| tetininskidm^ |	T A A TTB V\ A	f^^^sH^HS^^
JJ Acdinjenihdrtawafcuj. *	■ ■ ^ f\ ■ ■ | ■ /%	1 t »< tte (?atitsdftaftws. 1
f leto... $3.00 |	^ l^XXk/ i^XwV/X/XV	| «wp|- f
: Ima 10.000 naročnikov:- |	J — "" /	R Sunday« and Holiday - |
■ m ^goerm^	List slovenskih delavcev v Ameriki.	M -rf^ ■ —"Z- &
_TELJrON PISA*yE: 4687 CORTLAWDT. KnUfd as Second-Class Matter, September 1903, at the Post Office at Hew York, H. Y., wider tbe Act of Congress of March 3, 187». TELEFON PISABNE: 4687 GOETLANDT.
WO, 37. — ŠTEV. 37.	NEW YORK, SATURDAY, FEBRUARY 13, 1915. — SOBOTA, 13. FEBRUARJA, 1915.	VOLUME XXUL — LETNIK ^^n,
ZAHRBTNO POSTOPANJE AVSTRIJE IN NEMČIJE. POLJAKOM STA BAJE OBUUBILI KRALJESTVO.
-o-
AVSTRIJA HOČE DATI POLJAKOM SVOJEGA PRINCA ZA KRALJA. NEMČIJA JE PRIPRAVLJENA ODSTOPITI POLJSKI ŠLEZIJO. RUSI SO SE UMAKNILI IZ VZHODNJE PRU-SIJE. AVSTRIJCI SO DOSPEL I DO REKE SERET. PO NEKA-TERIH RUSKIH GUBERNIJAH RAZSAJA KOLERA. RUSI SO ZAČELI UTRJEVATI DRUGO OBRAMBNO ČRTO PRED VARŠAVO. NIKOLAJ NIKOLAJEVI Č NA VIŠKU SVOJE MOČI.
Rusi so se umaknili iz Vzhodne Prusije.
Petrograd, Kusija, 12. febr. — Ruski veliki jgeneralui štali izjavlja. da »o Ku»i zapustili Vzhodu jo Prusijo. 1'rail no porodi!« w*. ,,Uvi.	I
t iiu st j^ldm ;
Dognalo sv j«', da so preti kratkim dospeli v Vzhodno Prusijo štirje nemški urutadni zbori. Ti vojaki so veeiuoma rek ruti in rezervati. katere je pozvalo vrhovno poveljstvo z zapadnega bojišča. S tem se je situacija precej i z premen i le. Prišli smo do zaključka, da j«- najboljše. ee se u-iiiakuemo iu /nova koncentriramo svoje čete, katere bomo rabili za hrambo KTojih trdnjav.
I reprieani *iuo. da m* bo v najkrajšem £«au zhivih bitka, ki bo (Mlloeila bodočnost Vzhod nje Prusije in mogoče tudi Nemčije
Xemei »»o vprizorili na Koriov-ko dvaindvajset obupu tli napa-dov in slednjie zavzeli večino ta-mošnjiii višin, * > Przemy»lska posadk« je vprizo->rila v."* izpadov, ki so bili pa čisto lire* vsake«*a pomenu. Avstrijsko vojaštvo je izmučeno in lie bo moglo vce dolgo braniti trdnjave.
Petrograd, Rusija. 12. febr. — Ilirski |f*'ii«*raliii štab naznanja, da je bilo potrebno o.lpoklieati čete u ozemlju Ma/urskili jezer. k«-r Ilttsija veliko lažji- v)»oralii to vojaštvo na Husko Poljskem Kot pa v Vzhodni Prusiji. Pri j I ilsitu se nahaja »«• vedno moe- { na ruska armada, ki j«* razpostavljena v polkrogu.
Izpoved očividca.
Pariz, Kraneija. 12. februarja r r»ii<-onko vojno ministrstvo j« izdalo danes *ie,lečo izjavo:
— Nemška ofenziva na Uusk« Poljskem je popolnoma uničena | l/jrube Nemeev se niti primerjat to* dajo z izgubami Kosov. V te k ti sest i h dni je baje padlo nad 40,«HN> Nemeev.
Nemci so veliko več trpeli pre«i silnim mrazom iu vremenskim: inujrodami kot pa pred ruskim si« »gljami. N«ki očivide«* prij>o Veduje, da so rtlsktt strojne pu sk« dolH'seduo kosile m inske na
Ko je hilu bitka koučau*t — pravi očividec — s» zagledali Ru si pred seboj kupe mrličev. Po ! razsvetljevali z reflektor* u Imjisee tu oproščali ranjence izpod mrtvih tovarišev.
Avstrijska in nemška poročila.
Berlin, Nemčija. ll». februarja Ko je dospel ua vzhodno bojišče nemški cesar, so sj oročili v Berlin. da HO bili Rusi prisiljeni za- I pustiti Vzhod njo Prusijo. Zadnje dni je poročal nemški generalni »tak da je situacija ua vzhodnem bojišču ueizpremeujena. Lahko si , je toraj misliti, kako velik utis je napravila na prebivalstvo vest o umikanju Rusov.
Kusi so k silnimi žrtvami vpril zorili drugo invazijo v Vzhodnjo Prusijo. Čeravno ni še o tej zade vi ničesar uradnega razglašenega. se da iz privatnih poročil vseeno sklepati, da m> vjeli Nemci zadnji čas preko trideset tisoč ru-skiii vojakov, zaplenili dvanajst topo* in trideset strojnih pušk. Sovražnik se j«* na begu še enkrat ustavi^ in sicer pri Mazur-skih jezerih. Vnela se je huda bitka, v kateri se pa Rusi niso mogli ustavljati našemu navalu, i V severnem delu Rusko Poljske j operira armada generala Pran-.
I coi«a, ki jc odvzela Rusom vele-vaino meat a Szerpez. Ob desnem f c .	.	r* •■r
► bregu reke V isle se vrše vroči spo-| padi.
Na drugi obrambni črti.
i Berlin, Nemčija. 12. februarja. Neki tukajšnji list jc dobil od 'svojega poročevalca brzojavko, da je začelo več tisoč delavcev i utrjevati drugo obrambno črto pred Varšavo. V trdnjavah Ivan-gorod. Brest-Litavsk in Kovno delajo noč in dan. (*e ne ho drugače, bodo izkopali potrebne jarke nakar bo voda preplavila vso okolieo Brest-Litavska. Vse trdnjave so baje izboruo preskrbljene s provijantom in muuicijo.
Pri reki Seret.
Dunaj, Avstrija. 12. febr. — Avstrijsko vojno ministrstvo naznanja: Položaj na Rusko Poljskem in v zapadni Galiciji je nespremenjen. V Karpatih se boji še vedno nadaljujejo. Ker je prišla Rusom na pomoč velika množina novih vojakov, v t-aiuošuji okoliej le počasi napredujemo.
Toliko več uspehov imamo pa v Bukov i ni. Nase predstraže so dospele do reke Seret.
Rusi so si svesti zmage.
Peti ograd, Rusija. 12. febr. — Veliki knez Nikolaj se nihaja na zenitu svoje moči in je i»i-j vojakih zelo priljubljen. Rusko vojaštvo m utrujeno, pač si je pa sve-sto ziii&Kr. Ljudstvo se še ni naveličalo vojne. Na dvoru je si-Jeer mala stranka, ki se zavzema za mir. toda stranka je brez vsakega upliva.
Po vseh večjih ruskih mestih vežbajo rek rute. Ko bodo izvež-bani, bo to najboljši vojni matc-rijal.
Zasedanje dume.
Petrograd, Rusija. 12. febr. — Danes je bilo končano tridnevno nasedanje ruske dume. Sprejeta je bila resolucija, v kateri zahtevajo člani dume. da naj vlada malo bolj skrbi za osebe, ki so prizadete vsled vojne. Sestavilo se je po^elnio komisijo ki bo preiskala grozodejstva, katere je napravil sovražnik po ruskih mestih iu vaseh.
i
Kolera v Rusiji.
Berlin, Nemčija, 12. februarja, i V raznih gubernijah Rusije se je pojavila kolera. Ta strašna bolezen je imela dosedaj največ žrtev v Podolski. Kijevski m Hersouski guberniji. Ker je večina zdravnikov na fronti, se je bati, da bi se kolera še bolj ne razširila.
Iz Petro grada naznanjajo, da ni bilo tam še nobenega slučaja kolere.
Turški paznik se je potopil.
Petrograd, Rusija. 12. febr. — 1 Tukaj .ie bilo danes izdano slede- , če uradno poročilo: Rusi so v Ornem morju potopili turški transportni parnik 4*Broussa", ki je imel ua sebi 50,000 funtov pro-viauta.
Nezadovoljni Japonci.
Peking, Kitajsko. 12. februarja. Pogajanja med zastopniki Kitajske in Japonske so se včeraj v o-bojestransko nezadovoljnost končala. Kitajski zunanji minister Lu-1'eng-Siaug je rekel, da Japonska nikakor ni zadovoljna s stališčem Kitajske. Sedaj se bo posvetoval kitajski poslanik v Tokio z baronom Kato. japonskim zunanjim ministrom. Upati je. da bodo med obema državama kmalu zavladali prijateljski odnošajL
Obroč krog Verduna j postaja vedno ožji.
Namen Nemcev je, da popolnoma obkolijo Verdun ter ga s tem prisilijo k predaji.
ZRAČNE BOMBE.
Francoski planinci so zavzeli grič v Vogezih. Artilerijski boji v Belgiji in Champagne.
Berlin, Nemčija. 12. februarja.
V	današnjem o£cijeluem poroči-. Iu glede položaja v Franciji se
glasi:
"Vršili so se le artilerijski boji. Francozi so porabili veliko inuiiieije proti našim pozicijam | v Champagne, ne da bi dosegli kaj posebnih uspehov.
Pri Sc-uain so vprizorili Fran , ™zi infanterijski naskok, katerega se j" pa odbilo. V naše ro-ke je oid.o 120 jetnikov.
Severozapadno od Verduna v je zavzelo več francoskih zako pov. En francoski protinaskok katerepa *e je uprizorilo pod ženevsko zastavo, se je odbilo z velikimi izgubami za Francoze. Trdnjavo Verdu,i so obstreljevali nemški letalci, ki so vrgli kakih stq; bomb.
Ob Sudeikopf v Vogezih se je posrečilo Francozom zavzeti en naš zakop. ki je bil potisnjen da le,' naprej.
Iz nemškega poroč-Ia je razvid-lio. da napredujejo Nemei ter da skušajo potoniti nazaj franco ske linije severozapadno od Ver- :
duua.
Pariz, Francija. 12. februarja. 1
V	današnjem popoldanskem po- ' ročilu francoskega vojnega ministrstva se glasi, da se vrše artile- 1 njsk. boj| med Severnim morjem ter reko Sommo. Južno od Boise)-le so eksplodirali! Nemci eno mino. ki je razdejala konce enega 1 francoskega zakopa. Francozi so 1 se kljub temu vzdržali v njih po- ' zieijah.	i
Na celi fronti meti reko Soin- ; me in Argoui *e ni dogodilo ni- ! cesar posebnega, razven da so 1 ■ Nemci obstreljevali Tracv-le- 1 Mont. V Woevre distriktu so oli 1 streljevali Nemorl Rambucourt 1 ter gozd pri La Hazel le. Franco- J Z» pa so nasprotno obstreljevali 1 železniško postajo v Thiancourt 1 in Arnaville.	<
12. februarja.	1
V	ofieijelnem večernem poročilu	1 se poroča o ostrih artilerijskih	1 bojih v Belgiji in v Champagne.	f
V	Argonih. med Fontaine Ma- 1 dame ter utrdbami Francozov < pri Maria Therese. se je omejevalo delovanje Nemeev na eksplodiran jc min ter metanje bomb. fnfautcrijski boji se ni*o vršili.
V	Lotaringiji pa se je o«lb:lo ; neki nemški naskok pri Arra- " court.	2
V	Vogezih so zavzeli Francozi -grič št. 937 ki se nahaja 800 me- -trov severozapadno od Sudei. j
Rusija najela posojilo.
London, Anglija. 12. februarja. ; Angleška vlada bo dala ruski via- -di $50.00(J,000 posojila.
Vpoklic k zastavam.	\
London, Anglija, 12. februarja,	j Vojaške oblasti so poklieale pod	( zastave vse možke. ki so ob priliki zadnjega ljudskega štetja iz-	r javili, da bodo vstopili v armado	t
v slučaju potrebe.	;
---— f
Najstarejši veteran umrl.
London, Anglija. 12. februarja. Tukaj je umrl najstarejši veteran iz ameriške državljanske vojne. Kdward Monroe. Star je bil* 106 let. Pri pogrebu sta bila zastopana ameriško poslaništvo in ameriški konzulat.
Ameriški poročevalec umrl.
Warrington, D. C., 12. febr. — Ameriški časniški poročevalec James Creelman je danes po večmesečni bolezni umrl v Berlinu na Nemškem. Pokojnik je bil star 55 let in je bil rojen v New Yorku.	J]
Brat rojaka Mr. Franka Zelenca, ki je dobro znan v greaternew-ycrski slovenski naselbini, na operacijski mizi. Mr. Frank Zelene _ _se nahaja sedaj v Bridgeport, Conn.
Kraljevina Poljska. Petrograd, Rusija, l! febr. — Iz zanesljivega vila jc znano, da sta Nemčija in Avstrija proklami-rali neodvisnost Poljske. Neodvisnost bo proglašena 14. februarja. Takrat se bo sestal v Krakovu kongres, katerega člani bodo iz-j volili kralja. Nemčija in Avstrija sta postavili za kandidata za poljski prestol avstrijskega nadvojvodo Karola Štefana.	j H konvenciji bodo smeli priti zastopniki le iz onega dela Poljske. ki .j«- last Avstrije, oziroma Nemčije. Nemčija je pripravljena odstopiti novi kraljevini Poljski Šlezijo. ) (To poročilo je vrjetno, sc pomisli, da sta Avstrija in njena zaveznica Nemčija zmožni vsake himparije. Vprašanje je le. če bo hotel poljski narod sprejeti to na videz mikavno ponudbo. Ali bi bili Poljaki res prosti in neodvisni. če bi jim zavladal avstrijski princ? Mislimo, da ne. Ta ponudba jc jasen dokaz, da sta se začeli Avstrija in Nemčija resno bati SI o vam« v. Kakorhitro sta čedni! zaveznici izprevideli, da se nagibaj.) simpatije Poljakov na rusko stran, sta začutili, da jima preti velika nevarnost. Rusija bi gotovo dala Poljakom svojo avtonomijo. vsled česar bi imeli Nemčija in Avstrija na vzhodu dva sovražnika. Upati je. da Poljaki ne bodo šli na limanice, nastavljene od Avstrije in Nemčije. Poljaki si hočejo sami izvoliti iz svoje srede kralja. Ta kralj bo pa Poljak, ne pa kak avstrijski "princ", ki bi sedel k polnemu koritu ter pod vplivom Nemčije iu Avstrije vladal Poljakom. Opomba ured.)
Angleži potrebujejo mesa.
Sydney, Avstralija. 12. februarja. — Angleška visulsi j»» naprosila avstralske vlade, naj xa^itovijo veliko mesa za eks|n»rt tckoui vojne, ker je tre!»}i velikih kvantitet. <la se pokrije potrrh seine angleške armade.
Denarje v staro domovino.:
i
-o-
Pošiljamo denar na Kranjsko Štajersko, Primorsko, Koroško • Tirolsko, Češko, Hrvatsko in O 1 grško tako zanesljivo kakor pred vojno. Iz poslovanja zadnjih treh \ mesecev smo se da dobrega pre pričali, da pride denar tudi se i daj sigurno v roke naslovnikov j
Denar nam pošljite po "Do mestic Postal Money Order" ter priložite natančni Vaš nasloi in one osebe, kateri se ima izpla čatL	'
	Cene.*		
K	$	K	- $
5.. . .	1.10	no____	23 OO
10____	2.10	120____	24 00
15....	3.10	130....	26 00
20....	4.10	140...	28 00
25....	5.10	150....	30 00
30....	H. 10	160____	32 HO
35....	7.10	170....	34 00
40....	H.10	180....	36.00
	9.10	200....	40 00
»>....	10. oO		50 00
55....	11 (10	300....	60 00
CO....	12.00	350 ...	70 00
65....	13.00	400....	80 00
70....	14.00	450 ...	90 00
75....	15.00	500 .	100.00
so...«	i«.oo	600	120 00
85....	17.00	70O....	140.00
90....	18.1 K)	8OO____	160.00
95....	19.00	»00____	180.00
	20 00	1000____	200.00
TVBDKA F!		LANK BAgBICB,	
82 Oort	luidt St, M;		
Položaj v Mehiki.
—o—
Izgnani španski poslanik je dospel v Vera Cmz in se takoj podal na neko špansko ladij o.
i Washington, D. C.. \± febr. — Ameriška vlada je posvarila šefa konštitucionalistov generala Cai'-ranzo. ker je skoraj brez pravega I vzroka izgnal iz Mehike španskega poslanika. V posebnem poročilu mu je državni department naznanil, da naj v bodoče dobro postopa s tujezemskimi poslaniki, ■ ker bi v nasprotnem slučaju nastale velike sitnosti, katere bi bile Mehiki lahko v popolno pogubo.
V	splošnem jc položaj v Mehiki iicizpremeujeu. (Jeneral Villa prodira proti Monterey, v okolici glavnega mesta se pa vrše spopadi z Za pat isti. V Mexico City je začelo primanjkovati vode. ker so Zapatisti zavzeli ozemlje, kjer se nahaja glavni rezervoar.
Pozno zvečer je dospelo sem poročilo, da je španski poslanik dospel v Vera Cruz in se takoj vkrcal na neko špansko ladijo. Sprva so vsi mislili, da bode šel na ameriško bojno ladijo 4'Delaware". kar se pa ni zgodilo. Odpotoval bo proti Havani.
Eksplozija nmnicije.
(Stockholm, Švedska, Vi. februarja. — V ii«-ki iminicijski tovarni v bližini Stoekholuia j«- xnvršila vrernj zvečer eksplozija, vsled katere je bilo u-liitih iK't os«»!» ter je zletela v zrak velika zaloga ni u ni«-i je. Iz^nl>a pa l>o imela kljiiU temu ie majhen upliv na zaloge armade in mornarice.
V	kratkem se l»o zojwt pričelo z rednim parol trod n i nt prometom v St<*'k-lioluiu in okolici, ('porabilo se l»o letlo-loniee. ila jc vzilrži prost uihmi v pristanišče.
Ln:orjetii par.
Oakland, Cal.. februarja. - .la-koha V<wl. prejšne^a predsednika Citizens Hank v Fruit val le ter njegovo ženo so našli danes umorjena v njuji-nem stanovanju v Fruitvale, preilmest-ju Oakland;;, t'lomilei so zakonski par najprvo zvez;ili in nato ubili. Umor se je razkrilo danes zjutraj, ko si« je vrnila v hišo služkinja Kose Itist, ki je bila na obisku pri sorodnikih. Soba. kjer je bil izvršen umor. je kazala znake obupnega boja iu v hiši je bilo vse preolirnjciio. ker so iskali ulomllei de-i:ar in ilrufje dratfiM-»»nosti. V«»^rla se je smatralo za zelo bogatega moža. ki je imel velika inisestva v obrežnih mestih.
(jrand Trunk železnica se boji kom-plota.
Portland. Me.. februarja. —• Ofi-eijehio svarilo »jd strani <iraud Trunk železnice v Montreal, je nai*otilo u-radnike v tem mestu, da so podvojili pazljivost «le<le imetja Grand Truuk železnice v državi Maine.
Prvi. katerega se je obvestilo, da se je i>ati komplota proti imetju železnice, je bil John Kiddell. agent (fraud Trunk v Portland. Poklical je takoj policijo ter se je naročilo detektivom, naj zastražijo železniške i>ostaje. mostove in druge naprave železnice.
Najstarejše gledišče v Chfcagu pogorelo.
Chicago. 111.. IU. februarja. — Academy of Music, najstarejše gledišče v Chicaifu- ob Halsted in Maditiou St., je danes pogorelo do tal. Zgrajeno je bilo leta 1870 ter je bilo edino gledišče, ki je ostalo nepoškodovano ob priliki velikega poiara leta 1871.
!	I
Protest strica Sama. Vročitev poslanice.
34 angleških aeroplanov se je prikazalo nad belgijskimi mesti ter vprizorilo napad.
NAMEN NAPADA.
Razdejati so hoteli mornariško postojanko za podmorske čolne. En letalec padel v morje.
Londcn, Anglija. 12. februarja. Oficijelni tiskovni urad je izdal danes sledeče poročilo: ''Štiriintrideset morskih aeroplanov je naskočilo belgijska mesta Brueg-ge. Zeebruegge, Ostendc in Blan-kenberge.
Letalec Claude Graham White je padel v vodo. a se ga je reši-io/:
Oficijelno poročilo pravi nadalje. da se je vprizorilo naskok z namenom, da se poruši nemško mornariško postojanko za podmorske čolne, katero se gradi in izpopolnil je. V Ostende je baje zaznamovati precejšno škodo, posebno na tamošnji železniški postaji. ki je najbrž pogorela do tal.
Istotako se je poškodovalo železniško postajo v Blankcnberge ter na več točkah razdejalo tudi tračnice. Vrglo se je nadalje bombe na pozicije topov v Mid-delkerke ter na elektrarno v Zeebruegge.
Tekom napada so zašli angleški aeroplani v snežne oblake. Podmorskih čolnov se tekom pohoda ni zapazilo. Tekom napada je padel poveljnik letalcev Claude Graham White v vodo in sicer pri Nieuport. Rešila ga je neka francoska bojna lailija, kljub ostremu streljanju Nemeev.
Vsi letalci so se vrnili nepoškodovani in le dva aeroplana sta trpela v'sled nemškega ognja. — Domneva se, da se je i vršilo napad iz francoske trdnjave Dunkirk Nemci so bili kot vse kaže popolnoma presenečeni ter se ni opazilo nobenega nemškega aeroplana.
Nove ladjedelnice na Španskem.
London, Anglija, 12. februarja. Postava, ki je stopila danes v veljavo, prepoveduje prenos parui-kov. registriranih v Angliji, na osebe, ki niso usposobljene za to, da imajo v posesti take ladije.
Postava ostane v veljavi dokler bo trajala sedanja vojna.
"Times"" poroča, da se je ustanovilo v Bilbao špansko družbo, ki bo zgradila ladjedelnice za trgovske parnike. Za prekatlantski promet se jc naročilo dosedaj 20 parnikov. Šestdeset odstotkov kapitala družbe je v rokah Spancev. 40 odstotkov pa v rokah Au-gležev.
Berlin, Nemčija, 12. februarja. Berlinsko časopisje je napravilo le malo opazk k poslanici Združenih držav glede proglašenja vojne cone. V vseh vodilnih člankih pa se odobrava postopanje nemške adiniralitete.
"Tageszeitung" pravi, da podmorskim čolnom ne bo mogoee v vseh slučajih ugotoviti narodnosti kakega parnika. Vprašuje se, če more podmorska mina razlikovati, kake narodnosti je parnik. List izjavlja, da ravna nemška vlada popolnoma pravilno..
Portugalska hoče pomagati zaveznikom.
Lizbona, Portugalsko. 12. feb.
V	nekem poročilu na časopisje glede mednarodne situacije je izjavil minister za zunanje zadeve, da hoče Portugalska izvesti politiko, katero je sklenil kongres dne 8. avgusta in 23. novembra.
V	dotičnem sklepu se ugotavlja, da bo operirala Portugalska z zavezniki, kakor hitro bi to zahteval splošni položaj. V pogodbi med Anglijo in Portugalsko se določa, da postavi slednja v po-, lje 10,000 mož, kakor hitro se nahaja Anglija v vojni. Vojna napoved med Nemčijo in Portugalsko se sicer ni izvršila, vendar pa so se že večkrat vršili boji med četami obeh držav in sicer v Angoli. -
Napad iz zraka * na belgijska mesta.
Ameriški poslanik v Londonu, Page, je izročil noto zunanjemu ministru Sir Edward Greyu.
KONFERENCA.
Oba diplomata sta se povsem prostodušno pogovarjala o situaciji, ki je nastala.
Londcn, Anglija. 12. februarja. Ameriški poslanik Page je izročil danes po naročilu svoje vlade Sir Edward Grev-u v zunanjem uradu ameriško noto glede uporabe nevtralnih zastav od strani angleških trgovskih ladij. Oba diplomata sta skoro dve uri povsem prostodušno razpravlja o situaciji.
Radi pozne ure se ni moglo povsem natančno pregledati note.
Ameriški parnik 'Wilhelmina' bo ostal nekaj časa v Falmouth, da izvrši potrebni' reparature. Nato lio odplul v kako pristanišče v Bri>tol-kanalu. ker ni v Falmouth primernih dokov za .hitro izloženje tovora.
Preiskanje holandskega parnika.
London, Anglija. 12. februarja. Po ročilo iz Rotterdama ua ''Evening News'* pravi, da je neki nemški podmorski čoln v Severnem morju ustavil holandski parnik " Duiderdijk ki je imel holandsko zastavo. Na krov je prišel nemški častnik ter pregledal listine. Nato seje pamiku dovolilo, da nadaljuje z vožnjo v Rotterdam.
Nevpoštevanje nevtralne zastave.
Londonski Tisti so mnenja, da bo nemški napad s podmorskim; čolni na angleški parnik ' Laertes". ki je imel razobe.Vno holandsko zastavo, povzročil naj-ostrejše odredbe proti ucučki trgovini. V tem smislu s - je iznizil včeraj ministrski predsednik Asquitl: tekom svoj-^a govora v poslanski zbornici. ' Daily Mail*' }e inner, ja. da bo angleška vlada odredila popolno blokado nemške obali, vsled katere se bo zaplenilo vse blago, namenjeno v Nemčijo.
Nemci so razdejali 113 angleških parnikov.
Berlin, Nemčija, 12. februarja. V nekem poročilu, ki je bilo izdano danes, se glasi, da so Nemei od početka vojne pa do danes razdejali 113 angleških trgovskih parnikov, s skupnimi 308,000 tonami.
Informacija glede vojne cone.
Kcdanj, Dansko. 12. februarja. Nemčija je obvestila skandinavske dežele, da je vsem inozemskim ribiškim in obrežnim ladi-jam prepovedano voziti v gotovi razdalji od nemške obali.
Mora Iz Nemčije.
Berlin, Nemčija, Vi. februarja. — Miss Caroline Wilson iz Bev«»rly, Mass. ki je prišla semkaj kot pon*v>valka nekejra Cikaškeua lista ter bila aretirana kot špijonka. je bila danes vsUil posredovanju ameriškega tKtslauika. Oerarda izpuščena na prosto, a immi pogojem, da takoj zapusti Nemčijo. Prišla je na sum, ker st- je izvanredno zanimala za mornariške zadeve, za toi»ove i. t. d.
DogpeU jt
VELIKA PRATIKA
■a leto 191fi.
V tej Pratiki so tiskani tudi: Zakoniti prazniki v Zdr. državah.
—	Spomenski dnevi. — Postne pristojbine. — Volilna pravica.
—	Eako pridobiti homestead. — 0 potnih listiii. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako so nastala imena severo-ameriikih držav. — Naselniške določbe. — Dan dela
—	Labor Daj.
Pratika velja « poftnino vred 12 eentov.
Bazprodajalci jo dobe 100 komadov za $8.
■lovenlo Publishing Oon •i Oartiftndt St* New York <»7,
GLAS NARODA.13. FEBRUARJA« 191g.
"GLAS NARODA"
C3orenic Daily.)
Owned and published by the Movefile Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAKSER, President.
♦ LOUIS BEN ED IK, Treasorer.
Place of Business of the corporation and
addresses of above officers : R Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City. N. Y.
Za celo leto Telia list za Ameriko in
Canado........................$3.00
•	pol leta....................... 1-60
- leto za mesto New York........4-00
4 pol leta za mesto New York ... 2.00 ** Evropo za vse leto...........4.50
•	" "pol leta............. 2.55
" ** četrt leta............ ^70
'KSLAS NARODA" izhaja vsak dan izvzemAi nedelj in praznikov.
-OLAS NARODA"
("Voice of the People") Issued every day except Sundays and Holidays.
Subscription yearly $3.00.
Dopisi brez podpisa in osobnosti ae ne
priobčujejo. Denar na) se blagovoli pošiljati po —
Honey Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejk^ja bivališče naznani da hitreje najdemo naslovnika.
Dopisom in poSiljatvam naredite ta naslov:
"glas naroda"
82 Cortlandt St.,	New York City.
Telefoo 4987 Cortlandt.
Slovenska liga.
V čet rt ok 11. febr. te jo ustanovilo v Now York u podružnieo Slovenske lige. Navzočih je bilo preeej /jivednih mož, ki so sklenili vsi kot eden delovati za prostost in svobodo domovine onstran oceana. Sklenjeno je bilo. da bo podružnica pod vodstvom Mr. Frank Sakserja, potrebno ko-rešpondeneo bo pa oskrbovalo u-re<lnišlvo lila« Naroda.
je prebit in sedaj je treba ri-siifj»a. premišljenega dela.
Na seji je bilo tudi sklenjeno, da se sporoči v (Jlas Naroda sle-deče: Po vseli naselbinah naj se ustanovi- projkomogoče podružnice Slovensko lige. Na sejah ni tre-1»;: \oiiti posebnih odborov, dobro j< le. če se postavi eno osebo za voditelj« podružnice, drugo pa za tajnika in blagajnika. Clan je lahko vsak Slovenec, kateremu je draga domovina, ki stremi za, tem, da bi rojaki onstran morja prišli projkomogoče do svojih pravic. Za ligo ni treba plačevati nobenih mesečnih prispevkov. Če hoče kdo kaj dati, naj da prostovoljno.
Mi zaenkrat veliko bolj potrebujemo rojakov, ki so našega mišljenja. ki jim je pri srcu bodočnost Slownije, kot pa denarja.
S prihodnjim tednom bomo o-tvorili v (Jlas Naroda posebno kolono z napisom "Slovenska liga". Pod tem naslovom se bo priobčalo vse, kar se tiče te prekoristne ide-je. Prosimo toraj zastopnike po-drnžnie, da naj nam nemudoma sporoče, kaj se je sklenilo na zborovanjih, prosimo tudi rojake, da naj ustanove v vsaki naselbini podružnico.
Spomenica bo izdelana v do-glednem času. Kakorliitro se bo to /godilo, jo bomo poslali vsem podružnicam v odobritev. Zatem* bo izvolil« vsaka podružnic« enega iz svoje srede in ti zastopniki se bodo sešli na glavnem zborovanju.
Na tem glavnem zborovanju bo določen definitiven program Slovenske lige.
Na delo toraj, ker resnobni so
tliicvi!
Zakaj ne mestnih pekarn?
Mesto New York ima v Mr. John Purroy Mitchelu župana, ki posveča dogodkom v mestu nekoliko pozornosti. Vsled tega ni moglo temu reformerju uiti dejstvo, da se je v zadnjih dneh podražil« cena kruh« in d« je postal vsled tega položaj velikomestnega pro-let ari jat« se veliko obupnejši kot je bil doaedaj.
Povsem naravno je bilo, da je sklical Mitchel konferenco, ki je po dolgotrajni debati soglasno sklenil« uvesti preiskavo,... da predloži v par mesecih obsežno poročilo. Valed tega p« ne bo postal niti krmh eeaejii, niti položaj
M- ;. Jfc i ■ liMSŠii
To je ravno prokletstvo biro-| kratične uprave in takozvanc vladne inašinerije, da se radi sa-' inih preiskav, kojih rezultatov se nikdar resno ne upošteva, nikdar ne pride do dejanj. hujše pa je, da se mase naroda zadovoljujejo z navideznim naporom vladajočih.
Opozoriti je le treba na predrzen način, kako so nastopili zastopniki Ward-ovega krušnega trusta na tej konferenci proti županu. Na njegovo vprašanje, če bi vsaj za nadaljna dva ali tri tedne vzdržali dosedanjo eeno pet centov za hlebec, so odgovorili: "Niti en dan ne; a tudi pri 6 centih ne bo ostalo, ako bo šla cena pšenice še višje.**
Župan Mitchel je nato zmignil z rameni ter prešel v govoru na druge stvari.
In vendar bi bilo lahko najti odgovor, ki bi bil uspešnejši kot pa je bilo zmigavauje z rameni. Ako bi imel župan tega petmili-jonskega mesta dosti poguma, bi ua to nezaslišano provokacijo trusta odgovoril z ustanovitvijo mestnih pekarn. To bi bil edini odgovor, ki bi vzbudil v teh ljudeh rešpekt.
Zakaj bi ne šlo kaj takega" Ali iii Nemčija ravnokar monopolizi-rala celo trgovino z žitom ter regulirala delo v pekarnah? Ali je le tam mogoče določiti eeno kruha, tukaj pa ne? Ali je res vedno treba velikanskih katastrof, vojne, lakote, potresa in sličnih stvari, da se omehča to gospodo ter
■	prisili roke na delo?
Strah pred pričeta.
V taboru velekapitalistov vlada veliko veselje: Wilsonova predloga za nakup trgovskih par-nikov je definitivno poražena in pokopana. Klic "Državni socija-lizem!*' je storil tudi v tem slučaju svojo dolžnost ter "rešil" deželo.
Pri vsem tem pa ni v predlogi opaziti niti najmanjšega sledu kakega socijalizma. Da bi zvezna I vlada nakupila parnike ter s tem I ustvarila trgovsko mornarico, ki bi bila potem privatnemu kapitalu na razpolago — v vsem tem je ' tako malo socijalizma kot v avstrijskih državnih železnicah. Ne t gre se namreč za ničesar drugega kot za izkoj-iščenje vsled vojne nastale situacije, ki kaže ameriški trgovini izvanredno ugodne l perspektive, seveda pod pogojem, tda se takoj loti stvari. J Od strani kapitalistov se je o-Iponiralo predlogi iz strahu pred ' državnim socijalizmom. Rekli «o, da bi kmalu sledile državne in zvezne železnice, ako bi se sedaj oživotvorilo zvezno trgovsko mornarico. Vsled tega se je vprizo-rilo ono bitko z besedami, tekom koje so prišli do besede najstarejši matadorji republikanske in demokratične stranke, kojih govori so stali glede dolžine v nasprotnem razmerju k vsebini, ki ni imela v splošnem nikakega stika z vloženo predlogo.
Predloga je mrtva in predsednik Wilson je doživel poraz.
J	~
Dopisi.
•	Seattle, Wash. — Sp. g. ured-i nik! Prav vesel sem bil Vaših o-t pazk v listu glede upora v Ljub-
•	ljani. Gotovo boste drage volje i objavili ta dopis, da ne bode kdo
■	mislil, da brez pravih vzrokov sklepam o dejstvu slovenskega u-
» pora. Prvič bi rad opozoril na dejstvo, da so se celi oni teden čitale v angleških novinah novosti o u-> poru po celi Avstriji. Bilo je tudi naravnost omenjeno, da je Avstrija opozorila Nemčijo na opas-ni notranji položaj. Nemiri so se I vršili tudi na Češkem in na Ru-munskem. O nemirih je poročala "Associated Press", ki je zelo o-prezna glede takih stvari. Rečeno je bilo, da novica ni bila cenzuri-i rana v Avstriji. Dalje so bile po-
■	drobnosti o nemirib tako očivid-no iz Avstrije same, da bi noben tujec, kaj še kak ameriški dopis-
. nik dotičnih podrobnosti ne mogel zmislki. Novic« je bila očivid-no pristna in gotov sem, da se bode poineje potrdila. Zato danes bolj kot kedaj popreje kličem: : "Živela slovenska revolucija!" Vsa čaat svečeništvu, ki stopa na čelu morjenega naroda in vodi tako revolucijo. Nobena revolucija na svetu ni bil« nikdar bolj opravičen« kakor slovenaka. Slovenski mu če nik, vzdigni se in prepodi svojega krvosesa! Hi Slo-
j venci v Ameriki pa ne smemo zamuditi niti trenutka, da gmotno 1 in duševno podpremo slovenski upor in dosežemo gospodarsko, versko in narodno svobodo svojemu ljudstvu, in sicer tako svobodo, kakor si jo samo želi. Na dan vsi rodoljubi, noben ne bo odveč in vsi skupaj bodemo imeli še vedno dovolj dela! — Ivan Blatnik.
Taktika v moderni bitki,
Vprašanje taktike t. j. nastopanja armad v bojih in bitkah je od nekdaj sporno. Nazori so kolisali med obema ekstremnima metodama : linearno in kolonsko. Prva metoda je vedla k podaljšanju front, druga do globoke bojne črte. Staro linearno formacijo je z uspehom uporabljal švedski kralj Gustav Adolf. Vendar se ta metoda ni mogla obdržati, ko je spo-polnjeno orožje odkrilo njene hibe in slabiue. Pri tej metodi so uastopali vojaki v gosto sklenje-' nih vrstah in brez kritja. Gibanje' take fronte pa je bilo mogoče le. na ravnem in sovražnik je imel za j svoje orožje izborne cilje. Hibe« linearne taktike je skušal odpraviti Friderik Veliki na ta način, da je ojačil svoja krila z močnimi 1 četami pehote in kavalerije. Glavno ulogo v teh bitkah je igrala " seveda infanterija, ki je morala poraziti sovražnika v frontalnem napadu.
Francoska revolucija je reformirala tudi vojno taktiko. Francoski vojak revolučne dobe je bil malo discipliniran in se ni dal u-porabiti v težavnem linearnem nastopu. Vzdržati disciplino z zgoščen jem vrst in zvišati učinek 1 strelbe z izrabljanjem naravnega kritja v terenu — to je bila te-1 meljna ideja poznejše Napoleonove taktike mehaničnega napada. ! Namen te taktike je bil, izsiliti odločitev s pritiskom mase. Kot . primer te taktike se običajno navaja francoski naval v bitki pri Belle Alliance, a ko ravno se baš | takrat ni posrečil. Napoleonova metoda je navzlic temu dolgo slo-1 vela kot naj izbora ej ša. Šele boji v drugi polovici XIX. stoletja so dokazali, da je nevzdržljiva. Uve-| ijavila se je večja učinkovitost zboljšanega orožja. Baš avstrij-| ska armada je morala leta 1866. spoznati, da najgostejše kolone ne vzdržijo v ognju brzostrelnili pušk. Kolonsko metodo pa so na-f vzlic vsem izkušnjam še 1. 1870.
ponovno porabljali Prusi in Fran-I cozi. Po strašnih izgubah napada v kolonah, ki ga je izvršila pru-' ska garda 18. avgusta na vasi St.
Privat, so se Prusi kolonski me-1 todi definitivno odrekli.
Popolni preobrat v dosedanji l vojni taktiki pa je povročilo moderno orožje. Mannlicherce in ( mauseree. možnarji, havbice in brzostrelui topovi, šrapneli in granate so razbili stare bojne for-
•	macije ter izsilili razprte roj ne črte, naučili vojskovodje izrabljati teren v naravnih in umetno prirejenih kritjih.
Moderna taktika je igrala prvič večjo ulogc v burski vojni. Pri prost i Buri so kot prvi spoznali pomen in defenzivno silo dobro zavarovane bojne črte. Pravo učilišče modernih taktikov pa je postala rusko-japonska vojna. Tu se je pokazala učinkovitost strel-
-	škili jarkov ter se pojavila nam
■	danes tako znana tendenca raztezanja, oziroma podaljšanja bojne
J fronte in odločilni pomen obkolje-
>	nja. Od rusko-japonske vojne sein je akceptirala vojna taktika nauk. da je mogoče sovražnika od-
-	ločilno poraziti le na ta način, da
■	se ga na enem ali drugem krilu
-	objame. Frontalni napad pa je i stopil popolnoma v ozadje. Mo-
-	derna taktika je torej nekak kom-
-	promis med staro linearno meto-i do in metodo boja v kolonah.
Spoznalo se je. da prosta črta i brez močnih rezerv ne zadostuje,
•	da pa so na drugi strani globoke
>	kolone na bojišču škodljive in ne-
•	varne. Zmodernizirana infanterij-
■	ska taktika se opira na dva prin-
•	eipa: na čim največji učinek orož-
>	ja in na napadalno silo mase. Zato
•	se nahaja kot prva črta bojne
■	fronte rojna linija, zakopana v
■	dobro zavarovane jarke; za njo
■	pa se nahajajo v dobro kritih po-i loža jih močne rezerve, ki jo zala-: gajo z vedno novimi svežimi četami in z vsem potrebnim materi-jalom. Poveljstvo mora predvsem
i skrbeti, da doseže in ohrani prva( črta čim največjo ofenzivno in defenzivno intenzivnost. V tem položaju je torej uspeh, oziroma neuspeh vsakega n«pada že skoraj le vprašanj« živcev: ohnuu-li
napadajoči do konca svojo ener-h gijo ali ne. Kakor hitro se pehota '< pri napadih ustavi, predno dose- < že naznačeni ji cilj, je že poražena. Zato je vsak napad v moderni vojni zelo riskanten in zahteva j hekatoinbe žrtev. V odločilnih I treuotkih pa velja seveda načelo,! da se ni ozirati na izgube in ne-j malokrat se glasi povelje: Za vsako ceno! Ako se napad vzlic temu ponesreči, se seveda pridružijo materijalnim izgubam tudi mora-l lične posledice, ki igrajo svojo' posebno, veliko ulogo.
Kako deluje ruska artile-rija.
—o— (Fz pisma z bojišča.)
Prijatelj, znano ti je, da seui1 vedno cenil četo sv. Barbare (pa-' tron topničarjev je sv. Barbara).' 'četudi se v sedanji vojui vojsku-j I jem kot navaden pešec. Svoje ■ prejšnje študije o artileriji zdaj 'lahko opazujem mnogokrat zelo' I blizu sebe. Naša (avstrijska) pe-[liota deluje nad vse hvalevredno, ruska je vst rajna in dobra v o-
brambi. manjka ji pa moralne sile. Grandijozno pa delujejo ruski topovi, osobito težki in najtežji, kar se lahko opazuje na zemljišču in na mrtvih predmetih. Čim večkrat se ti nudi prilika — te je vedno veliko —. da prideš v artilerijski ogenj, zapaziš, da deluje naša in nemška artilerija drugače kakor ruska. Glavno načelo naše artilerije je, da strelja le na to. kar vidi in na gotove cilje..Ravno . tako postopa nemška artilerija. Česar ne vidijo, na to se ne strelja. ker bi se razsipavalo strelji-vo. Naše baterije streljajo večinoma z vsemi cevmi v isti smeri na isti cilj.
Ruska artilerija postopa drugače. Vidnih ciljev seveda tudi ona ne zametava; nasprotno, hvaležna je tudi za male in najmanjše cilje, strelja celo na posameznike. Le izjemoma združijo ruske baterije svoj ogenj na eno samo točko, navadno pa streljajo ruski to-' , povi ene baterije v razne smeri in proti različnim ciljem. Če jih ne vidijo, streljajo na dobro srečo v sovražnikovo ozemlje. Vsekakor potrebujejo Rusi zato več časa, da uničijo kak odpor, a za ta način boja govori splošen moralen učinek, ker na nasprotnikovi nihče ne more slutiti, če ne razpoči bodoči trenotek nad njim šrapnel ali če pade poleg njega v zemljo granata. Neka zaklenjena ruska instrukcijska knjižica nas uči, da smatrajo Rusi to za svojo glavno nalogo. Jasno je, da nikdar izločena nevarnost povzroča nervoz-nost, ki koristi potem pehoti, kadar napade. Seveda Rusi ne računajo z občudovanja vrednimi živci naših ljudi.
V prvih bojih smo se večkrat , čudili, zakaj da je ruska artilerija navidezno brez povoda obstreljevala take točke, o katerih je gotovo dobro vedela, da ni enega sovražnika tam. Danes nam je tako postopanje, načrtoma izvedeno taktično streljanje, jasno. Ruska artilerija obstreljuje mnogokrat silovito popolnoma prazen , prostor le zato, ker bi ob morebitnem prodiranju sovražniku nudil preugodno operacijsko polje. Prisiliti ga hoče, da bi se podal v neugodnejše zemljišče, kjer dobe silovite ruske pehotne in ka-valerijske množice boljše napadalne ali obrambne prilike.
Ruska munieija je dobra. To se mora priznati, četudi je bilo veliko praznih strelov, osobito začetkom vojne. Najbrže so bile krogle stare, kar se lahko tudi pri nas pripeti. Rusi uporabljajo pri svojih granatah splošno udarčno vži-galo. Pred kratkim smo uvedli pri nas takozvano počasno zažigalo, ki učinek strela še strašno pomnoži. Ruska granata namreč razpoči takoj, ko le nekoliko zadene; nase krogle se pa trdno za-rinejo v zemljo, mnogokrat tri do štiri metre globoko; svoje strašno delovanje razvijejo šele izpod zemlje čez nekaj sekund. Ruski ujetniki nam pripovedujejo, da so spočetka Rusi smatrali naše granate s počasnim zažiga lom za krogle, ki vsled napake ne razpo-čijo, a kmalu so vedeli, pri čem da so.
Ruske granate razpočijo večinoma le v nekatere velike kose, naše pa razpočijo v veliko nevarnih drobnih kosov.
Ruska artilerija je primerno boljša, kakor se je mislilo. Če so v rasko-japonski vojni morebiti vladale res žalostne razmere, je
morala poseči vmes močna roka, i da je to orožje napredovalo do se- , danje višine.	i
Kako deluje belgijska vlada v Havre.
"Nieuwe Rotterdamsche Con-rant" prinaša zanimivo poročilo svojega dopisnika o delovanju belgijske vlade, ki se sedaj nahaja v Sainte-Adresse, v priljubljenem kopališču pri Havre. Francoska vlada je izvedla eksteritorial-nost belgijske vlade popolnoma.
Povsodi plapolajo belgijske čr-no-ruineno-rdeče zastave in na u-licah se vidijo le belgijski vojaki. Vlada ima svojo pošto, kjer se morejo oddajati pisma z belgijskimi znamkami. Avtomobili z I belgijskimi zastavami drdiajo po (ulieah. Vlada deluje kakor preje. (Vojni minister je le redkokedaj prisoten, ker se večinoma nahaja I v glavnem stanu. K ministrskim in drugim važnim sejam pa pri-, haja redno. Ostali belgijski ministri pa so vsi v Sainte-Adresse. Vsi imajo tudi svoje urade s po-i trebnini osobjem. Zastopniki drugih držav so tu v velikem številu, tako nizozemski, papežev, francoski, angleški, ruski, japonski, ru-inunski, italijanski, brazilski in portugalski. Mnogo odličnih Belgijcev je poslala vlatla v tujino, da ščitijo belgijske interese; posebno v Ilolandsko in Angleško, kjer skrbe za belgijske begunce.
Ministrstvo železnic se bavi sedaj z razdeljevanjem železniene-ga materijala. Od 4700 belgijskih lokomotiv je sedaj 4000 v Franciji. ravno tako tudi večina voz. Velik del belgijskih železničnih uradnikov je uslužben na Francoskem.
Najtežje opravilo pa ima finančni minister. Stroškov je vedno obilo, dohodkov pa nobenih. Sedaj pa zapadejo vrhu tega tudi kuponi belgijskih državnih za-dolžnic, ki jih pa plača banka Rotschild v Parizu.
V	ostalem ima največ dela minister kolonije Kongo (v Afriki), kjer se pa razvijajo dogodki za Belgijo zelo ugodno.
Kapitan utonil.
V	Mott Haven v New Yorku je padel TOletui kapitan James Roberts v vodo in utonil. Ko so ga izvlekli iz vode, je bil že mrtev.
' Dogotovljena železniška proga. ' Pariz, Francija, 12. februarja. General Lyautey, francoski go-verner v Maroku, je sporočil vojnemu ministru Millerandu. tla je proga med Mekinesom in Fezom že dogotovljena. Progo so zgradili v sedmih mesecih francoski pionirji.
Kje je JOHN ŽIROVNIK? Po poklicu je mizar in je bival preti nekaj leti v Brooklynu, N. Y. t'e kdo ve za njegov naslov, i prosim, naj mi ga naznani, ali naj se pa sam javi. Išče ga njegov prijatelj: John liebar, P. O. Box 414, Forest C it v, Pa. (13-16—2)_
Iščem FRANKA BIZJAKA. Doma je iz vasi Mihevc št. 1, fara Podgrad na Dolenjskem. Culo se je, da je umrl nekje v Združenih državah. Njegova mati. ki
se nahaja doma pod zgoraj navedenim naslovom, želi zvedeti o njem vse podrobnosti, zato prosim cenjene rojake, čej kdo ve, da ji javi, ali pa meni poroča na naslov: Joe Perne,' 314 W. 3. St., Lea d v ill e, Colo. (13-23—2) _
Kje je moj prijatelj JOHN O.MA-HEN ? Doma je iz vasi Storov-je, fara Sv. Križ pri Litiji na Kranjskem. Bil je v New Yorku, Thomas in Forest City. Če, kdo izmed rojakov ve za nje-! gov naslov, ga prosim, da ga mi: javi, ali naj se pa sam oglasi) "Spenglerju" iz Gabrovk pri Sv. Križu na naslov: A. Grebene, Wick Haven, Pa. (11-13—2)_
SLUŽBO ŽELI
Slovenka Johana Volčina, 18 let stara, pri slovenski družini, katera je vajena pri otrocih. Vprašajte pri:
Fanny Paulie, 326 E. 6. St., New York City. __(12-13—2)_ |
NA PRODAJ
fine farme, nizka cena, pogoji lahki. Pišite takoj po pojasnila. Pišite angleško. Naslov:	1 George W. Clark, I (11-17—2) Flycreek, N. Y.
1 ROJAKI NAROČAJTE SE NA "OLAS NARODA", NAJVECJ . SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH,
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren v Ameriki. Piiite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA
6119 ST. CLAIR AVE. CLEVELAND, O.
Frank Petkovšek j
i
i Javni Notar (Notary Public) \ 718-720 MARKET STREETi
i	WAUKBOAN, 1LI .
PRODAJA fina vina, izvrstne smotka. patentirana zdravila.
PRODAJ A vozna listke vseh prekoaaor-PHONE24«	akih či t.
„ . ..	POŠILJA denar w stari kraj »neflljivo
Zastopnik -	in pošt8no<
"GLAS NARODA"2
82 Cortlandt street, UPRAVI JA vte ▼ notarski posel ipada-•ew York, N. Y.	joča delt.
'KRACKERJEV' BRINJEVEC
je najstarejše in od zdravnikov priznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Cena za ISIUNJKVEC* je: steklrnir S O.r.o
V.J steklenic 1.*:.«h>
V ZALOGI IMAMO
tudi čisti »lnmaV-i TKOP1X.IKVE<* iti Sl.lVnV-KA kuhana v na^i lastni distileriji.
Naše cene so sledeče: Tro|»injever |*»r iral. J>iti ih»
Slnvovitz per jral.................imi
Tropinjevee zalnij .................... !U»o
Slivovitz zalMtj ......................
"GO" live Whiskey ."> let star. z;il»«»j____
JliiilrT-a Ohio vina |»er .....r»."H\, Gn<\, «;,",<•.
Cataw lia in 1 >«*!:i\vare in-r jral.......TTw. ni«-.
Za in 10 jnil. | m >si m 1 o met i na ni« ■ Jfl.on. za :ral. £M>ot za veeja naročila je >.«1 zastonj. Naroeilu naj se priloži denar ali Money < »nler
in natančni naslov. Za pristnost pijare jamčimo.
The Ohio Brandy Distilling Co.,
6102-04 ST. CLAIB AVE., CLEVELAND, 0,'
|	Hripavost, oslovski kašelj, davica, vnetje sapnika,
i	prehladi in kašlji se hitro vdajo, kjer se uporabi
CEVERA'S |
i	Balsam for Lungs j
|	(Severov Balzam za Pljuča) kot zdravilo in tešilo,
i	Prijetno in zadovoljivo učinkuje. Cena 25 in 50c. *
, ZanMlJiv« zdravil* sopar katalj. |
■	'Naznanjam Vam, «1» mi jr iziiizal g Severov Italzum Pljnra zelo zanesljivo _ zdravilo zoper	V ti*h *lu£aji>i je
pomagalo mojim >u;om k<> jih jo najm«lal
■	kaSelj. '/. ve»eljem priporočata wm,
■	ki ca potrebuj«:jo." Kin. Vatejovez. B Box 41. Comly, Ohio
V aluCajih prehlada in inHnanz«
je dobro omeniti, da Severn's Cold and Crip Tablet* tSever- vi Tah!eti zoper pre-blad in fcripol rabljeni v	Severovim
Ka!zamom za Pljura ttaii i/.lnra-i učinkujejo. Cena Tabic to v je centov.
U^i SEVERA'S TAB-LAX? ^ Š
Sladkorno odvajalo. So izborni, za otroke, kakor tudi za odrasle.
Severove Pripravke imajo naprodaj lekarnarji vsepovsodL	jC
Zahtevajte Severova. Zavrnite nadomestitve.	lQii
KAŠE SLOVENSKO STALIŠČE V POGLEDU SVETOVNE VOJNE.
John Jager. (Sredi januarja 1915).
-o-
III. Nasi upi. — Crkveni Slovenci v službi države, v miru in v vojni. Rim čuti "Jugoslavijo", za katero pa še ne vemo, koliko bo demo v nji zastopani Slovenci. Konkordat s Srbijo.
Vrednost svojo si iščemo zopet počasi in težak naiu je pogled v bodočnost, kako bi se otepli objestnega dvokljuuega orla. Še imamo čas! Ves svet jc sedaj v ognju in še ne bodo kmalu pojasnili plauieni in padle zadnje koeke za naš plašč zemlje. Iščemo in delamo svojo politiko; ozirati smo se začeli po prijateljih in zaveznikih. Povsodi povdarjamo stvar našega zasužnjenega naroda. Če ne dalje, prišli smo vsaj na obči zemljevid potlačenih narodov, kar je že nekaj za začetek.	.
Kaj naj bi vendar najn>tilo tebe, slovenski delavee. ki si se prihegal za zaslužkom med republikanski amerikanski narod, da bi tulil z ono najeto in dobro plačano avstrijsko druhaljo! Kaj si na bol jeni. če oni kriče: "Pri našem milem eesarju ostanimo do zadnjega diha!" Kakšne dobičke imaš vendar od tistih lepo reje-jnh in brezskrbnih gos|>odili v cesarskih kanclijah ? Njihov ••husi-
toiess je patrijoti/em in oni so zanj plačani--s tvojimi žulji.
Sc amerikanske tolarčke ti poberejo, če si se slučajno vrnil z njimi domov.
"Nekaj mora hiti pa vendar na cesarstvu", praviš, "kako bi sieer tako slovesno molili za Apostolsko Veličanstvo pri litani-jah!" Molijo že. ti pravim, ampak vprašanje je, če je to odkritosrčna molitev. Ne. ta molitev je zaukazana! Cerkev v Avstriji ni svobodna; država drži cerkev že oddavnaj v tesni zvezi in le malo pritožbe se čuje od cerkvene strani. Vlada krona, vlada mitra! Sama vlada ne bi mogla zdržati takega zmašila. če ne bi imela v službi — cerkve. Cerkev dela iz cesarjev na pot-svetnike, mora jih kronati in ljudem povedati, da so po milosti božji. V Ameriki je pa iznašla cerkev, da gre tudi brez tega. Istotako na Francoskem! Vsej je vse isti Bog! Zakaj pa ne pove cerkev na Nemškem ali v Avstriji, da je vse to velik humbug in da se vlada Amerika brez cerkveno kronane glave!? Ampak cerkev v Ameriki ni državna kot je v Avstriji, v kateri je razmerje med cerkvijo iu državo- srednjeveško.
Božja volja ima sedež v avstrijski intrigi pri oni zeleni mizi. kjer so pisali tisti podivjani ultimatum na Srbijo. Tam delajo tudi kneze in škofe, Rim jih mora potem samo še formalno vzeti na svoj protokol. Iu danes? Danes je cerkev tam samo del velike vojne mašine: črno uniformiran del generalnega štaba. V njenem taboru so naši " vsezaverodomcesarjevci" in njihovi amerikanski sa-inouki-posneinači, ki stikajo po avstrijskih konzulatih in delajo zgago med rojaki. Med njimi je tudi del. hvala Bogu, da samo del. — a meri kansko-slo venske duhovščine. — Kini je bil vedno dalc-kovideu in njega politika dalekosežna. Njegov posel je, da prev-darja vse svetovne razmere in potem na podlagi istiii kombinira svoje eneiklike in ukrepe. Rim se malokedaj zmoti in gleda daleč Jt prihodnost.
] Kaj so Berehtoldi, Buriani, Tisze "proti Vatikanu, kadar gre za cerkveno politične odnošaje med cerkvijo in državami! Prava
ničeta, vam rečem.
Bilo je precej po zaključku zadnjih balkanskih vojn. Med tem, ko se jc ves c. kr. klerus zopet odiuoril pred grozečo vojno in se brezpogojno položil pod najnižjo stopnjico vzvišenega trona na Dunaju, so bistroumni "vatikanski učenjaki" opazovali svoj politični barometer. Kazal jim je, da mora v Evropi skoro nastati orkan, ki utegne pobrisati s površine nekaj cesarskih stolic starodavnega izvora. Tak orkan oziroma tornado, ki pomeni bankerot monarhije podonavske!
To ni kar si bodi! Nove razdelitve remije na podlagi narodnostnih skupin je zaslutil Vatikan kot stvar bližnje bodočnosti. V teh novih formacijah se kaže Rimu najbližja zemlja, ona preko A d rije, kjer se dotikata katoličanstvo in pa pravoslavje; bodoča državna jednota med Balkanom in Triglavom. Če hoče rimska sto-hca, da doseže svoje namene, treba se ji je žuriti predno nevihta oplazi.--r-
In tako je bilo.
Enkrat za vselej so se izravnale verske zadeve med Vatikanom in Srbijo, katero je priznaval papež s tem kot nositeljico jugoslovanskega združenja na političnem polju. Sklenil je konkor-
?a1^LSrbij° t€r sezidal most v«"ske tolerance med Jugoslovani katoliškimi m pravoslavnimi. Rim se je čutil primoranega obrniti se glede svojjih balkanskih narodov na pota, po katerih je hodil Strossmayer, pota, ki so direktno v protislovju s politiko dualiz-ina in centralizacije sile na habsburškem dvoru.
Tako ali tako. Avstrija je bila kar zelena saiue jeze, poskusila je vse diplomatic*ne zvijače, da bi okrenila Kim in si ohranila izključno pokroviteljstvo katolikov na Balkanu, kot je bil to njen stari privilegij. Ampak sveta stoliea je ostala trda kakor kamen. \ n.elo se jc, da pride mogoče do poloma med Avstrijo in Vatikanom, taka napetost je nastala! Izgubila je Avstrija s to pogodbo med papežem in Srbijo svojo najdražjo reč na jugu t. j vzrok za neprestane intrige, brez katerih ni mogla živeti. Rim pričakuje mnogo dobrega v teh odlokih, Avstrija pa mnogo zlega. Pričakujmo tudi, da je Vatikan to stvar dobro pogodil.
To so bile tedaj tiste srbske. Avstriji namenjene bombe, ki so se na*le v Sarajevu, zapomnite si to Slovenci! To je bil naielobo-kejsi vir vojne. Treba je. bilo odločnih korakov, da se stre politično neodvisnost Srbije ter zabrani "nadaljnje njeno un.ešavanje v notranje zadeve" Avstrije.
Sledila je nota in vojna!
Naj si bode kakor si že hoče. Rim je dal Avstriji prvo brco na jugu, ker je spoznal, da nima ta država nikake bodočnosti na Bal-Je P°eroj® verskih odnošajev, brez kadrih bi se ul-
^ht^exf^i6 ^ Sl0VCDCi VSCkdar branili	s Srbi
Vojna prinese še več točk zhližanja v ospredje: kri in jezik, skupna zelja po neodvisnosti, ljubezen do zemlje, zgodovina, skupni sovrazmk.u pa absolutna potreba oslabitve Nemcev po zaveznikih. I a in se mnoga druga dejstva govore v očividen dober prilog ustanovitve narodne jugoslovanske države po končani svetovni vojni.
V starem je kraju mnogo duhovništva, po Slovenskem in Hrvaškem. k, bi rado govorilo o tej zadevi ampak ne more do besede zaradi crno-rumenih. To je še. nekak duh iz dobe Strossmayer je ve, katerega niso mogli uničiti. Veliko gospodov so pozaprli — — — samo takih, ki nimajo nobenega straha za svojo vero, za slučaj zdrnirtv. - , Srbijo. Nekateri amerikansko-slovenski duhovni (še enkra rečem: - Hvala Bogu, da jih je malo), ki se pajdašijo s konzuli, pa ga Unajo; to je razloček! Ti so izdajice naše narod- i
Bubonska koga v Havani.
Washington, D. C., 10. febr. — Generalnemu zdravniku zveznega sanitetnega departments dr. Blue no včeraj »poročili, da se je poj a-! Til v Havani, Cuba, en slučaj bu-' j*! —
bonske kuge. Na tej strašni bolezni je zbolel in umrl neki delavec, ki je bil zaposlen v San Jose pristanišču. Od zadnjega poletja .pa doBedaj ni bilo v mestu še no-'benega slučaja bubonske kuge.
Razno iz vojne.
Pismo iz ruskega tabora.
Neki stotnik s severnega bojišča je pisal iz Kijeva pismo, kako so Rusi v neki bitki zajeli njega in del njegovih vojakov. Nenadoma so jih obkolili kozaki in se niso mogli več braniti. "Najprej so nas Rusi razoroži^ in nas * preiskali, nakar je pristopil k me-- ni ruski poveljnik, mi segel v roko iu se mi predstavil. Ker je bilo med mojimi vojaki osem ra-I njenih, sem ga prosil za dovolje-' nje. da jih lahko obvežem. Govoril sem slovaški. Ruski poveljnik l je takoj ugodil moji želji iu od-. redil, da se mi morajo vrniti vse i moje stvari. Poslali so nas v Ki-
■	jev. kjer se nahajamo začasno. 14 častnikov. 400 mož in 30 vo-
■	jaških zdravnikov. V kratkem i nas odpeljejo v Tenzav ob Volgi.
druge tudi v Kavkaz, l/jeti Čehi, ' Romuni in drugi Slovani so večinoma nastanjeni v Kijevu. — Hrana ni dobra, vendar si za moremo kupiti kar hočemo, razen alkoholnih pijač. Ker je v Rusiji povsod prepovedano prodajanje vsakih alkoholnih pijač, nismo mogli nikjer dobiti ne čaše piva. niti ruma za Čaj. Dobili bomo po 50 rubljev. s čimer bomo morda žei zhajali. Kaj se je zgodilo z mojim slugo, mi ui znano. Pravijo, da se mu je posrečilo pobegniti. Pri sebi je imel mojo žepno uro in ključe, kakor tudi ključ blagajne moje stotnije. v kateri je bilo 1200 K državnega denarja. Pismo pišem skrivoma, cfe ra ne ostriže preveč ruska cenzura.
Begunec v kovčegu.
Iz Londona se poroča: Nemec Oton Koeliu, ki je poskušal v kovčegu pobegniti iz Anglije, je bil pri vkrcanju na parnik v Tilbury razkrit. Odpeljali so ga v koncentracijsko taborišče v Dorchestru. "Times" opisujejo ponesrečeni »poizkušam beg sledeče: Kovčeg je bil spravljen na parnik z ostalo prtljago tujeev, ki so bili odpuščeni iz koncentracijskega taborišča v Dorehestru. Ti ljudje so že prekoračili voja-ško-obvezno starost in so bili odposlani pod vojaškim varstvom v Tilbury, da se jih prepelje od-tam z nizozemsko ladjo "Bata-via" v Rotterdam, odkoder odi-1 dejo lahko v Nemčijo. Pred ko-, lodvorom v Tilbury so bili odposlani na krov transportne ladje "Katerine". Šele pri pri vozu kovčkov je prišlo imenovano zanimivo razkritje na dan. Na kovčku je bil napis: "Ne premetavati!" Imel je tudi predpisano velikost in določene ključavnice. Kovčeg je bil ekspediran najprej z ostalo prtljago v nekem tovornem vozu na kolodvor v Tilburv, odtam pa na transport, kjer je padel šest čevljev globoko. Videli so, kako se je kovčeg prevrnil iu padel na tla z vso silo; toda noben glas ni izdal, da bi se nahajalo v njem kako človeško bitje. Na transportnem dvorišču je bilo naloženo na kovčeg cela vrsta druge prtljage. Vse je bilo v redu. Dva delavca sta ga nesla potem na "Batavio". Pri tej priliki se pe kovčeg razpočil na dva dela in delavca sta na veliko začudenje zagledala glavo in roko nekega moškega. Potegnila sta ga hitro ven in rešila iz sitnega položaja, v katerem se je nahajal toliko ur. Mož ni mogel več stati in je bil popolnoma izčrpan. Trajalo je precej časa, da si je toliko opomogel, da je zamogel govoriti. Kapitan je takoj odredil preiskavo iu begunec je povedal, da se piše Oton Koehn. Vkrcal se je na parnik "Potsdam", da se vrne iz Amerike k svojemu polku v Nemčijo, kjer je poročnik v rezervi. Ladja je bila med-potoma ustavljena in odpravljena v Southampton, odkoder je bil transportirau kot vojni ujetnik v Dorchester. Bil je 15 ur v kovčku. Kapitan je spravil begunca zopet na krov nekega transportnega čolna in ga izročil policiji. Preiskava je dognala, da sta se nahajali v kovčegu dve steklenici vode. ena steklenica mesnega izvlečka in nekaj banan. V kotu sta bila napravljena dva obroča, v katerih je držal begunec roke. En obroč je bil že razbit, v drugem je imel Koehn še roko, ko so mu prišli na sled. Najbolj je presenetila vse s kisikom napolnjena cev iz kačuka, ki je očividno služila v svrho, da se je begunec v malem prostoru ' kovčega prekrboval z zrakom.
j
Zabava ▼ resneem čara.
Nekega dne je bilo pri ... stotniji j ako živahno vrvenje. Nihče .
ni mislil na sovražnika, kajti oči vseh so bile obrnjene na mastnega prašiča, ki ga je podaril stot-nijski poveljnik vojakom v priznanje za njihov hrabri nastop. Ker tudi pri naši stotniji nismo bili nič manj hrabri iu ker nismo hoteli živeti slabše, smo se takoj spravili na stotnika in mu skušali dokazati, da bi tudi nam ne škodoval sličen prigrizek. Res smo dobili kmalu "strogo" povelje, naj poskrbimo tudi za našo stotnijo sličen prigrizek. V kraju samem, kjer smo se nahajali, žalibog ni bilo dobiti ničesar. Treba je bilo torej malo naokrog. Jaz in moj prijatelj sva prevzela to simpatično nalogo. Za jahala sva konje, vzela s seboj veliko vrečo in odjahala v bližnjo vas. kamor sva dospela v pol ure. Šla sva od hiše do hiše in povpraševala po prašičih. Toda povsod, kjer N\a potrkala, sva i dobila stereotipen odgovor: "Ni-1 mamo ničesar". Navadno se je prikazala pri oknu tudi kaka če--titljiva ženica z loncem mleka v roki. s katerim nas je hotela od-1 praviti. Ker pa se. s tem nikakor nisva hotela zadovoljiti, ampak na vsak način hotela priti do za-željenega prašička, sva pričela nastopati bolj energično. Slučaj nama je prišel na pomoč. Odjahala sva k zadnji hišici v vasi. Na najino vljudno vprašanje sva tudi tu dobila že znani odgovor. Toda sedaj sva stopila raz konja, da si ogledava malo naokro«*.1 Hlev je bil v resnici prazen. Ravno sva hotela stopiti v skedenj, ko zaslišiva veselo kruljenje iz kmečke hiše. Vesela, da sva končno vendar prišla do cilja, sva takoj skočila nazaj v hišo in našla kar dve najljubši živalici, po katerih sva tako hrepenela. Hišni gospodar je preklinjal, kar se je dalo. Končno je privolil v kupčijo, nakar sva večjega prašiča vtaknila v vrečo iu se podala nazaj k stotniji. Le z največjim naporom sva spravila težko žival na konja. Prejahala sva že polovico pota, ko se je konj mojega tovariša, ki je nesel to nenavadno breme, nenadoma vlegel na tla. Pri vsej jezi sva se vendar smejala, toda, ker nisva imela nobene pomoči, sva potrebovala precej časa, da sva ga spravila zopet naprej. Ta maler se nama je po poti pripetil še parkrat. Rabila sva celi dve uri, preden sva prispela k stotniji, kjer je bilo velikansko veselje in obenem tudi bučen smeh.
j
Za tobak in ogenj.
"Šele v divjem koncertu, v katerem igrajo prvo vijolino puške, topovi pa boben, spoznaš, kako grozna navada je kajenje! In res je dosti vojakov že dalo svoje življenje za svalčico, ali, ker so jo samo hoteli nažgati..." je pripovedoval neki ranjeni vojak, ki je prišel s severnega bojišča in je z nekim posebnim užitkom potegoval vase dira svalčice. "O, inarsikaterikrat je bila zelo huda za tobak", — je bridko vzdihnil, "in kdor ga je imel še kaj v svojem žepu, ga je varoval kakor zlato in ga ni dal, brate, in ga ni dal, če bi ga bil tudi na kolenih prosil zanj. In če sta bila dva tudi najboljša tovariša, za tobak bi se bila pa stepla..." Potegnil je potem parkrat globoko in melanholično pripovedoval dalje: 'Nekaj groznega je, če moraš biti par dni in par noči v bitki, da nimaš niti mrvice tobaka, niti koščka svalčice. Če bi bil vsaj koinisni tobak, da bi naredil iz njega svalčico. Kos časopisa in sploh vsak košček papirja je imel za
gCENIK knjig;
y/	katere ima v zalogi	*
[ SLOVENIC PUBLISHING CO.
0 82 CORTLANDT ST. NEW YORK, N. T.
MOLIT V EN 1X1:
Marija Varhinja	—.60
Marija Kraljica	<—.60
Marija Kraljic*, elegantno
vezano	$1.20
Rajski glasovi	<—.60
Rajski glasovi elegantno
vezano	$1.20
Rajski glasovi, elegantno
vezano	$1.40
Pot k Bogu, elegantno vezano	$1.20 Skrbi za dušo, elegantno
vezano	$1.20
Sveta ura, elegantno vezana $1.20 Vrtec nebeški	—.40
POUČNE KRTI iS:
Abecednik 4o venski, 7+can —36
Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan	—.50 Angleščina brez učitelja	—.40 Angleško-slovenski in slo-
vensko-angleški slovar	—.40
Berilo prvo, vezano	—.30
Berilo drugo, vezano	—.40
Berilo tretje, vezano	—.40
Dobra kuharica, vezano	$3.00
Domači zdravnik	—.50
Domači živinozdravnik	—.50
Evangelij	—.50,
Fizika in kemija, vezano	—.50
Hitri račun ar, vezano	—.40
Katekizem veliki, vezan	—.40
Katekizem mali, vezan	—.15
Kubična knjiga	—.40
nas velikansko vreduost. Kakor!: volkovi smo vselej vsi padli po j njem, če smo ga slučajno našli na 1* tleh. V tak papir smo zavijali koinisni tobak in take cigarete so nam dišale bolj nego havanke. In ce te je tovariš prosil, zakli-1 njal in rotil, da bi mu dal košček časopisa, bi ga mu ne dal. ker je imel zanj nenadomestljivo vrednost. Prihodnjič bi sam ne imel nič iu vsak ima vendar sam sebe najrajši. Za užigalice nam je predla prav tako zelo trda. Kdor je imel par užigalie v škatljiei. se je mogel smatrati za bogataša med ostalimi proletarci bojne črte. Zaradi štedenja se. je ogenj pri vsakem polku in pri vsakem večjem oddelku vzdrževal stalno noč in dan. Ali s svalčico ali pipo. navadno pa z obema. To je bila nekaka moška družba Ve-stalk. Naši zakopi niso bili daleč i od ruskih. Videli smo popolnoma dobro, da je tudi Rusom šlo trd-do za kajenje, kakor nam. Kdor ui moral, ni rad molil glave iz za-kopa. Toda tupatam je skočil kak Rus iz zakopa. se sključil in skočil v sosedni zakop. Komaj je izginil tamkaj, so že letele kroglje nanj. Tako pa je bilo samo iz po-četka. Pozneje smo tudi mi od zakopa do zakopa leteli po ogenj, pa niso niti oni na nas več streljali. kakor tudi mi ne nanje. Večkrat se. je dogajalo, da je tak neutolažljivi kadilec moral teči od zakopa do zakopa. preden se mu je posrečilo dobiti ogenj." —'Ali bi ne šlo tudi. da bi se dala eiga reta prižgati tudi ob puškini cevi. ob strelu?' — sem vprašal ironično. — "Ne boj se. tudi to sa poizkušali nekateri, toda škoda je bilo cigarete. Ostalo je ni skoraj nič in tudi še tisti košček ni gorel. Mogel si si etfino le osmoditi prste... "
251etnica.
Prva številka novega dunajskega češkega lista "Tyden" prinaša v podlistku kratek oris delovanja glavnega ravnatelja "Živ-nostenske banke" Josipa Špital-skega. Iz tega posnemamo, da je pričel Špitalskv dunajsko podružnico leta 1898. s 13 uradniki, a danes ima ta "podružnica" na Dunaju 14 menjalnic s 352 uradniki in 12 milijardami letnega prometa. — Po velikosti je "Živ-nostenska banka" peta: Credit-Anstalt (ust. 1855) z akcijskim kapitalom 150 milijonov, Bank-Verein (ust. 1869) z akc. kapitalom 130 milijonov, Landerbank (ust. 1880) z akc. kapitalom 130 milijonov, Anglo-Oesterr. Bank (ust. 1863) z akc. kapitalom 100 milijonov, Živnostenska banka (ust. 1868) z akc. kapitalom 80 milijonov.
Na Pruskem ni predpustal
Pruska vlada je prepovedala vse predpustue veselice, maška-rade in plese.
Žrtve potresa v Italiji.
Rim, Italija. 11. februarja. — Pol-oficijelno izročilo navaja število mrtvih vsled j m »t resa na skupno 24,20::. Meti temi je edino iz Avezzano 10.71», žrtev, ali fK» odstotkov celega prebivalstva. V lliniu je bilo ubitih oseti.
60 premolar jev zasutih.
Peoria, 111., 10. februarja. — (JO premoga rjev je bilo danes v nekem rovu v South Bartonville zasutih in kolikor se je moglo ugotoviti dosedaj. je bil en ubit. V rovu, ki je last Collier Coal Co., se je završila eksplozija. Iz uhoda v rov so švignili platneni ter se vsled tega ni moglo priti ljudem na iioiuoč.
.Navodilo za spisovanje raz- i i nih pisem	—.70,
■Nemščina brez učitelja, 1.
in 2. del po	—.50
Nemščina brez učitelja, 1. in 2. del, vezano	$1.20
■	Novi domovinski zakon —.20 j Pesmarica, nagrobnice $1.00
Poljedelstvo	_.50!
Popolni nauk o čebelarstvu, vezan	$1.00
•	Pouk zaročencem, vezan —.70
>	Prva nemška vadnica	—.35
■	Sadjereja v pogovorih —.25 Schimpffov nemško-sloven-
i ski slovar	$1.20
Schimpffov slovensko-nem-i ški slovar	$1.20
i Slovar nemško - slovenski
>	(Janežič-Ba rtel), vez. $2.50 Slovar slovensko - nemški
(Janežič-Bartel), vez. $2.50 Slovenska kuharica, vez. $3.00
•	Slovenska Slovnica, vez. $1.25 i Slovenska pesmarica 1. in
2.	zvezek po	_.60
Slovensko- angleška slovnica, vez.	$1.00
: ^pisovnik ljubavnih pisem —.40 " Spretna kuharica, brošir. —.80
•	Trtna us in trtoreja —.40 1'mna živinoreja	_.50
•	TTmni kmetovalec	_.50
1 Voščil ni listi	_20
-	Zgodbe sv. pisma. vez.	—.50 Žirovnik. narodne pesmi, 1.,
2. in 3. zvezek, vez., po —.50
1 ZABAVNE IN RAZNE DRUGE KNJIGE:
Avstrijska ekspedicija _.20
-	Balkansko-turška vojna _.35
-	Baron Trenk	_.20
\ Bel grajski biser	—.20
f Beneška vedeževalka	_.20
j Beračeve skrivnosti	$6.00
-	Beračica	_.20
i Bitka pri Visu " _.30
Boj za pravico	_.40
Boj s prirodo	_.15
Božični darovi	_15
Burska vojska	_
Cerkvica na skali	_.15
Cesar Jožef II.	_.20
Ciganova osveta	_.20
~ Ciganska sirota, 93 zvezkov $5.00
I	Človek in pol (Cankar)	$1.00 Črni bratje _.20
6 Cvetke	_.20
Dama s kamcljami, bros.	—.80
' Deteljica	_.25
Devica Orleanska	_.30
Don Kižot	__.20
Dobrota in hvaležnost	—.60
Doma in na tujem	—.20
Dve čudopoljni pravljici	—.20
II	Erazem Predjamski	—.20 Evstahija dobra hči	—.20
j" Eno leto med Indijanci. —.20
•	Fabiola	—.35 George Stephenson, oče žc-
•	leznic —.20 Grizelda	_.to
•	Grof Radecky	—* 20 J Grof Monte Cristo, 2 zvezka, broš. $3.00
Grofica beračica, 100 zv. $5.00 Hedvika, banditova nevesta —.20 i Hirlanda,	_.20
-	Hildegarda	—.20 Hlapec Jernej —.60 Hubad, pripovedke, 1. in 2.
zvezek po	—.20 . tlustrovani vodnik	po Gorenjskem	—.20 . Izlet v Carigrad	—.20
>	Evan Resnicoljub	—,20
-	Tzanami, mala Japonka —.20
•	Tzidor, pobožni kmet	—.20 •Jama nad Dobrušo	—.20 Jaromil	—.20
-	Krištof Kolumb	—.20 i Krvava noč v Ljubljani	—.40 r Križana umiljenost	—.40 1 Kaj se je Makaru sanjalo? —.50 1 Kukelcev stan	—.15 1 Lažnjivi Kljukec	—.20 1 Leban, 100 beril	—.20
Lepa Vida (Cankar)	—.80 Ljubezen in maščevanje,
102 zvezka	$5.00
Maksimilijan I.	—.20
Marija, hči polkova	—.20
Mati, socijalcn roman.	$1.00
Mlinarjev Janez	—.40
Malomestne tradicije	—.25
Mir Božji	—.70
Mirko Pošten j akovič	—.20
Na različnih potih	—.20 Na valovih južnega morja —.15
Na indijskih otokih	—.30
Na jutrovem	—.35
Na preriji	—.20
Naseljenci	—.20
Na divjem zapadli, vez.	—.60
Najdenček	—.20
Nesrečnica	—.25 Narodne pripovesti, 1., 2.,
3.	in 4. zvezek po	—.20 Nezgodan a Palavann	—.20 Nikolaj Zrinski	—.20 O jetiki	—.15 Odkritje Amerike, vez.	—.80 Pasjeglavci	$1.00 Pavliha	—.20 Pod turškim jarmom	—.20 Pota ljubezni, 110 zvezkov $5.50
[
Potovanje v Liliput	_.20
J Poslednji Mehikancc	— 20
Pred nevihto	—.20
Prihajae	_.30
Pregovori, prilike, reki —.25 Pri Vrbčcvem Grogi	—.20
j Prst božji	—.20
Punčika	_20
! Prava in neprava ljubezen —.60
Pariški zlatar	_.25
Razne povesti, vez.	_.40
Randevouz	_.25
Revolucija na Portugalskem —.20 Roparsko življenje	—.20
Rinaldo Rinaldini	—.25
Senila	_.15
Sita, mala Hindostanka —.20 Skrivnosti srca	—.50
Stanley v Afriki	—.2G
Strahovalci dveh kron, 2
zvezka	$1.60
Sherlock Holmes, 1., 2.,
3., 4., 5. in 6. zvezek po —.80 Šmartno pri Kranju	—.15
Sv. Notburga	—.20
Sveta noč	—.20
Srečolovec	—.20
Strah na Sokolski-in gradu, 1 100 zvezkov	$5.00
1 St reJec	—J20
1 Šaljiv: Jaka	—J25
) Šopek lepih povesti	—20
, Sanjska knjiga, velika —.30 ) Slovenski šaljive«	—.35
1 Skozi širno Indijo	" _.35
Štiri povesti	—20
, Tegetthof	—.25
Turki pred Dunajem	—.30
, Tisoč in ena noč	$7.00
1 Timotej in Filemon	—.20
Trije rodovi	** —.50
I V delu je rešitev	—.20
i Veliki vsevedež	—.35
) Veliki trgovec	—.30
1 Vojna na Balkanu, 13 zvez. $1.85
>	Za tuje grehe	—.60 I Zlate jagode, vez. —.30 1 Življenjepis Simon Grcgor-
>	čiča	—.50 ) Življenja trnjeva pot —.30
>	Znamenje štirih	—.30 i Za kruhom —.20 i Z ognjem in mečem. 7 zvez. $2.00 i Življenje na avstr. dvoru ali
I Smrt ccsarjeviča Rudolfa —.75 )
>	SPILMANOVE POVESTI:
I 1. zv. Ljubite svoje sovraž-, nike	—.20
I 2. zv. Maron, krščanski I deček	—.25
j 3. zv. Marijina otroka —.25 j 4. zv. Praški judek	—.20
j 5. zv. Ujetnik morskega I roparja	—.25
I 6. zv. Arumugan, sin indij-j skega kneza	—.25
j 7. zv. Sultanovi Bužnji —.25 I 8. zv. Tri indijanske pove-; sti	—30
9. zv. Kraljičin nečak —.30 , 10. zv. Zvesti sin	—.30
, 11. zv. Rdeča in bela vrt-\ niča	—.30
12. zv. Korejska brata —.30 j 13. zv. Boj in zmaga	—.30
I 14. zv. Prisega huronskega I glavarja	—.30
I 15. zv. Angelj sužnjev —.30 I 16. zv. Zlatokopi	—.30
I 17. zv. Preganjanje indijanskih misijonarjev	—.30 I 19. zv. Mlada mornarja —.30
1	TALIJA:
Zbirka gredaliških iger.
1 Brat sokol	—.25
1 Cigani	—.40
1 Doktor Hribar	—.30
1 Dve tašči	—.20
Tdealna tašča	—.20
Nemški ne znajo	—.20
Pot do srca	—.20
Pri puščavniku	—.20
Putifarka	—.20
Raztresenca	—.30 Rokovnjači, naroda igra —.40-
Starinarica	—.20
V medenih dneh	—JO
RAZGLEDNICE:
NcwyorSke, s cvetlicami, humorističue, božične, novoletne in velikonočne, komad po	—.03
ducat po	—.25
Z slikami mesta New Yorka
po	—.25
Album mest New Torka s krasnimi slikami, mali —.35 veliki	—.75
I
ZEMLJEVIDI:
Avstro-Ogrskc mali,	—.15
Združenih držav, mali —.15 veliki	—.25
Balkanskih držav	—.15
Evrope, vezan	—.50
Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, "Wyoming in West Virginia in vseh drugih
držav po	—.23
>» i
Opomba: Naročilom je priložiti denarno vrednost, bodisi v gotovini, poštni nakazniei, ali poštnih znamkah. Poštnina je pri vseh cenah še vračunana.
Jugoslovanska ^^^ Katol. Jednota
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
I	GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57, Brad-dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BALA NT, 112 Sterling Ave., Bar-
berton, 0.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICn. Box 424. Ely, Minn Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 103. Ely, Minn. Zaupnik: LOUS K A STE LIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. 1VEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETEK ŠPEHAR, 422 N. 4tli St., Kansas City, Kana JOHN VOGRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEiC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽ1ŠN1K, Box 133, Burdiue, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28. St., Lorain, O. JOSEPH PISH LA R. 308—6. Sr., Kock Springs, Wyo. GREGOR PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, štv. 1. Ely, Minn.
LOUIS C H.Vil PA, od društva sv. Srea Jezusa, štv. 2, Ely,I Minn.
JOHN GRAHEK, st., od društva Slovenec, štv. 114, Ely Minn.
Vsi dopisi tikajoči sc uradnih zadev kakor tudi denarne poši-jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe >a na predsednika porotnega porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisme od strani članov se ne bodt »ziralo
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
IZ URADA GLAVNEGA TAJNIKA J. S. K. J.
Poročilo umrlih članov in Članic v mesecu januarju. Ases. štv. 199. za mesec februar.	Dne 1. febr. 1915.
Brat Felicijan Volčko, eert. 4085. rojen leta 1863. član društva sv. Cirila in Metoda št. 6. Johnstown, Pa. Umrl dne 29. dec.
1914.	Vzrok smrti: Ruinatic Arthritis. Zavarovan je bil za $1000. Pristopil k Jednoti 20. oktobra 190r>.
Brat Joseph (iAstičnik. eert. 11^4:5. rojen leta 1892. č!au društva sv. Jožefa, štv. 45. Indianapolis. Ind. Umrl dne 24. januarja
1915.	Vzrok smrti: jetika. Zavarovan je bil za $500. Pristopil k Jednoti 11. julija 190!).
Sestra Marijana Režek. eert. 8116. rojena leta 1876. članica društva sv. Barbare -t. 4 Federal, Pa. Umrla dne 20. decembra 1914. Vzrok smrti: pljučnica. Zavarovana jc bila za #1000. Pristopila k Jednoti 1~». januarja 1916.
S. stra Helena Pavel. eert. 10319. rojena leta 1866, članica društva sv. Jožefa, štv. 4."). v Indianapolis, Ind. Umrla dne 13. jan. 191.*». Vzrok smrti: Xefritis. Zavarovana je bila za $.">00. Pristopila k Jednoti 14. junija 1908.
Sestra Marija Godec, eert. 9:124, rojena leta 1887, članica društva s v. Janeza Krstnika štv. 75, Canonsburg. Pa. Umrla dne 5. januarja 1915. Vzrok smrti: Enteritis. Zavarovana je bila za *~>00. Pristopila k Jednoti 18. aprila 1908.
Skozi mesec je bilo izplačano društvam kakor sledi:
/a Hiiirtnino članov iu članic .........$3.500.00
Z,i bolniško podporo iu poškodbe .....$4,573.97
Skupaj ......$8,073.97
VAŽNA POJASNILA.
Tem potom >«• naznanja vsem krajevnim društvom, da so postavljeni pod poroštvo vsi tajniki in zastopniki krajevnih društev, prvi za $300.<M> ,,, drugi za $1.200.00. kakor velevajo pravila Jednote. Poroštva za ostale uradnike, katera so naročila društva, izidejo od Bonding družbe v kratkem času in kakor hitro jih dobimo, jih bomo poslali ua dotična društva. Z Bonding družbo imamo sedaj j »osebno pogodbo, potom katere lahko postavimo pod poroštvo	nove uradnike brez aplikacije, tako da je bondiran vsak urad iu ne oseba. odj;oveu je pa za svoj urad in posel vsak uradnik, kakor hitro nastopi svoj urad. Razume se pa. da se nam morajo točno poročati vse prememhe v uradnikih, ker drugače ni družba odgovorna. V slučaju zanemarjenosti, bode trpelo vsako društvo samo.
Nadzorniki Jednote. ki so se nahajali tukaj koncem meseca januarja, so sklenili, da se imajo plačevati bolniške podpore samo DVAKRAT NA MESEC, in to zaradi tega. da pomožni odbor laž-žje pregleda vse listine. Podpore se bodejo toraj plačevale vsake-ira 1.». iu 2."». v mesecu. Pazite toraj. da pošljete pravočasno vse nakaznice. Ce se katerega podpora malo zamudi, naj vsak malo potrpi, ker podpora ne bode nobenemu izginila, če pa bode kak opravičen zadržek, se bode takoj sporočil na tajnika društva.
\ sem uradnikom krajevnih društev in članom se priporoča, da pazno prečitajo šestmesečni račun Jednote, kakor tudi zapisnik nadzornikov, ki hode te dni priobčen v glasilu Jednote. Iz tega bode razvidno vsakemu, da je nastal primanjkljaj v skladu za bolniško podporo. Ta primanjkljaj je nastal, ker iz tega sklada plačujemo vse bolniške podpore kakor tudi odpravnine, poškodbe iu popolne onemoglosti in izplačila za izgube raznih udov. za kar pa 7."» centov mesečno nikakor ne zadostuje. Sklenilo se je toraj. tla se mora zvišati asesment v toliko, da bode pokrival izdatke tega sklada, ker ni kazalo, da bi znižali podporo, ker z manjšimi podporami ni mogoče bolnikom izhajati. Prva naklada pride meseca MARCA, tedaj pa tudi natančneje razložimo celo stvar.
Več društev se je oglasilo z željo, da se plačuje nekaj članom. kateri pridobivajo nove člane za društvo, kakor je Jednota že enkrat plačevala. V to svrlio so sklenili nadzorniki Jednote. da se naj plača vsakemu članu, ki pridobi novega enakopravnega člana ali pa članico, po $1.00 in sicer iz onih $2.00. katere Jednota povrne krajevnim društvom iz pristopnine. Vsa društva so toraj proAi'iia. da bi to vpoštevala pri vseh novih enakopravnih članih in članicah.
Glede povišanja smrtninc za one člane, kateri jo. želijo povi-
sati na $1000.00 se je tudi sklenilo, da se vpošteva njih sedanji asesment, tako da ne bodejo preveč oškodovani. Vsako društvo, katero ima kaj takih članov, naj se obrne na glavnega tajnika Jednote za nadaljna navodila in obenem naj naznanijo ime, kedajJ je isti pristopil k Jednoti in kedaj želi zvišati smrtnino. Glavni | tajnik bode potem sporočil, v katero leto se bode tak vknjižil.
Imeniki krajevnih društev so bili do sedaj vsi korigirani iu vrnjeni tajnikom nazaj. Isti so prošeni še enkrat pregledati vse povpravke in si jih vkujižiti.
Nekateri zastopniki še vedno pošiljajo denar za oddelek za otroke zaeno z drugim asesmeutom. kar pa ni pravilno. Zatoraj prosim še enkrat, da ne bi tega delali v bodoče, ker oddelek za o-troke mora biti popolnoma samostojen iu se ne smo mos&ti mod o-stale posle Jednote.
Pri društvih pri katerih ni še nič otrok vpisanih v ta oddelek. bi dobro bilo. da se agitira zanje, kajti vsem starišem prav pride podpora v slučaju potrebe in prispevki so tako nizki, da bi vsak moral imeti svoje otroke zavarovane pri Jednoti.
Z bratskim pozdravom
GEO. L. BROZICH, gl. tajnik.
MESEČNI PREGLED MED DRUŠTVI IN JEDNOTO.
Za mesec januar 1915.
Prva Številka zn&či številko društva;
druga znači svote vplačanega denarja;
tretja znači smrtnino;
četrta znači koliko se je izplačalo podpore iu poškodnine;
peta pa koliko so člani posameznih društev skupaj prejeli.
	Dohodki:		Izdatki:	
1.	428.50	—	37.33	37.33
	372.23	—	250.00	250.00
	192.51	—	63.00	63.00
4.	121.85	1000.00 —	10.00	1010.00
5.	83.18	—	21.00	21.00
6.	78.89	—	30.00	30.00
9.	345.02	—	122.00	122.00
11.	75.89	—	65.00	65.00
12.	137.06	—	12.00	12.00
13.	126.68			
14.	71.38			
15.	196.67	—	41.00	41.00
16.	200.00	1000.00 —	—	1000.00
17.	89.98	—	•>4.00	94.00
18.	461.77	—	68.33	68.33
19.	227.87	—	132.33	132.33
20.	168.28	—	107.00	107.00
21.	178.22			
22	185.80	—	64.00	64.00
25.	295.93	—	439.00	439.00
26.	218.55	—	95.00	95.00
27.	108.72	• —	47.00	47.00 •
28.	73.91	—	89.00	89.00
29.	174.44	—	10.00	10.00
30.	398.90	—	138.00	138.00
31.	238.87	—	18.00	18.00
32.	169.32			
33.	214.46	—	31.00	31.00
35.	141.46	—	20.00	20.00
36.	258.99	—	184.00	184.00
37.	535.77	—	276.66	276.66
38.	112.08	—	49.00	49.00
39.	188.67	—	190.00	190.00
40.	199.68	—	58.00	58.00
41.	72.41			
42.	166.07	—	20.00	20.00
43.	92.06	—	10.00	10.00
44.	93.07	—	19.00	19.00
45.	167.25	1000.00 —	139.00	1139.00
47.	160.32	—	45.00	45.00
49.	138.90			
50.	49.62	—	30.00	30.00
51.	86.29	—	10.00	10.00
52.	165.06	—	59.00	59.00
53.	200.33	—	64.00	64.00
54.	120.22	—	78.00	78.00
55.	82.69	v	25.00	25.00
57.	89.27	—	92.00	92.00
58.	111.38	—	52.00	52.00
60.	86.43	—	10.00	10.00
61.	81.05	% -	330.33	330.33
64.	27.14			
66.	142.55	i—	49.00	49.00
68.	179.15			
6«*.	51.60			
70.	66.15	—	28.00	28.00
71.	210.82	«	103.33	103.33
72.	61.45			
75.	132.57	500.00 —	20.00	520.00
76.	61.36			
77.	56.00			
78.	206.10	—	8.00	8.00
79.	30.79			
81.	73.10	—	19.00	19.00
82.	127.69			
83.				
84.	133.57	—	11.00	11.00
85.	151.63	—	33.00	33.00
86.	44.18			
87.	49.12	—	27.00	27.00
88.	74.84	—	19.00	19.00
89.	103.33			
90.	62.82			
92.	59.32	—	71.00	71.00
94.	247.58	—	97.00	97.00
99.	113.11			
100.	39.96	—	28.00	28.00
101.	44.15			
103.	109.11	—	120.00	120.00
104.	42.44			
105.	79.46		20.66	20.66
106.	83.87	'—	42.00	42.00
107.	30.13			
108.	51.08			
109.	44.21			
110.	88.51			
111.	104.35			
112.	40.32	—	40.00	40.00
114.	188.31	—	37.00	37.00
115.	16.40			
116.	60.8.9	i—	14.00 *	14.00
117.	38.25			'j
118.	30.98			. ;
119.	13.98	-	42.00	42.00
A. Korenčan	10.63			
45.	20.00	Vrnjena boln iška podpora. v		
103.	10.00	Vrnjena bolniška podpora.		
Skupaj 12.676.95 ' ' i		3500.0Q —	4573.97	8073.97
>! Izza zadnjih dni.
a
V
"I	Josip Hrastar.
u	—
,e	(Nadaljevanje).
IV.
a Na velikem dvorišču za glav. ij nirn poslopjem na Jelovini so zi->- dali nove hleve. Prejšnji so bili >- premajhni, in preozki, premalo zračni, zatohli. Francelj je hotel s posvetiti veetjo skrb živinoreji, v zato jih je trebalo razširiti. Nova >i gospodinja je morala dobiti kolikor mogoče največ novega, preurejenega, da bo večje njeno veselje, da se bo povzdignila njena samozavest. Veselo je šlo delo izpod rok,- delavcev je bilo dovolj, poslopje je kar vidno rastlo iz tal, dvigalo se više in više. V dobrem tednu bo že pod streho, ako pojde po sreči. Pela so kladiva od jutra do večera, naposled so vozovi obloženi z opeko, z lesom, s peskom in pripravo, črtali globoke sledove v mehko travniško prst.
Francelj je stal visoko ua odru in zrl po okojici. Krasen dan je plul nad to krpo domače zemlje. Vse se je iskrilo in svetilo na- . okoli kipelo kakor šampanjec, vzdihalo in pelo, klicalo in vabilo. Kakor zamaknjen je stal Francelj. Njegovo < j !r' vedno dovzetno za n. ;>, ; te, a danes se mu je vin i . - - i Še posebno vreden velike .. L,,/ ' ui in oboževanja. Zazdelo se mu je hipoma, da je samo s tem kra- 1 jem združena njegova sreču in z : nobenim drugim več.
Toda, kaj je to? Visoko v zraku je nekaj zašumelo. Kakor pe-ket bližajočih se konjskih kopit, ropot oddaljenih težkih vozov, žvenket mečev, bobnenje topov, jok in vpitje iu stok, ječanje teptane zemlje.
'Ali res ni nič?"
Plaho se je ozrl Francelj okoli sebe Odkod naenkrat ta nenadna domišljija? Sama obsebi? Ali se mu sanja podnevi, ob solnčnih žarkih in njih pohotni toploti?
Spodaj je stal pismouoša.
"Vojska, gospod Francelj."
Francelj je drevil navzdol. O-koli sela so se zbirali delavci, iz-prva radovedni, potem plahi o-brazi. Odletelo je kladivo na stran, zaropotala opeka po tleli, Z dolgimi koraki sta hitela dva orožnika proti vasi, tiho kakor nočni senci.	i
Jaka je delil pozi vilice.
"Ali takoj. Jaka?"
"Takoj!"
Topo so zrli obrazi v črne črke, skoro vsak izmed njih je držal v roki usodepolni list in ga motril z izbuljenimi očmi.
"Ta je za vas. gospod Francelj."
Francelj ga je vzel in se molče obrnil. Ko ga je prebral, je dejal :	;
"Pridite za menoj vsi. ki mo- i rate oditi, da vam izplačam za- ] služek."	]
Tedaj se je zopet pojavilo živ- • I jen je v njih udih. Kakor na po- i vel je je zaorilo hkratu iz vseh ] grl:
"Živel
nas cesar Franc Jožef 1 I.! Živela domovina!"	<
Visoko v zrak so leteli klobuki. lovile so jih nastavljene roke, < lučale kvišku in jih zopet uje- ( male.	j
Čez nekoliko hipov je stalo no- < vo stavbišče tiho in samotno, nič i se ni geuilo ob njem.
Na vasi pa so prepevali fant- l je...
* *
* j
Posamezni in v gručah so pri- 1 hajali fantje in možje, s kovčegi. i s culami, pa tudi brez vsako prt- 1 ljage. kakor bi se -ii ivp:-. ! .-j .». i • Med njimi žene in d a. - sn i : dekleta. VMatijaževi -. - >.. shajali; pred njo je stal pripravljen voz, ves v zelenju iu cvetju, i bujnem, žarečem, posajeni okoli i in okoli s trobojnicaini; med nji- ' mi na sprednjem sedežu cesarska i zastava, po lahnem vetru vzne- < mirjena. Vpoklicani, glasni in ža- s rečih obrazov, žene tihe, tesno se : privijajoče odhajajočim, deca ka- ] kor negodna piščeta, sileča pod 1 gorke perotnice. Zakaj? Čemu? ] Nihče bi ne vedel povedati na- ] tančno. Odkod nevarnost? Mor- < da pa le nič ni; preden izide soln- i ce drugič, se vse razjasni, se vse 1 poleže. Cemu torej razburjenje? i Vriskajmo, fantje, možje! Juhu- ] hu... Pojmo deca!...	<
Fantje po polj' gredo,	<
žvižgajo in pojo...	<
Krčmar, zapri svojo botego in 1 kreni za nami... Prebledel si, j pa se bojiš... Že sama misel na < krveo, ki ni za klobase, te vzne- ] mi rja.... Pijmo, bratje! Cin.. 1 ein..t še enkrat... cin, eiu... ]
Čemu tarnaš, žena? Se smo tukaj. Kdaj smo se še bali? Kdaj je še sovražnik videl slovenskih' fantov pete? Ura, uraa!... Sin, glej očeta, vtisni si v spomin njegov obraz! Vesel je, kakor bi šel na ples in na pir. Ouj, bauda s vira, Jelačič maršira. Ko dora-steš, pojdeš z mano. Skupaj se , bova borila, ramo ob rami, sin. . ... Dekle, ali bi hotela sedaj i škarto? Škarto, a? Živio, punce' > Iz zvonika se hipoma oglasi I [ zvon. Rezko se razlegue njegov ( glas po vzduhu, zavalovi po oko-t lici, po širni planjavi. Kaj je to? V cerkev, fantje, možje! V cerkev, žene in dekleta in deca J
Vsi. Čemu? Kaj vprašuješ?____,
Dolga procesija se gnete na grič, široko so odprta cerkvena vra. ta... Na kolena, otroci! Orgle. , zabučijo, zablestijo srebrni lasje župnikovi, odpre se tabernakelj. Kakor solneni žarek zašije iz ujega zlato... Tiliota... Bog z vami, otročiči! Vrnite se vsi. prav vsi, ovenčani, zmagoslavni. Bog čuvaj domovino!
V ozadju je stal Francelj tik krstnega kamena. Čudno jc ki-pelo v njegovih možganih, raz- { umeti niso mogli, kaj se je zgo- ! dilo. Boleči so bili, pekoči. Ali > je to še tisti svet kot je bil včeraj.' Ali sije še tisto solnce, tisto l toplo, rumeno solnce? Saj so samo sanje, samo irrozne, mučne ! *i!i;.f-. S, .i;,.!	].]	.r
\ i f ..: j, v*.	, . . . .	i	I
'•lio O! ravl; ijoeo? \V. nekdo 1
se no »"Ml ie i/ • ,=•	,	•
i (■ - ■ i
blaznih... -	>e plaho i
dvigne v prsih, a takoj za njim že sili više in više blazna misel. ; da se kri trdi v žilah:
Res je, Francel j...	J
Natlačen voz oddrdra. Žene, dekleta, deca, vse teče zraven njega, se drži lojtrnic, rok. predpasnikov in kril. Težko sope, prsi hropijo... Zaostane prvi, drugi, tretji... se odtrga gruča kakor plaz nad cesto., vzduh pretrese bolesten krik... tresoče
roke se zarijejo v lase____ Voz
ropoče dalje, dviga se. prah, v prahu pojema petje in vriskanje...
Na lastnem kolesju se je odpeljal Francelj z očetom. Malo prej je stopil iz Planineeve hiše bled in prepadel. Anka ga je spremili do voza.
"Morda še kedaj, Anka. ali pa —"
Zapel je bič. Odtrgala se je s silo.
"Nikdar, nikdar več", je dopolnil Franceljnov stavek njen notranji glas, trdo in neusmiije-no.
Zaklenila se je v svojo sobo in ni je bilo več na izpregled tisti dan.
V.	;
Bledorumena svetloba se je razlila po mestnih strehah tistega '> avgustovskega dne. Polzela je ; navzdol in se zaplela v vrhove za-,1 prašenih kostanjev na prostra- 1 nem trgu. Rumenele so velike hi- 1 še, rumenela v ozadju ulica, ru- 2 inenele glave valujoče množice. 1 Kakor skozi okajeno steklo je si- 1 jalo jutranje solnce izza pajčo- 1 lanastih vzhodno nebo zastirajo- * cih oblačkov.	I
Pod kostanji je stala stotnija. 1 odpravljena na odhod. Pisano cvetje na čepicah, sveže kite na 1 prsih, cvetje na jeklu ob bokih. 1 cvetje iz svetlikajoče se cevi nad 1 ramami. Božji grob sredi zapu- 1 ščene in molčeče katedrale na Ve- 1 liki petek.	I
Množica se pogovarja polu- ' glasno, odsekano, nerazločno. Ka- 1 kor bi šumeli, ti glasovi nekje za ; mestom, bi so oddaljevali, izgub- 1 Jjali. Reka, grgrajoča. posla v- J Ijajoča se od solnca, izginjajoč.-
podzemstvu.
Stotnija ureja, narednik ei I 1 ta imena poedine v. nobem ga ne 1 manjka. Pes!ai n r.ni poroč- 1 nik, v civilnem poklicu gimnazij- 1 ski profesor, hodi pred fronto 5 gori in doli. Njegove dobre moV 1 dre oči zro zamišljeno čez to pe- 1 stro množico nekam v daljo. Išče- ] jo in se čudijo, da ne najdejo. ] Njegova levica objema držaj sablje, prvič v življenju nabrusene. I Kaj bo žnjo? Se muhe ni ubil < nikdar, potrpežljivo jo je odpo-dil, ako mu je sedla na že razredčene lase. Oj ljudje, siroma- ; ki! In vendar se ne boji ničesar j in nikogar. Samo preblizu je še ! njegov dom, tam za tretjim gri- 1 čem. Preveč ga še oveva vonj po I domačem zatišju, preveč ga še dosega glas njegovega edinca, ko- ] bacajočega še po vseh štirih po svetli in prijazni sobi z razgle- i dom na vrt, kjer je še pred ne- i koliko dnevi, nič hudega sluteč, ] trebil zarastle gredice. Vse je še ] preblizu, preiivo. Ko mine to, ko j
Jbodo vmes gore in doline, rei iu potoki, nepregledne daljafcye i {gozdovi, tedaj ga mine tafrnel koba, tedaj bo junak kakor <lri gi, velik in močan, trd in nei prosen. Ali je res? Ali ni to syir prevara ? O domovina, v tem h odmikaš, si v resnici srcu sam še bližja. Kaj ne, gospod prof sor? In ako bi tega ne bilo. bi r bilo junakov...
Rezko povelje, puške se zabl šče v solncu, se dvignejo od ti na rame. Prsi se izbočijo, miš it napne jo, kakor vzidana stoji v sta za vrsto.
Opazujoča in čakajoča množ ca se zgane, zaduji pritisnejo m prej, prazni prostor med njo i med fronto se oži. V naglici s stiskajo roke v zadnji pozdrav Odhod se bliža neizprosno.
V zadnji vrsti na desnem kril stoji Francelj. Štirinajst dni j« odkar se je ločil od doma. Kdo h ga tako hitro spoznal sedaj v te obleki 1 Vsi so si podobni, kar jil je tukaj, vsi zagoreli, žilavi, raz lika je samo v velikosti.	1
Nekdo ga narahlo potopne z i rokav. Francelj se ozre. Dilbei obražček mu zre smehljaje na sproti, dvoje nežnih ročic se dvi ga proti njemu.
"Kdo si. deklica mala. ki m< pozdravljaš v tem trenotku?"
"Atn. ata", vzklika otrok ii sili k njemu, vsemu ovenčanemu
•;|||C. j t	f )•,.«;
kvišku. Vsa k r i/lt 1», j, ... ,
'	I ." -•
Nerazločna <■■
ŠČ a Ju.
^ Pred njim stoji Tinka, lepa življenja polna.
"Ne zameri, Francelj! Niser mogla drugače. Peš sem prišla ii prinesla otroka. Vsaj sedaj t mora spoznati. Ni te še videl nikoli. Bog ve. ee te bo še kda. Zbogom, Francelj. ne zameri, Boi te privedi nazaj zdravega!"
Francelj ne ve, kako se godi njim. Nehote proti lastni volji s mu iztegnejo roke in dvignejo < troka kvišku. Njegova usta se z hipec približajo drobnemu čelci
Tinka stoji omamljena, blaže smehljaj kroži okoli njenih i sten...
Povelje zadoni, Francelj jpo. zopet trdo in nepremično, \jfrst se okrenejo in premaknejo, trd stopajo po ulici. — Prav pole Franceljna na desnici stopa pr< fesor s čudovito milim izrazo na bledem licu.
N a koncu ulice črni kolodvol na široko so vanj odprta strai ska velika vrata.
Stotnija se je vkrcavala. Do ga vrsta železniških voz je črn' la daleč v ozadju na tiru. Kakt globoka žrela so požirala odpri vrata posameznih vagonov mož za možem, oddelek za oddelkor V nekoliko minutah so požrla vs stotnijo. Tu in tam se je pokazj la pri oknu glava, nad njo dri ga. v ozadju tretja in četrta. I tezale so se roke po čašah penH čega piva, ki so ga v brzih skfl kili donašale smehljajoče natakJj ka rice. \ vagonih je cepetali zbijale so se šale. Zapela se M pesem, tu domača, tam tuja, ml lokje posebno ubrana. Razne nfl rodnosti so se mešale in prelijB le, sklepala so se znanja in hipifl prijateljstva. Vse ua eni poti, vil proti enemu cilju.
Kam? Oblak ne ve in val ti kam... Stroj sopiha, oblak ma se dvigne visoko proti solnčl luči. za njim drugi še višji temnejši. Železje zaklopoče, o I bijači udarijo trdo drugi ob drH gega in počasi, kakor velikansB črnosiva kača se vije vlak daiH Vriskanje, vpitje se podvoji, skfl zi vsako odprtino silijo roke, mH ha jo robci in čepice. Bog z vmfl junaki!
v*'sfe m. r+r.il i ^' lr ■ 1
pusti dolgouasni planjavi btl studenca in drevesa. Dalje, <9 lje. Kakor iz tal vstajajo pofl mezne postajice, vdirajo se tfl nekoliko hipov zapet v tla. TiS in tišje postaja po vozovih. I (Konec prihodnjič).
Odpust kasni za žal j en je veli&fl stva.
Kakor poroča ^Arbeiter ZtpJH je urednik socialno-demokratslfl ga lista v Harburgu na Nemške« Schubert, prejel od drž. pravdtl ka sledeče obvestilo: "Z razsodfl kralj. dež. sodišča v Stade z dfl 17. aprila 1914 ste bili zaradi žfi ljenja veličanstva obsojen v 2ml sečno ječo in plačilo stroškoB Obveščam vas z le-tem, da vam B na podlagi najvišjega pooblasti« po odloku drž. ministrstva na nifl predlog milostno odpuščena kazM iu st^oŠkL,, __ _
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
ODLIKOVANI SLOVENCI.
Sign um laudis z vojno dekoracijo je dobil nadporočnik 47. pehotnega polka llugon Prikar; vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo nadporočnik pri težki havbični diviziji št. 4 Herbert Ko-kalj; aignuju laudis na belorde-čem traku stotnik 45. pehotnega |K>lka Anton Kovačič; vojaški zaslužni križec z vojno dekoracijo ( stotnik 3J. domobranskega polka Avgust Kolšek, stotnik 26. domobranskega polka Franc Jurkovič in nadporočnik 26. domobranskega polka Ivan Kordiš. — S srebrno hrabrost no medaljo I. razreda xm» odlikovani: praporščak Franc! Cipoj, douiobr. peh. polk št. jHHldesetnik Ivan Mrak, domobr.j polk št. 4, infanterist Anton Vi-, rič, domobr. polk št. 1, črnovojni-*ki poddesetnik Alojzij Zaplot-nik. čmovoj. peh. polk št. 27 in podstm/mešter Marko Radič. dež. j |>ro/. poveljstvo št. 9. — Srebrno arabrostno medaljo II. razreda so. dobili: četovodja železničarskega polka Joaip Rozanič, podstražme-j šter Josip Ježek. dež. orož. po-, vcljstvo št. 6 v Gradcu.
Pohvalno priznanje za odlično, službovanje preti sovražnikom je izrekel vrhovni poveljnik balkanskih čet : četovodjam Florijanu Pereu. Maksu Verdniku. Francu Petku in Ivanu Dobravcu, desetnikoma Ivanu Mlakarju in Karlu Jaklu, infanteristu Antonu Grabnarju, \>i pri douiobr. polku št. 27. trolfc-ntaeu Ivanu Turku in iu-1'anteristu Ivanu Jazbecu pri čr-novoj. pohodnem bataljonu štev. 29.
Imenovani so bili za čas trajanju vojne: za poročnike Frane Brečko in Maksim Jeler, za rezervne praporščake pa rezervna < kadeta l\an Mikuš iu Pav. Kralj.
BOLNI IN VJETI SLOVENSKI ČASTNIKI:
Ke/.crvtii poročnik 18. peh. polku .lo>i|» Brezuik bolan. nadpo-»Wnik 12. domobranskega polka J*anil Brišnik ranjen, poročnik 87. jleh. polkii Friderik Krnet vjet.
ie/er\ni poročnik >7. peh. polka I-ran Ratiošek vjet, rezervni po-KH-ntk 87. peh. |H»lka Rudolf Kttierdu vjet. rezervni poročnik gorskega artilerijskega polka št. M Viktor iilattčnik bolan, stotnik peh. polka št. ;{.'{ Avgust Kolšek bolan iu stotnik -i'2. peh. polka J Karol ({oblek (iz Mokronoga) bolan na Dunaju III.. v Rudolfovi i bolnišnici.
V ruskem vjetništvu se nahaja Avgust Ska be r ne, velet rice in rezervni poročnik 17. pešpolka. j
Seznamek izgub št. lo:{ z dne 15. jan. izkazuje kot mrtvega re- ( zervnega praporščaka 27. pešpolka Antona Bregarja, kot ranjene pa rezervnega poročnika lovske- j ga bataljona št. 20 Ivana Gorjupa . in rezervnega nad poročnika 81. pešpolka Adolf a Maboreiea.	,
KRANJSKO.
Padel j,, na nevernem bojišču pri Kotowiczi Friderik Mazuran. e. iu kr. stotnik bos.-hereeg. pešpolka št. 1. iincjitelj zaslužnega kri/ea z vojno <iekoraeijo. srebr- < ne iu bronaste Siguuin laudis de- < koracije, vojaške spominske ko- < lajne, spominskega jubilejnega * križea. s[M>minske kolajne bosau- i ske aneksijc in spominskega križea leta 1M12—l"l. Truplo se je za- ( časno pokopalo na bojnem polju ; pri Mržiglodu na Huskeni Polj- i skciu in se bode na željo rajnega pri ugodni priložnosti prepeljalo < v njegov rojstni kraj na Prevojc ] pri Brdu.	I
Vojaka umrla. Josip Smolič. lo- j \i-i 7. lovskega bataljona, je umrl ; v Ljubljani. Zaloška cesta 29. — ; Peter Folla. črnovojuik. Zaloška i eexta 2.	;
Smrt veterana. Due 16. jan. je 1 na Studencu umrl nadporočnik j j Josip Kotnik, star 72 let. Služili | je aktivm> 12 »lo 15 let pri doma- ] čem polku št. 17 in se leta 1866. ; udeležil bitke pri Custozzi. V se- l deiudesctih letih je odložil šaržo > in odšel v Ameriko, kjer se je l»a- j vil s farmerstvom. V devetdesetih j letih se je vrnil v domovino. Tu'i je obolel na umu in je živel od te- j ga časa na Studencu. Pokojnikov t brat je notar v Komnu, v sorodu i z njim pa so rodbine Kotnik na i Vrhniki, Majdič v Kranju in Goli i na Dunaju. Pogreb je bil 18. jan. 1
i/ de/elne bolnišnice.
Za ranjanoe in vojake je posla- 1 ln rodoljubkinja gospa Mici Kaj -j \ feževa »z Kočevja 37 kosov tople- c ga oerila in večjo količino tobaka. ] Za družbo sv. Cirila in Metoda. * Kot je Še bilo poroiano, je bil re-|t pervai praporščak Milko Naglic t
{ za hrabrost pred sovražnikom odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo prvega razreda. Svetinjo mu je iia severnem bojišču dne 9. jan.' s primernim nagovorom pred ■ zbrano stotnijo pripel major Sa-| linger ter mu čestital na odliko-' i vanju. Svojo prvo mesečno pre-t' m i jo za hrabrostim svetinjo v J znesku 15 kron je odlikovanec da-J }'roval družbi sv. Cirila in Metoda.' t\ Podaljšanje policijske ure. C. kr. deželna vlada je podaljšala' policijsko uro za vojake-nešarže1 J v gostilnah, kavarnah, izkuhili iu J drugih javnih lokalih do 7. ure 11 zvečer. Vse drugo, tičoče se toza-J .jdevue naredbe, ostane še v velja-' 1 vi in so lastniki javnih lokalov sa-I mi odgovorni za red. To podalj-I sanje je stopilo v veljavo 17. jan.1
Na Češko ali na Kranjsko. Kra-' I kovska "Nova Reforma" piše: ! "Kakor smo že poročali, traja levakuvacija Krakova dalje. Cesto, '>e prigodi, da se ljudje prosto-' (l voljno prijavijo na policiji in pro-'sijo, naj se jih odpošlje iz mesta, toda >awo na Češko ali na Krauj-'sko."
Malo gledališče v Ljubljani.
Subskrjpcija za .Malo gledališče
• napreduje in so se med drugimi '
z večjo svoto odzvali: princ llo- ^
hciilohe v Trstu, Jadranska bau-(
ka v Ljubljani, pevsko društvo
lltahol v Pragi. drž. poslanec V. j
Spinčič. veletrgovec Man koč vj'
Trstu, tvrdka A. Zanki in Sinovi.1
i i
ter veletrgovec in svetnik trgov-1" ske in obrtniške zbornice .J. Per- 1
dan v Ljubljani.
_ i
Pšenična moka. "Slov. Narod") piše: C. kr. trgovskemu ministr- ! stvu je dospela vest, da se peki. in drugi obrtniki, ki se pečajo o-brtuo s peko in prodajo kruha, ne drže tozadevne naredbe z dne 28. L nov 1M14 (fina moka za peko iu -kuho). Ker je ta uaredba ekono-'j mičuc tendence, namen ji je, da se čimdalje izhaja s pšenično mo- £ ko. se vsi tozadevni obrtniki opo- { zarjajo, da se natančno drže to- j zadevnih predpisov, ker bi se v nasprotnem slučaju moralo proti njim postopati kazensko. Tedaj, p.šenična moka za peko in kuho ^ se ne smeta porabljati za obrtno;"" peko kruha, pač pa zmes krompirjeve in riževe moke.	®
Umrli so v Ljubljani: Amalija ( Rossi, žena vinskega trgovca. 42 let. — Ivan Rožič, posestnikov sin. 17 let. — Janez Selan, tesar- ^ hiralee, 6."i let. — Ana Saše k, bol- ^ niška strežnica. 31 let.
ŠTAJERSKO.	1
Kaj je z božičnimi darili za na- i še vojake? Iz Gradca pišejo "SI. š Narodu": Z ozirom na vašo noti- c co, v kateri vprašujete, kaj je z 1 božičnimi darovi za naše vojake j in v kateri kouštatujete. da dari- \ la. ki jih je poslala županja go- i spa Kranja dr. Tavčarjeva (iz j Ljubljane) nekemu vojaškemu \ oddelku, vam poročam, da stoje i že dlje časa na južnem kolodvoru i v Gradcu 3 vagoni, liatovorjeui j z božičnimi darili za naše vojake, j V teh vagonih se nahajajo tudi i pešiljat ve i/. Ljubljane in Trbo- t vel j. Naše mnenje je, da bi se ta darila, ako se vojakom ne morejo ] dostaviti, vrnila odpošilateljem. j da jih porazdele med vojake, ki | odhajajo ua bojišče. Saj bodo tu- ^ di ti hvaležni za darila.	i
Enaka mera za vse! Poslanec ^ tir. Oton Steinweiidcr piše v Gra- v zer Tagespost: Na nekem duuaj- -s skem trgu je zahtevala neka stara ^ ženska eno krono za butaro lesa. za katero je dala sama le 73 vili. v Kazen 20 K. V Eggeubergu naku- i [»i neki branjevec svinjske masti 1 po 1 K 90 v ter jo prodaja jk> 2 K I 20 v. Obsodba: 48 ur zapora in i 20 K globe. Isto kazen se odmeri s neki branjevki v Gradcu, ker je š zahtevala za jajce 18 viti. V vseh r teh slučajih so dotično blago tudi t konfiscirali. Vse po pravici iu na i temelju ces. naredbe z due 1. avg. s 1914. Prav! Prebivalstvo se mora 1 ščititi in vojna se ne sme zlorab- 's Ijati v oderuške svrhe. Toda prav u skromno bi opozorili ua to. da ne t zviša le kakšen majhen trgovec r krivično cen za maslo ali jajce, L temveč da delajo veliki gospodi 1 pri drugem blagu ravnotako, to- g da s tem razločkom, da pri njih P ne gre za par vinarjev, temveč za č milijone kron iu da se za nje ees. r naredba z dne 1. avg. še ni upora- c bila. V normalnih razmerah izva- F miiio i/. Avstrije več sladkorja ka- s kor ga sami konzutniramo. Ker je š vojna izvoz zelo omejila, ležijo seda i milijoni tneterskih stotov neprodanega sladkorja v raznih skladiščih. Smatrati bi bilo torej, l da bo sladkor v ceni padel; mesto v tega pa je odredil sladkorni kar- g
tel v par presledkih zvišanje • sladkorne cene za 4 K pri meter.' stotu. ne da bi bilo proti temu na-j stopilo kako sodišče, kaznovalo sladkorne barone z zaporom iu globami in jim konfiseiralo blago.' U|Jn vendar bi imela sladkorna in-dustrija dovolj povoda. da je ^.skromna. Pred vsem v njenem in-! 'Iteresu iu da more lombardirati "j svoje neprodane zaloge, so usta-"jnovili vojne posojilnice in na-. 1 | vzlic pomanjkanju vagonov po-"ispešuje uprava državnih železnic ;• po možnosti izvoz sladkorja všvi-' jCO. Na vse te pomožne ukrepe pa odgovarja kartel z zvišanjem cen. ne da bi mu to kdo branil ali ga 1 klical na odgovor. Stotisoči izgub-J *(ljajo v vojni vse imetje, zdravje,' "jživljenje; zato pa se smejo neka-j "iteri bogateti. Tega pa ne moremo preprečiti in to moremo naknad-", no It* deloma popraviti. Toda za-' I kon mora veljati za vse, za bra-( ujevke. za kramarje, za sladkorne : tovarnarje in za bančne ravnate-1 Ije-	|
'j Predaja Lerehovega posestva na Mestnem vrhu jiri Ptuju bo v( pisarni notarja Strafella v Ptuju.
t
KOROŠKO.	i \
Senzacijcnalna aretacija. I/. Be- j
^ Ijaka poročijo: Vsled brzojavne- * ga sporočila nekega sprevodnika j so 1!. jan. zvečer pri dohodu via- i ka iz Solnograda aretirali dve da-' 'mi ter preiskali njuno veliko prt- i , ljago. Pri tem se je izkazalo, da i ! sta imeli v zavojih edinole pred- " ! mete vojaške zimske opreme in ] i jest vine (meso, klobase itd.). Da-I mi. baje soprogi računskih pod- 1 j častnikov, sta došli i/, okolice se- 1 vernega bojišča in sta se hoteli : I odpeljati v Gorico, kjer sta hoteli > j prodati te stvari, ki jih gotovo ui-' (sta dobili na pošten način. Dami i | so obdržali v zaporu.	I i
| Pogrešajo se. Že tri mesece ni |nobene vesti od Josipa Klemena.'j ,7. lov. bat.. 4. stot.. od Janeza," Klemena istega lov. bat. 2. stot. in' o tretjem bratu Antonu Ki^me- j nu. 27. čenovoj. polka. 3. stot. Po njih poizveduje Marija Klemen, j Bela. občina Špitalič.	d
PRIMORSKO.
Umrla je V Kobaridu 15. jan. . Marija Irbaueic, roj. G runt ar je-, ! va. v razcvetu mladosti. S smrtjo š gospe sta bridko prizadeti rodo-'i ljubni rodbini Urbančičeva in' Gruntarjeva.	j
Odvetniški izpit jc pri tržaškem višjem sodišču napravil dr. Žiga Vodušek, odvetniški kandidat v i Trstu.	i
0 sporazumi j en ju Slovencev in Italijanov. "Soča" z dne 15. jan. J piše: "Naš članek o sporazumlje-'z nju Slovencev in Italijanov je na-šel v vodilnih krogih laških polno f odobravanje. Vršilo se je tudi ne- p ko posvetovanje, kako predvsem! popolnoma odpraviti vsako so- s vlažnost na ulicah in v vsem do- -mačem življenju, kar je prvi korak do žaželjenega miru. Radovedni smo, ali je res kaj resnosti na italijanski strani za resničen in trajen mir med nami. To se pokaže kmalu! "Slov. Narod" je ponatisnil ta članek v celoti. To nam je znak. da ga odobrujejo tudi v središču Slovenije."
Cavour o avstrijskem Primorju. Leta 1860. se je avstrijska vlada pritožila proti provokatorienemu postopanju komisarja Lovrenca Valerio v Aneoni pri vladi takratne kraljevine Pijeinont. Na čelu vlade je bil glasoviti minister Cavour. Cavour je uvaževal avstrijsko pritožbo ter poslal komisarju Valcriju to-le svojeročuo pismo: "Moram Vas prositi, da opuščate vsake izjave, ki bi odkrivale namene nove kraljevine glede na Benetke. Trst, Dalmacijo iu Istro. Prav dobro vem, da obstoje v primorskih mestih središča prebivalstva, ki je po iK>koljenju in mišljenju italijansko. Toda deželoj naseljuje slovansko pleme. Ako bi branili velikemu delu Evrope izhod v Sredozemsko morje, bi si s tem nakopali brezkoristno mrž-njo iu sovraštvo Hrvatov. Srbov, Slovencev, Madžarov in vseh germanskih plemeu. Vsaka beseda tega smisla postaja v rokah našib nasprotnikov nevarno orožje, kij bi ga uporabili v to, da nam na- ! prte sovraštvo Anglije, ki bi grdo gledala, ako bi Jadransko morje postalo italijansko morje kakor v J času beneške republike. Sedaj se moramo zadovoljiti s tem. da An-couo dobro opremimo, ker bo ona postala podnožje sijajne bodočnosti. ki bo zasinila gotovo že našim vnukom."
DALMACIJA.
Prijet v Italiji. Zadrski "Nar., List" poroča: Te dni je bil v Ra-veni v Italiji aretiran tajnik dež. gospodarskega sveta v Dalmaciji
e Alfonz Hribar. Btt jc na sumu, da .J vohuni, v resnici se je napotil v -j Italijo v svrho, da tam kupi mo-j torni plug in nabavi razna seme-l na. Cim je dospela vest o aretaciji .'v Zader, se je predsedstvo gospodarskega sveta takoj brzojavno : obrnilo na ministrstvo zunanjih -.'del na Dunaju, to pa preko svoje-i ga veleposlanika v Rimu na italijansko vlad o. Italijanska vlada jej ■ takoj sprevidela, da so se njeni organi zmotili, ter odredila, da so Alfonza Hribarja dne 12. jan. iz-pustili na svobodo.
Podpisani iščem svojega brata
•	ANTONA NOVAK. Leta 1914. i se je nahajal v 90 E. V. Bab-| cock. Gibsonia. Pa. Doma je iz
j	vasi Kneza k hšt. 49 pri Št. Pe-
I	trn na Notranjskem. Cen j en e-
I	mu rojaku, kateri mi naznani
I	njegov naslov, bom vedno hva-
i	ležen. ali pa naj se sam javi. —
i	Joseph Novak. Box ^76. Cecil,
I	Pa.	(12-13—2)
NAZNANILO.
V Pittsburgh, Pa., in okolico.
I Slovencem in Slovenkam v Pittsburghu. Pa., in okolici na-i znanja ni o, da se je vrinila pomota 'pri napravi letakov in vstopnic za pustno veselico društva "Slovenska godba", kjer je navedeno na pustni večer večer »In«« 23. febr. mesto dne 16. februarja.
Tem potom vljudno vabimo vse, rojake in rojakinje v Pittsburghu in okolici, da se naše veselice dne j 16. febr. t. j. na pustni večer vi Kraujsko-Sloveiiskem Domu na r>7 Butler St. polnošteviluo udeležiti blagovolijo. Začetek j" ob 7.30 zvečer. Cisti dobiček je namenjen v pokritje stroškov za instrumente itd.
Torej na svidenje dne 16. febr. in ne 23.. kakor stoji na lepakih 'in vstopnicah. Oprostite napaki!
Za obilen obisk se najtopleje ' priporoča	Odbor.
Pouk v angleščini.
Prva in edina Slovenska Korespon-I	denčna Šola.
Podučuje angleščino po najnovejši metodi od treh do šest mesecev, potom dopisovanja pišite za pojasnila
Slovenska Korespondenco* Šola
6119 St. Clur At*.,	Omlud, 0.
, Za slovenske grafofonske plošče, Columbia grafofone, zlatnino | in srebrnino obrnite se name.
,	A. J. TERBOVEC,
I P. 0. Box 25, Denver, Colo.
(7—11 v sob)
Avstrijsko Srbsko Roško Vojsko.
Dobili sme iz Ljubljane knjigo e tem ' naslovom, z lepimi slikami. To je prva knjiga o sedanji vojni v slovenskem jeziku. Dobili smo le 500 komadov. Cena 75c. Kdor ^o hoče imeti naj takoj piše ponjo. Dobili smo tudi vojne razglednice Rdečega križa, petero vrst 25c. Cenik pošljemo zastonj.
SLOV. KNJIGARNA
S35 WMkhgUa St.,	Milwiakc, Wii.
Pazite na nič-I vredne pona-redbe ter zahtevajte odločno pristni Rich ter- ] jev Pain-Expel-lerzAnchorvar- | stveno znamko [ kot je naslikana I tukaj. 25 in 50 | centov v lekar-j nah in naravnost od
F. AD. RICHTER & CO.
74-8« VMh'wgUa St., N«w York, N. T.
DRUGI IN TRETJI ZVEZEK i
IMENIKA padlih, ranjenih in: vjetih naših vojakov v sedanji ev-l ropski vojski.
Sestavljen i*> izvirnih poročilih j vojnega ministrstva s ozirom na • tretje zhorno poveljništvo (corps) pri katerem službujejo izključno skoraj sami Slovenei. Tu so navedeni vojaki ljubljanskega, spod-nje-štajerskega, . spodnje-koroške-ga, tržaškega i. t. <1. jiespoUta: naših lovskih bataljonov, dragonske-ga iu domobranskih polkov; Slovenci drugih oddelkov in vojne mornarice, skupno na<l 4000 iinen. Vkupuo je do zdaj navedenih nad 5000 ]M>nesrečeiieev v vojski. 1'ri i nekaterih vjetih je uavedeno, kje se nahajajo v vjetuišništvu a pri nekateKh padlih liavcnleu je celo grob. kje% so pokopani. Cena za '2. in 3. zvezek	<-en-
tov, za vse tri d«» zdaj izšle zvezke, ki obsegajo 200 strani, pa samo TiO centov. Naročila in denar pošljite na:
FELIX M. DOLINAH
45 Vesey SU l>ep. New York. Kdo želi ra^prodajati imenike, naj piše po pogoje.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne [pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ia, [da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 (dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem ▼ staro domovino.
100 K velja sedaj $20 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Lorain, O. in okolici naznanjamo, da jih " bo obiskal naš potnik
Mr. OTTO FEZDER,
, kateri je pooblaščen pobirati na ročnino za "Glaa Naroda" in i* davati pravo veljavna potrdila in ga rojakom toplo priporočamo. S spoštovanjem
Upravništvo Glaa (laroda.
HAKMONIM
*
Mla KUortaaott mu Mutj«a a
»opntvCui fo BtlnlHlh watk, ■ i«U tryeftBO In (UMljtro. V popravo um fmndo kwtije, k«r «m M ntd 11 l«t tukaj T tem poalu In aedaj V m-]«m laatiiua domu. V popravek tiuimb knuajsk« kakor tm drux» harmonik« lar rtfima po delu kokorfno kd« ktm krta nadaUntk vpradanl.
JOHN WENZti. 1017 K. 02. St., Cleveland, Ohio.
j	Po znižani cenit
j	Amerika in AmerikancL
J	Spiaal Rev. J. >1. Trunk
1	je'dobi t i poštnine prosto ža $2.50. Knjiga je ve-
J	z ana v platno in za spomin jako prilična.
I	Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n
I	1 splačala, zato je cena **»iana. da ae vsaj deloma Dokri-
I	jejo veliki stroški,
j	Dobiti je prii
j	Sloyenic Publishing Company,
j	«2 Cortlandt Street, New Yorh, N. Y
a
ROJAKI. NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA ', NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK.
Prihranek.
Absurdno se zdi navajati ljudi k varovanju največjega zaklada, — zdravja, — katerega ni tako lahko mogoče dobiti nazaj, kadar je enkrat izgubljeno. Opazimo pa lahko nevrjetno zanikrnost, kot da vabijo ljudje bolezen in smrt v njihova telesa. Hranite rajše svoje zdravje kot pa dolarje. Onim, ki so izgubili zdravje ter ga želijo dobiti nazaj, priporočamo
TRINER-JEVO
ameriško Elixir grenko vino
To naravno sredstvo obstaja iz čistega rdečega vina in zdravilnih zelišč ter ima večkrat hitre in dobre uspehe, k ako se ga jemlje r^dno pri
oslabelosti jeter, konstipaciji, izgubi teka, nenadnih slabostih, bolečinah v črevu, krčih,
želodčnem katarju
in pri vseh drugih boleznih, kjer je treba hitrega izčišče-nja telesa, ne da bi se ga oslabilo. To zdravilno sredstvo okrepča sestav ter mu omogoči delovanje brez vsakega prekurjenja. Dobro učinkovito je zdravilo pri želodčnih boleznih, onih na jetrah in v drobu.
V vacti lekarnah.	Cena $1.00
JOSEPH TRINER,
Manufacturing Chemist,
1333-1339 SO. ASHLAND AVF., CHICAGO, ILL.
Imejte vedno Trinerjev liniment pri roki. Morda ga ne boste rabili danes, a jutri vam bo prišel prav ter bo zmanjšal bolečine v mišicih in sklepih.
Cena 25 in 50c., po pošti 35 in 60 centov.
. ■
JACK.
Francoski spisal Alphonse Daudet.
Za "Glas Naroda*' pre vel J. T.
— -	——^——	. __________^y^^^^fc^fcfc
^	(Nadaljevanje.)
^	Stroji.
a	— Jaz nisem nič kaj zadovoljna, moj ljubi otrok. Go-
tj spod KutliV j«- ravnokar poslal svojemu bratu »loliro pismo. ki m- tiče v prvi vrsti tebe. Čeravno pravi, da si priden. pošten in delaven, je vseeno pristavil, da nisi v celem letu. odkar se nahajaš v Indret. čisto nič napredoval. Pisal je še celo. da si popolnoma nesposoben za kovača.
i Gospod se je zelo trudil s teboj. to<la. če nimaš sam vo-
. Ije, ne more ničesar opraviti. f	Tudi naši prijatelji se jezijo. Ti ne veš. koliko jih
f	moram vsak dan preslišali. Nadalje je tudi pisal Hudič,
«Im ka.šlja.š! Ti moj uitogi otrok! Pa si ž«- vsaj nisi nakopal kake bolezni. Pretksem moraš paziti na zdravje. Zvečer si zavij vrat z ono ruto, katero seui ti spravila pred t odhodom v kovček.
Vein, tla moraš težko delati, pri teiu naj ti pa bodo vedno v mislili besede, katere ii je rekel moj prijatelj d'Argenton: "Življenje ni nikak roman.''
Ti ne veš, kako vsi zavidajo mojemu prijatelju, pesniku. Uničiti ga hočejo, zahrbtno mu škodujejo, samo, da bi ne mogel razviti svojega taletua. Kar se tiče prijateljstva male Rivalsove Cecilije, je najboljše, da jo takoj pozabiš. To so otročarije. Upam. da se boš ravnal po mojih nasvetih in da boš v prihodnje bolj priden. Te srčno pozdravlja tvoja ljubeča mati
Ša rlota.
Pripis. — Ob deseti uri zvečer. — Jkij preljubi o-trok! Prijatelji mojega pesnika so ravnokar odšli, in zato se mi je zdelo potrebno, tla ti še enkrat voščim lahko noč. Nikar ne obupaj, moj Ijuuhi, Jack. Bodi priden in potrpežljivo prenašaj vse bridkosti. Jaz sem v gotovih ozirih še na slabšem stališču kot ti. Saj ga poznaš: — On je zelo dober, če je pa kaj sklenil, ga nobena sila na svetu ne odvrne otl njegovega sklepa. Prosim te. Jack, bodi priden. Predno greš zvečer k počitku, si dobro ovij vrat z ruto, da ne boš še bolj zbolel. Zdi se mi, da je na tistem otoku preveč vlažno, in tla ne morejo biti tam dobra stanovanja. Megle se boj. Če kaj potrebuješ, piši meni. in pošlji pismo gozdarjevi ženi. Ali imaš še kaj čokolade, katero sem ti zadnjič poslala. Za čokolado in za druge tvoje potrcW'ine dani vsak mesec nekaj na stran. Glej, tla boš dobro delal in kmalo dosegel svoj cilj. l as. ko bom potrebovala tvoje podpore, se z vsakim dnem bliža.
O. če bi vedel, kako sem žalostna, ko pomislim na bodočnost. Prej sem bila zadovoljna, sedaj se mi pa vsak dan slabše godi. Hvala Bogu. da se lahko hitro razvedrim. Tako sem se navadila, tla se smejem in jokam skoraj obenem. Sicer pa pravzaprav nimam praviee, pritoževati se. Zbogom, otrok. Pismo bo vzela gozdarjeva žena. Končati moram, ker se že pripravlja ua odhod. Po-Ijubujem te. moj ljubi. Jack............... Vse te točke so sami poljubi.
Ko je Jack prebral pismo, je takoj videl, da ga je napisala mati pod pesnikovim uplivoui. Predstavljal si je mater, kako ga objem Ije preko širnih frora in globoke vode in milo se mu je storilo pri sreu.
Kako dobro je vedel, da se ji slabo fiotli. da se že kesa. ker se je začela blatiti z d'Argentonom. Kako uboga je bila veduo ta ženska!
Pismo je tako vplivalo nanj. tla se je sklenil malo bolj zanimati za svojo obrt priti enkrat do svojega cilja in pomagati materi.	,	1
Vs.- knjige je spravil nazaj v kovčeg iu ga ua vseh koncih iu krajih zabil. To je storil zaraditega, »la bi mu nikdar več ne , prišlo tlo poželjenjji do branja. Ce bi hotel vseeno brati, bi se gotovo prej naveličal puliti žeblje u kovčega, predno bi prišel do knjig.
1'IHV iuias deček. — uiu j.- rekel Kudie. — Knjige napolnijo eloveško glavo z vsemi mogočimi neumnostmi. Človek, ki veliko bere, ni nikdar dober delavec. Najprej moramo gledati, tla si kHj prislužimo in preskrbimo za starost kolikor mogoče lepo in J udobno življenje. Poglej mene! Jaz včasih še v nedeljah delam, samo da več zaslužim. Ce hočeš. t<- vzamem seboj iu te bom ua- ; učil kovati železo. Mogoče boš pri meni lažje izhajal. Jaz sem veliko bolj potrpežljiv kot je Lebeseam.
Otl t-stega dneva sta bila veduo sama v temni mali delavnici, katero je razsvetljevala stara leščrba.
Oče Iiudie je bil jako dober delavee. Jack ga je kar gledal, ko je i/, surovega železa ustvarjal tako lepe predmete.
Deeek očividno ni imel pokliea za kovaško obrt. Trudil se je iu trudil, ua vse mogoče načine poskušal, pa ni šlo.
— Kaj bo S teboj, deček: Že več kot leto dni si pri meni. pa pile ne Jtiaš prijeti. Niti v nedeljo mu ni dal miru. Razkazal mu j je \M) tovarno, velikanske stroje in mu pripovedoval, kako so se ■tavljeiil.
Najbolj se je še zanimal za veliki parni stroj, katerega je to- 3 varna izdelala za neko bojno ladijo. Stroj je iiuel več kot tisoč 1 konjskih sil. Indija je čakala ua reki. na njej pa vse polno delavcev. Ravnatelj je sklenil, tla bodo njegovi ljudje spravili stroj na 1 ladijo. ne da bi ga prej razdrli v posamezne kose. Že večkrat so mudili, tla je končan, ko so ga pa hoteli prepeljati, se je zopet iz- . kazalo, da manjka ta ali ona stvar.	*
Slednjič je bil stroj vendarle dogotovljen.
Tisti dan je I »I I praznik za ves Indret. Tovarno »o že ob eni uri popoldan zaprli, vse hiše in ulice so bile prazne. Možje, žene, r otroci iu sploh vse, kar je živelo na otoku, se je podalo k bregu reke Loire, kjer je pričakovala ladija. Vseh dvatisoč delavcev je bilo navdušenih in veselih. Vsak je pripovedoval kaj je on napravil na stroju in kako je napravil.
Ko so stroj spravljali v ladijo. se je neki delavec smrtno po- * nesrečiI. Ljudje so bili nekaj časa potrti, pa so se kmalo razvedrili.
Ce bi videla mati Jaeka. bi bila gotovo zadovoljna ž njim. Ker je živel vedno na vročini in ua svežem zraku, se mu je polt š potemnila, na rokah so se mu napravili debeli žulji.
Bil je popolen delavec. Ko ga je videl Lebeseam. je rekel o-četu Rudicu:
— Deček se mi pa res dopade. Poglej ga no, kakšen korenjak L je postal. Strela božja!
V delavnici je Jack večkrat slišal, kako so zabavljali kovači čez Hudiča in njegovo ženo. Vsi so že vedeli, da se Klarisa in Ka-rol rada vidita.
Mogoče je bilo res tako, odkar je. pa bival Karol v Saint Na-
zaire, so se razmere precej izpremeuile. Ljudje niso vedeli, slia- j jala stase pa vseeno in to v vasi Labasse, ki leži med Saint Na-zairoiu in ludretoin. Karol je imel prost dan. kadarkoli je hotel, i Klarisa je pa ob teh prilikah rekla, da gre kaj nakupovat. V gostilni izven vasi sta najela malo hišico in tam sta preživela najlepše ure svojega življenja. Toda kaj se hoče. Pred ljudmi se ne more nobene stvari skriti.
Če je šla Klarisa dopoldan ali popoldan s kakim zavitkom mimo tovarne, so si kovači vedno namežikovali. češ. sedaj gre, sedaj se je vrnila. Seveda, skušnjava je postala močnejša kakor ona sama. Mimo tovarne je hodila s povešenimi očmi, pot ji je oblil čelo. če j^' bilo še tako mraz.
NAZNANILO. ^^Hp.	\
Slovencem v Rock Springs, Wyo. in okolici liazna-j ujain, <la sent se preselil v svoje prostore z imenom	'
"Dom Bar"
ravno nasproti 44Slovenskega Doma". Od sedaj naprej bom točil le Schlitzevo pivo, ki je Slovencem najbolj priljubljeno.
Rojakom se priporočam za obilen obisk.
S spoštovanjem
ANTON JUSTIN, ROCK SPRINGS,	WYO.
- W--W--w	■ ■ ■ ■
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRIILL « t
I Prodaj« belo vino po ................ 70c. gallon
[,	črno vino po ................ BOc. ,,
k D rožnik 4 pal Ione za .................... $11.00 - \
^ Brinjevec 12 steklenic za................ $12.0!) w
„ 4 gallone (sodček) za.......... $16.00 j
Za obilno naeočbo ee priporoča	|
Marija Grill, f
d308 St Clair Are., N. L, Cleveland, Ohie j
——--— - -
NAŠI ZASTOPNIKI,
1 kateri s« jn»oblaščeui pobirati naroč-j niuo za "Olas Naroda" in knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko .spadajoče imsle:
Jenny Land, Ark. iu okolica: Michael J Cirar.
& San Francisco, Cal.: Jakob Lovšin. >- Denver, Colo.: John Debevc in A. J.
-	Ter bore.
i. Leadville. Colo.: Jerry Jamuik.
Pueblo, Colo.: Peter Culig, J. M. Kojtz, Frank Janesh in John Ocrm.
Salida, Colo, in okolica: Louis Co-stolio (The Bank Saloon). 1 Walsenburg, Colo.: Ant. Saftieh in Frank Blatnik.
Indianapolis, Ind.: Alois Ilwliuan.
*	Aurora, III.: Jernej B. Verbie, «.'i5
-	Aurora Ave.
Oglesby, III.: Math. Hril^ernik. Depue, III.: 1 >;in. Batlovinac. Chicago, III.: Frank Jurjovec. La Salle. 111.: Mat. Koinp. Joliet, 111.: Frank I^aurlt-li, Jolm Zaletel in Frank Baiubich. Mineral, Hans.: John Stale. ;l Waukegan, 111.: Frank PetkovSek in
*	Math. Oj?rin.
-	So. Chicago, I1L: Frank Černe in Rudolf Požek.
Springfield, III.: Matija Barborič. x Frontenac, Kans. in okolica: Frank Kerne.
Mulbery, Kans. in okolica: Martin
j Kos.
Calumet, Mich, in okolica: Pavel
Slialtz in M. F. Kolw. 1 Detroit, Mich, in okolica: Joseph
J Olasič.
Manistique, Mich, in okolica: B.
> Kotzian.
So. Range, Mich, in okolica: M. D.
. Likovič.
Aurora, Minn.: Josip Fmrina. I Chisholm, Minn.: K. Zgoiic, Jakob Petrich in Frank Zawir.
Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan Gouže. " M. L. Kapscli in Jos. J. Peshcl. E velet h, Min.: .Jurij Korze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibbing, Minn.: Ivan Pouše. Nashwauk. Minn.: Ceo. Maurin. Virginia. Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis, Mo.: Mike Crabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urich, 3400 X. 5th Ave. 1 Brooklyn, X. Y.: Alojzij Češarek in I Leo Štrukelj.
Utile Falls, N. Y.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: F run k Sakser, J. . Marinčie, Chas. Karlinger in Jakob ; Itesnik.
Bridgeport, O. in okoUca: Alois Balant.
Collin wood, O.: Math. Slapnik. Lorain, Ohio in okolica: John Kum- ' 5e 1735 E. 33. St.
Youngston. O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin.	]
Allegheny, Pa. in okoUca: M. K la- , rich.	1
Bessemer, Pa.: Louis Hribar.	1
Braddock, Pa.: Ivan Gerui.	i
Bridgeville, Pa.: Rutlolf Pleteršek. J Burdine, Pa. in okolica: John Ker- ( žišnik.	i
Coaeraaugh, Pa: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Caaonshurg. Pa.: John Koklich. Broughton, Pa. in okolica: A. Dew- " 6a r.
Darragh. Pa.: I»ra»rutin Slavlč. Export, Pa. in okolica: John Prostor. Forest City, Pa.: Karl Zalar in Fr. Leben.	I
FareU, Pa.: Anton Valentinčič. i Greensburg, Pa. in okolica: Vence- > Mav Palčič.
Irwin. Pa. ki okolica: Frank Dem-
lihutiini, Pa.: Frank Gafcrenja.
Marianna, Pa. in okolica: Frank Gottlieher.
L_ Meadow Lands, Pa.: Georg Sehultz.
0	Moon Ruu, Pa. in okolica: Frank Maček.
Pittsburgh, Pa.: Ignacij Podvasnik. Ignaz Magister, Z. Jakše in U. K. Ja-, kobich.
r Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. Steelton. Pa.: Anton M. Papič. West Newton, Pa. in okolica: Josip [ Jovan.
Willotk, Pa.: Frank Seme in Joseph h PeterneL
Toelc, Ctah: Anton Palčič. u Winterquarters, L'tali: Louis Bla-sich.
1	Black Diamond, Wash.: Gr. Porenta. 5 Kavensdale, Wash.: Jakob Itom-
šak.
Davis, W. Va. in okolica: John Bro-sich.
Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocijan in Frank Bartol. L_ Grafton, Wis.: John Stampfel.
Milwaukee, Wis.: Josij> Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh. Q Sheboygan, Wis.: Anton Starich in Frank Sepieli.
West AUis, Wis.: Frauk Skok in Louis Lončarič.
Bock Springs, Wyo.: A. Justin in k Val. Stalich.
Kemmerer, Wyo.: Jt»sip Motoh. a	"
naznanilo in priporo-
l	ČILO.
^ Cenjenim rojakom v vzhodni Pennsylvaniji naznanjamo, da i jih bo obiskal naš zastopnik
i ^
m* '^^B
. 1
Mr. FRANK R. DRAŠLER,
ki je pooblaščen pobirati plačila za Glas Naroda in vse druge stva- | ri, ki jih imamo v zalogi, in izda- ■ jati veljavna potrdila. Rojakom 1 ga toplo priporočamo, v upanju, < da mu bodo šli vsestransko na roko.	j
S spoštovanjem	1
Upravništvo Glas Naroda. *
____ t
I
Novoletna razprodaja. ;
Slovencem naznanjam, da t razprodam pristni importi- h rani dolenjski cviček po ? 40 centov steklenico. ^
Peter Keber, 1703 - 2nd Aye., New York, g
Srnino pri meni se dobe patentirana in garanti-rana sleosca zdravila: za raet in proti spadanju ženskih m moških las. kakor tudi za rast moških brk m brade: za revmatizem koetibolj ali trjranje v nogah, rokah in križu, za rar.e. opekline, bule, ture in kraste i. t. d. Kateri bi rabil moja zdravila R?? ""Peha. garantiram S500. I*išite takoj pocenile.
Koledar " m žepna knjiira od :» strani vredna 5 , dolarjev za vsak etra ki jo prebere. Pršljite 6 cen-. tov v markah, nakar vam pošljem Koledar in knjižico.
j	JACOB WAHČIČ,
1002 E. 64th St., Cleveland, Ohio.
Izšla je
Uin* Juojlyat
"VOJ8KA NA BALKANU '
VHled vseatranske želje narodi ii «no več iztisov te knjige in y »edaj eenj. rojakom na raxpo Uro.
Knjiga "Vojaka na Balkann" •estoji iz 13 posameznih seiitkov .obsegajočib skupaj na večjem formata 192 strani. Delo je o premljeno s 255 slikami, tikajo še se opisa balkanskih držav ir najvažnejših spopadov med ao vražnikL Sešitkom je pridelj« tndl večji slovenski zemljevid bal kanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa *tane • poštnino vred <1.85. Na roža ie pri:
Blovenic Publishing Co., 9i Cortlandt St., New York Pity.
PRIPOROČILO.
Rojakom v Steelton, Pa., ix> ikollel naznanjamo, d« j«
a
Miz. M. PAPIC,
a
lit Frederick St., Steelton, Pa.,
u naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list "Glas Naroda" in izdavati pra-• voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo 'Glas Naroda*, i -----—-
ROJAKI NAROČAJTE 81 NI
GliAS NARODA", NAJVM&T ItiOVRNHKI DNEVNIK J. HI OllAViV
m ■ ■ ■—■—a—m m m
Amerika in Amerikanci.
■pisal MMV. J. M. TRUNK.
Blovenic Publishing Company
/e prevzela t zalogo rojakom 2e oiano knjigo Rev. J. M. Tranka:
AMBRTKi IN AMKRIKANOL
Ni naš namen izreči na tem me-1 rtn kako kritiko, pač pa izjavljamo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak ▼ Ameriki, bodisi v lasten 3odnk, bodisi kot darilo svojcem n posameznikov, ns katerih bo 7 stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za ieželo, v kateri biva kak član irožine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo nanikdo zapazil ali samega sebe, *li pa dragega znanca iz sedanjih ■ •li preteklih dni. Čudimo se le, la je povprašanje po knjigi i primeroma majhno, menda radi- '
ker se ni vprizorilo sanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Poseb-11 no primerna je knjiga kot božični dar, ki. ima trajno vrednost. Cena elegantno, v platno vezani tujigi je $2.50 ■ poštnino vred. 3a isto ceno se odpošlje knjige ta katerikoli naslov r stari d•» aevinL
Slovenie Publishing Oon
\	® ® © & NAJBOLJŠA exsKyg;
j	'SLOVENSKO-ANGLESKA SLOVNICA
»	Prirejena za slovenski narod, s so-
7	delovanjem več strokovnjakov, ie
j	založila Slovenic Publishing Co., 82
i	Cortlandt Street, New York, N. Y.
R	Ceaa v platna vezan^$1.00. Rojaki t Cleveland, 0. doto
1	kU ▼ podnžaici Pr. Sakser, 1604 St Qak An«, H. K«
■kspresni paniki asi "CiaeMg"1* 1omm", "Soduunbeat^ m Glavnaj^encija: 19 STATE STREET, NEW YORK corner Pearl 8t., Chesebrough Building. Poitnl paraiki odplujejo vedno ob sredah is pristanišča StevilkJ
«7. *. m.
Cnmoaqnie Generale TiaDsaliaoiM
4Francoska parobrodna družba.)
Dlnktni trt« do Havre, Pariza, Švice, leomosfa !o Ljubljani
Poštni parniki so s
.A'MtOVSNOL"	H.A SAVOO"	"IJULOUIARI'	1A PXAJKvJ
mm *r» wUmkm	mm Hfak*	xMfi <ihb	lortiMrij^, I
r ---^
Veliki vojni atlas
B vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-
|	sitih posestev vseh velesil.
||	Obsega 11 raznih zemljevidov.
a na ZOtih straneh in vsaka stran je 104 pri 13J palca velika.
I	Cena samo 25 centov.
| Manjši vojni atlas
i	obaega^devet raznih zemljevidov	^
I aa 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.	{
g	Cena samo 15 centov.!
V sitzeml j e vi di Jso^nare j eni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, Število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudiloznačen obsegjpovršine, katero! zavzemajojposamezne države.
| Pošljite 25c. alijpa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo izaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
i 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
Najmodernejša,
TISKARNA
"GLAS NARODA"
izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cena|k.
Odo okisno. livrieje prerode v drete jaŠk^ linijsko organiiiraiMu Poeebaeet so draftteaa pravila, okrefaua pamiefi, ceniki itd,
mmm_ ■	B^gsagarei
Vsa naročila poŠljit«
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York,.N. Y.