V Gorici, dne II. aprila 1901
15. številka
l/haja vsaki iVtrli-k ob 11. mi dopoldne. Rokopisi so n*' via-Cajn. Ndianknvaiia pisma so nt‘ spri' jciuajo.
Cena listu znaSa za colo lolii I krono, za pol lota 'J kioni. Za m a n j pioniožno za colo loto ,'i krono, /,i pol lota K IvVI Rokopisi* sprejoma uredništvo v (loiici, ilvoiiii'0 sv. I lilarija Slov. 7.
7. n ioilnikoni jo mogoče govoriti vsalt dan od H I J dopoldne v iipravnistveni
Solu
!t
slovensko ljudstvo naft-;
*
trn
. ,,-V*	-r-r.-H
JU .
mm
_
ra. vero dom cpsori
umivr!
Naročnino in na /nanil:i s p i c j c ni a upravuištvo v t»urici. Semeiiiška ulica it. d. Posamezne Številko sc prodajajo v tolia-karnali v Šolski ulici, Nunski ulici in ua Koronjskom bregu (Riva Ornio) St. M po K vin.
Oglasi in poslanice so računijo po potit vistali, in sicer: če so tiska enkrat I I vin., dvakrat 12 vin., trikrat K) vin. Večkrat po pogodbi.
N a r o č n i n o in o g I a s o je plakati v (iorici.
l/.ilajiit(*lj iti odgovorni vmlnik: Ivan It a j I v Gorici.
Tržaško vprašanje.
. . . umrje adrijansko liilo nekdaj si slovansko.
!S. .1 c n k o.
I.
,.Primorski Lisi" jft prod devetimi l(‘'i začel izhajali v Trstu. V prvi številki , je bilo citati: „Zakaj pa izhaja »Primorski list“ v Trslu? Ker je Trst središče Primorskega, je pa tudi najbolj važno mesto z>* Slovence. Ne dajmo se odrinili od morja, ki krije neštetih zakladov, katerih do zdaj še skoraj nismo iskali’1.
Trst — najbolj važno mesto za Slovence! Tega prepričanja smo Midi dandanes. Zalo obžalujemo, da se to dejstvo vse premalo uvažuje in da Slovenci na j 'Prst vse premalo mislijo. Trst je le o Tiči j ol n o italijanski, v resnici pa ni. V mestu samem je skoraj toliko Slovencev, kolikor v Ljubljani. Poleg tega je za Trst zelo važna slovenska okolica, ki ga obdaja kakor pas. Okolo tega pasu tržaško okolice se razteza izključno slovenska zemlja. Iz nje prihaja in v njo zopet odhaja ves tržaški promet, od katerega živi tržaško mesto. Pa ne samo Slovenci, ampak tudi Hrvatje, Srbi, Čehi, Poljaki in Husi trgujejo v Trstu. Trst ima skoraj same slovanske pritoke! Ali lo je čudno, da se vsi ti pritoki v Trstu spremene in ne j kažejo več svoje slovanske barve! Trst rje bil in jo še dandanes olicijelno italijanski! Naj nas pa nihče ne razume, kakor da hi mi hoteli biti Italijanom krivični! Nikar! Mi privoščimo Italijanom vse dobro, ali želimo, da Slovani ostanejo Slovani, da se gmotno in duševno razvijajo Zdaj vidimo,da prodira ilalijanstvo vedno bolj v slovensko okolico, da se slovenski živelj v Trstu in okolici vedno bolj izgublja. Ako bomo držali roke križem, izgubljen ho Trst in okolica za vedno!
Kaj nam je tedaj počeli V Naše mnenje je, da si Slovenci morajo izdelali s k u p e n n a č r t, ako hočejo priti kdaj do veljavo v Trstu. Določenega načrta za rešitev tržaškega vprašanja nimamo
I iška ,..Varoilna tiskarna" (odgov. J. Marušič) v Gorici.
USTKK.
Gabrijel Garcia Moreno.
(/ivotopis katoliškimi politika.)
\ isoko čislam učenjaka, ki nam preganja temo zmot, a bolj si* cenim poštenjaka, ki ve in hodi pravo pol.
S. (j r e |i o r č i č.
Ponižni slugu domovine.
Kavno na dan slavne zmage pri Jambolih je ugasnila Morenova predsedniška doba. Novi predsednik Karion je prevzel vlado Hil je pošten mož, dober kristjan, pa ni imel odločnosti in stanovitnosti. Moreno se ni bal nikogar. Opiral se je na svojo lanjko vesi, ne smrt, ne javno mnenje, ne dejansko na-; sprotovanje ga niso mogle odvrniti od pravirne poli, katero je bil nastopil in takoj«* zmagal. Nova vlada pa je bolela živeti v miru s tistimi, ki so hoteli nemir in zmešnjavo. Predsednik je v marsičem odnehal nasprotnikom iu je tako podiral, kar je Moreno s tolikimi žrtvami sezidal.
Da ne ho predsedniku na poti, hotel j<* Moreno zapustiti domovino. pa prošnjo za odstop so mu odbili. Predsednik je vedno trdil, da je Moreno
in zalo smo brez glave. Kar eden zida, drugi podira. V tem pogledu smo tujcem v posi.ieh, sebi pa v veliko škodo.
Najbolj jasen dokaz za lo so nam gospodje okolo „E d i n o s t i“. Okolo lega lista so zdaj zbrani večinoma vsi tržaški rodoljubi. V zadnjem času se je v Trstu mnogo dejalo. Tega ne more nihče tajiti. I ržaški rodoljubi so mnogo žrtvovali. 1'ake požrlovaiuosli ne najdemo nikjer na Slovenskem. To Ireba priznati!
Toda kljub vsemu temu jo v 'JVsIu mnogo nejasnosti in zmešnjavo. „EdinosP‘ ješe lansko leto žugala s pravoslavjem. Ali jo morda pravoslavje rešilna točka za tržaške Slovence ? Največjega obžalovanja je vredno, da so so nekateri tržaški Slovenci v resnici dali zapeljali v pravoslavje tor so odstopili od sv. kal. cerkve. Kdo bo pred Bogom odgovoren za ta korak?! Ali ni tako počenja nji! brezvestno in za tržaške Slovence naravnost pogubno?
Sešel se jo državni zbor. Jugoslovani so se razcepili v dva tabora. Do lega je moralo priti, kajti razlika ni bila v osebah, ampak v načelih. Slop j«*, kdor misli, da jo boj, ki ga bije kaloliško-na-rodna stranka z I i h o ra I n o, \s«*bon.
I oda tržaška ,.Edinost** jo kljub vsem lem dejstvom obsojala katoliško - narodno stranko ler jo očividno pritrjevala liberalni stranki, katera jo grob za slovenski narod. Ves čas jo napadala dr. Šušteršiča in drugo katoliško-uaroduc poslance. H rez načel in brez argumentov podtikala jo kaloliškn-narodiii stranki sebični* namene iu tako dajala pol uho in moč liberalni stranki. Prašamo zdaj. ali je liberalizem rešilna točka tržaškega vprašanja? Prepričani smo, da jo v Trslu potrebna edinost vseh pravili rodoljubov in da mora slovenski narod v Trstu in v okolici propasti, ako se zaseje vanj nesloga in ucodiuost. I oda z liberalizmom j«* sloga že pokopana. Zavedni katoliški Slovenci ne morejo na noben način skupno delovali z liberalci. Da se je la nesloga po-
doma neobhodno potreben, vendar se ni hotel poslužiti njegovih nasvetov; pač pa jo zbiral okoli sobo sovražnike tistega moža. katerega je visoko spoštoval. Karion jo z lepa hotel doseči to, česar ni mogel doseči Moreno, ki je bil vendar bolj duhovit. Hotel je zadovoljili vse, pa ni zadovoljil nobenega. Konservativci so mu po pravici očitali njegovo* neizpolnjene obljube, revolucijonarci pa tudi niso bili nikoli zadovoljni. Zahtevali so colo naj se odstrani Moreno, ki je razkrinkaval njihove namene.
Karion j«; hotel uredili kupčijsko pogodbo z državo Cliili. Predsednik mu je poveril ureditev le zad(*ve, ler ga pooblastil z vso oblastjo izvanrednega poslanika.
Po vladnih opravkih bi se moral Moreno ustaviti tudi v l.imi, glavnem mestu peruvijanskom. kjer so imeli ekvadorski puntarji svoje pribežališč«*. More-novi sovražniki so bili prepričani, da je zdaj najugodnejša prilika, iznebili so nasprotnika. Sklenili so vladnega pooblaščenca zavratno umoriti.
Nekaj dni pred odhodom je neka gospa razkrila Alorenu namen zarotnikov. I‘a lo ga ni oplašilo Hekel je: ..(le je Kožja volja, da umijem, rad darujem
kazala tudi že v Trslu, je kriva v prvi vrsti ,.Edi <>st“.
Kaj naj rečemo o u n i j a Is l v u ? To jo najnovejše sporno jabolko, katero je vrgla ,.Edinosl“ med slovenski narod Hi oz načel iu brez argumentov hoče zina-gali v tem vprašanju. Dokazali smo v obširnih člankih, kako škodljivo bi bilo lo za tržaško Slovence. In kaj nam odgovarjajo na vse lo? Očitajo nam, da smo zasramovalo' sv. unijalske cerkve in sv. * .i rila in Melodija! Ker smo tedaj pisali proti brezvestnim tržaškim agitatorjem, smo s lem žalili samega sv. Cirila in Melodija! Ites visoki so tržaški gospodje, da se stavijo v ono vrsto s svetnikoma Cirilom in Melodijem!
Tako boga ,.Edinost" tržaške Slovence vsaki mesec z novimi vprašanji in z novimi prepiri. Mi ne odrekamo gospodom okolo „Edinosti'* zaslug za slovensko narodnost v Trslu in okolici, ali želimo, da bi v tržaški politiki zavladalo nekoliko več načelnosti in enotnosti.
V	la namen j«* ljubljanski ,.S I o-\ o it e c“ nasvetoval, naj bi se mod drugim o tržaškem vprašanju Imvili slovanski novinarji na shodu v Dubrovniku. Ali bi bilo ravno vmostno razpravljati o lem vprašanju na shodu slovanskih novinarjev v Dubrovniku, ali ne, nočemo sodili. Koristilo oi 'na vsak način dobri stvari. Ali poslušajte kaj pravi ..Edinost"? Gospodje okolo ,.Edinosti" pravijo v svoji nedosežni visokosti, da je možno urediti tržaško vprašanje ludi brez razprav in resolucij na shodih, da ni treba ko malo dobro volje, pa jo pomagano bratom v Trstu iu v Istri. V istem zmislu so izraža tudi splitsko „Jedin sivo**: „Joli tudi ravno potrebno, da bi na shodu razpravljali o nočem, v čemer st* itak strinjamo vsi, in je-li mora ravno resolucija razglašati, ako želimo pomoči bratom v Trstu in Istri? Zdi se nam, da z nekoliko dobro volje jo možno urediti vse to, tudi brez razprav iu resolucij, to je: gospodje Ijolegi n a j s o v b r a l s k e m r a z g o v o r u , n a o b e d u p o r a z g o v o r e itd.**
svoje življenje**. Njegovi prijatelji in sorodniki so ga boleli s silo ustaviti. Opozarjali so ga na osodo malega sina, ki ostane popolna sirota, ako se oče poda v očitno nevarnost. Prva žena mu je namreč umrla, ter zapustila edinega sina Gabrijela. Poročil se je bil v drugo z Marijano Alkusar (Alcazar). Vse ga je svarilo in zadrževalo. Pa nič ga ni moglo premakniti od dolžnosti. Odpotoval jo v spremstvu svojega tajnika, svojega svaka Ignacija Al kasa r in dveh sorodnih otrok.
Kilo je proti poldnevu, ko jo vlak dospel na limanski kolodvor. Ignac Alkusar prvi izstopi, ter pozdravi prijatelja, ki jim je prišel naproti. Tudi Moreno je izstopil, ter dvigal iz voza malo deklico.
V	lem trenotku nekdo zakriči: „Hoparji! Morilci!** in dva strela počita. Nek Vileri, sorodnik 1'rbinov, jo ustrelil na Murena, pa mu jo le klobuk prevrtal in nekoliko ranil po obrazu in na desni roki. Alka-sar br/. zagrabi svoj revolver ter udari ž njim napadalca po čelu. Vileri pade na tla, njegov tovariš vnovič ustreli na Murena. Vileri še dvakrat v Alkasarja. Vse lo je trajalo par minut. Policij«* seveda ni bilo zraven, kakor je že navada o lakih prilikah. Ljudstvu sc jo
Nam je tržaško vprašan je živi jonsko vprašanj«* in za to odločno odklanjamo razgovore pri obod u !
Dalje prih.
Politični pregled.
Državni zbor se snide dne 18. t. m. Na dnevnem redu je mej drugim ronimcijacija nadvojvode Franca Ferdinanda in drugo branje zakonskega načrta o povišanju davščin na žganje.
Cesar v Pragi. Listi poročajo, da .je že gotova stvar da obišče cesar Prago meseca maja ter da se udeleži blagoslovljena mosta čez Vltavo.
Ustaja na Filipinih, ki do zadnjega časa ni mirovala, bode baje zdaj končana. Kajti poroča se, da so Američani v jeli glavnega vodjo lilipiu-skih us la'3 v Aguinalda. ujel ga je gene'al Euston, ki je postal vsled tega brigadni general. Večina drugih ustašev so se ndali iu s tem je menda zadeva na Filipinih končana. Aguinaldo ostane v zaporu v Manili tor se ga ne ustreli.
Razmere na Kitajskem. — V
lesni zvezi političnih interesov so razmero v Južni Alriki in na Kitajske"!, — jedne od družili so tako odvisne, da je nemogoče uganiti, kake tajne niti spa*ajo aIriško in kitajsko vprašanje. IVaktični politi .i -iravijo, da bodo Anglija ta.»o dolgo brez moči, dokler ne sklene miru v Afriki, loga pa ponosili in sebični Angleži ne store, zato jim huda prede. Kor na Kitajskem zaradi pomanjkanja upliva in vojsko ne opravijo nič, hujskajo proti Husiji kolikor morejo druge, zlas>i pa Japonce, katere bi radi nakurili za boj proti Husiji zaradi Koreje. Poglavitna točka, ki j«* zdaj na dnevnem redu kitajskega vprašanja, je Mandžurija, ogromna kitajska pokrajina, ki ..u*ji na Husijo. Moj rusko in kitajsko vlado se je spenila pogodba, vsled katero odstopi kitajska .Mandžurijo Husiji za nedoločeno dobo v lastno upravo. Tej pogodbi so nasproto-
nabralo veliko, morilca sta pa ušla. — Slednjič pride mestni prefekt, ler zahteva od Morena in tovariša orožje. Morenov revolver je bil še poln. Predsednik peruvijanske republike pošlje svoj voz, ter odpelje Morena na svoje stanovanje.
Prebivalstvo je bilo uzneinirjeno revolucijonarji pa so ta napad na tihem odobravali. Preiskava se jo vlekla na dolgo in široko, tako da se je videlo, da sodnija daje potuho morilcu. Ta so jo izgovarjal, da je zahteval od Morena Ivoboj v zadoščenje, ker je Moreno pri lambolih ukazal ustreliti njegovega brata kut roparja, namesto častnega zadoščenja pa da ga je Moreno napadel, on pa je le svoje življenji' branil. Pričevanja Mor«*novih prijateljev porotniki niso pustili veljali, češ, da je njihova izjava pristranska, tor so morilca oprostil i. Mureno pa je nadaljeval svojo pot v (lili. kjer j«* po šestili mesecih popolnoma dovršil svojo nalugu v zadovoljnost obeli vlad. X|eguva izvanredno obsežna učenost mu je pridobila mnogo prijateljev \ čilenskem glavnem mostu Val-paraji/.o.
vali najbolj Angleži ter hujskali kitajske podkralje ob Yangt. eju, da preprečijo cesarjev podpis na pogodbi, ali cesar je naznanil vsem kitajskim uradnikom, Ja je pogodbo že podpisal in Mandžurija je ruska. Ako se iz tega koraka izcimi vojna, se ne ve, vendar je Rusija za vsak slučaj zavarovana.
Njena vojska na Kitajskem ozemlju šteje zdaj 170.000 vojakov in 2000 častnikov. O prepornem zemljišču pri Tient-sinu se poroča, da je vlada v Petrogradu naročila svojemu kitajskemu poslaniku Giorsu, da se ne sme razobesiti ruska zastava na tem zemljišču, dokler ni spor z Anglijo poravnan.
Za spomlad se pripravljajo zopet boksarji na novo ustajo. Zbirajo se na mnogih krajih in so dobro organizovani. Dne 31. marca je napadlo 7 milj od Tient-sina 1000 boksarjev nemške vojake. Unel se je hud boj, v katerem je padlo kakih »0 boksarjev in 12 Nemcev. Nadalje prihajajo poročila o novih preganjanjih in umorih kristjanov. Tako so kakih 120 kilometrov od mesta Paotinglu pomorili boksarji zopet več kristjanov. — Kitajski cesar se povrne ta mesec v Peking.
C. Ir. drž. praviiišMi v Gorici.
Goriška duhovščina praša c. kr. drž. pravdništvo, kako je moglo dovolili, da je ,,Soča“ v št. 42. sramotila ves du-hovski stan na sledeči način:
..Znano je, da Kristus ni učil, da morajo biti duhovniki neoženjeni. Neoženjenost je uvedlo še le pozneje papežtvo, ker je videlo, da le s tem, da odstrani duhovnika od žene in otrok, od prave družine, napravi sebi slugo, ki uboga pokorno. Vse „pregrehe-!, ki jih nekateri duhovniki v obhoji z ženstvom uganjajo, v katero svrho jim služi v slednjih stoletjih sv. Liguori s svojo moralo, da se ,.grešnik“-duhovnik ne sme ovaditi, — ne pomenijo nič nasproti tej dobroti za hierarhijo. Naj se še toliko ženstva skvari po duhovnikih, v prvi vrsti šteje posvetna moč papežtva in ž njim duhoven-stva. — Nravnim duhovnikom se je zdel vedno celibat nenravnim in zahtevali so odpravo istega.
Če so torej naši višji slov. duhovniki proti unijatstvu, ali pravoslavju, jih
vodijo gori navedeni razlogi  Naše žen-
stvo bo še naprej izpostavljeno vprašanjem po navodilih sv. Liguorija v spovednici ter bodo naši duhovniki vsega prei stradali nego razveseljevanja z našim ženstvom. In v tern razveseljevanju je njihova moč. To ni greh, „lu.itno,‘ pa je, posebno, če kaj čednih fantov dobijo v „žeminare“. Celibalstvo po naukih cerkve ni isto, ko devištvo. — Cerkev ni neumno vladana. Skozi prste se gleda, ako se spolno greši, ker drugače bi so spuntal marsikdo izmed vročekrvnih lon-zurirancev !“
Tako sme „Soča“ pred očmi c. kr. drž. pravdnišlva smešili ves duhovski stan, ki je steber ne samo sv. vere, ampak tudi države. Kaj bi storilo c. kr. drž. pravdništvo, ko bi se o sodnikih tako pisalo? Ali menite, da sme duhovski stan vsakdo blatiti V
Goriška duhovščina najslovesneje protestu^ proti taki pisavi brezvestnih ljudi. S tem se je javno in na najpod-lejši način smešil sakrament sv. pokore, ki ga je postavil naš Gospod I. Kr. v izveličanje duš, s tem se je javno in na najpodlejši način sramotil ves duhovski stan, kateremu je Kristus v brezmejni ljubezni do človeštva podelil oblast grehe odpuščati. V avstrijski zbornici so nemški radikalci sramotili sv. Alfonza Liguorija, pa vsa zbornica se je nad tem zgražala, toda tako nesramno niso delali niti Schonererijanci, kakor dela pri nas glasilo deželnega poslanca in odbornika dr. T u m e.
Ker c. kr. drž. pravdništvo ni za-branilo, da bi se ta grozni škandal ne razširil med pošteno slovensko ljudstvo, zato dvigamo mi slovesno svoj glas in prosimo vse razumnike, naj delajo iz vseh moči, da se po naravnem in Božjem zakonu prepovedana lista „Soča“ in „Primorec" zatreta. To je sveta dolžnost vseh rodoljubov ! Kdor ta lista podpira, dela vedoma ali nevedoma proti sv. veri in podpira javno demoralizacijo.
Goriški duhovniki.
Novice.
Duhovske vesti. — Razpisana je župnija v Breginju v Kobariškem Kolu (Patr. Fund. Rel.). Prošnje je vložiti do
4.	maja t. I.
Velikonočni prazniki. — Letošnji velikonočni prazniki so bili nenavadno lepi. V to je v prvi vrsti pripomoglo krasno vreme, katero nam je po dolgotrajni pusli zimi poslal Rog uprav kakor za piruhe. Ob najlepšem vremenu so se vršile na Veliko soboto procesije Vstajenja v stolni cerkvi, v cerkvi na Travniku, na Placuti in pri oo. kapucinih, katera poslednja je bila s svojo razsvit-ljavo, umetnimi ognji, prelepim petjem itd. jnad vse veličastna in čarobna. V nedeljo pa je bila na Kostanjevici in istotako pri sv. Roku v zori jutranjega solnca procesija Vstajenja, katere se je udeležilo vse polno vernega ljudstva. — Oba Velikonočna praznika sla bila jed-nako prijetna in videli smo v našem mestu tudi lopo število vnanjih gostov, ki so prišli praznovat Velikonoč pod naše milo podnebje.
Ponovitev „Sneguljm*e“. — Kakor je bilo v ,.Goi'ici“ že omenjeno, se uprizori prihodnjo nedeljo 14. t. m. v čitalnični dvorani „Sneguljčica“ v drugič, in sicer popoludne ob 5. uri; to pa v prilog onim, katerim radi oddaljenosti od mesta ali osebnih razmer poznejše večerne ure niso na razpolago. Ustop-nina in cena boljših sedežev je ob enem znižana na polovico. Namera podružnice je, pokriti z dohodki tega večera vse stroške, ki sta jih prouzročili obe uprizoritvi skupaj, tako bi se vsaj brutlo-dohodek prvega večera brez vsakega odbitka mogel izročiti blagajniku „Sol. Domau. Ker pri prvi predstavi dne 17. pr. m. mnogim osebam radi prevelike gnječe niti ni bilo možno v dvorano priti, zlasti pa ne sedežev dobiti, nadejati se je tudi pri ponovljenju igre obilne udeležbe.
Umrljivost v Gorici v letu 11)00.
V	Gorici je umrlo v letu 1900 779 oseb in sicer 369 možkih in 410 žensk. V prejšnjem letu 1890 pa jo umrlo le 720 oseb, torej več lani 56 oseb, kar je seveda le slučaj. Umrlo jih je največ meseca januarja, namreč 85 oseb, a najmanj v mesecu februarju, namreč 53. Po starosti jih je umrlo in sicer do o. lota 196, od 5.—15. I. 28. od 15.—30. I. 83, od 30.—50. I. 115, od 50.—70.1. 199 in od 70 1. naprej 158.
Zgodbica o izgubljenem stotaku. — Poročali smo, da je zmanjkal Boštjanu Kumarju iz Št. Ferjana na živinskem trgu v Gorici jedon stotak, katerega je imel zavitega v ruti v svojem •žepu. Do stolaka sla prišla kakor se je dognalo, (ne ve se pa, ali sta ga ukradla ali našla), 13-letni Anton Strosser in 15-lelni Miha Jevšek. Menjala sta ga v menjalnici g. Michlstadlerja, kateremu sta rekla, da je stotak last g. Furlanija, pri katerem j(! bil pred nekaj časa Jevšek kot vajenec v trgovini. Drobiž razdelila sta na štiri dele ter ga nesla zakopal v grmovje pod cesto, ki pelje iz mestnega vrla k moslu čez Korenj. To skrilo dejanje pa so opazovali neki drugi fantje in ti so izkopali en dol tega „zaklada“ in ga odnesli. Ker sla pa lo zapazila Mihec in Tonček, sla brž izgrebla ostale tri kupe ter nesla dva zakopat v vrt g. lloleerja, enega pa sta dala v varstvo, svojemu,prijatelju Devetaku, ki je nesel denar domov. Pridržala sta si seveda primerno svoto, za katero sta potem nakupila raznih dobrih rečij n. pr. slad-čiee, peršiila, cigaret itd., kar ugaja takim gospodkom. Devetakovi materi se je pa čudno zdelo, od kodi je dobil njen sin toliko denara, bilo je namreč drobiža za 30 K 10 vinarjev Deček je materi vso stvar povedal in mati je vzela denar ter ga nesla na policijo.
Policija se je na to takoj podala v Uolcerjev vrt, kjer je našla zakopan denar, katerega je bilo z onimi 30 K 10 vsega skupaj 98 K 10 v. Policija je vzela tudi nekaj nakupljenih rečij ter vzela pod svoje varstvo imenovana ptička Mihca in Tončka.
Mihec Jevšek in Tonček Stroser sta že znana potepina, Ki delata svojim starišem hudo preglavico, kajti poroča se, da vso zimo nista spala skoro nobeno noč doma. Rila sla že ludi večkrat kaznovana in ju čaka torej še prav lepa bodočnost.
Za vinsko klavzulo. Dne 31. m.
m. je v Gorici zborovalo društvo: S o-cie tpo pola re friulana. V svoji ljubezni do Italije se sklenili naprositi drž. poslanca Lenassija, da dela pri vladi na to, da se vinska klavzula nespremenjena obdrži v trgovinski pogodbi z Italijo, ki se ima obnoviti v 1. 1902.
Na shodu so menda iinli zahtevali, da mora vlada v Gorici ustanoviti italijanski realni gimnazij!
Zahteva vinske klavzule kaže, kam vleče srce!
Kako smečii „Sočn“ učitelje. — Na našo opazko, da ni nič čudnega,ako je duhovnik v Brkinih nekoliko udaril v šoli nagajivega otroka, suj je Gabršček udaril učitelja g. Likarja, vrgla so je „Soča“ z vso besnostjo na g. Likarja samega, kije glede nase opazke popolnoma nedolžen. Izrekla m u je v s e, I e človek n o! (!. Likarju se proti takim napadom pač ni treba zagovarjati Poznan je v Gorici in na deželi za poštenjaka in rodoljuba, kar se o „Sočanih“, njegovih nasprotnikih, ne more reči. Popravek, ki ga jo poslal „Soči“, je popolnoma resničen. Prav tako besno se je „Soča-‘ zagnala v šempaskega g. učitelja ter ga obdelala na najnedostojniši način. Gg. učitelji lehko iz toga vidijo, kako spoštuje „Soča-‘ učitelje, kateri no trobijo v njen rog!
Kako liberalci lažejo. Lažnjiv-cem okolo ,.Soče“ in „Primorca“ sta č. g. župnik dornberški in brat Krišpin kar sapo zaprla. Ko bi imeli le iskrico poštenja, bi storjeno krivico popravili. Toda poštenja zastonj iščeš pri naprednjakih !
V	,.Soči“ šl. 46 in „Primorcu“ št. 14 čitaino zopet novo debelo laž, namreč, da so je v cerkvi sv. Ignacija na Travniku oznanilo, da se osnuje društvo služabnic, k a t e r o m u bo naloga: moliti z a z a n i č e-v a n e d u h o v u e. Naše dekle — pravi „Soča“ — bodo od zdaj naprej v tednu delale, ob nedeljah pa molile za duhovne.
Tako „Soča"! Vprašali smo čč. gg. duhovnike pri sv. Ignaciju, ali jo kaj resnico o tem in izvedeli smo, da je vse zlagano! Pri sv. Ignaciju se ni o toni nič oznanilo, so ne snuje nobeno novo društvo, no služabnic ne služabnikov. Glasilo našega deželnega odbornika se je torej zopet debelo zlagalo.
Iz Šebrelj. f Tužnim srcem javljamo, da ni več med živimi našega uzornega moža g. župana Andreja Rojca. Jel jo bolehati in nenavadno kašljati vže pred Svečnico. Ne meneč so za hujše posledico, trudil se je nadalje v svojej pridnosti z naporno težavo — a dan za dnevom se je čutil slabšega. Zato se je podal 26. marci ja v Gorico z nado da dobi zdravniške pomoči. Vrnil se je iz Gorice dne 30. marcija z veliko težavo.
Pridružila se mu jo težka bolezen, ki ga je vrgla na posteljo, v katerej ga je dne 4. aprila ob 2. uri pop. obiskal nemili smrtni angel, ki mu je v najlepši moški dobi, v 45. letu prestrigel nit uzornega življenja.
Ta prebritka novica o izgubi našega g. župana Andreja se je naenkrat povsod raznesla, in gotovo je občutilo žalost slehernega srce, ki je kdaj občeval /. ranj-kim. Poglejmo nekoliko njegovo življenje in delovanje. Naj omenim v prvi vrsti, da je ranjki bil krščanski mož v pravem pomenu besede. Potegoval so je vedno in odločno za čast sv. cerkve in čast duhovskega stanu. Drage dušne pastirje prosimo, naj hi sega radi-tega spominjali v cerkvenih molitvah. Večkrat se je proti marsikateremu izrazil, da v njegovi hiši ni prostora za umazano „na-predne-1 časopise, lu tako ga je vselej bolelo, kadar je čtil zasmehovali uzorne duhovnike in sv. cerkev ! Ni čud no, ako je bil naš g. župan „napredneiiiu svetu-1 trn v peti. Županova! je ranjki g Andrej
v	šebreljski občini nepretrgoma 18 lot in že prod tem je bil 3 leta za podžupana. Kakšno je bilo njegovo delovanje za čast in blagor občine, pričajo vže dovolj njegova dolga leta županovanja ! Vsi občani so ga spoštovali. Bil je celo vrsto let cestni odbornik — zadnji čas podnačel-nik istemu. Ril je več lot v okrajnem šolskem svetu, občinski cenilec, i. t. d. Koliko upliva je imel pri gosposki, kazal je uspeh njegovih prošenj v raznih predmetih. S kratka, koliko je veljal v svojem poklicu, se je razvidelo v minolem letu. ko je bil odlikovan od Njegovega Veličanstva presvitlega cesarja s srebrnim križcem, kateri, upamo, se mu je spremenil ob prerani smrti v križ Kristusov.
Njegov pogrel) dne 6. apr. ob 'JI uri dop. je jasno pričal, koliko spoštovanja je ranjki imel v občini in daleč okoli. Zbralo se je nebroj ljudstva pred hišo žalosti, da skažejo ranjkemu zadnjo čast. Nastopil je žalostni trenutek, ko so vzdignili krsto nepozabnega in položili na oder pred rojstno hišo. Fu so mu zapeli šebreljski pevci pod vodstvom g. župnika Kokošarja srce pretresujočo žalostinko :
„Nad zvezdami11. Lo pomen zadnjih besed v loj pesmi nas tolaži, ki se glasi:
Le križ nam sveti govori,
Da zopet vid' mo se,
Da vid' ino v raju večnem se Nad zvezdami!
Vzdignil se je mrtvaški križ. Za njim s<> je jel pomikati nepregledni sprevod. Navzoče je bilo vse starašinstvo iz Šebrelj in iz Jageršč. Prišla sla v spremstvu tudi gospoda župana cerkljanski in čepovanski — za kar so prisrčno zahvaljujemo.
Zapeli so mu v slovo poleg lihe jamice: „Na grobih“, i zakrilo ga je hladno krilo črno zemlje prav poleg groba ranjke matere, na katerem sloji spomenik z napisom, ki si* glasi :
Molili mali Vi ste učila nas,
Zdaj molimo za Vas In srčno prosimo,
Da Bog v nebesih združi nas ! Dragi Andrej ! Zapustil si žalostno družino, zapustil žalostno občino, pa vres-ničile so so brez dvojbo nad Teboj besede, ki sto jih zapisali hvaležni otroci na spomenik drage matere! Bodi Ti zemljica lahka in obilno pk 'iu — rajsko veselje pri Vsemogočnem v nebeški slavi !
Ža I u j o č i Občinarji. Ladri pri Kobaridu (Razno). — Poročam Vam, da so iz naše vasi vsi vrnili umazanega ,,Primorca11. Ali glejte! Burja je zanesla sem zopet štiri. Najprej jih jo južni veter prinesel v Kobarid, kjer so bili shranjeni pri gosp. Francu Miklaviču. Od lod so priromali k nam. Pravijo, da naročnine ni Ireba plačati, ker bo že g. Franc Miklavič vse poravnal. Mi jih pa tudi zastonj nočemo. Mi nočemo bili podrepniki naprednjakov ampak možje, ki se ne dado premolili in pregovoriti za kozarec vina. — Nobena cesta ni tako zanemarjena, kakor pri nas. Od pelnajslega kilometra naprej je cesla za voznike zelo nevarna. Most •od 12 kilom. proti II. kilom. je tudi popolnoma slab. Tukaj se bo zgodila nesreča ali enkrat ali drugikrat. Ceslni odbor mora za to ceslo bolje skrbeti. —
O	pismonošu so vodne tožbe. Ker se mu večkrat ne ljubi nositi po hišah, odda pisma otrokom, kateri jih vsa pomazana vračajo naslovljencem, ali pa pušča po krčmah, da vsi prej berejo, ko dotičnik.
V	tem oziru je potrebna sprememba, ker drugače se bomo pritožili na c. kr. poštno in brzojavno vodstvo v Trstu!
Iz Koven. Iz „Slovenca“ in „Slov. Lista" smo izvedeli, da jo*je potegniI za Johanom Tavčarjem in drugima dvema iz „llrv. slov. kluba11 tudi „naš dični-1 Oskar Gabršček. Mi pravimo da je vsaj la inožka od njega in sicer po pravilu: Ne pusti prijatelja na cedilu in „gliha vkup štriha“. Tudi na drugo slran je to dosledno. Ker je g. Oskar izvoljeni na podlagi liberalnega „Johano-vega“ programa, nikakor ne more sedeti vkup s proliliberalci. Ako pa ni g. Oskar re s n i č t; n liberalec, tedaj je mogoče, da je storil la korak iz strahu pred ljubljansko - goriškimi komanderji, ki bi ga drugače zaslužno okrcali in prisilili „inor-da“, da odloži na liberalni podlagi priborjeni mandat; no, v tem slučaju ni bil la korak možki. Kedaj bi bil pa možki? No, ako bi sam rekel svojim zapovedni-kom nekako tako-le : Jaz sem odločen nasprotnik „Johana;l kakor so tudi drugi
v „hrv. slov. k*lubti“, vidim, da moram delovati skupno z drugimi in zlasti slovenskimi poslanci; kakor hočete torej: ali ostanem z drugimi vkup, ali pa sam odložim mandat! Da, to bi bilo možko, g. Oskar! Da ste la korak storili iz strahu, potrjuje nam ludi dejstvo, da niste izstopili iz kluba z drugima dvema vred!
Ali pa veste, g. Oskar, kako ste prišel v državni zbor, in da je tako rekoč odločeval vaš mandat glas z Bovškega? Poprašajte zato g. Jonka zlasti, kateri vas je usilil volilnim možem, češ, da ste
vi „kmetu, in da boste kot tak bolj na mestu nego kak višji sodnik. Ni čuda, da sle dobil bovške glasove, saj j«; vo-lilce k temu priganjala razu n drugega tudi želja in upanje, da jim bo „kmet‘ več pridobil in bolj umel izboljšati skrajno žalostno stanje nego sodnik! Nikar pa kljub temu ne mislile, da hvali ljudstvo svoje volilno može, katere ni izvolilo na vaš program. Ljudstvo je slednjič tudi začelo ločili mej liberalci in klerikalci; med takimi „svojimi"‘ zastopniki, ki se pajdašijo z naj večjimi sovražniki sv. vere in naroda, med kričači in koristolovci ter med poštenimi, odkri-
tudi našo ljudstvo, in med gorumi, zalega no verjamete, Vi ste prav za prav in nekaterih trgov-
(I’ r o d o p v
j”
In,srčnimi možmi je dasi visoko v gorah čolo ločiti. Ako mi pridite so prepričal, lo poslanec učiteljev «šeev in obrtnikov!
Z Bovškega.
, r Log 11.) Kdor je bil kdaj v
gotovo videl precejšen potok, ki teče od .rahfejskega jezera oh cesti na sv. Višarje tja dol proti Trbižu. Ta voda delu mnogo 5sitnostij in ovira delo v rudnikih, v katerih hi laže napredovalo, ako hi voda ine zastajala. Zalo se jo vlada odločila, M(|m napravi iz Hahlja predor v Log. po Jkaterem se ho stekala voda v Koritnico M in naprej v Sočo. Delo se je začelo v W Logu, in do zdaj so prevrtali vže do m (i()() m, a ves predor, vodeč pod predelskim prel izom j<> proračunjon na o km. Odkar delajo predor, je Log pravcato oživel. Dclavci-rudarji, ki so delali poprej v Rablju, delajo zdaj doma, a pri vrtanju jim pomagajo vrlo električni stroji. V ta namen je nastavljen nadzornik in drugo potrebno osolijo, kovači, mizarji i. t. d. ,:Kopači (kako !>i so slovenilo nemški pHauer?*) se vrste trikrat na dan in do-’ la.jo po 8 ur.	česar bi bilo	želeti	tudi
'®povsod drugod po rudnikih! K sreči so našli v predoru v daljavi kakih lf>0 m tudi močan izvirek, ki bo preskrboval '•spodnji Log z dobro pitno vodo. Dal Bog, da hi naleteli	tudi	na kako	dobro	žilo
rude! Tega bi	bilo	želeli za	naš revni
okraj, da hi dobivalo dela, a tudi poštenega zaslužka željno borno ljudstvo d o in a kruha. Ako bi se otvorili v Logu rudniki, no potem bi imel Log lepo prihodnost in bi se povspel. Potem bi ne imel samo g. nadzornik električne luči na svojem stanovanju, ampak bi	rasvitljala	ves	Log.
Cujemo, da jo misli uvesti v svoje gostilniške prostore tudi gosp. župan, Martin : Černuta.
Nesreča v predoru. 20. marca bi se bila dogodila kmalu velika nesreča v loškem predoru. Električna žica so je pretrgala, in treba jo je bilo zopet zvezati.
, V ta namen so ustavili električni tok’ a ker so ga vsled nesporazumljenja pre-zgodaj zopet spustili, je zadel dva delavca, ki nista še končala poprave, z vso silo. Ostala sta na mestu kakor mrtva. Jeden | se je pobil vsled padca na čelu, a dru-J zenni je zelo občutno zasmodila žica roko. No eden njiju je prišel kmalu zopet k zavesti, drugi pa je še le čez več časa na prostem zopet odprl oči. Začel je rohnečim čudnim glasom peti in kričati in slednjič prašal, kaj se je zgodilo, ali je pijan i. t. d. Ta dogodek je hudo prestrašil vse navzoče, zlasti, ker so mislili iz j prva, da je tok oba ubil. Hvala Rogu, da r ni bilo hujšega. Liberalci in vsi preziralci delavcev! Glejte, to je krvavo prislužon kruh !
Iz hraniške doline. Dne 2. i. m.
je posebna^ komisija pregledovala zemljišča od Cipniti do novega mosta pri : Lisjakih, koder pojde h ra niška cesta.
Zgradbo ceste je prevzel zidarski mojster , g. Rossi iz Gorice, ki je že pričel v ka-1 menolomu prav čvrsto. Zato gre hvala posestniku g. Jos. Štubelju, ki je pred i cenitvijo odstopil svoj kamenoloin. Komisijo je dne 2. t.m. vodil g. nadkomisar l’olley, zemljišča je razkazoval g. inženir Krall, kot cenilca sta bila g. F. Gruntar in g. Jos. vitez Fabjani. Gospod Krall je
I	bil pri sestavljanju prevdarka trdne misli, da se ta zemljišča ne morejo više ceniti kot 800—900 glil., a po sodajiiom zahtevanju posestnikov stanejo gotovo nad 1800 gld. Radi tega se vtogne vsa stvar | zopet zavleči. Navzoči gg. so dotičnim posestnikom polagali na srce važnost in ? potrebo hraniške ceste kakor tudi hvaležnost, katero smo dolžni visoki vladi, ki je dala pomoč. Nekateri so nasprotovali! Vže po načrtu in prevdarku primanjkuje še 12000 K, kaj' bode še, ko se prične cenitev od mosta pri Lisjakih do Rihemberga, ako se stvar ne predrugači. Mi priporočamo braniškim posestnikom,
• la mirnim in poštenim potom prodajo dotična posestva, kajti, ako vlada sedajne cenitve ne odobri, bodo potrebne nove komisije!
Vlada je pripravljena razpisati tudi nadaljno dražbo za zgradbo te ceste, toda s tem pogojem, da se izrečejo županstva Riliemberg, Šmarje in Gabrje za prispevek in da tudi deželni zbor podeli svoto 12.000 K. Za to kličemo Riliemberžunom, Smareneem in Gabrcem: Rodite edini! Nikar ne poslušajte zapeljivcev, ki sejejo prepir in zdražbo! Zdaj trosijo nekateri vest, da se denar rabi le za komisije in
*) Kopači je pravilno. »IIHuit« prihaja ml hauen — mahati, udarjati pri kopanju. Op. ur.)
ne za cesto, ter da se mora delati cesta od Podlasa do Branice. Možje! Ne dajte se begati! Delo mora napredovali!
Škrbina. Dovolite g. urednik, nekoliko prostora v obrambo, ne moje osebe, ampak resnice. „Soču“ mi očita, da sem kot župan krivično ravnal z nekim posestnikom, ki ni ob pravem času plačal obroka za nove zvonove. Resnici ua ljubo moram povedati, da ni bil čas, plačati drugi obrok za nove zvonove, minoli teden, kakor poroča dopisnik ,.Soče“, ampak že meseca novembra 1900. Kakor je razvidno tudi iz „Soče-‘ št. 38, je dolični posestnik odlašal s plačilom iz nagajivosti, kajti, koj po sekve-straeiji je plačal g. župniku zahtevanih osem goldinarjev. Jaz sem moral storiti svojo dolžnost, ker drugače neha v občini vsak red! Poleg toga sem dotičnega posestnika tri dni prej še osebno opozoril, do bo v četrtek dne 14. lehr. imel sek-vestracijo, ako ne izpolni svoje dolžnosti.
V čem sem se tedaj pregrešil? V občini mora bili red, ker drugače preneha vse. Vsakdo, bodisi katerekoli stranko, bi bil na mojem mestu isto storil. Obžalovanja vredno je, da sprejemlje „Soča“ lake dopise v svoje predale. Toliko v pojasnilo!
Jos. Pipan žtipan.
V Gor. Trebuši je danes (na ved. noč) vreme čmorno, zjutraj pa je luna prijazno obsevala naše „Vstajenje"; pri-trkavali so slovesno, .streljali pa nič — morda bo novo slarašinstvo sklenilo, da se ukupita 2 nova topiča, ki bosta na vel. noč zjutraj oznanjala culi občini vesel „Vstal je Gospod" . . .
V St. Petru smo imeli na Veliko noč prav lepo petje. Pred božjim grobom presenetil nas je močan pevski zbor našega bralnega društva s prekrasno ,.Srce zapoj" itd., a med procesijo z drugimi velikonočnimi slavospevi. V cerkvi pri veliki maši pa je pel pomnoženi cerkveni zbor prav dovršeno J. Singenbergerjevo mašo v čast sv. Družini. Vsa čast in hvala pevovodju g. naduč. Mat. Lavrenčiču, da se mu je posrečilo v kratkem času tako vrlo izuriti svoje pevce, a čast tudi vrlim mladeničem, ki so s tem svojim nastopom pokazali, da imajo srce vneto za vse dobro in blago, in da se ne dado zapeljali od nekaterih oseb dvomljive vrednosti, ki so pa že toliko napredni, da mečejo kamenje v nadučit. stanovanje v času, ko g. nadučitelj pelje podučuje.
Rog daj, da bi še večkrat kaj podobnega slišali.
Iz Ročinja nam poročajo: Pošto so o k rad I i v Ročinju na „ Veliko noč“.
S ponarejenim ključem prišli so uzmoviči v noči od nedelje na pondeljek v poštni prostor, odtrgali v tla pribito železno kaso in jo odnesli. V kaši je bilo za približno 100 kron poštnih znamk, zalepk, listnic itd. Dcnara pa dolgoprstneži niso našli, ker naš sivolasi starček poštar ima to hvalevredno navado, da hrani čez noč denar v svoji spalnici.
Iz Komna smo dobili dopis, v katerem dopisnik priporoča mladega slikarja Ivana Strnada iz Komna. Pred par leti je preslikal cerkev v Koprivi, Skopem, na Repentabru z raznimi slikami iu ornamenti v lepi skladbi barv. Po dokončanih teli delih so ga poklicali v Jelšane v Istri, kjer je prenovil in preslikal farno cerkev. Zadnjič st; jo posebno skazal v Klani pri Kastvu. Mladi slikar slika na presno tempera iu oljnatimi barvami v vsakem slogu.
Priporoča se sl. občinstvu, posebno čast. duhovščini Josip Črnigoj, knjigovez in urar na Cesti pri Sv. Križu, da ga podpirajo z obilnimi naročili, ker veže vsakovrstne knjige in popravlja ure v splošno zadovoljnost po zmerni ceni vže več kakor 30 let.
DiihroMiik, i). aprila. Shod slovanskih časnikarjev je vsprejel resoluciji: t. glede ustanovitve slovanskega korespondenčnega urada in protest proti pristranskim poročilom vladnega korespondenčnega urada; 2. glede ustanovitve časnikarskega društva. Mej Poljaki in Rusini ter mej Hrvati in Srbi ji; prišlo večkrat do I ostrega nasprotslva. Riankini je položil venec na grob Klaičev, Poljaki pa ob Gunduličevem spomeniku. Prihodnji novinarski kongres se vrši v Ljubljani.
Uredništvo ,.Prim. Lista*4 je poslalo na shod sledečo brzojavko: Rog blagoslovi slovansko časopisje, katero se bori za sv. vero iu domovino.
Proti alkoholizmu. Na Dunaju zboruje od ‘J. do 1 i. t. m. osmi medna-
rodni shod proti alkoholizmu. Z Goriškega so ga udeh uje preč. g. Jos. Kosec, župnik v Kamnjah.
Sncijalizcm spisal dr. Janez Kv. Krek. Ravnokar je izšel prvi snopič le lične knjižice. Knjigo je g. pisatelj tako uredil, da ji; rahna tudi manj izšolanemu bravcu. Priporočamo jo lopio! Naročuje se v „Kat. bukvami" v Ljubljani. Cena snopiču je 30 vin.
Dopisnikom. — Dopisa iz Povirja ne moremo sprejeti, dokler se nam ne naznani podpis. Druge dopisnike prosimo potrpljenja.
„Narodna Tiskarna44 v Gorici
naznanja da ima v zalogi tiskovine, ličoče se vlog od strani jedne občine na drugo glede vsprejema v domovinsko zvezo.
Socijalne drobtinice.
Judje in kristjani. — Dne I i.
m. m. je poslanec Hreznovvski slavil v državnem zboru na pravosodnega ministra interpelacijo o zaplembi knjige: „K i n R a bb i n er u ber d ie Go j iin“. (Rabinec o kristjanih). — Da bodo čitatelji vedeli, kake nazore ima ta judovski rabin o kristjanih, navesti hočemo iz te interpe-cije nekaj mest, katera je poslanec posnel iz omenjene knjige:
„ — Povsod so Rot š i I d i, Judje, vsled svojih milijard gospodarji denarnih razmer, ne glede na to, da so v vsakem bolj važnem kraju zopet judje gospodarji bogatih zemljišč in da se brez izraelskih sinov in brez njihovega neposrednega ujdiva ne more nikjer nobeno važno podjetje izvršiti.
Rorz e zaznamujejo in urejujejo dolgove iu mi (judje) smo po večini povsod gospodarji borz. Prizadevati si moramo, da ki; ti dolgovi bolj in bolj olajšujejo, ako hočemo mi postati gospodarji cenam. Za svoje kapi tale, katere posojamo deželam, izkoriščajmo njihove železnice, rudokope, gozdove, delavnice in tvornice in jemljimo celo njihove davke kot poroštvo.
Kmetijstvo bo vedno v vsaki deželi največe bogastvo. Veleposestniki bodo imeli vedno spoštovanje in upliv. Iz tega sledi, da morajo naše težnje merili tudi na to, da se naši bratje v Izraelu polastijo obsežnih zemljišč. S pretvezo, da hočemo pomagali delavskim stanovom, moramo vse davčno breme zvaliti na veleposestnike.
Z vsemi sredstvi se moramo poležati, da zmanjšamo upli v krščanske cerkve, ki je v vseh časih bila naša največa nasprotnica. V tu namen moramo sejati v srca vernikov svobodo m i-s e 1 n e n a z o r e i n d v o m e, n e e d i-n o s t i in versko z d r a ž h o. Vsaka vojska, vsaka revolucija, vsaka politična in verska prememba nas nekoliko približa onemu najvišemu cilju, po katerem hrepenimo41.
K u p č i j a in š p c k u I a c i j a dajati velike dobičke. Zato ne smemo dovoliti, da bi jih iztrgali iz rok Izraelcev. Pred vsem moramo skrbeti za kupčijo z alkoholom, maslom, kruhom in vinom, kajti s tem dobimo neomejeno oblast v kmetijstvu. Na ta način bomo mi zalaga tel ji žita. V slučaju pa, da bi nastala radi pomanjkanja med ljudstvom kaka nezadovoljnost, dobi se vedno čas, da se vsa krivda lehko zvali na vlado!
Judje morajo vse moči napeti, da pridejo v p o s t a v o d a v n e z a s t o p e, da se odpravijo postave, katere so skovali narodi (kristjani) v škodo pravovernim. Abrahamu zvestim izraelskim otrokom.
Pospeševati moramo tudi zakonski* zveze med juili in kristjani, kajti judovsko ljudstvo s temi le pridobiva, a ne izgubi ničesar. Primešanje nekaj nečiste krvi ne more vničiti ljudstva od Roga izvoljenega. Naše hčere pa stopijo s temi zakoni v zvezo z mogočnimi in vplivnimi družinami. V denarnem me-njevanju si pridobimo na ta način vpliv na okolico. Prijaznost do kristjanov nas ne bo spravila s poti, katero smo si začrtali. ampak nas bo napravila — ako smo le količkaj modri — njihove gospodarje.
(Dalje prihodnjič).
Naša društva.
,. Hranilnica iu posojilnica v Bilj a Ir* registr. zadruga z neomejeno zavezo imela ho redni občni zbor v nedeljo dne 28. aprila ob 3 /j uri pop. v pro-
storih g. Andr. Orla s sledečim dnevnim redom: I. Poročilo načelstva. 2. Potrjenje računa za I. 1‘JOO. 3. Volitev načelstva. 4. Volitev nadzorstva. o. Razni predlogi.
K zborovanju uljudno vabi zadružnike Načelstvo.
Hranilnica in posojilnica v.Mirnu
bode imela svoj redni občni zbor dne 21. aprila ob 3:/2 uri popoldne v svojem prostoru pri župni cerkvi s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelstva.
2. Poročilo računskega pregledovalcu. 3. Potrjenje računa za I. 1900. 4. Volitev načelstvu, rač. pregledovalca in njegovega namestnika, o. Morebitni predlogi. Načelstvo.
Hranilnica in posojilnica Hiljana-iHcdana bode imela svoj letni občni zbor drugo nedeljo po Velikinoči t. j. 21. aprila t. I. Dnevni red: 1. Nagovor načelnika.
2. Poročilo tajnika. 3. Volitev novega odbora. 4. Morebitni nasveti. K obilni vde-ležbi v družbinih prostorih vabi drušl-venike odbor.
Sadjarsko drusto za Tolminski okraj bo imelo na belo nedeljo, dne 14. t. m. po večernicah ob 21 /a uri v Tolminu v šolskem poslopju svoj občni zbor s sledečim vsporedom: 1. Pouk v sadjarstvu. 2. Razdelitev dreves v drevesnici mej drušlvenike, ki so plačali lelnino. Žlahtne cepiče jabolčnih in hruškovih najboljših vrst dobi vsakdo brezplačno.
Gospodarstvo .... v trgovsko-obrtni zadrugi. Ravnateljstvo ..Trgov-sko-obrtne zadruge44 je sklicalo izvanredni ’ občni zbor, ki je imel sklepati o pre menihi pravil. V nedeljo, dne 24. t. m., se je zbralo drobijo številce članov, ki so soglasno sprejeli te-le spremembe pravil: • t. ,.Zadrugo vodi načelstvo (ne več ravnateljstvo) 7 članov in 3 namestnikov (do zdaj 21 članov in 5 namestnikov) in nadzorstvo 9 članov in 4 namestnikov (do zdaj 5 članov in f> namestnikov). Načelstvo je sklepčno, ako so pri seji navzoči 4 člani (do zdaj 10j*4. Ta prememba je gotovo ,.narodno-na-predna14 posebnost, ker nikjer n u svetu ni več nadzornikov ko članov načelstva. Umestno je pa vendarle bilo skrčiti število ravnateljev, ker so nekateri raznašali po mestu in deželi vse, kar so vedeli. Sicer pa tudi zdaj ne bodo vsi molčali, ker bo gotovo med njimi nekdo, ki ne zna molčali. Cilje bodo Roga hvalili, če ho vsaj „Soča“ molčala o njih dolgovih ali vlogah, kar do zdaj ni vselej.
2. „0sebe, ki so obsojene (!) radi kakega hudodelstva, pregreška ali prestopka iz dobičkarije, s m e(!) izključiti načelstvo in nadzorstvo v skupni seji.
(8. 30;44.
Do zdaj je veljalo: Osebe, ki so v sodnijski preiskavi oziroma obsojene zaradi hudodelstva itd., ne smejo hiti voljene v ravnateljstvo ne v nadzorovalni svet in za slučaj, če bi prišle po izvolitvi v preiskavo, je mora takoj izključiti44. Ta določba je gospodom zastarela. Sicer se pa tudi star«1 določbe niso držali. V7 preiskavo je prišel dr. Tuma, a niso ga izključili, v preiskavo je prišel in je še Gabršček, a pri vsem tem je vedno še član ravnateljstva. Novo pravilo — katero ne določuje, da se nekateri ljudje morajo, ampak da se samo smejo izključiti — dovoljuje s tem, da s m e j o biti v načelstvu in nadzorstvu „T rgovsko-obrtne zadruge tudi hudodelci, sleparji in oderuhi, ki so bili m o r d a vže večkrat obsojeni in zaprti radi takih reči. Lahko rečemo, da v nobeni zadrugi ni takega pravila in da je tudi v Gorici tako pravilo res čudno. Bolje je bilo staro določbo čisto izbrisati, če gospodom ni bila prav.
3. Po novih pravilih ima vsaki član toliko glasov kolikor je podpisal deležev in sme vsled pooblastil zastopati poljubno število članov. (Do zdaj je imel vsak član največ 10 glasov, svojih in pooblaščenih). Dolžniki bodo od zdaj naprej dolžni pošiljati pooblastiia vodjem ^narodno-napredne44 stranke, sicer jim bodo zagodili na bombardon !
4. „Občni zbor je sklepčen, ako je zastopan najmanj deseti del podpisanih deležev*4. (Do zdaj je bilo potreba - 3 vseh članov).
5. Izstop iz zadruge pred pretekom petletne dobe je le mogoč: ai v slučaju smrti, b) v slučaju stečaja ikonkurza), c) v slučaju ubožanja. Zadruga vrne izstopivšemu članu le svoto
(3 e j H ii s k i vplačanih obrokov brez obresti ali dobička, n as p roti pa si za d r u g a s m fi o d trgati p r i m e r o n z n e s o k v p o k r i t j e ni o re b i t 11 o iz p' u 1> e (§ f>. til"
Staro pravilo je dajalo izstopivšim članom pravico do obresti pro ra ta t e m p o r i s e t q u a 11 t i, ako je odsek imel dobiček 13). Novo pravilo pomeni torej za izstopivše ude (umrle ali ubožane) k o n I' i s k a c i j o ali vi r-g a n j e obresti. Kdor torej ne včaka cele dobe ali če poprej ubožtt. izgubi obresti in to ne samo član-upnik ampak tudi č I a 11 - d o I ž 11 i k, ker pravilo ne dela razlike, 'lak reve/, bo po tem pravilu moral šteti obresti od dolga, od svoje vloge pa ne bo imel obresti. Lepa hvala za ta dar!
(Dalje prihodnjič.)
Zu kratek čas.
Trbušk ..gaspud je a/ejneir1 —
oklicaval ga je ,,nar. napredni zaupni odbor,poročal pa g. A. Gabršček v svoji Tiskarni —zu sta rasi no je bil Primorec za družico pa ,.Snča" — da je bila poroka bolj zanimiva, zgodila se je v postu, ko se po novi postavi sme jesti „renge“ in klobase" vkup: če je bil vmes kak ..zakajen jezik," dal je dišpenso novi Martin Luter.
Mlada hudobnost. ..Zakaj trgaš in razdiraš le nogavice, MieiknV" vpraša deček malo deklico. ..Zato, ker so me mama tepli-1. — ..Kaj so lega nogavice krive?" — „Niso nogavice lega krive, ali mama jih bodo morali popravili11.
Franc Melink,
zidarski mojster v Višnjeviku št. 67,
prevzema vsa zidarska dela po naj-nižji ceni. Naročena dela se lično izvršujejo.
jj Teodor Siabanja, A
u	srebra	r,	LH
v Gorici, ulica Moreli 12,
fi
k4 priporoča prečast. duhovščini za A izdelovanje cerkvenih posod in C S 11 orodja. Pripravo cerkvenega o- rje revnim cerkvam tudi na obroke. ||
H
&
|A™ J
rod ja olajšuje s tem. da daje
fi
^ Obroke si pa preč. p. n. gospod
S::
naročevalec sam lahko določi
Zahvala.
0 prebritki izgubi našega preljubljonega in nepozabnega soproga in očeta, gospoda
jfaitona Drafovka,
izrekamo iskreno svojo zahvalo vsem sorodnikom, prečastiti duhovščini, gospodu zdravniku dr. Knoptlmacher-ju za njegov trud, slavnemu občinskemu zastopu Miren in Hupa, pevcem in vsem drugim gospodom in prijateljem, in sploh vsem, ki so kakorkoli se spomnili, ter zadnjo čast in pozdrav nepozabnemu pokojniku izkazali.
V Mirnu, dne 1. aprila 1901.
Žalujoča družina.
AntonObidič,
čevljar
Semeniška ulica hiš. štev. 4 Gorica,
priporoča
za raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode.
Naročila se izvršujejo hitro.
jfaiton J^on,
klobučar in gostilničar v Semeniški ulici, ima bogato zalogo raznovrstnih klobukov in toči v svoji krčmi pristna domača vina ter postreže tudi z jako ukusnimi jedili. Postrežba in cene jako solidne.
„Krojaška zadruga11,
vpisana zadruga z omejeno zavezo v €iorici,
Gosposki ulica hiš, štev. 7.
VELIKA ZALOGA vsakovrstnega manufakturnega blaga za ženske in moške obleke, za vsak stan in vsak letni čas v naj večji izberi, kakor: sukno, platno, prte-nino, GhilTon, oksfort, srovico, vsakovrstne preproge, zavese, namizne prte; nadalje vsakovrstno perilo,srajce.
Jager itd. itd.
Vse |»o ntgaižjib ceuali.
One »u stalne brez pogajanju.
Važno za vsakega!
Razprodaja!
Po nečuveno ni/.ki ceni se dobi za samo
2 jufl. J) 5 lič.
krasna garnitura
obstoječa iz
14krasnih dragocenih predmetov
in sicer:
I ura od niklja, Anker remont, (na željo tudi posrebr.) z lepo razrezljanim pokrovom, točno urejena s 3-letnim jamstvom in škatljieo. t krasna goldin ali nikljasta okropna verižica s privesom. Parižki sistem.
1 goldin igla za kravate z imitir. briljanti. 1 par gumbov za manšete, znamka „Ga-rantie".
I garnitura (o komadov) gumbov za srajce in ovratnike.
1 par uhanov iz pristnega srebra, uradno puncir.
t goldin prstan s krasnim kamenom.
1 žepno ogledalo v elviju.
Vseh 14 krasnih in vrednostnih predmetov z uro Anker-Kemont vred pošilja le za 2 gld. 95 nč. s povzetjem ali po naprej poslanem denarju, tvrdka
Briiiler Hurviz
Krakovo - Stradom 17. - Krakovo.
Neodgovarjajoče sprejemam v rt dneh nazaj in povrnem denar, vsled Cesar nima kupec nika kega rizika.
Bogato ilustriran cenik raznovrstnih dragocenosti brezplačno in iranko.
Razprodajalci in agenti ?e sprejemajo.
Vsak kupec dobi v dar brezplačno krasen žepni albun s 15 razglednicami mesta Krakovo.
oooooooooo
lzvs-3t::a goriška vina
ima nn prodaj
i sliii uim i' Sl. 1’pIhi
'J	u
(pri Gorici).
Priporoča isla tudi za maše če. gg. duhovnikom. Za pii-dnost se jamči.
OOOOOOOOOO
oooooooooo
Nova knjigoveznica,
preHkrbljona po najnovojših zahtevah in z nnjnovejšiini pripravami
v Gorici,
v hiši „Goriške ljudsko posojilnico11
lik ..Krojaške zadrug«;41.
Priporoča se preč. duhovščini za vozilo molitvenikov iu knjig družbe sv. Mohorja, za prove/.avn misalov; sl. kr ij-niru šolskim svetom in učitel jstvu za prevezav« šolskih knjižit4 in sploh za vsako delo, bodisi v popravo ali na novo izdelan je, za kar zagotavlja trpežni izdelek in točno postrežbo po jako kulantnih cenah.
Vsa naročila naj se pošiljajo naravnost podpisanemu.
Rojakom v mestu iu okolici se priporoča udani
Ivan Bednarik,
knjigovez.
OOOOOOOOOO
I	>
j (VIh Iiio voščoih* sv(h*(‘
pod garancijo 2000 kron
! priporočam preč. duhovščini, cerkve-■ uim oskrbnišlvoiu in slaviieinit |i. n. | občinslvii.
Med ga mutira n eebelni pitanec najbolje vr.-le na drobno Kg. po K I .-JO.
odličnim spoštovanjem J. Kopač.
sveča r.
ulica sv. Antona 7, Gorica.
!®®®®®®®®®®®®®®®®®®®*®®®®«0#*# I	Nova	delavnica	|
| cerkvenih posod M M I | M H M in orodja. |
$ Gorica, magistratna ulica št. 8.
Sj	Podpisani	vsoja	si	naznanili pr«*«5.
a duhovščini, da ji> odprl novo delavnico ® cerkvenih posod ter se priporoča za im-ročhe svečnikov, svelilnic iId. v vsakovrstni ® kovini in v vsakem slogu po najnižjih ® cenah.
jjj	Ker še nima ilnstrovanih cenikov,
® pošlje po želji preč. duhovščini obrise raz-j* ni h posod in orodja.
Priporoča se Imli za popravljanji;
Uh rabljenih reči, jih /.opel |iosrebri in pozlati ® tako, da dobijo prvotno stanje.
Izdeluje strelovode po najboljših iznajdbah iu popravlja že rabljene.
Udani
Franc Leban,
srebrar.
«
© ®
Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani
Enajsta cesta št. 15 t Medjatovi bi t pritličja
v/prejema zavarovanja vsakovrstnih poslopij, premie-
nin iu poljskih pridelkov proti požarni škodi, kakor * P1 Imli zvonov proti poškodbi.
1'ojiisnilit ilnje in v/prejema ponudbe ravnateljstvo zavarovalniee v pril ličju Iledjatove hiše na lMuuijski eesti v Ljubljani, ;i Imli po slovenskih deželah nastavljeni poverjeniki.
„Vzajemna zavarovalniea v Ljubljani** je edina slovenska zavarovalnica. Zavaruje pod tako ugodnimi pogoji, da se lahko meri z vsako drugo zavarovalnico.
Postavno vloženi ustanovni zaklad jamči zavarovancem popolno varnost.
m
ROJAKI! Zavarujte svoje imetje pri domačem zavodu! -m
.J	^
®®*®®®«®®®®®®*®®®®«#*®®®®®®®®®®#*®®®®#®®®®®®®®®®®*4*®®#®##®#®#
OCt AA AA AA	A.A.	Ak_A	A.	A.	A.	A.	AA	AA	AA	AA	AA	AA	A.-A.	AA jLjŠk. -“
#®®®«®«®®®®«®®®«®^®®®®*®*®®®®®#:*®®®®®#«*®®®«#«®®*®«®®*
V
v
►s
v
©
v
v
ra
©
$
►s
©
►J
v
v
ra
v
M
V
■
v
v
v
&
tel
ra
&l Dekleva &
v Gorici.
s\'\>VV
V
1'rva slovenska zaloga vsakovrsl-n i h šivalnih in ve- (A;
zt
l Stickereimaschi-
tudi $
,u|*
r sa- U
nen). t dvokoh mokresov v ulici *jj|i Mimicipijo št. 1.
Lastna mehanična delavnica in popravljalnica šivalnih strojev, dvokoles v .Nunski ulici hiš. št.
S i va In e stroje se jamči za pet
let.
Pred konkurencijo nič strahu!!!
ra
v
v
v
v
►s
v
ra
v
v
ra