje in visoke šole. S štipen- ^jan je m in z gradnjo domov za Herice in študente smo izboljšali Možnosti in dostopnost šolanja Vsej mladini ne glede na 'motni Ppbžaj družin. Vse bolj uve-lavlja tudi študij ob delu, * ? v - Vlspkih šolah kmalu dosegel polico vseh študentov. V obdobju Zadnjih štirih let vidimo, da je vpis v srednje šole narasel z indeksom [ ‘2, pri odraslih 126, v visokem Šolstvu v celoti 117, pri študentih, j} študirajo ob delu, pa celo z in-aeksom 142. Združevanje sred- i- štev občanov s samoprispevki je - Zagotovilo veliko večje možnosti e Za razvoj predšolske vzgoje in - lZenačevanje razmer osnovnega 0 šolstva. V zadnjem času se de-' i0^1* ljudje vedno pogosteje od-S toča jo tudi za gradnjo sredn ješol-!■ skega prostora. - Ob razveseljivih količinskih 3 Podatkih pa ne moremo mimo , °Cene, da se v kakovostnem po-• oienu v naših šolah ni skladno , Uveljavljala tudi nova vsebina; da 1 ob tem, ko smo zgradili šole ali ) frtce, nismo uveljavili njihove j Podružbljene vloge in zagotovili j elavcem v združenem delu, da bi ■ na novih družbenoekonomskih terneljih uveljavljali svoj vpliv in ! Prevzemali del odgovornosti tudi I Pri načrtovanju kadrov, vsebinski Zasnovi in pri uresničevanju ■ vZgojnoizobraževalnih načrtov. tem trenutku je zato najpo-< drobnejše, da v celotnem vzgoj-0lZobraževalnem sistemu od Predšolske vzgoje do začetka dela n. Permanentnem izobraževanju L/ .{u spoznamo, da ne gre le za “sično šolsko reformo, temveč Za družbeno preobrazbo, ki jo je pogače izvesti le na temelju novih rttzbenoekonomskih odnosov, ^Posrednem vplivu delavcev v aruženem delu na vsebinsko zasnovo in sodelovanju s šolo, na eposrednih in trdnejših delegat-^ ‘n razmerjih. Od že doslej izka-ne skrbi delavcev v združenem in U Za 8ra<šnj° novih prostorov . Zagotavljanja možnosti za šo-ie Potrebno doseči čim te-hieise sodelovanje tudi pri vse-. nski zasnovi, mreži potrebnih Za uresničevanje kadrovskih P°treb v združenem delu in “Pne odgovornosti šol in upo-v nikov, da se s preobrazbo S°ie m izobraževanja zagotav-tudi možnosti za dolgoročni sl()enoekonomski razvoj naše tosti^k6 ‘n jugoslovunske skup-* f pri delu republiške konfe-nce SZDL ste se zavzemali za P°spešen razvoj celodnevne šole. *ko ste zadovoljni z dosežki na ei? Področju in katere bistvene |Th eie treba op«viti, da bi ce-unevna šola dosegla zastav- Zne smotre? Ugotavljamo, da celodnevna ° a ni padla na izpitu, kot so ne-dn er\.s^ePtiki spočetka napove-/077 sklepu šolskega leta s , se je uveljavila v 53 an in zajela 5 % šoloobveznih lenniev' ^ letošnjem šolskem Jr ° verjetno zajela že 13.000 bii,nCeV' v oddelkih podaljšanega 27nna Pa bo gotovo vkliučenih osn ^ učencev. Celodnevne ovne šole so vsebinsko zasno- vane tako, da predstavljajo most za dogovarjanje z zainteresirano, bolj ali manj razgibano šolsko okolico, za sodelovanje društev, kulturnih ustanov, delovnih organizacij, kjer šola ob tem prerašča od zaprte pedagoške ustanove v »množično učilnico«, v pomemben kulturni, rekreacijski in društveni center v kraju, v družbeno angažirano šolo. Slabosti nekaterih celodnevnih šol so zlasti v tem, da so bile načrtovane le prostorsko in organizacijsko v sodelovanju s krajevno skupnostjo in občinsko izobraževalno skupnostjo. Njihov program se je sicer začel pod novim naslovom celodnevna osnovna šola, grajen pa je bil kot cilj in ne sredstvo za podružbljanje vsebine. Takšne celodnevne osnovne šole so še zaprte šole, v katerih poleg učiteljev in učencev ni zunanjih sodelavcev, ni društev in ne spodbud. Pomembno je, da so nekatere dobre izkušnje celodnevnih osnovnih šol spodbudile osnovne šole bodisi centralne, večizmen-ske ali podružnične, da so začele ustanavljati enote občinskih izobraževalnih skupnosti ob šolah. V taki enoti vsi učitelji skupaj z društvi kot zbor izvajalcev zasnujejo letni načrt celotne Vzgojnoi-zobraževalne dejavnosti šole in ga usklajujejo z zborom uporabnikov, v katerem so poleg delegatov iz delegacij temeljnih organizacij združenega dela v šolskem okolišu tudi delegati iz delegacij v krajevnih skupnosti. Enote ob osnovni šoli bodo omogočile bolj celosten vzgojnoizobraževalni vpliv in možnosti, da šola s sodelovanjem okolja uresničuje in izpopolnjuje svoja vzgojna prizadevanja. Za bogatejši program in večjo učinkovitost pa bodo delovni ljudje in občani pripravljeni prispevati več denarja, osebnega dela in druge pomoči. Zato ni tako pomembno, koliko celodnevnih osnovnih šol bomo Zgradili, pomembnejše je, koliko se bo 'kakovostno spremenila vsaka osnovna šola, tako da bo lahko prevzemala več odgovornosti za usmerjanje učencev v nadaljnje šolanje, koliko bo uvrščala v vzgojni načrt delovno vzgojo, vzgajala humane, odgovorne učence itd. —skratka, koliko bo na uveljavljenih družbenoekonomskih temeljih postajala vzgojno in izobrazbeno učinkovitejša. Pripravljate osnutek zakona o usmerjenem izobraževanju. Katere so po vašem mnenju bistvene značilnosti zakona in kaj bi zlasti pedagoški delavci morali storiti, da bi na temelju tega zakona spremenili vzgojno prakso? O osnutku zakona o usmerjenem izobraževanju bo potrebna še poglobljena razprava, posebno zato, ker so doslej o njem razpravljali pretežno v šolskih krogih pa še v njih pogosto obremenjeni s tradicionalizmom s številnimi pomisleki in nezaupanjem, tako kot pač gledamo na stvari, ki so nove in nakazujejo tudi učitelju spremenjen način že ustaljenega dela. Bistvene značilnosti zakona so v tem, da skuša normativno urediti sistem šolanja z odpravo dvojnosti v sistemu rednega šolanja in šolanja ob delu, pri čemer želi slednjega bolj uveljaviti kot trajno sestavino dela-in življenja. Izhajajoč iz zahtevnosti opravil in nalog v združenem delu in njegovega perspektivnega razvoja utrjuje pomen splošne izobrazbe za uveljavljanje samoupravnih pravic, večje možnosti za vključitev v delo, prilagajanje tehnološkim spremembam v njem in za permanentno izobraževanje. Proizvodno delo, delovna praksa in proizvodno tehnični pouk na začetku usmerjenega izobraževanja ne izpopolnjujejo le dosedanje pomanjkljivosti v splošni izobrazbi, temveč so tudi neposredno povezani z usmeritvijo šole in kasnejšim delom v poklicu; zato imajo vlogo usmerjevalcev pri izbiranju smeri v določeni usmeritvi ali panogi. Že teh nekaj navedenih sestavin zakona nakazuje potrebo po takojšnji neposredni povezanosti vseh šol z organizacijami združenega dela, ki zaposlujejo diplomante. V oblikovanju enot posebnih izobraževalnih skupnosti ob posamezni šoli bo mo- Majda Poljanškova, predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje gače opredeliti interes uporabnikov po delegatski poti. Tako bodo lahko ti vplivali na zasnovo programov izobraževanja, sprejemali dogovore v posebni izobraževalni skupnosti, poleg tega pa bo zagotovljena tudi neposredna odgovornost posameznih delovnih organizacij za uresničevanje vzgojnoizobraževalnega programa. V posebno izobraževalno skupnost naj bi delegati hodili bolj »oboroženi« s stališči celotnega zbora uporabnikov ob posamezni šoli. Če ne bo tako, se tudi ne bomo mogli nikoli dogo- voriti o ustrezni mreži šol ter uskladiti potreb in možnost tako v občini kot v republiki. Pedagoški delavci lahko veliko pomagajo pri organiziranju enot ob šolah in drugih oblikah povezovanja z uporabniki. Te oblike so vzvodi ne le za revolu-cioniranje sistema, ampak tudi za uveljavitev družbenoekonomskih odnosov, neposredno menjavo dela in uresničitev vzgojnoizobraževalnega programa. Zakon sam ne bo mogel odpravljati problemov in uveljaviti drugačne prakse, če že danes pedagoški delavci v usmerjenem izobraževanju ne bodo kritično ocenili skupaj z uporabniki dosedanje učinkovitosti šolanja prav v enotah izobraževalnih skupnosti ob šolah, če ne bodo sodelovali z istovrstnimi šolami, ki usposabljajo učence na zahtevnejših, vendar istovrstnih šolah z visokimi vred, da bi oblikovali predloge za pripravo vzgojnoizobraževalnih programov. In končno, kako bomo zagotovili širšo razpravo o osnutku zakona, če številni izvoljeni delegati za izobraževanje v TOZD ne bomo organizacijsko in interesno kadrovsko povezani v konferenci delegatov — zboru uporabnikov v enoti ob šoli. Razvoj usmerjenega izobraževanja ne pomeni le vsebinske spremembe v vzgoji, temveč spreminja globlje tudi odnose v vzgojnem sistemu. Ali lahko ocenite, kaj je bilo v tem pomenu doseženega, kako je z oblikovanjem centrov usmerjenega izobraževanja in zlasti še, kako je z razvojem pedagoških centrov, ki bi se po dogovoru morali najprej razviti? V dosedanjem oblikovanju centrov usmerjenega izobraževanja je še vedno očitna težnja občinskega — horizontalnega povezovanja doslej obstoječih PedogoSke misli Dokler se ne odstranijo različni odnosi, ki zadevajo odvisnost šole in učiteljev, dokler šola ne doseže tiste samostojnosti, ki je nujna, če naj doseže svoj namen — dokler učitelja ogroža ekonomska stiska — dokler traja najhujša, najbolj nevarna stran odvisnosti (notranja), dotlej ne bodo prenehale tožbe o pomanjkljivih uspehih javnih šol. (Adolf Diestervveg) Vaje naj bodo, če je le mogoče, samostojne, to se pravi resnične, ne le navidezne. Če otrok z učiteljevo pomočjo doume misel, ki jo je izrazil pisatelj, in dojame obliko, v kateri je izražena, se to še ne pravi, da uri svoj dar govora; s tem si samo bogati razum, pri tem pa mu lahko ostane posebna sposobnost daru govora popolnoma nerazvita. (K. D. Ušinski) Organizacijska naloga, ki je vredna naše dobe in naše revolucije, je lahko samo v tem, da ustvarimo sicer splošno in enotno metodo, ki pa bo hkrati omogočala vsaki posamezni osebnosti, da razvije svoje posebnosti, da ohrani svojo individualnost. (DA. S. Makarenko) Pogumnega človeka ni mogoče vzgojiti, če ga ne postavimo v okoliščine, v katerih bo lahko pokazal pogum, vseeno v čem — v vzdržljivosti, v neposrednem odkritem govoru, v neki odpovedi, potrpežljivosti, drznosti. (A. S. Makarenko) Dalje so prišli nekateri, ki so bili učitelji sami sebi ali pa so jim bili učitelji bukve in hrasti, kakor oni, ki so jih z muko učili učitelji. (J. A.Komensky) Sodoben učenec čuti potrebo in zahteva, da se mu šola bolj prilagaja, da ga bolj upošteva, da ga ne jemlje kot objekt, marveč da ga mnogo bolj angažira kot subjekt lastnega razvoja, lastnega člove-čenja in učlovečenja. (France Strmičnik) Učitelj kot osebnost naj bo v razredu tudi avtoriteta, vendar to po našem pojmovanju ne pomeni neprizivnega vseveda, marveč človeka, ki z življenjsko toplim (toda nikakor mehkužno osladnim) odnosom in ravnanjem zna v učencu zbuditi spoštovanje do pravičnosti, zahtevnosti in smotrnosti. (Marica Dekleva) Kakorkoli govorimo o estetski kulturi v šoli, mimo učiteljeve lastne estetske vzgojenosti ne moremo. Nihče ne more dati, česar nima, in če učitelj te vzgojenosti nima, je zaman pričakovati, da bo dala šola kaj prida estetskega čuta in okusa. (Leon Žlebnik) Učitelj se mora nenehno pomlajati. Ne more in ne sme se postarati, ker dela z mladino. (Vladimir Cvetko) Učitelj mora biti v korist učencev in družbe zahteven, vedeti pa mora tudi, da je ocena v sedanji obliki zelo nebogljeno diagnostično in še slabše prognostično sredstvo. (Gustav Šilih) Od učiteljev moramo pričakovati, da bodo entuziasti v svojih hotenjih, da bodo iskreni in dosledni. Zavedati se moramo, da ne more razvijati marksističnih stališč in prepričanj, kdor tudi sam ni iskreno prepričan o tem, za kar se zavzema, ne more razvijati ljubezni do domovine in imeti pozitivnega odnosa do samoupravljanja, kdor sam ni domoljub ali ne verjame v samoupravljanje. (Ilija Mrmak) Vsekakor si lika revolucionarnega vzgojitelja današnjega dne ne moremo predstavljati kot neko vsestransko izobraženo in splošno razgledano ter dejavno nerealno bitje, temveč kot povsem običajnega, nujno tako ali drugače enostransko formiranega ter zainteresiranega človeka, ki pa se vendarle " glede na stvarne možnosti potrudi, da ne bi nazorsko in strokovno nazadoval. (Vladimir S ruk) Dober učitelj je zgled otrokom. S svojim delom in z živo besedo močno vpliva ne le na mladino v šoli, temveč na vso svojo okolico. (Stjepan Pataki) šol z novim naslovom. Če tu in tam opazimo, da so nekateri razlogi za združevanje skupna izraba prostora in bolj smotrna razporeditev kadrov, skupno strokovno službo ipd., lahko skoraj vsem očitamo, da so se oblikovali po poti medobčinskega usklajevanja, niso pa usklajeni s potrebami, ki jih izkazujejo posebne izobraževalne skupnosti, niti z globalnimi družbenimi načrti. Načrtovani so bili na predpostavki števila učencev, ki letno dokončujejo osnovnošolsko obveznost in bodo odhajali v najbližjo šolo v kraju. Ker načrtujemo usmerjeno šolo, pomeni, da najbližja šola ne more ustrezati vsaki poklicni usmeritvi učenca, temveč le nekaterim; pri tem pa moramo upoštevati tudi številne odrasle, ki bodo v večernem času ob delu študirali. Dosedanjo pretežno prostorsko načrtovanje centrov bodo morali tudi pri že tako oblikovanih centrih preverjati z uporabniki kadrov, ki bodo v različnih usmeritvah šole preverjali možnosti za uresničevanje vzgojnoizobraževalnih načrtov, potrebe in perspektive zaposlovanja in jih usklajevali s kadrovskimi potrebami v republiki, v svoji posebni izobraževalni skupnosti in Izobraževalni skupnosti Slovenije. Opozoriti želim tudi na to, da nekateri zelo ambiciozni programi razvoja najrazličnejših usmeritev usmerjenega izobraževanja v posamezni občini »obetajo«, da bomo zaradi majhnega števila učencev odpirali zelo drago šolo — z neusposobljenimi učitelji. V pedagoškem šolstvu smo kljub nekaterim začetnim pobudam o oblikovanju dveh centrov Z dislociranimi oddelki, celo snovanja o nujni povezanosti pedagoških gimnazij z akademijama, ostali sredi poti, zato tudi počasi napredujemo pri pripravi celotnih načrtov. Podpisniki družbenega dogovora o reformi pedagoškega šolstva bodo tako kot na drugih področjih morali čim-prej oblikovati fiziognomijo posebne interesne skupnosti, ki bi na podalgi zborov uporabnikov kadrov ob pedagoških gimnazijah, pedagoških akademijah, filozofskih fakultetah in na drugih šolah, ki vzgajajo učitelje za različne vrste šol, morali zagotoviti, da se ustanovi skupnost za to področje. Iniciativni odbor za ustanovitev posebne izobraževalne skupnosti za pedagoške kadre bi moral postati mobilizator za uveljavitev delegatskih razmerij, spremenjenih dohodkovnih odnosov in skupnega strokovnega ■organa za pripravo celotnega programa preobrazbe pedagoškega šolstva. Že dalj časa smo priče precejšnjemu pomanjkanju pedagoških delavcev, begu iz poklica in podobnem. V zadnjem času je bilo veliko prizadevanja za to, da bi se razmere spremenile. Razlogov za takšen pojav je nedvomno več. Kako ocenjujete sedanjo kadrovsko politiko na področju vzgajanja in izobraževanja. Ali si je družba dovolj prizadevala, da se vprašanje ugodno reši, pa tudi, ali je družbeni po- ložaj pedagoških delavcev že ustrezen? Usmerjanje v učiteljski poklic in kadrovsko štipendiranje še vedno ni dovolj uveljavljeno. Tako kot šole (posebno usmerjene šole) nenehno očitajo gospodarstvu in drugim delovnim organizacijam, da ne načrtujejo dolgoročno razvoja potreb po kadrih, tako bi mogli kritiko ali bolje spodbudo za kadrovsko načrtovanje nasloviti sami sebi v vsaki šoli. V občinskih izobraževalnih skupnostih so ponekod uveljavili kadrovsko štipendiranje kot odsev potreb po prosvetnih delavcih. Ni pa bilo trdnejše povezave med štipendistom in šolo, v kateri se bo po končanem šolanju štipendist zaposlil. Študij bi morali povezovati z nekaterimi konkretnimi nalogami iz prakse — ta povezava je še vedno ohlapna. Pri uresničevanju družbenega položaja prosvetnih delavcev ne moremo pričakovati, tako kot tudi drugi delavci v združenem delu ne, da ga bo lahko uresničiti namesto njih ali v imenu njih kdo drug. Vsak delavec — torej tudi prosvetni — uresničuje svoj družbeni položaj z delom. Glede na to, da vsi prosvetni delavci delajo na družbenem področju, ki je po naravi najbolj izpostavljeno družbeni kritiki, bi se morali zavzemati, da najustreznejše učence usmerjajo v pedagoški poklic. Pri reševanju ustreznega nagrajevanja dela pa bi morale šole začeti pripravljati programe, ki izkazujejo celotnost dohodka. Pri zagotavljanju denarja bi morali ob sredstvih izobraževalnih skupnosti uveljavljati tudi oblike neposredne menjave dela po dogovorjenem programu z uporabniki. Komite za vzgojo in izobraževanje ima ob sedanji temeljiti reformi vzgoje in izobraževanja prav gotovo obilico dela. Ali lahko omenite, s katerimi nalogami se ukvarjate sedaj in kakšne so glavne naloge v prihodnjem letu? Republiški komite za vzgojo in izobraževanje /nora glede na svoje pristojnosti pripravljati številne strokovne naloge za reformo. Pri tem se zavedamo, da gre za enovit in povezan proces v celotnem vzgojnoizobraževalnem sistemu. Ker je preobrazba odvisna od uveljavitve novih družbenoekonomskih osnov in z njimi povezanih samoupravnih odnosov in delegatskih razmerij, je v pripravi zakon o izobraževalnih skupnostih. Z uveljavitvijo in dograjevanjem samoupravne interesne organiziranosti bomo hitreje lahko ocenili ustreznost pripravljenih sprememb zakona o predšolski vzgoji in zakona o osnovni šoli, ki naj bi skupaj z zakonom o usmerjenem izobraževanju predstavil celotno vsebinsko preobrazbo. Pri preobrazbi naj bi poslej veliko pomagal tudi pravkar ustanovljeni Republiški svet za vzgojo in izobraževanje, ki naj bi šrše povezal družbenopolitično, samoupravno, upravno in strokovno pedagoško dejavnost tako, da bo prerasla v enotno družbeno akcijo za reformo. Podčetrtek — uspešen zgled V začetku julija je obiskala posebna skupina strokovnjakov UNESCO osnovno šolo v Podčetrtku. Med njimi je bila tudi predstavnica ZDA, profesorica Marjorie Gardneriz univerze v Marylandu. O obisku v Podčetrtku je napisala tole pismo: » Zdaj, ko sem se vrnila v svojo pisarno na univerzi Maryland, bi vam rada povedala, kako me je razveselil in navdihnil obisk V vaši eksperimentalni šoli. Vaš dolgoletni trud, s katerim ste ustvarili mladim ljudem priložnost za pridobitev pravega teoretičnega in praktičnega znanja, ki jim bogati življenje, je uspešen zgled in smernica, ki bi jo morali uporabiti povsod v svetu. Odtlej ob mnogih priložnostih navdušeno pripovedujem drugim o vašem delu za odkrivanje nove vrednosti sistema, boljše teorije in poklicne popolnosti vaših študentov.« Nedvomno so prijazne besede zahvale priznanje in spodbuda, da bi se vzgojno delo v Podčetrtku poglobljeno razvijalo in bilo temelj pomembnega hospitacijsko eksperimentalnega in izobraževalnega središča v preobrazbenem procesu osnovne vzgoje. L. L. čim bolje S 14. obžnega zbora Skupnosti šolskih centrov za blagovni promet SR Slovenije Improvizacija ni rešitev Da bi bilo izobraževanje v šolah za blagovni promet bolj kakovostno in da bi bolje sledilo novostim usmerjenega izobraževanja, so se zbrali letošnjega 30. in 31. avgusta v Murski Soboti predstavniki Skupnosti šolskih centrov za blagovni promet SR Slovenije na 14. občnem zboru. Predsednik skupnosti mag. Ludvik Rebeušek, mag. Drago Glogovšek iz Zavoda SRS za šolstvo v Ljubljani, Tone Podjed, tajnik Izobraževalne skupnosti za blagovni promet SRS in drugi strokovnjaki so z dobro pripravljenimi poročili in razpravami pripomogli h kakovostni ravni občnega zbora. V polemičnih razpravah o vprašanjih vzgoje in izobraževanja strokovnih šol za blagovni promet in o delovnih dogovorih učiteljev, zaposlenih v teh šolah, so zavzeto sodelovali predstavniki Zavoda SRS za šolstvo, družbenopolitičnih organizacij in učitelji. Posebno pozorno so obravnavali vprašanje, kako izvesti predvideno reorganizacijo današnjega periodičnega načina šolanja, saj vse šole za to še Kdaj na zeleno vejo? Pogovor z Ivanko Korenovo, predstojnico organizacijske enote Zavoda SRS za šolstvo v Murski Soboti in z nekaterimi prosvetnimi delavci murskosoboške občine je pokazal, da je v šolstvu na tem območju še veliko težav. Podatki povedo, da razmere v novem šolskem letu ne bodo veliko boljše, kot so bile lani. Delo ovira predvsem pomanjkanje prostora za podaljšano bivanje in uvajanje celod- nevne osnovne šole. Tovarišico Korenovo smo vprašali, zakaj imajo tolikšne te- Doslej najmodernejša Ob letošnjem prazniku občine Radlje, bil je med šolskimi počitnicami — so na Breznu odprli novo šolo, ki jo bodo obiskovali otroci širšega območja Podvelke, Lehna, dela Remšnika in Kaple. To bo doslej najmodernejša šola v tej obmejni občini. Učencem bodo na voljo: 14 učilnic, kabineti, urejena kuhinja, telovadnica in vse, kar potrebuje sodobna šola, ki bo lahko ponudila tudi celodnevno varstvo otrok. — Kateri kraj v Pomurju je s šolskimi prostori najbolj na tesnem? »Doslej je bilo hudo v Beltincih in Razkrižju, kjer so imeli pouk v več stavbah. Prav sedaj odpiramo v Beltincih in Razkrižju novi šoli, v katerih bomo lahko uvedli celodnevno delo. Nova šola bo odprta tudi v Radencih.« Posebnost šole je tudi v tem, da je pod njeno streho poskrbljeno za zdravstveno varstvo otrok. V isti stavbi so tudi prostori, seveda primerno ločeni za dve skupini vzgojnovarstvene ustanove Skratka, na širšem območju Podvelke, ki je na vse to zelo dolgo čakala, je sedaj, vsaj kar zadeva prostor, idealno po-:krbljeno za otroke vseh starosti in mladino, ki je z urejenimi igrišči zunaj šole dobila svoj prostor za še boljšo dejavnost. Težave so najbolj vidne prav v začetku šolskega leta, ko je treba iskati izhodišča in izoblikovati podobo usmerjenega izobraževanja. Tega se zavedajo tudi na organizacijski enoti Zavoda SRS za šolstvo v Murski Soboti. Z združenimi močmi bo treba uspešno zasnovati načrte dela za šolsko leto 1978—79, saj je v štirih občinah Pomurja kar 40 šol, v njih pa približno 14.800 učencev. Poleg tega ima Pomurje devet srednjih šol, šest v Murski Soboti in po eno srednjo šolo v drugih treh občinah. Šola je montažnega tipa, gra-lilo jo je domače podjetje Mar-;es Podvelka, stane pa 22 milijo-iov dinarjev. V Lendavi in okolišu imajo dvojezično šolstvo — začetki tega segajo v šolsko leto 1959-60. Izbira učbenikov za dvojezično področje je pestra: uporabljajo slovenske, madžarske in slovensko-madžarske. Slovenske Konjice Velika delovna zmaga poznali Zidovi in učenost zdaleč nimajo ustreznih možnosti. Morebiti bi se zadeve premaknile z mrtve točke, če bi natančno proučili možnosti, kako pridobiti ustrezno število učilnic in premagati druge težave, o katerih so spregovorili na občnem zboru. Razpravljalci so poudarjali, da ni mogoče improvizirano reševati tako resnih zadev, kot so pomanjkanje prostora, usposobljenih učiteljev, primernih učnih načrtov, učbenikov in učil. Veliko zanimanja je zbudil referat mag. Draga Glogovška o preobrazbi šol za blagovni promet v usmerjeno izobraževanje. Tako kot drugim srednjim šolam se tudi šolskim centrom za blagovni promet obeta veliko korenitih sprememb, predvsem pri uvajanju novih predmetnikov: bolj poudarjen bo pouk slovenskega jezika in naravoslovnih področij. Namesto dvodelnih letnih bodo uvedli trimesečne sklenjene vzgojnoizobraževalne načrte. Glavni pobudniki pri uresničevanju novosti bodo seveda učitelji, ki so za to tudi najbolj odgovorni. M. SLANA žave — ali gradnja novih šol v Pomurju zastaja ali pa morda stare šole rušijo in ne postavljajo novih? Takole nam je odgovorila: »Šol ravno ne rušimo, res pa je, da so nekatere stare šole nujno potrebne obnove. Podatek, da je v murskosoboški občini okoli 7600 učencev osnovnih šol in 1600 učencev srednjih šol, pove, da je šolarjev veliko že v sami pomurski metropoli. Razmere se bodo izboljšale šele tedaj, ko bo na voljo denar za preureditev starih šol in gradnjo novih. — Ali se je vpisalo letos manj ali več učencev kot v preteklih letih? »Na osnovnih šolah je vpis nekoliko manjši, povečal pa se je vpis na srednje šole. To velja tudi za 17 šol murskosoboške občine, kjer smo imeli v preteklem letu skoraj 7000 učencev.« Pred začetkom novega šolskega leta so v Slovenskih Konjicah dogradili osnovno šolo Dušan Jereb. Slovesnosti ob odprtju šole so se udeležili poleg krajanov in predstavnikov občine tudi Emil Rojc, izvršni sekretar za vzgojo in izobraževanje pri CK ZKS, Miro Lužnik, pomočnik direktorja Zavoda SRS za šolstvo in Peter NVinkler, pomočnik predsednika Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje. Udeležence slovesnosti je pozdravil ravnatelj osnovne šole Franjo Tič. V imenu delovne skupnosti in učencev se je zahvalil za to veliko pridobitev in obljubil, da bodo zavzeto in ustvarjalno delali. Predsednik občinske skupščine Slovenske Konjice Fran Ban, ki je tudi predsednik sveta te šole, je vodil delovni odbor za gradnjo šole. V svojem govoru navedel nekatere zanimive podatke. Šola Dušana Jereba je bila grajena v treh stopnjah. Prvi trakt je bil zgrajen 1968, nato je zrasla telovadnica, v tretjem obdobju pa je bila šola dokončno nared. V šoli je 27 lepo opremljenih in svetlih učilnic, fonolaboratorij za učenje tujih jezikov, ustrezni kabineti, telovadnica, zobna ambulanta, dve tehnični delavnici, pionirska soba, jedilnica z 200 sedeži in moderno opremljena kuhinja, ustrezna igrišča in zelenica. Celotna naložba je znašala več kot 20 milijonov dinarjev, to pa je kar za 5 milijonov več, kot so za gradnjo te šole predvidevali z načrtom ob samoprispevku za obdobje 1978—1982. Potreben denar so dodatno zagotovili s premostitvenimi posojili pri izvajalcu del, industrijsko gradbenemu podjetju Ingrad Celje. Dolg bodo morali poravnati že leta 1979. V šolskem letu 1978-79 bo obiskovalo Osnovno šolo Dušan Jereb 570 učencev. Vsa razredna stopnja — in sicer 248 učencev bo delalo po programu celodnevne šole. To je tudi prva centralna šola v občini, ki je prešla na celodnevno delo. Ob tej priložnosti naj povemo, da se je celodnevna šola v občini Slovenske Konjice že precej uveljavila, zanjo se zavzemajo prosvetni delavci in starši. Do sedaj so delale po celodnevnem programu predvsem podružnične šole: Stranice, Resnik, Tepanje ter posebna šola Pohorskega odreda. Za naslednje šolsko leto pa že načrtujejo, da bodo imeli celodnevno šolo tudi učenci v osnovni šoli v Zrečah, ki je ena izmed največjih osnovnih šol v občini. Med delovnimi ljudmi te občine prevladuje spoznanje, da mora osnovna šola dajati učencem temeljito splošno izobrazbo, ter jih usmeriti in dobro pripraviti za življenje. Prav zato so v preteklem srednjeročnem načrtu predvideli za naložbe v negospodarska področja 280 milijonov dinarjev. Od tega bodo namenili vzgoji in izobraževanju kar 55 milijonov. Načrt že dosledno uresničujejo. Poleg te šole so letošnjega maja odprli tudi moderno opremljeno delavnico pri oddelku Poklicne kovinarske šole v Zrečah. Tu je tudi zametek usmerjenega izobraževanja v občini. Letos so začeli dozidavati osnovno šolo v Zrečah, ki naj bi bila končana do začetka naslednjega šolskega leta, pripravljajo pa tudi gradnjo telovadnice pri osnovni šoli v Vitanju. Poleg še nekaterih manjših posegov npr. preureditev Glasbene šole v Slovenskih Konjicah, so doslej dali za gradnjo blizu 50 milijonov dinarjev. Ta denar prispevajo občani Slovenskih Konjic — te srednje velike in srednje razvite slovenske občine, ki se dobro zavedajo čedalje večjih potreb po znanju in izobraževanju. Takšen odnos delovnih ljudi in občanov občine Slovenske Konjice do vzgoje in izobraževanja pa daje na tem področju tudi dobre dosežke. Vzgojnoizobra-ževalni rezultati v osnovnih šolah so že več let med najvišjimi v regiji. Tudi tako imenovani Severovzhodna Slovenija v začetku šolskega leta 1978/79 Ni vseeno, kako in v kakšnih razmerah si nabirajo šolarji znanje za življenje, npr. ali poteka pouk našolah v eni ali v treh izmenah. Vemo tudi, kakšne probleme prinaša večizmenski pouk. Zavod SRS za šolstvo je v preteklosti — tako meni marsikateri učitelj v severovzhodni Sloveniji — načrtoval nekatere šolske novosti preveč teoretično, premalo stvarno in življenjsko, saj se je premalo soočil s problematiko vsakdanje prakse. Zato je veliko učiteljev predlagalo javno razpravo o problematiki, ki se poraja ob uvajanju usmerjenega izobraževanja ter vnašanju številnih novosti v šolske načrte. Ustavimo se pri prostorskih razmerah nekaterih šol. Mariborčani so začeli odpravljati prostorsko stisko že s samoprispevkom. Prizadevajo si odpraviti večizmenski pouk. Od več kot 20.000 šolarjev mariborske občine ima enoizmenski pouk samo 11 osnovnih šol. Med te spadata osnovni šoli Prežihov Voranc in Bratov Polančičev v središču Maribora. V okolici bodo imele enoizmenski pouk osnovne šole Lovrenc na Pohorju, Kamnica in tezenska šola Martin Konšak. Gneča ni samo v okoliških šolah mariborske občine, temveč Folklorna skupina osnovne šole »Vinko Megla« Odranci deluje že pet let. Plešejo stare prekmurske plese. V svoj spored uvrščajo tudi stare goričke in belokranjske plese. Skupina dela v težkih razmerah, saj imajo vaje kot pravi vodja skupine Marija Miholič, v telovadnici in na hodniku velikokrat. Spremljajo jih le zvoki z magnetofona. Obleke so jim sešili v TOZD konfekcija v Veliki Polani. Skupina šteje 8 parov. S svojimi nastopi sodelujejo na vseh prireditvah in proslavah v Odrancih, predvsem v okviru KPD. Njihovi doslej največji uspehi so bili nastop na IX. folklorni reviji v Lendavi in X. letošnji folklorni reviji v Odrancih. (Besedilo in foto: Jože Žerdin) osip je zelo majhen in se še nadalje zmanjšuje. Na sploh so zelo razvite svobodne dejavnosti, samoupravljanje učencev v razrednih in šolskih skupnostih. Vodstva šol že več let skrbijo za brezplačne učbenike in šolske zvezke, ki jih učenci dobijo ob začetku šolskega leta na klop, za prehrano, prevoze, itd. Vse to pove, da v občini Slovenske Konjice že kar uspešno uveljavljajo svobodno menjavo dela. FRANJO MAROŠEK M. SLANA Posebna osnovna šola v Šmihelu je končno sprejela v svoje moderne prostore 120 otrok, ki se šolajo v 12 rednih oddelkih, imajo pa tudi dva oddelka za delovno usposabljanje in dva oddelka za podaljšano bivanje. V sklopu šole je tudi sodobno urejen internat, ki sprejme 50 gojencev (Besedilo in foto: Goran Rovan) tudi v šolah v mestnem središču, v taborskem predelu, v šolah Slavko Šlander in Boris Kidrič. Ta problem bo odpravljen, ko bo zgrajena nova šola TABOR. L Tam bo kmalu nared največji šolski objekt, zgrajen s samoprispevkom. Šolo bodo slovesno odprli ob dnevu republike, čeprav je bilo to predvideno za začetek šolskega leta. Učenci te šole bodo prve tri mesece novega šolskega leta 1978-79 gostovali v šolah Slavko Šlander in Boris Kidrič. Šola TABOR L bo imela šest učilnic za razredni pouk, dvanajst za predmetnega, dve telovadnici, prostore za gospodinjski in tehnični pouk in obšolske dejavnosti. Kasneje bodo dogradili še igrišče z bazenom. V šoli si bo lahko nabiralo znanje okoli 700 šolarjev. Če se bodo načrti uresničili, bo imela šola tudi dvorano za proslave, knjižnico in čitalnico, fonolaboratorij za tuje jezike, potrebne kabinete in šolsko ambulanto. Za začetek so zaposlili več kot 30 učiteljev. Tudi starih šol v Mariboru ne manjka. Pred Mariborčani je torej odgovorna naloga: z drugim samoprispevkom morajo odpraviti prostorsko stisko v šolah. Doslej je imela v Mariboru možnosti za celodnevno delo samo šola Lackovega odreda v Kamnici. V novem šolskem letu se ji pridružujejo še šola v Lo-|0 vrencu na Pohorju ter podruž- jjj nični šoli centralne šole Sladki iS| vrh — Vranji vrh in Zgornja j, Velka. j V mariborski občini je tako v začetku šolskega leta 1250 otrok ( v celodnevni šoli, v oddelkih po- n daljšanega bivanja pa več kot n 4600. To število pa ni tako razve- j; seljivo, če pomislimo, da ima mariborska občina več kot 21.000 j šoloobveznih otrok. t V PTUJSKI OBČINI je šte-vilo vpisanih otrok v novo šolsko leto približno enako lanskemu- r 17 centralnih in 13 podružničnih -šol bo obiskovalo okoli 9000 -učencev. Učencem in učiteljem povzroča težave pomanjkanje I prostora, v osnovnih šolah pa 2 primanjkuje tudi učiteljev. 2 V ptujski občini ugotavljajo, ti da imajo preveč starih šol iz 1 prejšnjega stoletja, ki niso večš uporabne, nove šole pa so dobili v Gorišnici, Podlehniku, Vito-marcih in Dornavi. Prenovili s0 ' več starih šol, pripravljajo pro- ] jekte za gradnjo novih šol v Lovrencu in Trnovski vasi, konču-: t jejo pa prvo stopnjo gradnje -osnovne šole v Markovcih. V prvi fazi so zgradili skupne pro- < store in učilnice za predmetni j pouk, v drugi pa bodo zrasle -učilnice za razredni pouk. Šolo, gradijo z denarjem, zbranim s » samoprispevkom ptujskih obča- 1 nov, s posojilom Izobraževalne skupnosti Slovenije in z dodat- r nim prispevkom Markovčanov-Skupna vsota znaša več kot 23,600.000 dinarjev. V tem kraju je bila nova šola nujno potrebna, saj je bila stara podprta s , tramovi in je ogrožala učence- Zaradi prostorske stiske je v' -ptujski občini večinoma še dvoizmenski in troizmenski pouk. * Podatku, da bodo imeli zaradi manjšega vpisa na osnovnih ^ šolah Naraplje, Ptujska gora, Gruškovje, Rodni vrh in Stoperce kombiniran pouk, do- 1 dajmo še dobro novico: celodnevna šola je zaživela v Kidriče- ; vem, kjer so razmere zgledne in j spodbudne. V DRAVOGRAJSKEM -OKOLIŠU se bori šolstvo po -svoje. Pravijo, da so v primerjavi z lanskim šolskim letom letos -zdrsnili za stopnico navzdol. Niti v eni od koroških občin ne bodo mogli imeti povsod enoizmenskega pouka. Že lani je bilo posebno veliko težav v Mežiški do- ■ lini, kjer so imele vse šole večizmenski pouk. Predvidevajo, da ' bodo imeli enoizmenski pouk na J ravenskem Javorniku, toda prej ' bo treba tam zgraditi novo šolo-Radeljčani ob Dravi so nekoliko * na boljšem, saj so v Breznu zgradili novo šolo, zato bo tam dvoi- . zmenski pouk samo še na osnovni šoli Vuzenica. V šolah ■ Mislinjske doline in Dravograda imajo povečini dvoizmenski ; pouk. O prehodu na celodnevno šolo na tem območju razmišljajo, se pravi — samo o tem, kje dobiti denar za gradnjo in obnovo šol- Tudi poročila iz CELJSKE OBČINE in iz nekaterih šol, ki so bliže središču Slovenije, niso najbolj razveseljiva V celjski občini grozi ponekod celo tri' zmenski pouk. Lahko torej sklenemo, da v ■ severovzhodni Sloveniji kar po- . spešeno preurejajo stare in gra- . dijo nove šole. Res pa je tudi to, da povsod vse preveč govore le o . novih šolah, premalo pa o usposobljenosti učiteljev. Resnica pa ostaja: zidovi so premalo — pa čeprav zelo zelo modemi — če ni človeka, ki bi znal zbuditi željo _ po učenosti. MIROSLAV SLANA tem bolje bomo dGldli ^mev na predlog samoupravnega sporazuma Kdo nam podira, kar smo si že zgradili? . Prosvetni delavec št. 10, z dne maja je objavil SAMOU-pPAVNI SPORAZUM o osno-I ah in merilih za ugotavljanje ce-'"nega prihodka, o skupnih ^novah in merilih razporejanja c>stega dohodka in delitev sred-?,ev za osebne dohodke v vzgoji 1? izobraževanju ter MODEL ŠOTNEGA VREDNOTENA DELOVNIH NALOG. samoupravna akta prinašata Napredek in novosti, ki natanč-!*eje določajo nekatera področ- Napredek vidimo posebno v tem, ker gre za predlog enotnega samoupravnega sporazuma s področja vzgoje in izobraževanja, kjer so bile doslej le prevelike razlike in nejasnosti. Sta pa dve reči, ki ju ni mogoče dojeti, posebno še, ker je navedeno, da je pripravljala republiška komisija ta akt kar dve leti: — še vedno je očitna diskriminacija učiteljev razrednega pouka v primerjavi s predmetnimi učitelji, — merila za minulo delo niso dodelana, so pa učitelji, ki so pred upokojitvijo, -v težkem položaju. Namen tega sestavka je spregovoriti o prvi točki: TEORETIČNO ZNANJE UČITELJEV V OSNOVNI ŠOLI. V Orientacijski tabeli, na strani 22 omenjenega sporazuma sta označeni dve kategoriji učiteljev osnovne šole: DELO NA RAZREDNI STOPNJI in DELO NA PREDMETNI STOPNJI. Sistem šolanja učiteljev za poučevanje v osnovni šoli je sedaj takle: osnovna šola — pedagoška gimnazija — pedagoška akademija. V vsaki od teh šol je število let izobraževanja za predmetni hli razredni pouk enako. Razlika je le v tem, da se eden odloči za delo na razredni, drugi pa na predmetni stopnji pouka. Ko diplomirata, sta oba usposobljena za poučevanje v osnovni šoli. Oba imata višjo izobrazbo. Prvi ima naziv predmetni učitelj za razredni pouk, drugi pa predmetni učitelj za matematiko, liziko ali kaj drugega. Vprašujem se: Kako je mogoče, da se je republiška komisija kljub navedeni resnici odločila za dva naziva, ki sta vpisana v tabeli. Teoretično sta oba učitelja za .svoje področje enako usposobljena. Menda se ne bo našel kdo, ki bo trdil, da dajejo profesorji na pedagoški akademiji študentom za razredni pouk manj teoretičnega znanja v enakem časovnem obdobju!? Menimo, da je mogoč za vse pedagoške delavce v osnovni šoli le en naziv: UČITELJ OSNOVNE ŠOLE ali VZGOJNOIZOBRAŽE-VALNO DELO V OSNOVNI ŠOLI. Kaj vse to utemeljuje? V osnovnih šolah poučujejo ljudje, ki so se šolali zelo različno (velja za razredni in predmetni pouk): tečajniki, uči-teljiščniki (3 leta, 4 leta, 5 let), učiteljiščniki, ki so pozneje doštudirali višjo pedagoško šolo ali pedagoško akademijo, redni absolventi pedagoške akademije in drugi. Ce naziva ne bomo poenotili, postavljamo tale vprašanja: — Kam uvrstiti učitelja, ki je zaradi kadrovskih razmer prevzel delo na predmetni stopnji, usposobljen pa je bil za delo na razredni stopnji? Doštudirati mu ni treba, ker opravlja to delo že več let. Ali ima več teoretičnega znanja kot učitelj razrednega pouka? — V nekaterih šolah poučujejo »predmetno« tudi že v petih razredih. Večino predmetov poučujejo učitelji za razredni pouk. Kam jih bomo uvrščali pri teoretičnem znanju? Med učitelje za predmetni pouk ali med učitelje za razredni pouk? — Ponekod so si uredili pouk tako, da poučujejo učitelji predmetnega pouka (»strokovnjaki«) nekatere predmete tudi na razredni stopnji pouka. Bo teoretično manj sposoben slabše plačan, ker poučuje na »razredni stopnji pouka«!? — Kam uvrstiti učitelje razrednega pouka, ki imajo naziv PREDMETNI učitelj za razredni pouk? Ob tem se vprašajmo: Zakaj so šli nekoč učitelji razrednega pouka študirat na višjo pedagoško šolo? Zato, da bi napredovali in si izboljšali delovne razmere! In zakaj so šli učitelji razrednega pouka izredno študirat na pedagoško akademijo? Zato, da bi si pridobili več teoretičnega znanja! Samo pomislite, koliko sobot in nedelj so ti ljudje presedeli na seminarjih, koliko noči prebedeli, ko so pripravljali izpite! V primerjavi z učitelji, ki so dokončali učiteljišče, so študirali tako rekoč dvojno dobo. In sedaj? Učiteljiščnikom smo širokogrudno priznali višjo izobrazbo (Za enako delo enako plačilo!), študij drugih pa je brezpomemben, razvrednoten! Ker poučujejo pač na »razredni stopnji pouka«, imajo po mnenju nekaterih, ki očitno nimajo vpogleda v delo na razredni ^ONOMSKO ADMINISTRATIVNI ŠOLSKI CENTER N0VO MESTO Opisuje prosta dela in naloge: ^ učitelja strokovno teoretičnih predmetov, P — dipl. ekonomist "" učitelja matematike, P ^ela razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom, ^četek dela takoj. 4a učitelja matematike je na voljo takoj vseljivo družinsko stanovale. ?roŠnje sprejema delovna skupnost ekonomsko administrativnega °lskega centra Novo mesto. JAgojnoizobraževalni zavod Jesenice ‘OZD OSNOVNA ŠOLA ŽIROVNICA izpisuje naloge in opravila: učitelja telesne vzgoje za nedoločen čas s polnim delovnim časom ^snovanja ni. Zaradi dela v COŠ imajo prednost kandidati, ki stanu-Jei° blizu šole. ^gojnoizobraževalni zavod Slovenske Konjice ‘OZD OSNOVNA ŠOLA VITANJE razpisuje prosta dela in naloge: učitelja razrednega pouka za 4. razred za nedoločen čas, PA ali učiteljišče z diplomo ^ učitelja za podaljšano bivanje na razredni stopnji za nedoločen čas, ^ A ali učiteljišče z diplomo Pijave sprejema TOZD Osnovna šola Vitanje 15 dm po objavi. ^otnisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve pri občinski uPščini Celje ponovno objavlja po zakonu o osnovni šoli (Uradni Ust SRS, štev. 9-68, 14-69 in 28-71) RAZPIS 18 Prevzem nalog ravnatelja ~~ TOZD Posebna osnovna šola v Celju ^ravnatelja TOZD je lahko imenovan, kdor izpolnjuje splošne po-80je in ima: ~~ visoko ali višjo izobrazbo smeri defektologije ali ortopedagogike ~~ 3 leta delovnih izkušenj z duševno prizadetimi otroki ~~ da je družbenopolitično aktiven in pri svojem delu uveljavlja načela socialističnih samoupravnih odnosov ~~~ da predloži ustrezen predlog o načinu uresničevanja programske usmeritve in nakaže vlogo pri uresničevanju tega programa R°k za prijavo je 15 dni po objavi. Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve ^omisija za sistematizacijo delovnih mest JJSNOVNE ŠOLE DRAGOMIRJA BENČIČ-BRKIN, ■‘“pelje, 66240 kozina ^javlja prosta dela in naloge: učitelja zgodovine-zemljepisa — P ali PRU za nedoločen čas ^djave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa. ^GOJNOIZOBRAŽEVALNI zavod ^GORJE OB SAVI zPisuje prosta dela in naloge: tozd osnovna šola »ivan skvarča« ~~ ®^telja angleškega jezika za določen čas (1. IX. 1978 do 31. IV. učitelja glasbenega pouka __ f°goj: PRU, P. tajnika za določen čas (15. IX. 1978 do 3. IV. 1979) F°goj: končana ESŠ ali administrativna šola. _PZD OTROŠKO VZGOJNO VARSTVO ___ Vzgojiteljice za nedoločen čas pZ8optejjice za določen čas Tr\ °g0T končana ustrezna šola. GLASBENA ŠOLA ___“c,telja nauka o glasbi, PRU ali P ___"tokovnega učitelja harmonike 14 učiteljev klavirja, PRU ali P - uč!!e!£ p vnetja za violino za določen čas (nadomeščanje v času porodniškega dopusta) °Zp OSNOVNA ŠOLA »TONE OKROGAR« uatelja za tehnični pouk, PRU _ ZP OSNOVNA ŠOLA »IZLAKE« ___ “ritelja glasbenega pouka — za polovični delovni čas, PRU ali P ~~~ “čitelja matematike in fizike (nadomeščanje v času porodniškega dopusta) ^ slovenščine (nadomeščanje delavke na porodniškem do- Vzgojni utrinki »Boli me zob« Eden od vaših učencev vas od časa do časa med poukom zaprosi, če sme iz razreda, ker ga nekaj boli. Včasih je to glava, drugič zob ali želodec. Ker veste, kako se počuti, mu dovolite, da odide ven. Ugotovili pa ste, da se to dogaja skoraj vedno tedaj, ko sprašujete. Prvi trenutek niti niste podvomili, saj spada ta fant med boljše učence pri vašem predmetu, ko pa ste ugotovili, da ga skoraj vedno ob enakem času začne nekaj boleti, ste sklenili, da se boste vedli do njega dru- S Dobro je, da ste končno spoznali, zakaj ga začne boleti zob ali glava. Toda, preden se boste odločili, kako boste ravnali ob njegovi bolezni, morate v pogovoru z njim zvedeti, kakšen je pravi razlog za nenadno »trpljenje«. Eno je gotovo: učenec ne obvlada dobro snovi, o kateri je govor, in da ga ne bi po naključju poklicali, želi s pravočasnim odhodom iz učilnice skriti, da ni pripravljen. Oglejmo si nekaj najpogostejših razlogov za tak beg. Učenec: — ne želi pokvariti dobrega vtisa, saj velja pri učitelju za boljšega —- onemogoča, da bi se slabši učenci veselili, čes da spada tudi on med tiste, ki imajo praznine v znanju; — boji se, da bi se starši do njega spremenili, če bi zvedeli, da sije pokvaril oceno; _____ težko prenaša neuspeh, zato se izogiba vsemu, kar bi se utegnilo slabo končati. Preden kaj ukrenete, morate spoznati prave razloge za tako ravnanje. Ukrepate pa lahko takole: _____ Spremenite svoj odnos do ocenjevanja. Če samo en dober odgovor ne zadošča, da bi lahko zapisali dobro oceno ali pa učenca pohvalili, potem zaradi enega samega slabega odgovora ne morete zapisati slabe ocene ali pa ga grajati zaradi neznanja in nedelavnosti. — Pogovorite se s starši. Morda so preveč častihlepni in preveč pričakujejo od otroka. Zato se učenec boji slabe ocene in tega, da bi se starši do njega spremenili. — Razvijajte v otroku prepričanje, da vsakodnevno delo ni vedno takoj uspešno. Učite ga, kako se je treba vesti tudi tedaj, kadar doživi neuspeh sam ali pa njegov vrstnik. Najslabše je —in temu se je treba ogniti —če ne dovolite učencu, da bi odšel iz razreda, kadar ga boli zob, ali pa če se posmehujete njegovi slabosti. Ce opazite, da učenca sredi ure več ne začenja boleti zob, vedite, da ste s svojim pozitivnim odnosom kot vzgojitelj spremenili učenčevo ravnanje in njegov odnos do morebitnega neuspeha. stopnji (ali pa ga nočejo več imeti, ker so sami že izšli iz njega in se vanj ne želijo vrniti!), »mani teoretičnega znanja«! Uvrstijo se za en vrednostni razred niže in diskriminacija razrednega učitelja je tu! Ali se ti odgovorni vprašajo: Kdo se bo še odločil za študij na razredni stopnji pouka? Zakaj si toliko teh učiteljev poišče delo drugje? Od kod pravzaprav izvira ta nenehna želja: vrednotiti predmetnega učitelja višje od razrednega? Brez dvoma iz časov, ko je bil študij za poučevanje na predmetni stopnji dvostopenjski. Učiteljišče je zadostovalo za poučevanje na »nižji stopnji«. Kdor se je hotel povzpeti na predmetno stopnjo pouka, se je vpisal na višjo pedagoško šolo. Ti učitelji so v tistem času zares imeli več teoretičnega znanja. Toda, odslej bodo prihajali v osnovne šole enako izobraženi prosvetni delavci! Naloga naše generacije je odpraviti nesporazum o tem vprašanju in to prav sedaj, ko se pripravljamo, da bomo sprejeli enotni samoupravni sporazum. To smo dolžni storiti za sedanji rod in za prihodnje rodove učiteljev osnovnih šol! Oglejmo si vprašanje študija! Prihodnji predmetni učitelj si pridobiva znanje o snovi dveh predmetnih področij, učitelj za razredni pouk se poglablja v sedem predmetnih področij, poznati mora metodiko vsakega od teh... To pa je prav gotovo zahtevno. Kdo ima lažje stališče pri spremljanju strokovne literature? Tisti, ki zasleduje le dve področji! Razredni učitelj mora študirati literaturo slavistov, matematikov, geografov, zgodovinarjev, biologov, strokovnjakov za telesno kulturo, glasbenikov, likovnikov.. Če zanemari enega teh področij, strokovno nazaduje! Primerjajmo še delo na razredni in predmetni stopnji pouka: — Predmetni učitelj napiše eno učno pripravo, z njo gre v več razredov (pri večini predmetov), za vsako opravljeno uro mu je priznano 30 minut za pisanje učne priprave. Razredni učitelj mora napisati učno pripravo za vsako učno uro. — Veliko je drobnih del, ki jih na predmetni stopnji opravijo sposobnejši učenci. Razredni učitelj pobira denar (malice, tisk, članarine...), zbira naročnike za mladinski tisk, ga razpošilja, spremlja učence na zdravstvene preglede... — Slavist pregleduje, vrednoti izdelke svojega predmeta, matematik svojega... Razredni učitelj ima tega dela najmanj pri štirih predmetih (matematika, slovenski jezik, spoznavanje narave, spoznavanje družbe). — »Vodljivost« učencev ni prav nič lažja na razredni stopnji pouka. Učna priprava mora biti tu metodično mnogo bolj dodelana, kajti otrok te starostne stopnje je pozoren, aktiven le, če je pouk zanimiv, pester. Prisila tu odpove. — Predmetni učitelj si je izbral področje, ki ga zanima, razrednega učitelja mora zanimati vse: organizirati in preverjati mora domače branje, organizirati in ovrednotiti bralne značke, pripraviti in izpeljati športna tekmovanja, voditi plavalne in smučarske tečaje, pevske zbore, voditi katerikoli krožek ... Torej: Bodimo enotni! Posvetimo se še bolj vzgojnoizobraže-valnemu delu, spoštujmo medsebojno delo, dogovorimo se za enoten naziv za delo v osnovni šoli. (To so doslej storile že mnoge šole!) Posvetimo se določanju količine, obsega, kakovosti dela! Ugotavljajmo, kakšne možnosti napredovanja ima osnovnošolski učitelj. (Nekoč so že bili predlagani nazivi, ki bi razvrščali učitelje glede na strokovno sposobnost, kakovost dela!). Republiško komisijo za samoupravno sporazumevanje pa prosimo, naj bolj kot doslej prisluhne vsem učiteljem osnovnih šol, naj nam pomaga graditi, ne pa podirati, kar smo si že zgradili! ZORMAN FRANJA, predm. učit. za razr. pouk Na vasi bo vzgojitelj mnogo bolj gospodar predmetov, ki jih bo hotel otroku predočiti; njegov sloves, njegovi pogovori, njegov Zgled mu bodo ustvarili veljavo, ki si je v mestu ne bi mogel pridobiti: ker bo vsakemu koristil, se bo vsakdo trudil, da mu bo hvaležen in da ga bo on cenil, trudil, da se bo pokazal pred gojencem takega, kakršen bi moral v resnici biti po učiteljivi volji; in če se ljudje ne rešijo napak, se vsaj vzdr- žujejo pohujševanja, to pa je vse, kar je potrebno, da dosežemo svoj namen. (J. J Rousseau) Svojim otrokom sem izredno malo pojasnjeval: učil jih nisem niti morale niti religije. Bilo je tako, da sem živemu občutju sleherne čednosti dajal prednost pred govorjenjem o čednosti; zakaj imel sem za nekaj slabega, da bi z otroki govoril o katerikoli stvari, ki o njej niso vedeli kaj povedati. (J. H. Pestalozzi) Odbor za medsebojna delovna razmerja OSNOVNE ŠOLE dr. VITA KRAIGHERJA, Ljubljana, Trg 9. maja 1 objavlja prosta dela in naloge: — 2 učiteljev ali vzgojiteljev za oddelke od 1. do 4. razreda v celodnevni osnovni šoli, za nedoločen čas Začetek dela takoj. Pogoj — učitelj ali razredni učitelj s PA. Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovni usposobljenosti do 25. septembra 1978. KOMISIJA ZA VOLITVE, IMENOVANJA IN KADROVSKE ZADEVE SO ORMOŽ razpisuje dela in naloge: — ravnatelja osnovne šole narodnega heroja Jožeta Kerenčiča Miklavž pri Ormožu Posebni pogoji: — da izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole, določene po zakonu o osnovni šoli in ima vsaj 5 let vzgojnoizobraževalne prakse; — da je moralnopolitično neoporečen. Kandidati naj pošljejo vloge z življenjepisom, navedbo podatkov o dosedanjem delu in dokazili o strokovni izobrazbi komisiji za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve skupščini občine Ormož v 15 dneh po objavi razpisa. Vabilo Vljudno vabimo učitelje, ki so poučevali na Osnovni šoli Hotederši-ca, na svečano otvoritev nove šole, ki bo letošnjega 24. septembra ob 11.30. Delovna skupnost Osnovne šole Gorenji Logatec Predmetni učitelj fizike in tehničnega pouka z dolgoletno prakso išče službo v Ljubljani — samo v dopoldanskem času. Ponudbe pošljite na Upravo Prosvetnega delavca, Ljubljana, Nazorjeva 1. Obiskali smo PedagoSko akademijo Maribor \ Pogovor s prodekanom Pedagoške akademije prof. Franciiem Pivcem Letošnjega 18. septembra bodo v Mariboru na Koroškem platoju svečano odprli novo pedagoško akademijo, ob njej pa nov študentski dom. Ob tej priložnosti pripravljajo na pedagoški akademiji kulturni program, ki ga bo izvedel APZ Boris Kraigher, 150 diplomantom pa bodo tega dne podelili diplome. Pričakujejo, da se bo udeležilo slovesnosti več uglednih gostov in družbenopolitičnih delavcev republike Slovenije in občine Maribor. Ob tej priložnosti smo obiskali mariborsko pedagoško akademijo in se pogovarjali s prodekanom, profesorjem Francijem Pivcem o sedanji vlogi te vzgojnoizobraže-valne organizacije in njenih nalogah v sistemu izobraževanja pedagoških delavcev. Šolsko leto 1978-79 je zelo pomembno, saj se bomo na naši šoli prvič srečali z učenci 3. in 4. letnika pedagoške gimnazije. Predvidevamo, da bo sožitje uspešno in bo koristilo kakovosti pedagoškega izobraževanja. Na pedagoški akademiji bo 15 oddelkov gimnazijcev, to je približno 500—600 učencev. To pomeni začetek življenja izobraževalnega centra, kakršne si zamišljamo po zasnovi usmerjenega izobraževanja. Nedvomno se bo v prihodnje ta zasnova še izpolnjevala. Začetek takšnega izobraževalnega centra bo tudi nakazal, kako poiskati skupno pot z enakimi šolami ne samo v Mariboru, temveč tudi v drugih okoljih ali regijah. Pobude obstajajo, pripravljeni so tudi že osnutki samoupravnih sporazumov, sedaj pa so seveda najvažnejše praktične izkušnje. Študentov in učencev je na naši šoli toliko, da je sedaj stavba povsem napolnjena, to pa pomeni, da jo bo treba razširiti. Zdi se, da se vsi družbeni dejavniki zavedajo tega problema. Vzniknile so že pobude, naj bi začeli pripravljati gradnjo novega poslopja, kjer bi delali štirje letniki usmerjenega pedagoškega izobraževanja. Smo optimisti, saj upamo, da bodo tedaj, ko bo družba ugotovila, da je potrebna razširitev študija in na visoko stopnjo , rešeno tudi prostorsko vprašanje. — Tovariš Pivec, na vaši šoli se v zadnjih letih nenehno pove- čuje število vpisanih študentov. Kaj lahko glede na te kazalnike pričakujemo v prihodnje? Pedagoška akademija spada med tiste višje šole, ki ne kažejo izrazitih nihanj v razlikah vpisanih študentov: v zadnjih letih se nenehno povečuje število vpisanih študentov za 10—15 odstotkov. Glede na to že nekaj let načrtujemo obseg vzgojnoizobra-ževalnega procesa. Letos se bo verjetno vpisalo na našo akademijo nekoliko več študentov — zaradi družbene akcije o omejitvi vpisa novincev na nekatere visoke in višje šole. Že v prihodnjem študijskem letu pa pričakujemo zelo povečan vpis na pedagoško akademijo, saj se bo na našem območju prva generacija učencev iz usmerjenega pedagoškega izobraževanja vpisovala na višje šole. Celotna generacija gimnazijcev se bo torej vpisala na pedagoško akademijo. To se doslej ni zgodilo, saj se je le majhen odstotek maturantov pedagoške gimnazije nadaljeval študij pri nas. Na ta »naval«, če lahko tako rečem, se na naši šoli že pripravljamo. Glede na družbene potrebe pa je tolikšen vpis prav gotovo nujen, saj pričakujemo, da bo v naslednjih letih precej učiteljev, ki poučujejo v naših osnovnih šolah (starejše generacije) upokojenih. Potrebni bodo torej novi kadri. Lahko se pripeti, da ne bomo usposobili dovolj učiteljev. — Gotovo se bo pedagoška akademija preoblikovala tudi kakovostno? Veliko načrtov imamo, sprejeli smo sklepe o tem, kako vzgojnoizobraževalni proces na pedagoški akademiji dvigniti na višjo raven. Ne mislim samo na razširitev procesa na visoko stopnjo. Gre predvsem za poglobitev metodično-didaktič-nega vidika pedagoškega izobraževanja. Doslej je bilo veliko naših sklepov in načrtov neuresničljivih predvsem zaradi neurejenih prostorskih razmer. Sedaj se je ta problem precej zmanjšal. Čas je, da pokažemo, kaj lahko na tem področju sami storimo. Možnosti sicer še niso idealne, nova pedagoška hiša ima namreč to napako, da ji manjka bolj kakovostna oprema — v mislih imam izobraževalno tehnologijo. Tudi to vprašanje bo verjetno kmalu rešeno. Že sami prostori v novi zgradbi pa omogočajo mnogo bolj kakovostno seminarsko delo, laboratorijske vaje, boljšo izrabo knjižnice, boljše individaulno delo, več mentorskih in bolj kakovostnih didaktično-metodič- nih prijemov. Ne moremo pa pričakovati, da bomo vse naše želje uresničili kar čez noč. — Omenila sva že možnosti, da bi se študij na pedagoški akademiji razširil tudi na drugo stopnjo. To je vsekakor zelo velik in tudi zahteven načrt... Vse manj je ovir pri pripravah prehoda pedagoškega izobraževanja z višje na visoko stopnjo. Slovenci smo v Evropi sloveli kot narod, ki je na mnogih pedagoških področjih prednjačil. Menim, da ni razlogov, da bi morali uvajati izbirno pot in ostajati na nižji stopnji. Položaj v vseh evropskih deželah kaže, da je prehod na fakultetno izobrazbo osnovnošolskih učiteljev nujen. Lahko se zgodi, da bodo posledice zastoja velike. — Pedagoška akademija je kadrovska šola, zato je še posebno pomembno, kako zavzeto študentje družbenopolitično in samoupravno sodelujejo. Doslej ste na vaši šoli na tem področju kljub nekaterim slabostim precej napredovali. Pedagoška akademija je bila prvi visokošolski zavod v Jugoslaviji, ki je v svoji statutarni ureditvi sprejel določilo o celostni oceni študentove aktivnosti. Ta zajema tudi študentovo samoupravno angažiranost. Ocena takšne angažiranosti se celo neposredno upošteva pri ocenjevanju predmeta sociologija z družbeno ureditvijo. Kljub nekaterim vprašanjem, ki nastajajo ob tem, je to vendarle dokaz, da posvečamo temu področju študentove dejavnosti precejšnjo pozornost. Menim, da se v takem ozračju tudi lahko razvija ustrezen sistem samoupravljanja in študentske udeležbe v njem. Zanimivo je, da smo ob razčlenjevanju možnosti za ustanovitev dveh TOZD kot bistven element upoštevali prav možnost študentskega neposrednega sodelovanja. Iluzija bi bila trditev, da je v povedanem zajeto vse bistveno, kar spodbuja študentovo samoupravno zavest. Brez ZSMS pri tem ni mogoče doseči vidnejših uspehov. Prav od uspešnosti delovanja mladinske organizacije je veliko odvisna tudi uspesnO*1 študentske samouprave. Gle^1 Z tega pa niti učitelji niti študentjl| ne moremo biti posebno zadO"! voljni, saj se zavedamo, da lahkc naredimo še veliko več. To m0' ramo doseči zaradi izjemne^ poslanstva prihodnjih pedag0' ških delavcev. Glede na te sm0; tre je zasnovan tudi študijski program in posebne naloge, _______r______________c ki jih bo treba uresničiti, da sl bodo naši študentje dobro pr®' pravili na* svojo odgovori11 družbeno funkcijo. Pri vseh tei1 prizadevanjih imajo posebnc vlogo obštudijske dejavnosti, I*1 so na naši šoli načrtovane kot se! stavni del študijskega procesa -1 takšnimi dejavnostmi se na*1 študentje usposobijo tudi z® mentorsko delo na osnovni šol1 in v krajevnih skupnostih, pt1 r koncu bi rad poudaril še to, da je t v preteklih letih prevladovale prepričanje, da se na pedagoške -akademijo vpisujejo študentje ki na drugi šoli ne morej0 ( uspešno študirati. Študijski do; | sežki in vloga, ki jo imajo naš1 , diplomanti v širši javnosti, P® i takšno mnenje povsem zavrača jo. Res- pa je, da se za študij pedagoški akademiji odločaj® tisti mladi ljudje, ki svojega pf hodnjega dela ne vrednotijo le1 materialne plati, kajti ta je O1 drugih strokovnih področjih ne koliko boljša. To ni ovira, ten1 več celo prednost, saj nas tak® usmeritev naših študentov va ruje pred tistimi, ki vrednoti]® vse le »skozidinar«. Iz letavlc*® opažamo tudi več samoiniciati' ve, izvirnosti, intelektualne?® poguma v naših študijskih sem1'; narjih in obštudijskih dejavni' stih. To je tista kakovost, ki bi jc radi pri prihodnjih rodovih našli študentov kar najbolj razvili.' tem prepričanju pričakujem® tudi tiste, ki bodo v letošnje!11 študijskem letu prestopili pra? naše akademije. Pripravil: MARJAN TOŠ RADIO IN S«LA Radijska šola NIŽJA STOPNJA 8. septembra ob 9.05 I. program 8. septembra ob 14.00 II. program Poskušajo Tina gre v svet avtor Peter Breščak Oddaja je pripravljena za učence prvih razredov. V njej je avtor prikazal strah pred neznanim, ki ga doživlja prvošolec. Varno družinsko okolje, svet igre in prostosti, ki je bil s tem povezan, se s prihodom v šolo pomakneta na drugo mesto. Srečanje z drugačno skupnostjo, z drugačnim življenjem in obveznostmi, ki jih nalaga šola, ga plaši. Tina, junakinja naše zgodbe, zadnjo noč pred prvim šolskim dnem sanja, da plava nad mestom, podobnim veliki marjetici in gleda, kakšne so priprave na prvi šolski dan. Na oblaku pripo- tovosti in tesnobe. Nenadoma bi otroci radi zvedeli, kaj piše pod slikami. Tovarišica jim prebere nekaj stavkov. Naučijo se tudi vedro pesmico iz sredine knjige. narisati prav tak šopek, kot je na zadnji strani — in prvo srečanje s Prvim berilom, to zajetno knjigo se je srečno končalo. SREDNJA STOPNJA VIŠJA STOPNJA 5. septembra ob 14.00 II. program 7. septembra ob 9.05 I. program NATANČNO BRANJE BOGOMIRA MAGAJNE »BLAŽ STRNIŠA« avtor Srečko Fišer Blaž Strniša je ena izmed nekoliko manj znanih novel Bogomira Magajne. Njena tema se dogaja v duševnosti epileptika, ki pobegne iz zavoda za duševno 5. septembra ob 9.05 I. program bolne jn išče svoj način življenja 6. septembra ob 14.00 II. program na SVobodi, zunaj zidov bolnišni- SLOVENSKI LJUDSKI PLESI avtor prof. Mirko Ramovš Prof. Mirko Ramovš bo letos v glasbenih oddajah radijske šole za srednjo stopnjo predstavil slovenske ljudske plese. V prvi oddaji bomo spoznali plesa šta- avtorici: Marijana Turel, Marija Kosi Serenada za godala Petra Iljiča Čajkovskega je sestavljena iz štirih stavkov. Podrobno se bomo tokrat seznanili le z zadnjim stavkom, ki se imenuje finale. Tega bomo tudi v celoti posluša- Novela razodeva razumevanje človekove duševnosti, ki je po eni strani posledica poklicne usmeritve njenega avtorja — bil je psihiater — po drugi pa slovenske literarne tradicije. SS’,2- "K-**«»*«• n sko Dolenjsko in Notran sk l4-septembra ob 9.05 I. program skaplesnamelodija, ki jobomov sko, Dolenjsko m Notranjsko. pETER ^ CajkovskI; oddaji pepeli ter ritmično, me- veduje, kako baloni prenašajo 12 septembra 0b 9 05 I p SERENADA ZA GODALA lodično in oblikovno razčlenili, zvezke knjige, barvice svinčni- 13; septenlbra ob u.oo jf. program nk..u.lsoasejevrniaspo 1 leopold Suhodolčan: Nenavadni pogovori Deček na črnem konju ------------------------------------------------------- 15. septembra ob 9.05 I. program avtorica Alenka Kraigher-Gre- mat n. a tc i/i oo ji 6 ___ TUDI OTROK NAJ DAJE 15. septembra ob 14.00 II. program g— NALOGE SAMEMU SEBI MOJE PRVO BERILO avtorica Neža Maurer »Tovarišica, ta knjiga je prevelika in predebela zame! Tako mlade oči imam in samo nekaj črk poznam,« so skoraj polile Matejko solze od skrbi. Tovarišica pa je mirno vzela Prvo berilo v roke. Potem so zalistali tudi učenci. Najprej slike. Lepe, barvaste rešujejo mlade ljudi nego- Deček na črnem konju je pre- 6- septembra ob 9.05 I. program ugotavljanju otrokove zmogljivosti na določeni razvojni stopnji. Več kot umetnik bi moral biti tresijiva in napeta zgodba o otro- 7. septembra ob 16.00 II. proeram učitelj da bi vsakemu učencu . J i c xr____• • _ i n /T m r1 r 11 Ui Ki cih, ki prebivajo v dijaškem domu, in o njihovih sošolcih, ki živijo v urejenih družinah. Glavni junaki so šolarji s svojimi doživetji, prebrisanostjo, junačenjem, prijateljstvom, zavistjo, sovraštvom, dvomi, razočaranji. V oddaji pa bo poudarek na duševni stiski glavnih junakov. Navajeni smo, da daje pobude za dejavnosti otrok vzgojitelj. V predšolskem okolju delajo to starši, vzgojiteljice v vzgojnovar-stvenih organizacijah. Ker odrasli načrtujejo delo, določajo obseg nalog in izbirajo način izvajanja brez otrokovega sodelovanja, imajo velike težave pri odmeril take obremenitve, ki bi po obsegu in težavnosti ustrezale njegovim sposobnostim ter bile spodbudne za izvajanje nalog in razvoj sposobnosti. Če je v glavnem učitelj tisti, ki določa obveznosti, otrok pa te obveznosti le sprejema, se otrok ne nauči »dajati nalog samemu sebi« in delati brez priganjalca. Če učitelj v glavnem določa, kdaj in koliko se bo učenec učil, se bo ta učil le toliko in le tedaj, ko bo dobil naročilo. Odrasli bi morali omogočiti otroku, da bi v vsakem razvojnem obdobju iskal primerne obremenitve zase in izbiral med različnimi možnostmi. V šoli naj bi imel učenec možnost izbirati zahtevnost pri vseh predmetih. ZA SREDNJE ŠOLE Učenec in učitelj naj skupno < ločata, česa se učenec lahk nauči in kaj je pretežko zanj. dobne naloge kot jih sestavil učitelj, naj sestavlja tudi učene1 Otrok naj bo tisti, ki bo v deja' nosti preskušal svojo zmogljivo* in razmišljal o njej. Tekmuje n® s sabo in s svojim dosedanji® uspehom. Pri načrtovanju dej naj sodeluje s svojimi predlogi1 idejami. Povojna književnost jugoslovanskih narodov MIROSLAV KRLEŽA: V AGONIJI II. sept. ob 14.00 II. program MIRKO BOŽIČ: PRAVIČNIK 18. sept. 1978 ob 14.00 II. program V tem polletju bomo predstavili povojno rast jugoslovanske dramatike, začeli pa smo s hrvaško dramatiko, s Krleževo dramo, saj je hrvaška dramatika dosegla največji vzpon prav s tem ustvarjalcem. Odlikuje se s svojevrstnim stilom in s sugestivno kritiko družbenopolitične in moralne preteklosti in sedanjosti hrvaškega in jugoslovanskega življenja. Drama V agoniji je iz cikla Gospoda Glembajevi (napisan med leti 1926 in 1930), v katerem je avtor zajel skoraj dvestoletno razdobje — od časov Marije Terezije, ko je bil prvi Glembay še kmet in si je njegov sin z zločinom pridobil zlate, ki je postalo temelj materialnega in družbenega vzpona. S propadom avstroogrske monarhije je tudi ta družina doživela- zlom. Spremljali bomo potomce Glembaye-vih, ki so le še brodolomci in se ne morejo vključiti v nove življenjske okoliščine. • Pravičnik Mirka Božiča se do- gaja v okupiranem mestu n1® zadnjo vojno. Čeprav je ten1® tika izrazito vojna in determi11' rana, pa s svojim osrednjim n1® tivom, s katerim skuša Božič f kazati relativnost pravice in n) človečnost nemškega nasilne®' dobi svoj višji pomen. Kom3® dantu Kesslu v drami namreč® toliko do tega, da bi našel kriv[ za uboj svojega kapitana, kot?: to, da bi v svojih žrtvah un1® ponos, ljubezen — vse, kaf J človeškega. V dialogih, ki s*1?' jih izbrali, začutimo nasilnost®’ vojevalca in na drugi str3 dvome človeka, ki je vedno sl®? šal biti pošten in pravičen. K žiču je v drami uspelo ustvajj tisto napeto ozračje, ki p'ripe do vrelišča in vse bolj potrj1® nedolžnost in pravičnost gla' nega junaka. Ta realistično P* hološka drama izpričuje pb3 . Ijevo zavzetost za humane °i noše med ljudmi, čeprav mor3; to prestajati tako težke pre kušnje. k Sodobna biologija v srednjih Kompenzacijski pouk Pouk biologije v srednjih šolah ni bil usklajen z novimi spoznanji iz biologije in drugih naravoslovnih znanosti. Zato so se nad učnim načrtom za biologijo nenehno pritoževali tako učitelji praktiki kot učitelj visokih in višjih šol. Treba je bilo sestaviti in sprejeti nov koncept, to je koncept »sodobne biologije« v srednjih šolah. Temeljno izhodišče je bilo, kako uskladiti vsebino učnega načrta biologije z razvojem biološke znanosti in vzgojnoizobra-ževalnimi smotri na vseh srednjih šolah, posebno v gimnazijah. Srednješolska biologija, predvsem v gimnaziji, je dajala prednost sistematiki — razvrščanju organizmov v sisteme in njihovemu opisovanju; to je pogosto vodilo v faktografijo in deskripcijo. Zaradi tega je bila strokovno pedagoško odmaknjena od sodobne ravni biološke znanosti in njenega vzgojnega področja. Učenec je bil pasiven poslušalec in zbiralec enciklopedičnega znanja brez logičnega sklepanja. Prav tako je bilo preverjanje znanja pretežno le spominska reprodukcija učne snovi. Zato je bilo treba sprejeti nov0 zasnovo tega področja, ki ,enielji na: . " sodobnih vzgojnoizobra-Zevalnih smotrih; — evolucijski teoriji in so-^°bnih bioloških disciplinah, ob ^aterih učenec spozna in dojame Razvoj življenja od molekule do človeka, . — družbenih vidikih biologi-Je> z njimi je zaobsežen celoten P°gled na naravo in življenje; . — znanstvenoraziskovalnem ln proučevalnem delu; v— aktivnem vključevanju učencev v praktično terensko in •aboratorijsko delo na temelju °Pazovanja, zbiranja podatkov, Postavljanja hipotez, preverja-nj3 njihove pravilnosti, ki hkrati sPodbuja vedoželjnost in kri-,tcno iskanje novih spoznanj; razvijanju čuta dolžnosti in Zgovornosti; — povezuje življenjske in družbene procese in še posebej razvojno teorijo, kjer si učenci °t>likujejo marksistični pogled na človeka, družbo in svet. Ob vsem tem učenec dejavno sPoznava pota znanstveno raziskovalnega dela ter načela in zakone dialektike. V šolskem letu 1972—73 je bil uyeden v treh gimnazijah v Sloveniji projekt sodobne biologije in končan v šolskem letu 1975—76. Vpdilj so ga trije učitelji biolo-8'je ob pomoči strokovnih sodelavcev in pedagoških svetoval-Cev- Projekt je bil preskušen le v ifeh razredih. Poudarjena je bila Predvsem njegova vloga pri VsPpsabljanju učiteljev za izvajanje novega učnega načrta bio-logije. Projekt ni predvideval temelj-njn pedagoških raziskav. Vzorec, Kl Je bil izbran, trije razredi, sku-Paj 94 učencev, je tako skromen, Z v statističnem pogledu ne daje dovolj možnosti za poglobljene analize. Težišče je bilo na ekspe-jjmentalnem delu. Poglavitne so ne naloge v zvezi s prilagajanjem besedil našim strokovnim 'n družbenim merilom, ureditev Materialnih temeljev pri izdelavi normativov za učna sredstva, Zvajanje programa učenčevega ela v laboratoriju in na terenu in legovo strokovno, tehnično in Pedagoško ovrednotenje, dosedanje izkušnje kažejo, da bile naloge porjektu pra- vamo didaktična načela. Če upoštevamo, da se sodobna biološka znanost podvoji v sedmih Itih, je razumljivo, da nekatera spoznanja kar sproti zastarijo. Čeprav je za srednješolsko raven dovolj‘ena strpnost in novost ne more kar mimogrede spodriniti nekoliko starejšega spoznanja, je vsekakor treba snov posodabljati. Pri tem je odločilen dejavnik učitelj. Njegov individualni študij ter permanentno izobraževanje naj zajemata novosti, kot so molekularna biologija, genetika, ekologija in v njenem okviru problemi varstva narave in človekovega življenjskega okolja. Iz poročil učiteljev eksperi-mentalistov, strokovne in pedagoške ocene se kaže popolno soglasje vrednotenja pedagoških in metodičnih lastnosti projekta in potrebnega besedila. Gre za izredno kakovostno delo, ki vključuje najsodobnejša dognanja pedagoške znanosti in še posebej mladinske psihologije. Te trditve je mogoče podkrepiti z naslednjimi ugotovitvami: — učenci imajo najlepši odnos do predmeta, radi prihajajo k pouku in izpolnjujejo naloge; — laboratorijsko in terensko delo je povsem osvojilo učence, odnosi, zato so mnogo bolj sproščeni, kritični in ustvarjalni. Uporaba učnih sredstev kaže, da sc sistematično uveljavljajo zahteve sodobne učne tehnologije v vzgojnoizobraževalnem procesu. Pretirana bi bila trditev, da doslej nismo poznali tega, toda v dosedanji praksi je bila uporaba učil odvisna od dobre volje učitelja, v novem programu pa je nujno. Laboratorijsko delo in prav tako tudi besedilo zahtevata ponazarjanje naravnih objektov, modelov, projekcij in podobno. Učni načrt je bil pripravljen in izsedui \ celoti. Največja kakovostna sprememba pri obravnavi učne snovi je v tem, da jo koncept »sodobne biologije« obdela kritično, problemsko, v vzgojno-izobraževalno delo pa vnaša nove oblike in metode, ki vključujejo učenca kot subjekt tega procesa. V celoti je bilo mogoče zaslediti rdečo nit, ki se začenja z atomom in se vleče prek številnih organizacijskih oblik, kot so: makromolekula, celica, organizem in združba. Poudarjeno je bilo obravnavanje povezanosti in medsebojne odvisnosti organizmov v okolju, in še posebej človekova vloga pri ohranjanju ravnotežja v naravi in zdravem človekovem okolju. Izkušnje so tudi pokazale, da je bilo treba določeno snov, predvsem iz kemije, deloma tudi iz fizike in biologije, ne samo ponoviti ali poglobiti, temveč povsem znova razložiti. Tu naj bi učenci prejeli osnove »sodobne biologije« in se pripravlali za miselno delo in manj za ponavljanje dejstev. Treba pa bo še iskati rešitve in najti skupen jezik z drugimi naravoslovnimi vedami. Pri tem bi konkretno reševanje vprašanja soodvisnosti in neskladja med fiziko in kemijo vključevale tudi izkušnje projekta »sodobne biologije«. Mislimo na usklajevanje metod in oblik dela; to pomeni na šolah tudi skupno reševanje materialnih in organizacijskih vprašanj,- . ino postavljene. Njegovo uvajanje v eksperimentalne šole so . | ro sprejeli učitelji, učenci, so h-3 v<^stva ‘n starši. Težave bile le pri organiziranju, po-j.anJkanju primerno usposob-.Jen'h učiteljev in ustreznih ma-nalnih možnosti. Treba je bilo Pr'nierno usposobiti biološke junice in laboratorije z učnimi edstvi in drugimi pripomočki, te'K^an' sestav razredov, v kazal'w P0*6*13* P00*4- se Je poka-?n v. 1 pomemben, zanimiv in acilen. Učenci so bili iz kmeč-: ln delavskih družin, iz mesta obmdeŽelja 'n 'zraz't° kmečkih ^s>, ki so preskušali projekt, 50 ugotovili,da je snov sodobna, na visoki strokovni ravni, vendar Pa dovolj didaktično obdelana, ,ar\da je primerna za učence, zkusnje so pokazale, da so naši nješolci zmožni sprejemati ^ 0 zahtevno učno snov; to pov-M ustreza inteligenčnim spo-u nostim mladine. Uspeh je Vlsen od tega, kako upošte- Mikroskop, primeren ludi za direktno projekcijo (Foto: M. Novšak) ob njem si pridobijo ne samo eksperimentalno tehniko, kar je prilagojeno učenčevi ustvarjalni sposobnosti, natančnosti, disciplini, vrednotenju literature in drugemu; ob tem začno razumevati teorijo; — učenci se učijo sproti, zato skorajda ni nezadostnih ocen; — pogovorna, laboratorijska metoda, nenehno ponavljanje in utrjevanje omogočajo učitelju pregled nad znanjem učencev in s tem mnogo bolj objektivno ocenjevanje kot doslej; — težav v razredu zaradi discipline skorajda ni. To velja še posebno za delo v laboratoriju pri skupinskih oblikah; — med učenci se razvijajo lepi in pristni delovni in tovariški titi tudi delo z avdiovizualnimi sredstvi. Čeprav projekt izrecno vključuje zahteve po projekcijah filmov, te naloge niso bile uspešno izvedene. Filmov ni na voljo in še tisti, ki bi jih šole lahko nabavile, niso primerni. Normativ didaktičnih pripomočkov in nabava kemikalij ter laboratorijskega gradiva je bil na seminarjih za vse učitelje biologije srednjih šol pregledan in popravljen s tistimi, ki jih je mogoče uporabiti tako kot izvirne. V skladu z novim učnim načrtom »sodobne biologije« so bili v zadnjih treh letih seminarji za učitelje biologije srednjih šol. Vsi programi so vključevali laboratorijsko in terensko delo z oceno metodično didaktičnih izhodišč, materialnih razmer (učilnice, laboratoriji, kabineti) ter pripravljenost, vključevanje in odgovornost učiteljev do »sodobne biologije«, primerjavo novega učnega načrta z učnimi načrti gimnazij in drugih srednjih šol. Hkrati so bili predstavljeni učbeniki in laboratorijski zvezki ter pripomočki z vsemi adaptacijami in spremembami, ki so jih razložili avtorji. Preverjanje znanja in ocenjevanje je doživelo veliko spremembo, tako glede kvantitete, še bolj pa glede kvalitete. Skupinska oblika ocenjevanja vstopa vse bolj v ospredje, ocena se izoblikuje na temelju delnih ocen, ki so nastajale ob besedilu posameznih učnih enot, praktičnem delu, vprašanjih, povzetkih in drugem. Nenehno ponavljanje in utrjevanje učne snovi omogoča učitelju mnogo bolj objektivno oceniti delo posameznika in skupine. V učencih razvija čut dolžnosti in odgovornosti, s tem je povezan celoten kompleks problemov vzgoje osebnosti. Učitelj mora ob tem privzgajati učence k zavestnemu izpolnjevanju dolžnosti. Z novim učnim načrtom »sodobne biologije« v srednjih šolah je nastal premik, tako v organizacijskem kot vzgojnoi-zobra/evalnem procesu. Nove znanstvene biološke discipline, njihove teoretične dosežke in praktično uporabnost (kmetijstvo, živinoreja, gozdarstvo, poljedelstvo, mikrobiologija) in druge tehniške discipline je s tem mogoče vključevati v proces praktičnega usmerjanja učencev v poklice. ROMANA JAZBEC Prosvetno-pedagoška služba ugotavlja, da v osnovnih šolah za lažje duševno prizadete učence vpis v prve razrede upada, narašča pa vpis učencev v višje razrede. V zvezi s kompenzacijskim poukom nas zanima (morda ne najbolj primeren) drugi pojav. V zadnjih letih smo namreč spremenili merila razvrščanja otrok predvsem zato, da bi otroci, ki jih uvrščamo v tako imenovane mejne primere, obiskovali pouk v redni osnovni šoli, torej v normalnem socialnem okolju. Ugotavljamo pa, da ti otroci kljub olajšavam in pomoči, ki so je bili deležni, niso ustrezno napredovali, zato se vse pogosteje prešolajo v organizacije za usposabljanje. za te pa tudi drugim otrokom in učencem na raznih stopnjah šolanja bi morali preskrbeti tako imenovani kompenzacijski pouk. Za ta pouk je značilno, da ima posebno organizacijo in oblike dela z namenom, odpraviti (nadomestiti) vzgojni in izobraževalni primanjkljaj učencev. Že iz te opredelitve je razvidno, da je kompenzacijski pouk eno od pomembnih sredstev v boju proti deprhaciji kot vzroku neuspešnosti v šoli. Bistveni pomen kompenzacijskega pouka je nadomestiti izgube v razvoju posameznih učencev in jih pripraviti za dejavno in uspešno sodelovanje v vzgojnoizobraževalnem procesu. Zato so za kompenzacijski pouk značilni posebni načrti in takšne oblike dela, s katerimi odpravljamo razvojni primanjkljaj nekaterih učencev, ta primanjkljaj je odvisen od socialnih, ekonomskih in vzgojnih razmer, v kakršnih so deprimira-ni otroci. Temelj kompenzacijskega pouka predstavljajo znanstvene ugotovitve o naravi in vlogi šolskega neuspeha (ali slabšega uspeha), ki kažejo, da slabša uspešnost v šoli brezpogojno ne odseva podpoprečno intelektualne sposobnosti. Nekateri otroci in učenci, sicer potencialno sposobni, so obremenjeni s socialno neustreznim okoljem in neustreznimi izkušnjami. Na šolski uspeh vplivajo tudi dejavniki, ki niso neposredno odvisni od šolskega dela. Eden od teh je neustrezna ali pomanjkljiva razvitost ob začetku šolanja ali pa ob prehodih na posameznih stopnjah šolskega sistema. Zato izvajajo v svetu takšno obliko pouka že v predšolskem obdobju, v osnovni šoli, v srednjih šolah in na visokih šolah. S tem neposredno vplivajo na preprečevanje šolskega neuspeha, kar ima velik pedagoški pomen, saj je neuspeh laže preprečevati kot odpravljati, kajti za neuspešnost sta značilni akumulacija in stabilizacija. Kakovost posameznikovih in>-telektualnih dejavnosti je bistveno opredeljena z aktivnostjes posameznika in z delovanjenK okolja v katerem posameznik živi in deluje, dispozicije pa sse biološki temelj intelektualnega razvoja. Narava in stopnja te itv-terakcije pa vpliva na oblike hs strukture intelektualnega razvodja. Poznavanje teh dejavnike* omogoča napoved, usmerjanje in spreminjanje intelektualnega razvoja. Ta pa ima pomembne pedagoške posledice. Uspešnost kompenzacijskega: pouka (in tudi sicer vzgojnoizo-braževalnega dela) je odvisna: zlasti od pravočasnosti in ustreznosti. Za otroke in učence v predšolskem obdobju in na začetku rednega šolanja, za katere domnevamo in ugotavljamo, da-imajo intelektualni primanjkljaj,, ki je nastal predvsem zaradi neustrezne dejavnosti in nespodbudnega delovanja okolja, bi: morali organizirati načrtno delo po načelih kompenzacijskega pouka, s posebnimi programi, ki temeljijo na ugotovljenih slabostih pri otroku ter z diferencirar nim in individualiziranim delom_ Upoštevati moramo namreč, da> je v zvezi z intelektualnim razvojem ter uspešnostjo učence* pozneje v šoli zelo pomembno predšolsko obdobje in začetn® obdobje šolanja, zato morama zlasti v tem obdobju organizirati za nekatere učence kompenzacijski pouk. Upoštevati moramev da so razvojni primanjkljaji de-primiranih otrok v zgodnjem otroštvu še razmeroma majhni in še niso stabilizirani; to pomeni da jih laže kompenziramo in včasih celo odpravimo. Posebej je treba upoštevati, da otroci še niso doživeli negativnega delovanja šolskega neuspeha. V naših delovnih razmerah ne smemo zamenjavati kompenza-cijskega pouka z dopolnilnim poukom, pa tudi ne z organiziranim sistematičnim delom v oblifo intenzivnih in skrčenih programov za otroke pred vstopom v šolo. Kompenzacijski pouk ft treba posebej znanstveno prei-skušati, pripraviti ustrezno gradivo, dopolnilno šolati učitelje skratka, posvetiti mu morame -tako strokovno kot neposredne praktično pozornost in ga postopno uveljavljati za otroke ia depriviranega okolja pred vstopom v šolo in v prvih letih šolanja, za učence, ki se prešolajo-ia podružnične šole na centralno im tudi za učence, ki pridejo v sreef-nje šole. MILAN ADAMIČ Uporabna zbirka Pelikan Materialna analiza je pokazala, da pouk »sodobne biologije« lahko normalno poteka samo v kabinetni učilnici. 25 do 30 odstotkov učnih ur obsega laboratorijsko delo, 20 odstotkov ur pa prepletajo zahtevne demonstracije, ponazorila, opazovanja, ekskurzije in podobno, ki so tako zasnovane, da so izhodišče ali pa potrditev ovrednotenja učne vsebine. Vse praktično in terensko delo je tako oblikovano, da učitelj, laborant in učenec kar najbolj zavzeto sodelujejo pri pripravi gradiva, samem poteku in kritični oceni učencev, ki temelji na samoupravnem, sproščenem in enakopravnem odnosu. Kritično je mogoče‘ovredno- Dosedanje knjižice zbirke Pelikan — namenjena je osnovnošolski mladini za različno stopnjo ali starost — obravnavajo poljudnoznanstveno tematiko, splošno izobraževalne in družbene vsebine. Pomembno pa je, da avtorji tudi upoštevajo dojemljivost in zanimanje mladega bralca: Kljub temu da imamo na Slovenskem že precej več poljudnoznanstvenih in izobraževalnih knjig, kot smo jih imeli nekdaj, smo še vedno v zaostanku. Zamujeno pa je treba začeti nadomeščati pri knjigah, namenjenih šolski mladini. Pisati zanjo v zbirki Pelikan, pomeni, da avtor ne more biti zgolj strokovnjak, temveč mora svoje pisanje prilagoditi določeni starosti. Nepogrešljive za ponuzoritevin razlago so risbe, slike in fotografije. Nič manj pomembna ni zanimiva stilizacija, ki je verjetno najtežji delež pri tovrstnem pisanju. Knjižice Pelikana so žc prestale preskušajo: kot dopolnilno berilo v različnih razredih osnovne šole, od 3. do 8. razreda, in tudi kot sestavni del berila pri pouku. Taka preizkušnja je odločilnega pomena za uspeh zamisli in izpeljave. Lahko rečemo, da se je izkazala zbirka kot uspešna, uporabna in da lahko pričakujemo tudi v prihodnje poleg zanimivih naslovov tudi enako resno in ustvarjalno realizacijo. Oglejmo si novosti Pelikana. Branka Jurca je z Javko v starem čevlju opisala spomine o svojih poteh kurirke, o delu ilegalcev v okupirani Ljubljani, o širšem de-lovanuu O F, o širjenju ilegalnega tiska. Za ilustracije je poskrbel Božo Kos. Ivan Špolar je z Elektrarno prikazal hidroelektrarno, termoelektrarno, plinsko parno elektrarno, jedrsko elektrarno, vsebinsko je to veliko več, kot je lahko pred desetletjem dobil (na svoji stopnji, seveda!) dijak srednje šole pri fiziki. Ob koncu je avtor ponazoril osnovne nevarnosti, ki jih mora poznati tudi šolar. Ilustracije so delo Jožeta Trpina. Dogodivščine v atomskem inštitutu Jožeta Pahorja z ilustracijami Boža Kosa so mikavne že zato, ker je avtor za svoje razlage, prav nič lahke za poenostavljene ponazoritve, izbral fabulativno pot. Zelo moderen je prispevek Rajka Pavlovca Iz življenja kontinentov. V zemljepisnih učbenikih še ne (dovolj) upoštevano spoznanje, da se celine premikajo, potujejo, postane z avtorjevo razlago razumljivo, dragoceno pa je, da je R. Pavlovec upošteval tudi domače geološke primere. Ob koncu najdemo deset nalog, ki so za učence lahko rešljive, če pozorno sledijo besedilu knjižice. Ilustracijo je iz,delal Jože Trpim Med počitnicami bo dobrodošla knjižica našega znanega, biologa Antona Polenca Korak *• morje. Kakor je nekoč M. Zei za. drugačnega uporabnika napisal poljudno knjigo o življenju v Jadranu, je sedaj A. Polenec za mlade šolarje razgrnil tisti morski svet, ki ga lahko spoznavajo tu. Jadranu. Nenavaden način pisanja olajšuje ponazoritev pestrega podmorskega živalskega sveta Ilustratorka Lidija Osterc se jt tokrat docela podredila besedilu in se predstavila z novimi dosežki Smiljan Rozman je napisa, knjižico o poklicih —prav gotovo zelo potrebno informacijo zt osnovnošolca. Nanizal je več raznoterih poklicev, vendar bi bile tudi za osnovnošolce koristno, č« bi vključil več poklicev. Začetnim razredom namenjena knjižica ji stilno zanimiva, govori neprisi Ijeno, tudi s kančkom humorja, k ga dopolnjujejo barvne ilustraciji Stefana Planinca. Za zbirko Pelikan je značilni kakovost: besedila so vedm opremljena s fotografijami, z ris bami, ilustracijami ali kombini rano. Za stopnje šol, ki so jin, knjige namenjene, so ti element ne samo ponazorilo, temveč tud potrebno vizualno dopolnilo, usklajeno z vsebinsko osnovo. IGOR GEDRIH Film, ljudska umetnost našega stoletja in filmska vzgoja Eden prvih znanih filmskih teoretikov je zapisal: » Ves svet ve in priznava, da vpliva filmska umetnost na duha širokih množic močneje kot katerakoli druga umetnost. Z nekakšno pomilovalno zaskrbljenostjo čutijo to tudi uradni varuhi kulture. Toda nihče ne prizna, kar nujno iz tega sledi: da moramo oboroženi z ustreznim znanjem film razumeti in tako usmerjati svoj okus, da ne bomo izpostavljeni na milost in nemilost najpomembnejšemu duhovnemu vplivu naše dobe kot neugnani naravni sili«. Danes pri nas sicer veliko govorimo o kulturnem, estetskem, idejno-političnem, vzgojnem poslanstvu filma, pa o filmu kot o pomembnem nosilcu socialistične kulture itd. Priznavamo tudi, da premočno zanemarjamo filmsko vzgojo in da ji nismo dali mesta, ki ji po pravici pripada v vzgojnoizobra-, ževalnem procesu. Vendar pa je kljub priznavanju kritične situacije in zamujenega in celo kljub nekaterim poskusom, da bi v šole (konkretno v osnovne šole) uvedli filmsko vzgojo, do sedaj ostalo vse v glavnem le pri besedah. Morda pa se je v zadnjem času v tej smeri le nekaj premaknilo, saj smo v časopisju lahko prebrali, da posveča Zveza kulturnih organizacij temu problemu dovolj pozornosti; da sicer na višjih in visokih kadrovskih šolah zaradi organizacijskih, kadrovskih in finančnih problemov filmsko vzgojne in kulturne dejavnosti ne morejo razvijati in izvajati. V ta namen so pripravili predvsem dvodnevne začetne in nadaljevalne seminarje ob petkih in ■ sobotah. Nadalje smo lahko prebrali, da je bil v osnovnih šolah sprejet načrt in program za filmsko vzgojno delo in da je pričakovati, da se bodo ta prizadevanja nadaljevala tudi na srednji stopnji, kjer je ta medij še neprimerno bolj priljubljen. In zakaj je pravzaprav tako pomembno, da bi gledalca filmsko izobrazili, ga prebudili? Ni se nam treba pretirano potruditi, in že lahko ugotovimo, da je nič koliko ljudi, ki komaj kdaj (ali pa nikoli) zaidejo v muzej ali galerijo, da je nič koliko takih, ki komaj kdaj preberejo kakšno knjigo; da pa vsi ti prav gotovo, če že ne zahajajo v kinematografske dvorane gledajo filme po televiziji- Film je resnično umetnost množic našega stoletja. Eden izmed vzrokov je prav gotovo v tem, da je tehnično mogoče izdelati neomejeno število kopij enega filma in zato hkrati predvajati film v več krajih; kar pa je še bolj pomembno, ogled enega filma ne odvzame današnjemu tako obremenjenemu človeku veliko dragocenega časa. Film je bržkone z nekaterimi zanj posebnimi in čisto tehničnimi sredstvi ali prijemi dosegel veliko večjo privlačnost in večji psihosocialni vpliv na človeka kot marsikatera druga umetnost. Nekateri psihološki mehanizmi, kijih film aktivira, kot so projekcija, sublimacija, identifikacija, so pri filmu namreč zelo močni; to še posebno opazimo pri otrocih in manj kritičnih gledalcih. Torej ima film neizmerno moč in mož- nost, da bodisi zdravi ali pa deformira duha predvsem nepoučenega gledalca. Filmska umetnost spada prav gotovo med tiste umetnosti, ki najbolj odsevajo čas, v katerem nastajajo. Vendar pa ni samo film tisti, ki odseva značilnosti današnjega sveta, temveč smo tudi ljudje tisti, ki odsevamo vpliv, ki ga ima film na nas. Film kot tudi drugi mediji postajajo v današnjem svetu vedno bolj mehanizem, ki rabi zahtevam potrošniške, skomercializi-rane družbe. Film je torej postal potrošniško, tržno blago, prilagojeno in namenjeno najbolj množičnim estetskim potrebam in Željam. Zato prepogosto namesto filmov, ki bi nam dajali pravi umetniški užitek in doživetje, gledamo sicer dobro prodajane trivialne »umotvore«, namenjene najbolj splošnemu, nezahtevnemu in na nižjih instinktih temelječemu okusu (nasilje, spolnost, materialna nenasitnost itd.). Vendar pa niti ne bi bilo tako hudo, če ves ta kič in plaža ne bi tudi vplivali na ljudi. Iz dneva v dan bolj vidno, da je prav to komercialno, dobro prodajano blago (bodisi v glasbi, literaturi ali filmu) tisto, ki lahko ljudi poneumlja, niža kulturno raven in še nanovo ustvarja umetne potrebe po teh dvomljivih vrednotah; skratka manipulira s človekom, z njegovim okusom. Film pa je že po svoji naravi nagnjen k tej nevarnosti, kajti to je umetnost, ki se je rodila v kapitalistični dobi in družbi in ima zato tudi vse njune značilnosti. Film je preveč zamotana in predvsem predraga stvaritev, da bi si lahko privoščil popolno ignoriranje trenutnega okusa in zahtev občinstva. Temu se vsekakor ne more popolnoma izogniti niti socialistična filmska proizvodnja. Torej je filmska umetnost v nekakšnem konfliktnem položaju, ni ustvarjalno popolnoma svobodna. Ta brezizhodnost pa je le navidezna, rešijo jo lahko le filmsko prebujene in vzgojene množice gledalcev. Prav za filmsko umetnost najbolj velja ugotovitev, da sta umetnost in njeno razumevanje v največji medsebojni odvisnosti, pod medsebojnim dialektičnim vplivanjem, kajti umetnost vpliva na okus občinstva in ga usmerja, razvitost in dojemljivost le tega pa je spet tisto gibalo, ki omogoča višjo umetnost in nasprotno. Ker je film torej tako neposredno odvisen od trenutnega uspeha, t. j. zahtev, potreb in želja potrošnika; in le te spet od filma, ker ima tako veliko moč in možnost psihosocialne manipulacije in sploh zato, ker vizualna komunikacija iz dneva v dan pridobiva na moči in pomenu, bi morali posvetiti filmskemu vzgajanju večjo pozornost. Prav temeljna filmska vzgoja je ključ za reševanje tudi drugih, na videz nerešljivih problemov ali problemov povsem drugačne narave, kot so finančno materialni in drugi problemi, s katerimi se otepa naša današnja kinematografija. VIUAN A LUKAS Otroški ekslibrisi Zanimiva dopisndfl vj filmska šola Septembra 1974 je bil 15. mednarodni ekslibris kongres na Bledu. V javnosti je imel precejšen odmev in tudi hvalili so ga. Tedaj je Društvo exlibris Slove-niae iz Ljubljane, ki je edino tovrstno društvo v državi in je organiziralo kongres, obljubilo, da bo pripravilo svetovno razstavo ek-slibrisov, ki jih bodo napravili otroci. Iz te pobude je nastala razstava Otroški ekslibrisi v osnovni šoli Komenda-Moste (od 15. maja do 15. junija 1978). Obljuba kongresu je bila velika, skoraj veličastna, uresničitev pa skromna. Čeprav je bila razstava zvezne narave, to pomeni, da so lahko poslale otroške ekslibrise vse šole iz države in šole narodnih manjšin iz zamejstva, je na prireditvi sodelovalo le 61 šol. Za primerjavo: v Sloveniji je več 400 osnovnih šol. Prispelo je 1300 primerkov, razstavljenih jih je bilo 370, posebna priznanja za najuspešnejše rešitve so dali tridesetim učenkam in učencem. Čeprav je bila razstava majhna, je terjala za svojo uresničitev prav toliko naporov, kot če bi bila večja. Učitelji in učenci osnovne šole Komenda-Moste, ki so jim zaupali prireditev, pa niso štedili svojih moči in časa. Potrudili so se s programom ob slovesnem odprtju, 5 popoldanskim programom za spoznavanje kraja, s pogostitvijo, natiskali so, množico svojih ekslibrisov, izdali prireditvi posvečeno številko šolskega glasila in še kup drobnih reči, ki so bile manj vidne, a potrebne. Največje breme prireditve pa je pripadlo likovnici Stani Pibernik. Za nas, ki se ukvarjamo z likovno vzgojo, je bila topla tudi zavest, da je tako majhna šola prevzela tako veliko delo v korist otroškega ustvarjanja in likovnega pouka. Prav zato, da bi bil odziv na tako prireditev v prihodnje večji, bi bilo morda primernejše, če bi jo razširili tako, da ne bi zajemala le otroškega ekslibrisa, ampak vso otroško malo grafiko: osnutke za šolske znamke, voščilnice, razglednice in podobno. Slovenci dobro poznamo eksi-libris, bolj južno od nas pa je manj znan ali povsem neznan. Likovna pedagoginja Bojana Babič iz Mladenovca je poslala v Moste verjetno najboljše male grafike, kar jih je bilo razstavljenih. Ker pri njih ne poznajo ekslibrisa, so te grafike bolj znak za obrt, ki jo prikazujejo, kakor ekslibrisi. Druga težava, ki je večja v odročnejših krajih, je pomanka-nje linoleja za matrice. Po šolah si pomagajo tako, da delajo matrice v plošče iz mavca. Tudi na naši razstavi je bilo nekaj primerkov gipsoreza, ki so bili lepa dela. Ker otrok težko dela na majhen format tudi z ustreznejšimi materiali, kakor je nerodna in groba plošča iz mavca, so ti ekslibrisi nekoliko večji. Poslali so jih iz Bajmoka, Kolašina, Bugojna in Kucura. K slabši odzivnosti je pripomoglo tudi to, da je izdelava ekslibrisa za otroka težko in naporno delo. Vsaka grafika v osnovni šoli je po svoje muka. Posebno težko pa je za živahnega otroka delati na majhen in omejen format, skrajno pazljivo in natančno. To zmore le malokateri otrok. Poglavje zase je tiskanje. V večini šol tiskajo učenci svoje grafike ročno, tako tudi ekslibrise. Razpis za razstavo v Mostah pa je zahteval kar tri odtise istega primerka. Če je hotel učenec še kakšen primerek zase ali če ga je hotel zamenjati s sošolci, jih je moral odtisniti kar precej. Tiskanje pa je težavno opravilo za odraslega, kaj šele za otroka. Da bi premostili težave, se učitelji trudimo za boljšo organizacijo in primerne načine dela. Ker gojimo tudi druge oblike male grafike, bi bilo dobro v take prireditve, kot je prireditev Otroški ekslibrisi, zajeti tudi to. Razstava v Mostah je bila po obsegu skromna, a prisrčna, kakor je lahko prisrčno le otroško ustvarjanje. Razstavljeni lističi so kazali, koliko je prodrla grafika v naše šole. Škoda, da so nekateri učenci le preveč širili predpisani mali format ekslibrisa. Kajti mala grafika mora ostati to, kar je, to je majhna grafika. Tega so se dosledno držali učenci iz osnovne šole Radlje ob Dravi. V majhnih in tudi najmanjših možnih formatih so njihova dela odlično zaživela tako, da so imeli najboljšo zbirko e.vslibrisov na razstavi. Dobri ekslibrisi so bili iz Trsta, Maribora, Planine pri Sevnici, Rogaške Slatine, Pide in od drugod. Prisrčno otroški so bili ekslibrisi učencev osnovne šole Janez Mrak.z Vrhnike. Vendar je bilo težko ocenjevati razstavljene ekslibrise, ker so manjkali podatki o starosti avtorjev. Saj vemo, da je otroško likovno delo odsev razvoja otrokovih umskih in motoričnih sposobnosti. Če ne vemo, koliko je bil otrok star, ko je likovno delo naredil, ga ne moremo prav vrednotiti. Za ekslibris vemo, da je v učnem programu za sedmi in osmi razred osnovne šole. Likovni pedagogi smo tako ugibali o starosti avtorjev, kako so si pomagali drugi obiskovalci, pa ne vem. Ob razstavljenih delih učencev so poleg imen učencev ponavadi navedena tudi imena učiteljev likovne vzgoje, ki so bili mentorji učencem pri delu. Tudi tega v Mostah ni bilo. Več kot lepa razglednica Letos je bil v Ljubljani 14. poletni slavistični seminar za tuje udeležence. Že to, da se ga je udeležilo okoli 140 gostov iz Avstralije, Latinske Amerike, Japonske in drugih evropskih držav, zgovorno priča o zanimanju za slovenistiko, za majhen narod, njegov jezik in kulturo. Znova se je potrdilo spoznanje, da umetniških del ne ustvarjajo le »veliki« narodi, le tradicionalno bogate književnosti, utrdila se je zavest, da tudi med malimi narodi živo klije umetniško hotenje, jezik in ne nazadnje — kako pristne so lahko vezi med ljudmi. Med predavanji se je zvrstilo obilo zanimivih, uporabnih tem od lingvistike do književnosti in drugih vej umetnosti. Prof. dr. Franc Zadravec je v jubilejnem Župančičevem letu govoril o svo- . bodi kot principu Župančičeve lirike. Dr. Ferdo Gestrin je razložil gospodarsko povezavo in kulturne stike med slovenskimi deželami in Italijo do XVIII. stoletja, dr. France Bezlaj pa zanimivosti iz slovenske leksike. Dr. Jože Koruza je predočil začetke slovenske posvetne dramatike in gledališča. O določenosti in nedoločenosti samostalniške zveze je predaval dr. Jože Toporišič, o metričnih osnovah verza Prešernovih balad in romanc pa Anton Pretnar. Dr. Nace Šumi je obravnaval probleme iz zgodovine urbanizma na Slovenskem, dr. Tine Logar kon-zonantne sisteme v slovenskih narečjih, dr. Helga Glušičpa tipologijo sodobne slovenske proze s tematiko narodnoosvobodilnega boja. Skladatelja Slavka Osterca je predstavil dr. Andrej Rijavec. Milena Hajnšek-Holz je razložila pomene slovenskih predpon, Bogomir Ramovš pa je govoril o slovenskih ljudskih plesih. Poleg JOLANDA PIBERNIK Odmevi izpod Krvavca Če Odmevi izpod Krvavca že niso bili prvo povojno literarno glasilo, med prvimi so bili prav gotovo. Za njimi je dvajset let nepretrganega izhajanja. V novo desetletje so stopili z jubilejno številko, posvečeno stoletnici Župančičevega rojstva... Dandanes skoro ni večje šole, ki ne bi imela tudi šolskega lista, nekateri med njimi so prav razkošni, po zunanjosti prave lepotne izdaje. rednih predavanj je imel seminar obvezne lektorske vaje iz slovenskega knjižnega jezika in posebne tečaje po izbiri. V jezikovnem delu seminarja je predaval dr. Tine Logar o pregledu zgodovine in dialektov slovenskega jezika, dr. Breda Pogorelec pa je podala pregled zgodovine slovenskega knjižnega jezika. Z literarnega področja so dr. Boris Paternu, dr. Franc Zadravec, dr. Marjaž Kmecl in dr. Helga Glušič predstavili slovensko liriko in pripovedno prozo XIX. in XX. stoletja. Za udeležence brez slavistične izobrazbe je bilo pripravljenih dvoje predavanj: predavanje dr. Vasilija Melika o formiranju slovenskega naroda od druge polovice XVIII. stoletja do 1918 in Pavleta Vozliča o slovenski književnosti. Bogat spored predavanj sta dopolnili tudi ekskurziji, ena je bila usmerjena v Vinico, Župančičev rojstni kraj. Tradicija slovenističnega seminarja na ljubljanski univerzi je znova potrdila uspešno delo, ki so ga s pridom sprejeli tuji slavisti in udeleženci. Letošnji seminar je vodil dr. Jože Koruza. Poletno delo na filozofski fakulteti ima svoj odmev. Med udeleženci preteklih let in med sedanjimi. In če se ogreti slovenisti radi iz leta v leto vračajo v Ljubljano, je to najlepše priznanje. Prav gotovo nastajajo tako žlahtni mosto-morda lahko pričakujemo preva-jalaskega posrednika. In še nekaj zamejski Slovenci si na seminarju utrjujejo jezikovna in literarno-kulturna spoznanja. Gotovo bo ljubljanski slovenistični seminar ostal med udeleženci več kot lepa razglednica — obet za prihodnja leta in globlje spoznavanje. V prizadevanjih za boljšo ku*j turno vzgojo in razvoj dejavnos11^ prostega časa je Dopisna dela'1'^ ska univerza v Ljubljani po d°' I govoru z Zavodom SR Sloveni]^ za šolstvo organizirala dvoletn dopisno filmsko in televizijski £ šolo. V tej naj bi se dopisnik1! ^ naučili razlikovati dobre filmskrj in televizijske predstave od sbl ' bih in spoznati prave vrednoti' Pedagoškim delavcem koristi znanje zlasti za etično in idejnfl -J estetsko vzgojo ter socializacij^ učencev, ustrezno samoupravf*^ družbi, obenem pa krepi vzgofL za prosti čas. ....M V šolo, ki deluje v Ljublj3jV. ter v novih izobraževalnih sredici ........ lahko vpišejo vsi nad osemnajsj^ čih v Mariboru in Kopru, let stari občani, ki ob sprejem11 f dopisno šolo dokažejo ustreza0 ^ stopnjo družbene in kultur^ razgledanosti. Seveda, uspevaj0^ laže tisti, ki se bolj zanimajo ^ ^ filmsko kulturo, imajo več smis"L za njo in ustrezno splošno znanFL s tega področja. 5^ Dopisniški program obseg*^ dveletno dopisovanje, v katere?,^ je zajeta učna snov o avdio^L zualnih sredstvih estetske in p0'),' menoslovne komunikacije, p0'Ot sebno v zvezi etičnimi in idejo0. estetskimi vplivi na mladostnikjL ....... oif \ temeljno znanje o filmski pr° zvodnji, teme o žanrih in o filaV skih izraznih sredstvih; misli tem, kaj je televizija kot sociala1,,! in estetski pojav; poglavja |!,ej zgodovine razvoja filmske nosti ter metodologija filmskegL dela in vzgoje teoretično le”jr( praktično. To je nedvomno vs°j bina, ki bi morala najti mesto ^ vsaki splošno izobraževalni šol^ ( R. L. Va (a, Kurirček v letu 1978/79 'o Pred kakim desetletjem so se mentorji spraševali, ali naj bo šolski list literarno glasilo ali naj seže tudi na novinarsko področje. Veliko učiteljev se je skoraj nostalgično naslanjalo na literarno tradicijo in zagovarjalo leposlovno usmerjenost glasil. Toda dokaj hitro je prevladala druga smer — šolska glasila naj bi bila zrcalo šole in kraja, ljudi in življenja v njem. Jh Odmevi izpod Krvavca so bili tako glasilo skoro že od vsega začetka. Ko je list v prvi številki (l. 1957) vabil k sodelovanju, je zapisal, da bodo v njem izhajali »spisi, pesmice, uganke, rebusi, križanke ipd.« Kmalu pa so se v njem pojavile tudi novice, vesti, reportaže in komentarji. Lani so Odmevi prejeli prvo nagrado za najboljše jugoslovansko šolsko glasilo, že leta prej pa tudi republiško I. nagrado. V dvajsetih letih se je uredniški odbor že velikokrat zamenjal, mentor pa je ostal isti (Jože Varl). To je gotovo tudi ena od srečnih okoliščin, da list nepretrgano izhaja. Menjavanje mentorjev listom namreč nikoli ne obeta dolgega življenja. Poglavitna usmeritev Kurirčku je ohranjanje izročila NOB. ^,0< nalogi bo ostal zvest tudi 19-lč nik revije. Kuriček se torej bli^L, jubilejnemu letu, ko se bo treti natančneje ozreti na prehojen1 pot. Učiteljem je bila revija Vsl leta dragocen učnovzgojni pr‘y pomoček in taka želi ostati tudi*] novem šolskem letu. S PIŠKOT RO K IZ RAZLIČ0 DEŽEL, pisal jih bo Avgusti Lah, bo letos približala učencej11 deset držav s posameznih celtim slikovno pa jih bodo ponazori'* tudi naslovnice revije (ilust. JelP Reichman). Deset nadaljevanj-naslovom DEČEK NA LEft ČEM PERESNIKU (J. Miheli‘. je zanimiv sprehod v različne č^Cj Zgodovinske preteklosti. vsako drugo številko je Mti; Vošnjak napisal zgodbo iz NOriT Mile Pavlin pa bo pisal o ilegti nem delu med okupaciji (VZNEMIRLJIVI S PO Mlfi Stota številka Odmevov, posvečene Otonu Župančiču, je po zamisli zelo izvirna. V njej so objavljena pisma raznih kulturnih delavcev, njihov odnos do Župančiča ter izbor iz njegove poezije z daljšim »esejem« na začetku. Vmes so še drugi prispevki, ki tako ali drugače zadevajo jubilej Odmevov. Šolsko glasilo iz Cerkelj je močno povezano s krajem, je tako rekoč njegova značilnost in ga z zanimanjem berejo tudi odrasli. Kadar šolsko glasilo doseže raven, kakršno so dosegli Odmevi izpod Krvavca, najbolje dokazuje svojo družbeno upravičenost. BERTA GOLOB Nadaljevanka LOKOM® TI V A je zabavne vsebti (V. Mal). Iz številke v številko] bo nadaljevala tudi fantaziji pripoved VULETOVA AŠ^ BAZA (Peter, Marjan Amulet^ Učence bo na jadralnem modi' popeljala v Afriko. Od tretje številke dalje bo Kurirček v besedi in sliki pripovedki val, kako je PRI NAS IN OKOM NAS (Suhodolčan, Jerrič Božič), v vsaki številki bodo: krajše zgodbe v prozi in pestih Revija bo ohranila svoji stalni a n briki JA VKA ZA UGA-F KARJE in KURIRČKOM TORBA. s' Če bi se desetkrat rodil, desetkrat bi bil učitelj. Resnično, ni pomembnejšega, ni plemenitejšega poklica, kakor je učiteljski poklic. Kaj je še lahko vrednejše za človeka, kakor to, kar ga učloveči. (Ivan Filipovič) L G. v; To je bežen, zgolj informatiko:, pregled vsebine v novem letniKp< Natančnejša analiza pa kaže, 'bi želi revija pritegniti mlade brtrihi predvsem s tem, da zajema v sriz okvir različne zvrsti pripoved1 vanja in z njimi bogatiti njihh\ miselni in čustveni svet. >i Učence kaže posebej opozot-:: na bogato vsebino novega leti1)-, ka. Daje zanimive možnosti za delo v krožkih, kar posetib velja za nekatere nadaljevanke. d( še nekaj: učitelji 3., 4., 5. rad% dov bi kdaj na svojih aktim mogli temeljito analizirati omenjeno revijo, njihova zafz žanjapa bi bila dragocena tudi h urednika. « I- BERTA GOLOB '0 pomenu Besede sodobnih Ugoslovanskih pisateljev Miroslav Kokolj-Bela Horvat iK> ^ tega, kar prinaša III. letnik ^‘tke Beseda sodobnih jugoslo-H^kih pisateljev, je pred nami: 'mttan Vladimira Kavčiča Pusto-kf’ r°tnan Karla Grobeljska Med K^om in dolžnostjo, kratka te[°2a Živka Činga Paskvelija, Marijana Matkoviča iv\ elem sanj), Djordja Leboviča tj.^eksandra Obrenoviča (Ne-rt*s)i odred, Tuji izrazi) in Kola Črnine, knjiga Pesmi kot Ltol°gijski izbor Vaške Popa, ji l°draga Pavloviča, Stevana i^ča, Branka Miljkoviča. ■ t°rrnacija o teh knjigah lahko ■r najnujnejše, zbirka pa je u' fjntt nadrobne obravnave.« 0,, Ust°ta Vladimira Kavčiča je 0 ,at pred nami ne le kot nagra-if L?J‘terarno delo, pač pa tudi kot It .Pa proza, ki je kljub zgodo-Sh^emu videzu pritegnila po-bralcev in kritike, po lite-1 predlogi pa obetajo tudi T°ko za V. Kavčiča kot za Ctj’ ^rabeljška velja, da sta dovolj >nepa domači javnosti. K. Gra-Z romanom Med strahom jo1 a°tinostjo, ki je verjetno nje- kf; najboljše delo, doživel peto (če k temu prištejemo še ■o'yki prevod). j slovenskega bralca so lahko i j^no zanimiva tista dela s po-jugoslovanske književno-i*, Is katerimi se prvič srečuje. Po-ie*ia n° tei zbifki le treba dati priz-e&l'. da v resnici omogoča tako ttf^navanje, še posebej, kadar 'sA Za premišljen izbor literar-o V- dela — kar pa se, resnici na °e t,0’ ne z8°di vedno. Pri odbiri y e°a računati tudi na to. Pesmi P°Pe’ Miodraga Pavlovi-0. Sjevana Raičkoviča, Branka i! Joviča so prevedli Ciril Zlo-Fe! ^eno Taufer, Drago Bajt, in i Man Kovič — po izboru in eaitvi Bogdana A. Popoviča, ki Poskrbel tudi za tehtno pred- ČMftvitev v spremni Besedi. Gre za bne srbske pesnike iz štirih jtlodo, ■let UK 'eb :ene yS> obdobij sodobne srbske poezije, vsak izmed njih pa je vtisnil svoj literarni pečat povojni srbski književnosti. Navedene drame Marijana Matkoviča, Djordja Leboviča in Aleksandra Obrenoviča, Kola Čašula je prevedel Janko Moder, na temelju že odbranih dram pa je Vasja Predan napisal spremno besedo. Vse tri drame so nastale na začetku šestdesetih let, ko se je dramatika jugoslovanskih narodov bogato razcvetela. So dokaj različne po vsebini, problematiki, pa tudi po gledališki obliki, skupno pa jim je nemirno dojemanje sveta in problematike. Kratka proza makedonskega književnika Živka Činga Paskvelija je nastala nekako v šestdesetih letih. Večino teh del je prevedla Nada Carev-ska, štiri dela pa Janko Moder. V Paskveliji opisuje pisatelj viharni povojni čas na makedonskem podeželju; pretresom v resni življenjski razsežnosti daje human obraz in stvarno podobo. Vsaka izmed knjig, ki so izšle, zasluži posebno, kritično obravnavo, posebej pa se je treba zamisliti nad zbirko. Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev dokazuje, da je mogoče uspešno posredovati izbor tistega, kar spada med značilne, najvidnejše pojave povojnega leposlovja in omogoča, da se v materinščini seznanimo s književnostmi, ki jih premalo poznamo. Čeprav modrujemo, da je najbolje prebirati v izvirniku —in to na Slovenskem navsezadnje med bralci verjetno ni tako redek pojav — pa šele prevodi v resnici odpirajo možnost za najširši krog bralstva. Pri tej zbirki pa doslej še ni bil podan kritični pregled vsega, kar zajema Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev — kritika se je bolj omejila na posamezna dela kot na celotno, kritično oceno. Morda jo lahko pričakujemo ob koncu V. letnika? Glede na to, da želi zbirka predstaviti vse najpomembnejše iz povojnega časa, bi pač pričakovali, da gre taki zamisli ne le priznanje, pač pa tudi kritična analiza o avtorejevih izborih del, prevajalskih dosežkih in spremnih besedah, ki so lahko še posebno dragocene, če izpolnjujejo obete. Pa tudi glede izbora vključenih slovenskih del. Tudi za druge zbirke in tuje književnike velja, da ni dobro, če se isto ime in delo pojavlja v vseh mogočih izdajah na knjižnem trgu pa ni potrebe po taki knjigi. Marsičesa še nimamo prevedenega v slovenščino, zato prav gotovo ne kaže ponatiskovati tedaj, ko pogrešamo druga dela istega avtorja. In če se povrnemo k III. letniku zbirke: prevodi so prvič natisnjeni. 7000 izvodov je zavidljiv založniški dosežek. Če je s III. letnikom dosežena naklada 245.300 izvodov in bo ob V. letniku zrasla na 345.000 izvodov, je to za slovenske razmere kar izredno. Zbirka bo ob koncu štela 58 knjig z 90 avtorji. Treba je omeniti tudi estetsko opremo Julijana Miklavčiča z grafičnimi vinjetami Marjana Pogačnika. I. G. Prekmursko šolstvo od začetka reformacije do zloma nacizma Konec leta 1977 je izšla v Murski Soboti zajetna knjiga Prekmursko šolstvo od začetka reformacije do zloma nacizma, ki sta jo pripravila dobra poznavalca prekmurskega šolstva Miroslav Kokalj in Bela Horvat. Prekmurje je pripadlo Sloveniji kmalu po razpadu stare avstro-ogrske monarhije in je dotlej ostalo Slovencem na desnem bregu Mure zelo malo znano območje. Med vojnama se je narodnostno dvignilo, dobili smo tudi nekaj domačega izobraženstva, posebno učiteljev, žal pa je postalo to območje nekakšna slovenska »Sibirija« (poleg Kočevskega in Kozjanskega), kamor so pošiljali v odročne kraje takratni oblastniki te ali one barve nezaželene prosvetne delavce. Mnogi le-teh so kraje nove domovine vzljubili in se vživeli v nove razmere, njihovo kulturno poslanstvo pa je obrodilo bogate sadove. Prav je, da smo dobili po toliko letih tudi obširno monografijo, ki obravnava aktualno temo šolstva »Golem« Gustava Meyrinka Roman Gustava Meyrinka Golem v prevodu Mare Puntar je eno svojevrstnih del nemškega ekspresionističnega časa, ko je avstrijski pisatelj izoblikoval svet bednega židovskega življa v Pragi osemdesetih let prejšnjega stoletja; v revnem, v getu zaprtem svetu se spletajo trda realnost, polsanj-ske predstave in vizije, »dogajanje«, pa se nazadnje sprevrže v grotesko. Meyrink pripoveduje v prvi osebi, vnaša kabalistično simboliko, izpričuje smisel za po- dajanje okolja in ozračja. Osebe zaživijo, težnja po skrivnostnem, fantastičnem se splete s hrepenenjem onstran ujetosti in želji po lepem svetu. Pisatelj je skrben stilist, s čutom za bistveno, pa tudi za poetično besedo. Spremno besedo h knjigi je napisal Drago Ham, za opremo je poskrbela Edita Kobe, za ilustracije pa Julijan Miklavčič. Roman je izšel pri Mladinski knjigi. I. G. in vzgoje slovenskega ljudstva v tej oddaljeni obmejni pokrajini. Za Miroslava Kokolja vemo, da dobro pozna prekmurske razmere, saj je tudi njegovo publicistično delo o problematiki Prekmurja obširno informativno, da se je lahko strokovno poglobljeno lotil nelahkega dela — sestavljanja te obširne slovenske publikacije. Tudi soavtor Bela Horvat, sam prekmurski rojak —več let je bil direktor zavoda za prosvetno-pedagoško službo v Murski Soboti — dobro pozna prekmursko zgodovino; k vsebini knjige je bistveno prispeval z vpogledom v madžarsko literaturo, kar zadeva področje šolske politike na nekdanjem Ogrskem. Knjiga Prekmursko šolstvo skuša dati pregled razvoja šolstva v pokrajini med Muro in Rabo od začetka reformacije do zloma nacizma 1. 1945. Obnova politične, gospodarske, socialne in kul-turnoprosvetne razmere, v katerih so delovale šole, ter poskuse uresničevanja madžarske, jugoslovanske in okupacijske (po letu 1941) šolske in kulturne politike, kot tudi notranje življenje šol in delo pomembnejših šolnikov, ki so delovali na tem območju Slovenije. S posebnim posluhom je v knjigi obdelana doba okupacije, ko so madžarske okupacijske sile s pomočjo domačih izdajalcev v znamenju hungarizma in zagrizene potujčevalne organizacije Madžarskega kulturnega društva za Vendsko pokrajino (VMKE) hoteli napraviti pokrajino »zopet madžarsko«. V ta namen so uporabljali šole, cerkve, časnike, prosvetne in kulturne organizacije, ugledne posameznike, množice odpadnikov itd. Ob odporu našega zavednega ljudstva proti antisocialnim težnjam okupatorjev so se končno zrušile velikomad-Žarske iluzije, mnogi zavedni posamezniki so se vključili v narodnoosvobodilni boj, ljudstvo samo pa je ostalo za vsa prizadevanja tujcev pasivno in je čakalo kot vsi drugi okupirani Jugoslovani na svobodi. V knjigi je zanimivo poglavje Nastanek in razvoj posameznih šol, ki prikazuje po abecednem redu historiat vseh šolskih ustanov na prekmurskem območju. Za ta prikaz so uporabljeni mnogi zanesljivi in zanimivi viri. Na koncu je knjiga opremljena z obširnejšim seznamom virov in slovstva, iz katerih sta avtorja črpala podatke za svoje obširno delo. Teh virov in literature je za dobrih 10 strani, kar pomeni, da bo usmeritev za vsakogar, ki se bo želel natančneje poglobiti v prekmursko problematiko, precej olajšana. Tudi seznam imen in krajev je obširen (33 strani), tako da bo dobil skrben bralec zanimive podatke o vseh osebah, ki so kdajkoli delovale v Prekmurju. Lahko rečemo, da sta postavila Miroslav Kokolj in Bela Horvat s to knjigo slovenskemu šolniku, ki je deloval v tej takrat odročni slovenski pokrajini, zaslužen spomenik! Knjiga Prekmursko šolstvo je obsežno in reprezentativno delo, Pomurska založba v Murski Soboti ki ga je izdalatpa zasluži pohvalo in priznanje. Delo sta sofinancirali Kulturna skupnost Slovenije in Temeljna kulturna skupnost v Murski Soboti. ALBIN PODJA VORŠEK 1 £ ★ ★ ★ ★ ARMADA SMO VSI * * * * * r£ elit, »i i^večtakih srečanj 0 or— ----------------------------------—— .. . y Komisija za obujanje tradicij NOB pri Občinskem odboru cB NOV Domžale ie skupaj z vodstvi šol domžalske in ka- v Domžale je skupaj z vodstvi šol domžalske in ka-•uske občine 27. maja organizirala srečanje mladine na Šipku, J®1, je bila pred 35. leti ustanovljena SNOUB Slavka Šlandra. srečanja so se med drugim udeležili tudi Janko Sekirnik- * ■ - - - ----------------------- ---- — — jid ^Cn' komisar brigade, narodna heroja Mirko Jerman in Franc j^^U-Lojko, drugi komandanti in politični komisarji brigade eri ri,v*>0samezn'h bataljonov, organizatorji vstaje na knmniško- on, prvi komandant brigade, Mitja Ribičič-Ciril, prvi poli- 5°mžalsk družb, em območju, predstavniki borčevskih organizacij ter enopoliličnega življenja Kamnika, Domžal in okoliških OVANJE IZ m ZAŠČITE ^'novnih s \ inu8- razredov lin sol so ob obrambnem ftnafv .tekinovali v petih discipli-zg°dovine NOB, prve 9telesna.’ orientacije, streljanja in sta 2 sPretnosti. Vsako šolo vsal/stopala po dva učenca v Mnovaj ISC'Pl‘nb tako da je tek--»^PolnjL0 18 učencev iz vseh po-», ‘občin Osnovnih šol domžalske «Ail0 e' Enako tekmovanje je ■^km« i v Kamniku, kjer so eri tj- Va'e tri osnovne šole. iMja j®nci so pokazali veliko zna-»ilao« ¥retnosti- Najboljša je :0$ale u-. landrove brigade Dom-'elrito s’ .'.J® obrala 536 točk, sledile fl$0i t Martin Koželj Dob s črnilu0’ Josip Broz-Tito tf.Crttijp '\445 točkami, OŠ Ra-^ersnftD38 točkami, OŠ Janko :flViVenciia n 0 s 418 točkami, OŠ priočkQ Domžale s 401 tf/^evža k/t1 Matije Blejca-Ma-i#%rii v en8eš s 382 točkami, OŠ :ami in6^ Moravče s 320 toč-'30 točk ^8e AvbelJ Homec dine je eno izmed tistih oblik obujanja tradicij našega NOB, s katero želimo doseči, da bi nekdanji komandanti in komisarji brigade na kraju njene ustanovitve 6. avgusta 1943. leta obudili bogate spomine in v živi besedi Janko Sekirnik-Simon. Ko je govoril o takratnih časih je med drugim poudaril, da je bila brigada oblikovana iz bataljonov Savinjskega odreda, ki ga je sestavljalo nad 300 predanih in v bojih prekaljenih borcev. Pou- mi. Med posamezniki je bila pri zgodovini NOB najboljša Metka Hofer iz osnovne šole Slandrove brigade, v prvi pomoči pa Vladimir Cerar iz osnovne šole Martin Koželj iz Doba. V orientacijskem pohodu je zbral največ točk Boris Erbežnik iz osnovne šole Martin Koželj iz Doba, v streljanju pa M. Vrhovnik iz mengeške osnovne šole. V telesnih spretnostih je zmagal Živko Širec iz osnovne šole Martin Koželj iz Doba. Vsi tekmovalci so pokazali dosti znanja in spretnosti. Za dosežene uspehe pa so prejeli pokale in diplome, ki so bile podeljene na Šipku. SLOVESNOST NA ŠIPKU Več kot dva tisoč mladih ter številne goste je pozdravila predsednica komisije za obujanje tradicij NOB Marija Avbelj-Nadja. Še posebej je pozdravila Janka Sekimika-Simona in Mitjo Ribičiča-Cirila. V pozdravnem govoru je med drugim dejala: »Današnje srečanje mla- Narodni h^roj Franc Avbelj-Lojko v pogovoru s pionirji na Šipku. orisali vse, kar je bilo značilno za čas, ko so se v boju kalili tovarištvo, človečnost in neomajna vera o svetu svobode, v katerem bomo vsi živeli človeka vredno življenje.« Tovarišica Nadja je tudi čestitala vsem, ki so bili sprejeti v ZSMS in zaželela, da bi to srečanje potekalo v znamenju praznovanja meseca mladosti. PREK ZAPREK IN TEŽAV Slavnostni govornik je bil prvi komandant Slandrove brigade daril je: »Ustanovitev te brigade je bila velikega pomena ne samo za nadaljnji razvoj NOB na tem območju, temveč tudi za vso Štajersko, saj je bila to prva organizirana enota tedaj ze regularne NOV na ozemlju, ki ga je imel Hitler za sestavni del svojega »rajha«. Ustanovitev brigade je bila hkrati dokaz, da je partizanstvo v tem delu Slovenije, kjer so bile okoliščine za razmah osvobodilnega boja izredno hude, premagala vse zapreke in težave. To je dalo osvobodilnemu boju v severni Sloveniji nove pobude in nov polet.« Ob koncu je Janko Sekirnik orisal veliko delo naše mladine v povojni obnovi domovine in poudaril, da morajo mladi rodovi vedno spremljati dogajanja v naši polpretekli zgodovini, saj so prav mladi kovali in oblikovali našo današnjo socialistično stvarnost. NENEHNO SPOZNAVATI ZGODOVINO NOB Mitja Ribičič-Ciril, prvi komisar brigade je v pogovoru z učenci poudaril tole: »Tudi danes prevzemamo veliko odgovornost, saj besedi »smrt fašizmu« pomenita tudi v današnjem času boj proti vsem tistim, ki bi hoteli preprečevati pot naše prihodnosti. Zato je prav, da mladi rodovi nenehno spoznavajo zgodovino NOB in vse, za kar se je borila mladina v najtežjih časih naše zgodovine. Mladi ste namreč tisti, ki boste morali bogate revolucionarne tradicije prenašati na prihodnji rod in s tem čuvati našo svobodo in revolucijo.« SPOMINI NA ŠTEVILNE BOJE Predsednik občinske konference ZRVS Janko Ukmar je podelil tekmovalcem nagrade in pokale ter jim čestital za dosežene uspehe —- z željo, da bi bilo sodelovanj med organizacijo ZRVS in šolami vedno uspešno in da bi obrambni dnevi postali sestavni del pri razvijanju borbenega duha med mladimi. Po končani slovesnosti so se učenci zbrali na obronkih Šipka. Med njimi so bili tudi borci slavne šlandrove brigade, ki so jim odgovarjali na mnoga vprašanja o prehojeni poti in številnih bojih. ŠE VEČ TAKIH SREČANJ Na tovariškem srečanju, na katerem so sodelovali udeleženci srečanja na Šipku, organizatorji in prosvetni delavci, se je v imenu vseh zahvalil narodni heroj Mirko Jerman z željo, da bi takšna srečanja postala tradicionalna. Predsednik skupščine občine Domžale Jernej Lenič se je zahvalil gostom, da so prišli na proslavo. Dejal je, da je bila ta proslava najlepše darilo mladini, posebno zato, ker so na njej obujali spomine na slavne dni borci, ki so nosili največje breme ob nastanku in krepitvi brigade Slavka Šlandra. Mitja Ribičič-Ciril je ob koncu srečanja dejal, da se moramo nenehno zavedati dejstva, da je prenašanje tradicije NOB tudi dolžnost do tistih, ki so padli, saj so žrtvovali sv« jo mladost za to, da so bile izpoinjene dolgoletne želje neštetih slovenskih ljudi, ki so hrepeneli po svobodi. Poudaril je, da je bil naš boj prispevek neštetih ljudi, saj brez njih ne bi bil stkan enotni odpor, v katerem so tudi najpreprostejši ljudje predstavljali pomembne člene verige in omogočili, da sta boj in revolucija pripeljala vse nas v svobodo in današnjo stvarnost. TONE URBAS ELAN SE JE POLEG PROIZVODNJE REKVIZITOV l\ ŠPORT IN REKREACIJO UVELJAVIL TUDI Z IZDELKI, DOPOLNJUJEJO OPREMO ŠPORTNIH OBJEKTOV I' PRISPEVAJO K POVEČANJU NJIHOVE UPORABN^ STI. ® PROŽNA A/Z.AA/ TALNA OBLOGA ZA ŠPORTA! DVORANE Prednost JU LANA: — varnost — nedrseča površina zmanjšuje možnost poškodb in daje pri gibanju prijeten občutek; — odpornost — poliuretanski zgornji sloj zagotavlja izredno odpornost proti obrabi in poškodbam poda — je dober zvočni in toplotni izolator DVIŽNA PREGRADNA STENA ZA JELOVA^ NICE Izdelana je iz umetnega usnja. S steno pregradimo šport11 dvorano v dva, funkcionalno enakovredna prostora. Stene izdelujemo do razpona 30 m in višine 10 m. Prednosti: — optična predelitev — zvočna izolacija — odporna na udarce žoge — lahko čiščenje — preprosto vzdrževanje OPREMA ZA TELOVADNICE Izdelujemo kompletno nepremično orodje z možnos vgraditve na steno ali v strop, konstrukcije za košarko mehanski ali električni pogon. Po načrtih posameznih tel1 vadnic izdelamo načrt za razporeditev orodij. OTROŠKA IGRIŠČA Igrala za javna igrišča pri vzgojnovarstvenih organizaciji »ELAN« TOVARNA ŠPORTNEGA OROD^ 64247 BEGUNJE NA GORENJSKEM TELEFON: (064) 75-010, 75-014 TELEX: »ELAN« 34518 r ZALOŽBA CANKARJEVA ZALOŽBA 61000 Ljubljana Kopitarjeva 2 vam v svojih poslovalnicah v Ljubljani na Titovi, VVolfovi, Miklošičevi, Kopitarjevi, Tržaški in Zaloški cesti in v Trbovljah ponuja poleg učbenikov za šole še vse vrste papirja: prepisni, bankpost, črtan karo in visoki karo, risalni, akvarel in specialni tehnični papir, album karton, papir za likovni pouk in kolaž papir, sijajni papir, muflon raznobarvni papir, koričar papir, papir v mapah za likovni pouk od 1. do 8. razreda, vse vrste zvezkov, šestila, ravnila in lesene in plastične trikotnike, priložna ravnila, risalne deske A4 format do A1 format, kri-vuljnike, kotomere, šablone, rotring peresa, nalivna peresa, črnila, tuše, barvnike, svinčnike različne trdote od 6B—6H, voščeno kredo, belo in barvno šolsko kredo, risalno oglje, čopiče, tempera in akvarel barvice. Poleg šolskega in pisarniškega materiala vam ponujamo tudi razmnoževalne, pisalne in računske stroje, elektronske kalkulatorje digitron ter material, potreben pri delu na ciklograf — razmnoževalnem stroju — cikloprint, ciklo-master in hektografski papir, ciklotin tekočino, ciklograf blazinice in drugo. Podrobnejše informacije o cenah, rokih in pogojih prodaje na veliko dobite na gornjem naslovu ali po telefonu 323-841, int. 320. Plim O PREDELAV I SADJA Zavod SR Slovenije za šolstvo je odločil, da se film: »Kot pravkar utrgan sadež« potrdi kot učilo za osnovne šole. Film je založilo podjetje Fructal-Alko, Ljubljana na predlog Unikal studia, Ljubljana, po zamisli Lojzeta Jurce. Recenzenzirale so ga pedagoške svetovalke: Tatjana Sevnik, Marta Hrovatin in Marica Podlunšek. Ozvočeni barvni film posojata šolam podjetji Sava film in Univerzum v Ljubljani. Predvajanje tega 16 m-m filma traja 13 minut. Zvečine je risanka, delo akademskega slikarja Bojana Jurce. Predviden je kot dodatek učni snovi biologije in gospodinjstva v sedmem in osmem razredu osnovne šole. Namen filma je dvojen: prikazati hranilno vrednost sadnih sokov in poučiti učenca o poteku predelave sadja v sadne sokove. Film nas seznanja z dogajanji v sadju ob različnih predelovalnih postopkih. Preprosto in zabavno nam ponazarja zapletene procese fotosinteze, delovanja in razmnoževanja mikroorganizmov, vpliv encimov, pasterizacijo in podobno. Učitelj lahko vključi film že v petem razredu pri pouku spoznavanja narave. Sem spada sklenjena filmska enota Sadovnjak. V sedmem razredu je primerna njegova učna enota Prebavila pri nauku o človeku, v osmem razredu pa dopolnjuje pouk filmska enota Vitamini pri nauku o gospodinjstvu. Kot sestavina ure, ki smo ji namenili ta film, so posebno koristni učni listki. Pripravljeni so za peti, sedmi in osmi razred. Listki vsebujejo naloge in vprašanja, ki so v zvezi s širšim znanjem učencev iz predmetov: biologija, kemija in gospodinjstvo. Ob začetku ure opozori učitelj na snov in razdeli učne listke. Sledi predvajanje filma. Učenci izpolnijo vprašalnik šele po pogovoru o filmu. Glede na krajevne posebnosti lahko predavatelj vprašalnik prilagodi in dopolni. Tako učenci obravnavano snov laže razumejo in si jo bolje zapomnijo. Zbrane podatke bodo namreč potrebovali vse življenje. Seznanijo naj se tudi s posledicami nezmernega uživanja alkoholnih pijač. Zavedati se pač morajo, da jih vozniki motornih vozil po veljavnem predpisu sploh ne smejo piti. Film: Kot pravkar utrgan sadež je potemtakem vsestransko Koristen. Velja ga priporočiti kot tehtno dopolnilno učilo. E Številni učenci osnovnih šoi jeseniške občine sodelujejo v turističnih podmladkih. Na vseh osnovnih šolah so ob koncu lanskega šolskega leta zelo uspešno izvedli očiščevalne akcije, sedaj pa se pripravljajo na KVIZ ki bo pod naslovom »Kaj lahko pokažem turistu v našem kraju«. Najboljši bodo prejeli nagrade na srečanju turističnih delavcev Gorenjske. Učenci osnovne šole »Tone Čufar« Jesenice pred začetkom očiščevalne akcije na Jesenicah. Kot mentorica jih je vodda Marta Celesnik. (Besedilo in foto: B. B.) predelava lesa j u b I j a n a langusova 8 tel. št. (0§J Fl?67f ima v svojem proizvodnem programu • razne vrste obešalnikov • garderobne omare • opremo za predsobe, govorilnice in kabinete • sestavljivo pohištvo za vzgojnovarstvene zavode • stavbno pohištvo različnih mer • strešne konstrukcije v klasični izvedbi In lepljene konstrukcije — nosilce • montažne objekte po dogovoru s projektantom in , drugimi organizacijami Centralni zavod za napredek gospodinjstva Jutta Lammer Otroška ročna dela Barvni priročnik šivanja, pletenja, kvačkanja in vozlanja za najmlajše. Temeljna navodila s podpisi za izdelavo mikavnih izdelkov so izredno nazorna in razumljiva otrokom od 6. leta dalje. Knjiga je primerna tudi kot učni pripomoček pri pouku ročnih spretnosti v šoli. Cena knjige: 90,00 din. NAROČILNICA Priimek ....... Ime ..................... naslov stanovanja (ulica) (kraj) reg št os izk kdo jo je izdal poklic ..... zaposlen(a) v naslov delovne organizacije (kraj) (poštna št) Naročeno knjigo bom plačal(la) po povzetju. Podpis (poštna št ) (ulica) CENTRALNI ZAVOD ZA NAPREDEK GOSPODINJSTVA POLJANSKA 6 61000 LJUBLJANA SOZD SAP- VIATOR ZDRUŽENE DELOVNE ORGANIZACIJE ZA OPRAVLJANJE PROMETNE, DELAVNIŠKE, GOSTINSKO-TURISTIČNE IN HOTELSKE DEJAVNOSTI,o.sol.o., LJUBLJANA, Titova 38 SOZD SAP-VIATOR LJUBLJANA združuje tele delovne organizacije: • LJUBLJANSKI POTNIŠKI PROMET »LP« LJUBLJANA, n. sol. o. Celovška c. 164 • MEDKRAJEVNI POTNIŠKI PROMET »SAP« LJUBLJANA, n.sol.o. Ljubljana, Središka 4 • TOVORNI PROMET »VIATOR« LJUBLJANA, n. sol. o. Ljubljana, Celovška 166 • VZDRŽEVANJE CESTNIH VOZIL »VV« LJUBLJANA, n. sol. o. Ljubljana, Celovška c. 166 • GOSTINSTVO, TURIZEM IN ŽIČNICE »GOLFTURIST«, n. sol. o. Ljubljana, Trdinova 3 686 avtobusov za mestni, primestni in medkrajevni potniški promet, 709 voznih enot za tovorni promet, 50 vozil rent-a-car, 92 taksi vozil, 1924 ležišč in 10.770 sedežev v penzionih, hotelih, restavracijah in gostiščih, 5 avtocampov, 25 turističnih poslovalnic, tehnični pregledi, servisi in delavnice za cestna vozila. Prosveta v ljudski revoluciji Utrjevanje prijate! Dr. Mihajlo Ogrizovič: Prosv-jtela u narodnoj revoluciji —Izdala: Zavod za pedagogiko pri Filozofski fakulteti v Zagrebu in Škotske novine, Zagreb 1978) Že v prvih dneh našega narodnoosvobodilnega boja je nova ljudska oblast skrbela za vzgojo in izobraževanje otrok, mladine im odraslih. Leta 1941 so bile odprte prve ljudske šole, že naslednje leto pa so izšli tudi prvi .akti A VNOJ o organizaciji ljudskih univerz, tečajev za nepismene in ljudskih šol. Ljudska revolucija je torej že od začetka v svojem programu .posvetila posebno pozornost boju za izobraževanje in vzgojo kadrov, ki bodo postali pomemben dejavnik pri graditvi nove družbe. Kljub temu pa vzgoja, izobraževanje in prosveta v ljudski revoluciji še zdaleč niso dovolj raziskane, učitelji in učenci šol, ki .izobražujejo prihodnje učitelje, nimajo ustreznega slovstva za proučevanje tega obdobja boja za novo ureditev. Dr. Mihajlo Ogrizovič, redni profesor Filozofske fakultete v Zagrebu, spada med tiste profesorje, ki več let iščejo dokumente o prosveti in ljudski revoluciji in neutrudno obdelujejo to bogato gradivo in pojasnjujejo eno od bistvenih komponent socialistične preobrazbe naše dežele. 'Jopisal je več del, ki so zbudila pozornost, sodeloval je pri časopisu, predaval na številnih strokovnih posvetih, nastopa na rimpozijih, vedno bolj pa se zanima za zgodovino šolstva in prosvete v NOB. Kot dosežek dolgoletnega dela tega znanstvenika je tudi knjiga P RO S V J ETA U NARODNOJ RE VOL UCU1, ki sta jo izdala Zavod za pedagogiko pri Filozofski fakulteti in Škotske novine iz Žagreba, finančno pa so pomagale samou- ~ pravne interesne skupnosti vzgoje in izobraževanja in znanosti Hrvaške. To je doslej najbolj zajetno delo o prosveti v ljudski revoluciji, za razliko od svojih dosedanjih del pa obravnava avtor v tej knjigi prosveto v vsej Jugoslaviji in ne samo na Hrvaškem. Poudarja, da predstavlja revolucija jugoslovanskih narodov v svetovni zgodovini izjemen pojav prav zaradi bogastva vzgoje in izobraževanja otrok, borcev, mladine in drugih. Avtor je obdelal delo prosvetnega odseka A VNOJ, njegove prosvetne dokumente, dejavnost prosvetnega dela ZA VNOH, otroško varstvo in skrb za mladino v posameznih območjih Hrvaške, vzgojo in izobraževanje v zatočiščih v Italiji in na afriških tleh, prve partizanske gimnazije, izobraževanje odraslih in kulturno dejavnost itn. V tem obsežnem delu je veliko podatkov, zato bo zelo uporabno pri nadrobnem proučevanju zgodovine prosvete v ljudski revoluciji. Uporabno je tudi kot učbenik za študente pedagoških šol in fakultet, hkrati pa je svojevrstna spodbuda mladim raziskovalcem, da globlje posežejo po virih o tej komponenti socialistične revolucije. Knjiga ima približno 400 strani velikega formata (700 tipkanih strani besedila). Natisnjena je na dobrem papirju in vezana v platno, obsežni povzetki pa so prevedeni v štiri jezike (angleščino, ruščino, španščino in francoščino). Očitno je, da smo dobili knjigo, ki bi jo morala imeti vsaka šolska knjižnica. Knjiga stane 150 din, naročilu pa sprejemajo »Školske novine« iz Zagreba. DJ. DJURIČ Mariborski gimnazijci v Greenvvichu Angleško mestece Green-wich in Maribor sta pobrateni že več let. Sodelujeta na različnih področjih, to se kaže tudi v vsakoletni izmenjavi mladih obeh krajev. Tako je tudi v letošnjih počitnicah odpotovalo k angleškim družinam dvanajst mariborskih gimnazijcev. Po desetih dneh prijetnega bivanja na otoški deželi smo bili zelo navdušeni. Že sprejem pri županu Greenwicha in naših gostiteljih je napravil na med vojno povedovali so, kako je v njihovih šolah. Po končanem obveznem šolanju si izbereš določene predmete in se ukvarjaš le z njimi. Tako ima 17-letna prijateljica Ann v šoli angleščino, zgodovino in likovno umetnost. Seveda pa tudi telovadbo, ki je za vse obvezna. Vendar — tudi tukaj si izbereš svoje področje. Lahko plavaš, igraš tenis, košarko... Ann se je odločila za jahanje. Ogledali smo si številne zna- nas globok vtis. Nihče izmed nas ni posebno vešč v angleškem jeziku, četudi se ga v šoli učimo že nekaj let. Morda smo se prav zato čutili tako »bogate«, ko smo se pogovarjali. Čeprav je šlo kdaj pa kdaj kaj težko z jezika, smo se : vrstniki odlično razumeli. Pri- Ko so fašistični okupatorji 24. junija 1941 zbrali v zaprtih vagonih šesti transport in ga napotili v Srbijo, so nameravali Slovenijo ponemčiti. Toda jugoslovanska srca so gostoljubna in tako so izseljenci iz Trbovelj, Maribora, Celja, Ruš in drugod delili skorjo kruha,vojne strahote pa tudi zmagoslavne trenutke z brati iz Srbije, iz vasi Du-dovica, Lazarevac, Venčane, Vreoci... To prijateljstvo je še danes trdno zakoreninjeno, oživljajo pa ga številne akcije. Ena takih je tudi likovno sodelovanje. V vasi Dudovica, ki leži ob ibarski magistrali, so še letos od 6. do 18. julija že drugič srečali jugoslovanski likovniki. Zanimivo je, da so se srečanja udeležili akademsko izobraženi, amaterji in naivci, kiparji in slikarji. Iz Slovenije so prišli: Milan Kristan, Jernej Kreže, Drago Bukovec, Jože Volarič, Ernest Spi-ler, Miloš Todorovič, Viktor Plestenjak, Ivan Žgalin in Zlata Volarič. Umetniki so ustvarjali v učilnicah in na dvorišču Osnovne šole v Dudovici. Zapustili so 70 del, vseh umetnin pa je že 200. Vise na stenah dolgih hodnikov in tako nehote vsajajo lepoto v srca mladih, ki si tu nabirajo znanje. Ob delu so likovnike opazovali številni ljubitelji umetnosti. Prišli so menitosti Londona (Piccadily, Trafalger Square, Buckinghamsko palačo, muzeje, ...), z avtobusom so nas popeljali na izlete v bližnje kraje. Tako smo videli katedralo v Canterburyu, safari park, greenvviški observatorij, itd. Vseh mikavnih stvari ni bilo moč videti v tako kratkem času. celo iz Beograda. Pozdravili so jih tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij v občini. Nepozaben pa je bil literarni večer, na katerem so tamkajšnji pesniki brali svoje pesmi. Nekaj jih je prebral celo direktor Reik »Ko-lubara«, največjega, industrijskega podjetja v teh krajih, ki je prevzelo pokroviteljstvo nad likovno kolonijo Bratstvo in enotnost. Za likovnike so prijazni gostitelji organizirali več izletov. Tako so spoznali tudi turistične in zgodovinske znamenitosti krajev na tem območju. Videli so kolubar-ski rudnik, galerijo, dom kulture, spominska obeležja iz 1. svetovne vojne, kolubarske bitke in novejše zgodovine. Posebno pretresljivo je bilo srečanje ob grobu Dušana Petroviča-Šaneta, ki leži na travnatem griču, pod goro Venčas, nad Arandjelovcem, obdan z belim majdanskim marmorjem, ki ga je nekoč v mladih dneh sam klesal. ZLATA VOLARIČ Prazniška razstava v Polju Krajevna skupnost POLJE (v občini Ljubljana Moste-Polje) je ob svojem prvem prazniku (sredi šolskih počitnic) presenetila z več zanimivimi predstavami. Med temi je bila deležna posebne pozornosti likovna razstava osnovne šole, vrtcev in domačih likovnih samorastnikov. Obiskovalec, ki si je vzel čas in se pomudil ob eksp matih, se je zlahka prepričal, da naše vzgoj-noizobraževalne organizacije vedno uspešneje odpirajo vrata združenemu delu. Vsebino izdelkov, ki je vzniknila iz življenja, dopolnjujeta bogata programska domiselnost in privlačna estetska podoba. Organizator in aranžer razstave je bil predmetni učitelj tehničnega pouka Maks Oblak, ki tolikanj živi s šolo in krajem, da mu, čeprav sredi letnega dopusta, ni bilo žal časa in truda za pripravo. Zanimivo bi bilo, če bi si lahko obiskovalci razstave ogledali tudi njegovo tehnično dvoranico, le-ta namreč po moderni opremi daleč prekaša vse druge kabinetne učilnice na šoli. Vse, kar se v njej dogaja, je odsev šol-sko-tehničnega napredka v domovini in zunaj njenih meja, ki ga skrbno zasleduje. Kot mentor podaja svoje znanje tudi kandidatom na hospitacijskih nastopih. JANEZ LAMPIČ Umrl France Boltar Ob ustvarjanju z dletom, kladivom in čopičem se je tkalo prijateljstvo, bogatilo likovno znanje in kar je najdragocenejše: skovalo in utrdilo se je bralstvo, porojeno v tistih težkih vojnih dneh, sedaj pa obogateno z uspehi delovnih ljudi naše domovine. Obiskovalci razstave so namenili največjo pozornost lepim brodarskim in raketnim modelom, ki so jih izdelali člani tehničnega krožka pod dolgoletnim vodstvom Maksa Oblaka, ki mu je Mestna zveza organizacij za tehnično kulturo Ljuljane pred nedavnim podelila zlato plaketo za doseženo prvo mesto na srečanju mladih tehnikov. Razstavno gradivo mladine je slikovito obrobljala priložnostna galerija likovnih stvaritev samorastnikov, ki so se ob tem prazniku prvič organizirano predstavili javnosti. Razstavljenim delom se pozna, da se ustvarjalci neposredno in obilno napajajo ob bogatih virih glavnega mesta. Tematsko, slogovno in po uporabljenih tehnikah, še bolj pa po stopnji dognanosti so si tolikanj različni (zelo obetavni so zlasti J. Škrilec, Žmavc in Arko), da bi si imeli kaj povedati, če bi začutili potrebo po organizirani izmenjavi izkušenj v likovnem klubu, kjer bi si lahko privoščili tudi mentorje. Vsakoletni krajevni praznik bo lahko stalna priložnost za prikazovanje najboljšega iz domače likovne ustvarjalnosti. (JriM smo se v angleščini in spoznali tudi zanimivo angleško kulturo (Foto: L. L.) Priročnik za čebelarske začetnike Sredi aprila bodo angleški vrstniki vrnili obisk. Upam, da jim bo prijetno med nami, kot je bilo nam. Zveza čebelarskih društev Slovenije je letošnjega julija izdala priročnik, namenjen čebelarskim začetnikom in šolarjem, ki obiskujejo čebelarske krožke. V slovenskih osnovnih šolah dela 52 čebelarskih krožkov, v katerih je 550 učencev; 106 od teh jih čebe-lari v 27 čebeljnjakih. Seveda mi ob vsem tem izpopolnjujemo svoje znanje angleščine, Angleži pa ne. A nič zato. Prijateljstvo in bratstvo med narodi se kljub temu krepi — in to je najbrž mnogo bolj pomemb- L.L. Priročnik sta uredila M. Men-cej in Kolenc, posvetila pa sta ga predvsem mladim in mentorjem, ki vodijo čebelarske krožke na naših šolah. Knjiga ima dve poglavji. Prvo je namenjeno začetni stopnji in obsega 56 strani. Snov je razdeljena na mesece, začne se s septembrom in konča z julijem. Za vsak mesec je predviden tedensko po en sestanek s krožkar-ji, za vsak sestanek krožka pa so Ponavadi se udeležimo pogreba človeka, ki nam je bil drag in nami pomenil nekaj dobrega, da mu izkažemo zadnjo čast in zahvalo. \ ^ Francetovim pogrebom nismo mogli. Zgodilo se je med počitnicah1] <1 daleč od vsake misli na slovo in žalost. Ko smo bili razkropljeni po A zličnih počitniških krajih, nam ga je iztrgala smrt. Zaman ga iščemo' obrazih mimoidočih, zaman razpredamo misli in načrte, ki smo jih ^ snovali skupaj z njim. Še najraje se ga spominjam kot slušatelja Višje pedagoške šole. paj sva obiskovala oddelek za likovno vzgojo. Bil je dober študenti1 nadarjen risar. Ker sta ga pri študiju zadržali vojna in internacija je M I nekoliko starejši od drugih slušateljev. Zaradi tega in še zato, ker je zh p imenitno prepletati resno s šegavim, smo ga imeli vsi radi. Pomap nam je z drobnimi pozornostmi, nasvetom ali s šalo. Njegovo širo*' srce in človeška toplina sta nam bila v spodbudo. Ostali smo prijatdl tudi po študiju. S Francetom smo se vsi radi srečevali, saj je bil imenih] fant. Čeprav je bil po rodu Ljubljančan, se je po diplomi zaposlil v Rado'' Ijici in si tam ustvaril dom. Ker je vzljubil Radovljico že v otroštvu, je<>\ rad in zagnano delal v šoli in zunaj nje. Veliko je pripomogel k likoh] preobrazbi in likovnemu prebujanju v kraju in okolici, saj je delal A scenarist, organizator in soorganizator raznih likovnih prireditev in ^ najboljši mentor likovnim amaterjem. France je bil dober in zagh! učitelj. Njegovi učenci so prejemali priznanja na razstavah otroških^ kovnih del v ožjem domačem in tudi širšem republiškem in zvezni obsegu. V šolo je rad uvajal novosti. Velikokrat nas je presenetil z oth škimi izdelki iz odpadnih materialov, ki jih ni znal pred njim n0 vredno porabiti. Nekaj časa je bil tudi svetovalec za likovno vzgojo uC>’ teljem severno gorenjskih šol. Tudi slikal je. V skladu s svojo mehko naravo si je izbral za svoj ^ karski način akvarel. Slikal je pokrajino okrog Radovljice, svet n J hribov, kmečke hiše in vse, kar je zbudilo njegovo čustvo. V svoje akW\ rete je znal zliti tudi svoje razpoloženje in občutje. Zato ni bilo tež® vzljubiti njegove lirične in razpoloženjske pokrajine. Kljub temu sej1] svojim likovnim delom šele začel uveljavljati. Likovno doživljanje in ^ kovno oživljanje motiva je imel za povsem osebno doživetje. Zato j? nerad pošiljal svoja dela na razstave. V tem je razlog, da smo vid1' premalo njegovih slik in da so mnoge —nenaslikane —odšle z njirrtft vedno. Za vsestransko likovno vzgojno dejavnost in za svoje likovno ustvh janje je predlanskim prejel Prešernovo nagrado za Gorenjsko. Kot učitelj in temeljit likovni delavec je zapustil trajno vrednost v sV