Največji dorasla dn^V	1
v Združenih državah	I
Velja uTieleto . . . $6.00	f
Za pol leta.....$3.00	\
Za New York celo leto - $7.00	|
Za inozemstvo celo leto $7.00	J
GLAS NARODA
List: slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian Daily in 1 the United States.	|
Issued every day except Sundays e
and legal Holidays.	[l
75,000 headers.	II
H
TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y.t under the Act o£ Congress of March 3, 1879.	TELEFON: 00RTLANDT 2876.
NO. 92 — STEV. 92._NEW YORK, THURSDAY, APRIL 19, 1923. — ČETRTEK, 19. APRILA, 1923.	TOT.fTmL tttt _ LETNTK YXYI
SPORAZUM MED NEMCI IN FRANCOZI?
Nemčija pravi, da ni ponudba tridesetih tisoč milijonov zlatih mark zaključna. — Streseman trdi, da je sporazum s Francijo mogoč, razver* če se hoče Francija trajno polastiti Ruhra ali Porenske. — Predlogi Karla Bergmana.
Berlin, N« ni* ij;i. 17. uprilit. — <iiistav Streseman, j111 • l>t a v i t i*l j iiKlu.^rrijtiifcv v Ljudski stranki. je odpil <l.n « - |»r«'«l n< iii>kim | arl;tuient<>m nekoliko >it><' vrata za t «»nfVii»ij<*n s Fmiwijo.
I'ovdaril .i«- 7*»|M't, »la ni iik^mV smatrati koneenim -t» vilk, tikajot'ili tridesetih tisočev milijonov zlatih n1.11 !\ k > 't vojne od> W< «ln ine, katere ie odnesel Kari Ber#-i nii'M'c;i jamuirja v 1'ariz. ki pa niso !>ile nikdar pred-/< < « ;•;»voznikom, kajti Nein«"iji j«' v sedanjem <~asn ne-j. . »• ivoti kotiečnih številk, ker ni znano, kje se prav-; ;u ' . v t;iluiiaio ineie \ein«"iie.
*>» r -. ti i n n .if mncn.iii. »la j«* 1*» !, n	<ln hi mogli pri-
t I :in<*" /i in Nemčija • 1«> spnra-/iirn i \' fkon<>ni<ik«*m <»/iru pa iftMtra možnosti dogovora veli-k>iti. s» vi la |><•■ 1 »j**ni, ila sn frniU'oskj in*ln-tri,fnl«-i priprsvlje-i i !<»titi 'l«'Ia v.' p. »ga jat i.
—	(VIo \pra»snj«». — izjavlja < n. j>* c lvisno od *t»*ga. če hoče Francija vojno odškodnini. Mi !*■>• m n>ki» in Ruhr. Ce hoče Francija
. im odškodnino, je sj»orazum m y i«"* ( V pa hoče P<»rensko in Huhr. \>;tk sporazum nemogoč.
Glede vprašanja Poren^kr in Kuhra 1m» '»stalo mnenje našega Iiaroila neispreuietijeno. Stali ali pa>lli l».mo za vsako teh provinc . ! i /n oh«.
K v ropa se brez dvoma raz-\ :.ia v ekonomskem oziru tako, <la ho.lo kontno odpravljene vse • ariiiNke meje. Ekonomike posta-zahtevajo tak razvoj. Francija nima nobene pravice iizpremeniti ali premakniti meje Nemčije, kadarkoli ji zljubi. in citnprejel b- «l«» franeoski induct rijalei spo-1 /rudi neizmerne možnosti sodelo-\anja med industrijalci obeh de-j /••la. tempreje hotno lahko prišli j do sporazuma glede vojne od-' fckiMlnine.
—	Mi vemo, da *bi trajalo več mt ^'fV ali celo leto, da se izve-j de načrt tajnika Hughes* glede k misije isvedeneev, a zakaj ne lii liilo mogoče sprejeti Bergma-novega naert a kot začasni temelj, d klcr ne ho določena končna svo-i ta? —	•
Pariz, Francija, 17. aprila. — Niso prav ikhilni francoski komeji-l tarji trlede reparaeijskik predlo-
DENARNA IZPLAČILA
y JUGOSLAVIJI, ITALIJI IM ZASEDENEM 1
OZEMLJU
M pM nič lute fcwWiBBi^iiib M*» te w wUUH
■upiOJi aa mOmfr poŠto ta fa*4ataj« "Ir. pofttal (•koral md tal -Jadrmjiaka buka" v LjnbUsni, tmgntn. Beo^mda. KianJa. Oalja. Maribora. Dubrovnika. Splita. Buijm MS drngod. klor Ss pal m taltn
100 Din.	..	% 1.30.	..	K 400
200 Din.	..	$ 2.«0	..	K 800
500 Din.	..	$ 5.50	..	K 2,000
1000 Din.	..	$10.90	..	K 4,000
2000 Din.	.. $21.60	..	K 8,000
5000 Din.	.. $53.50	..	K 20,000
oiattJMii mmtnL*"* ***
50 lir ........ $ 2.95
100 lir ........ $ 5.00
300 lir........$15.90
500 lir ........$38.00
1000 lir ........$51.50
Za potiljatTe, ki pnHsaJt ttmh pc* Uari	aU pa iraHnl lir
itiljnjf a pa anibirt ia paaekal papoM.
Vfvdnoai dinarjem ln liram aedaj nI stalna, menja M feftnt la aeprft-Rakoraoo; is tega rmil oca nam nI mogoče podati natančne cena vnaprej. Računamo po ceni ooega dne, ko nam dospe poslani denar ▼ roke.
nUIXIiOBITlllBilS
' . .	i. .	.. r
ff(<\\ katere je stavil nemški m>-nUt»-r /a zunanje zadev«', vnn Ro-senherjr.
francoskem zunanjem uradu >«• j»- p-Ia.silo, da m spravil »rovor za-lev niti za las naprej. Obenem pa j»' i * j a v i 1 zunanji urad. da bi / veseljem sprejel predloge, kate-
je prinesel Karl Bergpian pre«l tretni mes»>ci v Pariz, katerih pa ni predložil.
2 UMRLA TEKOM BOKSANJA.
Buenos Aires, Argentina, 17. aprila. — Dva mn&ka, ki sta bila navzoča pri boksanju v Pordovi. ••ta umrla na sr«"ni kapi. ko sta •pazovala boj. ki ni bi! prav po-sebno razburljiv. Smrt je nastopil^ skoraj istočasno po zaklju-eenju druge runde.
OTVORITEV NOVE DELAVSKE • BANKE.
Cleveland, Ohio. 17. aprila. —
Tukaj je bila otvorjena Fede-i ration Savings and Loan Company, ki je baje prvo gibanje organiziranega tlela v Cleveland«, da osredotoči svoje denarne vire v odporu proti open shopu.
Ravnatelji" banke so voditelji) elevelandske Federation of La-1 bor. A. 1». Lee. organizator kom-panije. je rekel, da ima slednja avtoriziran kapital 10.000.000 dolarjev. Prodaja delnic je omejena na »Mane unij. Noben delničar ne dobi več kot deset delnic.
Pred kratkim je nastopil svoj« prvo vožnjo v Ameriko najnovejši parnik Red Star Line. ** Relgenland *". To j»- največji parnik. kar jih je kd;»j plulo ])o reki Seheldi do Antwerpna Pr«'.lno je odplul proti "New YorkU. ga je blagoslovil ob velikih slovesnostih belgijski kardinal Mereier. Spodnja slika nam pretlsta vljja pogled na Ant\Verpen.
NAJNOVEJŠI PAŠNIK RED STAS LINE.
GROZNO MUČENJE KAZNJENCEV V FLA.
V kempi za kaznjence so se dagajale strašne stvari. — 100 udarcev z bičem.—Oblasti so že uvedle preiskavo. — Do smrti pretepen.
Tallahassee, Florida, 18. apr. Preiskava zakonodajnega odseka, ki se peča s slučajem mladega jetnika Martina Taberta ter sistemom prisilnega dela. je že preeej . napredovala.
Žrtev tega sistema je postal farmerski fant iz severnega dela Dakote. Zaslišane so bile priče Putnam Lumber Company, kj«-r je bil Tabert neusmiljeno do smrti prebičan.
Kompanija je včeraj obrazložila svoje stališče. Walter Iliggin-botham. prejšnji valpft v taborišču. je bil aretiran. Oblasti so ga obtožile umora po prvem redu. —
Državna preiskava je zaslišala včeraj tudi šerifa Jonesa iz Leona okraja ter nekega prejšnjega paznika v taborišču.
Serif je priznal, da je dobil od Lumber konipanije $25.00 za vsakega kaznjenca, katerega je poslal delat v taborišče. Rekel je. j da se drtbro spominja aretacije in obsodbe Taberta in registriranega fisma. ki je dospelo kmalo po obsodbi mladega moža. Pisali so ga sorodniki Tab«fc-ta v North Dakoti. V pismu je bil denar za naloženo globo.
S^rif pravi. d\ ni vedel, da je bil v pismu denar ter je priznal, da je poslal pismo nazaj s pripombo. da Taberta ni več v njegovi oskrbi.
Paznik Shivers je natančno o-pisal. kako so Taberta mučili. Prav kot prejšnje priče, je izpo-i vedal. da je Higginbotham več | kot stokrat udaril Taberta.
I To se je zgodilo štiri dni pred njegovo smrtjo. Okrutnež je Taberta toliko časa tepel. dokler se I ni mogel več dvigniti s tal. Ko je že ležal nezavesten na tleh. ga je še vedno udrihal po ramenih.
LLOYD GEORGE PRAVI, DA NE BO PRIČEL V AMERIKO.
London, Anglija, 17. aprila. — Prejšnji ministrski predsednik Lloyd George je danes zanikal 1 poročilo, da namerava priti v Zdr. države in Kanado ter predavati. Rekel je. da sploh ne bo nikdar predaval v Ameriki. Priznal pa je, da je dobil zadnji čas dosti vabil, da obišče Združene države, da pa ni nobenega vabila sprejel.
DE VALERA IZGUBIL \ DOBREGA PRISTAŠA
V	Washingtonu je nenadno I umrl Lawrence Ginnell, ki je bil dolgo časa voditelj
v boju za irsko republiko.
Washington, D. C_ 17. aprila. — Lawrence Ginnell, dolgo časa eden najbolj odličnih voditeljev 1 irskih republikancev, je umrl ne-davno v nekem tukajšnjem hote- 1 lu na srčni kapi, ki je bila posle- s diea oslabljenja celega njegovega 1 sistema tekom dolgega bivanja v ' ječah, kamor so ga. poslali, ker se 1 je zavzemal za irsko republiko. —
V	Združenih državah je bil za- ( stopnik irskih republikanskih sil. «
Čeprav je bil star več kot sedemdeset let ter slabotnega zdrav- ' ja. so vendar domnevali njegovi. ^ prijatelji, da se je popravil.
Oni. ki simpatizirajo z irskim 1 republikanskim gibanjem, ne mi- ^ slijo niti izdaleka. da ni bila njegova smrt naravna. Ravnokar se je vrnil od svojega zdravniPja. ko . ga je dohitela smrt a* hotel'/.
Ciinnell je prišel na j prvo v — Washington, da priča pred Komitejem stotih o razmerah na Irs- , kem. Xato je odšel v Južno Ameriko kot zastopnik irske republikance stvari v Buenos Aires in drugih latinskih deželah, dokler ni bilo podpisano premirje med An glijo in Irsko. Nato se je vrnil v Washington.
Prf\i«* bil elan angleške poslanske zbornice in radi svojega neumornega delovanja za prostost Irske je bil vržen v ječo. — kjer je odsedel kazen štirinajstih mesecev. Soglasno z izjavami njegovih tukajšnjih prijateljev je to bivanje v ječi resno j.vlabsalo njegovo zdravje.
PRIJETNO PRESENEČENJE.
Orange, n. J.. 18. april.a — Mr. in Mrs. Funjrer sta včeraj praznovala svojo srebrno poroko. Ob tej priliki so narezali poročno pogačo, katero jima je poslal oče Mrs. Fnnger. V velifco presenečenje sta našla v nji za 2500 dolarjev vrednostnih listin. To je sto dolarjev za vsako leto zakona.
ŠESTINTRIDESET UR NEPRESTANO V ZRAKU
•
Dva arms dna avijatika sta dosegla nov svetovni re-} kord, ko sta ostala šest in trideset ur neprestano v zraku,	i
Dayton, O., 18. aprila. — Po-' ročnika John McReady in Kellv; svetovnoznana amerLška armad-na zrakoplovca, sta dosegla nov svetovni rekord. Neprestano sta letela 36 ur. pet minut in 20 sekund ter sta morala v bolnico, ko sta dospela na tla.
Prejšnji rekord je v tem oziru dosegel neki francoski aviatik, ki; je bil v zraku 24 ur in 19 minut.
Oba ameriška aviatika sta pre-j kosila ta francoski rekord tekom! pretekle jeseni, toda tega ni nikdar priznala mednarodna zrako-' plovna federacija.
Polet se je pričel v pondeljek malo po poldeseti uri zjutraj.
v	I
- 1
I
$36,000 NA LETO MU NE ZADOSTUJE.
Willimantic, Conn., 17. aprila. Sodnik Ilinman je razpravljal danes o sjueaju New York Trust Co. J proti Eduardu Ream ter'Natio-j nal Rank of Kentucky.
Kompanija, ki toži, zahteva za banko 70.000 dolarjev, s katerimi naj bi se ohtežilo Eduarda Reama.
Na temelju testamenta je bil dovoljen mlademu I^eamu letni lohodek $36,000, a on pravi, da
s to svoto ne more živeti.	| - '
S ŠTIRIMI BESEDAMI JE; ZAPUSTIL VSE SVOJI ŽENI.
Baltimore, M d.. 17. aprila. —
Tukajšnji odvetniki so mnenja, da je oporoka, katero je zapustil pokojni Thomas de Rosse, pravo-moena. Vsebuje le štiri besede, ki 1 se glase: Vse pripada moji ženi. j To je ena najkrajših oporok,! kar jih je kdaj dobilo oaltimor-'
ske sodišče.
Na koncu oporoke je zapisal pokojnik :
— Čudovita mala punčka je moja žena.
Umrl je nenadno, ko je igral eolf.
1'ozneje tekom dneva se je de- j lavski tajnik j>osvetoval z z.astop- (I niki jeklarskih interesov, ki po-j zivljajo delavski department. — naj se posluži svoje praviee in ; razveljavi postavo glede kontrak-n:h delavcev, da bo mogoče dobi-i i ti izurjene delavce iz Anglije. — Skandinavije in drugod, ki bodo odpumogli položaju. Tajnik Davis je objavil, da bo razmišljal o tem predlogu.
Delavski department se peča sedaj s stavljenjem osnutka nove ■ priseljeniške postave, ki naj bi ■ odpravila zla sedanjega sistema, i — se glasi v poročilu tajnika Da-visa, in čeprav bo ostal še naprej , zagovornik omejitve priseljevan-I ja, se vendar zavzema za strogo uporabo duševne preizkušnje, ker je mnenja, da bo s tem izločeno l pomanjkanje izurjenih delavcev. • j Načelnik hišnega priseljeniške-l ga in naturalizacijrikega komite-r ja, kongresnik ' Johnson iz Kalifornije. voditelj v boju za omeje-• valno postavo, je rekel: I — Ce bodo priseljeniške postave olajšane, bo prišlo za vsakim i priseljencem, ki bo prišel semkaj . kot možen uslužbenec jeklarske korporacije. devet nadaljnih, ki "bodo pritisnili navzdol življenski standard Združenih držav. — Te korporacije nočejo nič drugega j kot cenejše delo. I / — Pred par dnevi je rekel C. i Schwab v nekem pogovoru, da j ni videl še nikdar toliko bede kot j: obstoja sedaj v Angliji radi neza-; poslenosti. Naša omejevalna pri-.; seljendška postava je pomagala j prevesti pet milijonov ljudi iz raz-, reda nezaposlenih v razred zapo-j si enih, za dobro plačo, v pet na j-1 stih mesecih.
j Kongresnik Wilson, demokrat iz Liouisiane, član istega hišnega komiteja, je trdil, da ni vse prav i v glavah jeklarskega tmsta. — Svarili so pred industrijalnim na-_: pihnjenjem, — je rekel. — a se-! daj zagovarjajo odpravo priseljeniške postave. Kmalu bi imeli nadprodukcijo in v petih ali »e-j stih letih milijone nezaposlenih, j Senator Gla.ss, demokrat iz — ■ Virginije, je rekel, da je proti iz-l premembi sedanje politike ter je j obenem za to, da se iztrebi ljuliko 4 ter pošlje nezaželjene nazaj v njih | odnosne rojstne dežele.
— Hi imamo tri in pol milijone g' ljudi, ki ne znajo govoriti angleš-^ ko, — je rekel kongresnik Cole, ' republikanec iz Iowe. — Prebavimo najprvo to, kar smo požrli. I Svoje jeklarske naprave bi mora-li jrraditi nekoliko manjše, a oja-h čiti in razširiti svojo amerikani-zacijo. — i --
PES JI JE ODGRIZNIL KOS.
i _
Watt Hoboken, N. J.. 18. apr. >- Šestnajstletna. Ethel Hull je prišla včeraj v prodajalno Mrs. Mar-e tin Strobel, s koje hčerko je znana. V * prodajalni je pomladila 1 njenega psa. Pea je skočil nanjo ter ji skoraj odgriznil ves nos.
W. G. HARDING SE STRINJA Z GARYJEM
Delavski tajnik je predložil poročilo, da manjka delavcev v gotovih vrstah industrije. — Olajšanje priseljeniške postave pa je skoio nemogoče, ker so številni kongresnik! odločno proti temu. — Izjave kongresnikov.
Washington, D. C., 17. aprila. — Predsednik Harding in delavski tajnik Davis sta, danes potrdila izjave sodnika E. H. Gary-ja, da prete sedanje omejitve priseljeniške postave z resnim pomanjkanjem dela. Predsednik Harding ni hotel podati svojilr nazorov (ee jih sploh ima) glede pravilne od|>omo<"i, a člani kongresa so se dvignili v obrambo sedaj veljavnih omejitev in številni so napadli motive, ki vodijo jeklarske interese.
Napad, katei^ega je vjuLzoril načelnik United States Steel Corporation na učinkovanje sedanje kvotne postave, in njegova prorokovanja glede iz tega izvirajoče indnstri-jalne nesreče v,slučaju, da bi se ne izpremenilo sedanje priseljeniško postavo, so povzročila celo serijo razprav. Kabinet je razpravljal o tem vpra&anju s predsednikom in delavski tajnik Davis je predložil poročilo, ki kaže zla postave kot je uveljavljena sedaj.
iLANI ITALIJANSKEGA KABINETA ODSTOPAJO
! tir je člani so zapustili Mus-solinijev kabinet. — Resi-gnirali so, ker jih je Mussolini oštel, ker so kritizirali fašiste.
Rim, Italija, 1&. aprila. — Be-iito Mussolini, fašistovski rtikta-or v Italiji, se pripravlja na naj-»olj kritičen boj. odkar se je po-astil na čelu svojih sto tisoč pri-tašev nasilno vlade.
Včeraj so odstopili štirje člani ljegovega kabineta. Pripadajo klerikalni stranki.
Pravijo, da jim je Mussolini »dločno ukazal, naj odstopijo.
Klerikalni člani kabineta so idstopili, ko jih je Mussolini o-raerjal, ker so javno kritizirali ašiste. Nekateri domnevajo, da »odo klerikalci in druge stranke. u nasprotujejo diktatorstvu Mus-olinija, začeli protirevolucijonar-io gibanje.
Ministri, ki so odstopili, so bili - kabinetu le po milosti Mussn-inija.
Ko se je polastil tekom pretek-e jeseni vrhovne oblasti, je pre-;enetil ves svet, ko je pozval v ivojo vlado klerikalce, kajti rsakdo je mislil, da bodo tvorili cabinet sami fašisti^
Njegovi nasprotniki, klerikalci, socijalisti, komunisti in dni-ga dolže, da je vladal kot nv-okrat.
NEMIRNA EVROPA.
Varšava, Poljska. 18. aprila. — \*a litvinski meji je bil danes te-«om spodada ustreljen neki Poljak, več jih je bilo pa ranjenih. Litvinski prostovoljci so odvedli poveljnika poljske vojaške postojanke.
V PITTSBURGH!! SO ARETIRALI 150 POSTOPAČEV.
Policija je nadaljevala danes s svo jim pogonom proti postopačem in ■dcer vsledtega, ker manjka delavnih sil v industrijalne-m delu mesta. Komisar Ford, ki vodi te pogoje, je- rekel, da bo poslal v ječo vsakega človeka, ki je sposoben za delo, če ne bo hotel delati.
Tekom prvega pogona je prijela policija nekako 150 postopače v, Policijski sodnik je rekel vsakemu: L/Otiti se morate dela ali iti v ječo. Kaj vam je ljubše f
110 aretiranih, ki niso »e nikdar delali zaporedoma pr> sedem dni, si je izbralo delo. Te so poslali v delavske agent ure, ki so obvestile policijskega sodnika, da lahko preskrbe delo 20-krat tako velikemu šUtvilu o Kaposi jenih.
Postopači, ki so postavali po cestnih vogalih, so izginili kot kafra.
L "GLAS NARODA" 1
HUVWIAN OAH.YI	I
——- ■	A
—'	UfntO and t'ubmhcd b>
Hornle Publishing Compta/
(A Corporation)
PRANK IAKIIR. Fmmrt _-- -	lOUH »KNKPIK. Tlllfii
Plačo of BualnoM of tbo Corporation mmš AMmm af Aim OWIIll
_m_ CortlanOt grgt, «oroupn of agowtiotton. Now VoTir * city. M. V.
~0 A • NAROD A"
(Vatet of t»y	-	__
~_■ laouoO Kvory Doy toaapt	—P HiHim.__
Za «at« loto oolia UaO aa Amarlko	'■ Za Mow York so cola loto...... iT JO
In CannPo ........" P«> MU	ri ■■■ IMM
Co M Mo	i lUMlZa MHwutv* am tam nwn IT*
z« tout tata..... a*pp0»op«00*«0000 91JC	u pol tata	M i .nMnr< MUM
"	apppcrlptlon Yaarty H0O- ~~~	___i
Advtrtmmtnt on
">lM Naroda* Izhaja vaaki fan livionH miHJ m pr—nlfcop._ j
L>opM bron podptan In oocbnooU oo m prlobtujejo. Donnr nnl a* Hi—foil 90-po Montr Order. Prt opraBcmbl kraja narotnlkor. aroatao. la oa aa» tudJ prajtojo MrolUMo natnonl. «a hitrejo najdaao naffcirnlto_
-O L A I N A R O D A" ■ Bovtaanat W>—i. Borough of Manhattan, Naaa YMi ML V.
Talaphono: Cartlandt MTV	^ ___
NAHODA, 19r.APB.-192*.
^KOČERE matere so izpričale dobrota Zaffle
X Mleka kot hrane za otroke. Zdravniki predpisujejo in priporočajo Eagle Mleko, ker je varna, Čista in hranilna hrana za otroke.
Če ne veste, kako uporab- ^MCMb. ljati Eagle Mleko, nam pošljite ta oglas, in mi vam
bomo poslali navodila gie- H	H
de hranjenja, Knjigo za o- I ^^Sj^J&^^^T jI .1 troka ter razna druga^ra- asSQ^HB^ra^^? jfij/ gocena navodila zastonj.
THE BORDEN CQH?MY T^^^^^^f
l fl" TtVT*^" rnCWtTnl j	, i«	« ^a^^iiPK
Borden Bid«.. New York
RADIČ O SLOVENCIH
Na «li 11^« m 11 it'M ii jn-inlMMiji'iiio elanrk, katerega j«' lia-jn-n! vmlm-lj hrva>kp scljaekr .stranke, iStjepan Radie,; |.M»ti SlnYt'lMH-in.	•	|
Takih jMnllili nhrckovauj. takih j^nrostasnih laži, ta-kill natnlcrva^j ni naperil nikdar pobvii javni voditelj j kulturnega n.inxia pmti drii^ niii^raTivfM'fvrrst-hn^ ]i{r nt* I»n»t i Inatskcniu narodu, zvezanemu z jytfjjnviwj* z vezmi krvi in skupni' zgodovine.
\ rl«» ><• pristoja pre<lstavitelju velike stranke. k*i je madzaioivjka >e danes ui avštjijaška,*H!atiti narod; knjega > 111« t v i ->«» n ]Hvi vrsti piijM»in<»^li k temu. da ni italijanska polih') n«ist navalila na v><» nas<» zeiulj<», ,j<» ^pustošila tel* zasužnjila.	• ' 1
De#jstv»» )»•, da m- .i«* tr<»edini narod Srbtjv, llrvatnv in Kloveiieev združil v motorno državo, kateri se tiheta najboljša ImmIoi'miosI. in te«»a dejstva ne l»o nikdar Lzpreinenil kak Ua<lie ali slii'na prismoda.
Kaj je Uadie, vpmo vsi. Predstavlja dulia separatizma. nazadnja^i va, iimdSaroiist va, avštrijaštva, zaljubljenosti \ >taie razmere kot so vladale za easa habsburškega ic/.niui ter vdane volje v vlado budimpeštanskih in, dunajskih eifutov. ki so imeli v prosluli Avstro-O grški pravcati .rft L . *
Razmere, k«>t so prevladovale tedaj, si želi Radie.
» . ■ i «i 1
Knc sebe zbral trf»|H» baek»»v, katerun je vbil v •i I a vo, da j«- <»n njih poklieani voditelj.
Koketiral je z Italijo ^lede samostojiut hrvaške republike, in prebrisani italijanski diplomah je so spoznali, da iitutjo v njem silo. s kalero laliko vedno lazpola^ajo.
S« m bij jt» izjavil na nekem shodu, da je Hrvaška prijateljica etlinole Neineije in Rusije, a ni povedal, če se strinja s sedanjim sovjetskim režimom v Rusiji.
Mož *e nam sploh ne /di normalen ali pa je velikanski intrigant, iuralee prve vrste.
Kakšne elemente ima na svoji strani je razvidno iz kampanje, katero je uvedel neki sedaj propali newyorski hrvaški dnevnik za Radieev sklad K temu skladu so prispevali vsi av^trijaki. vsi niadžaroni, kiir jih je bilo -i tedaj med Hrvati v Ameriki. Olede liadiea ter nj«1--ovili anu i iških pristašev velja nemški pregovor:-—Gleieh end < jleieh -elit >ii-h j;ern. < Kuako in enako se i-ado druži, >
Norciiio dosti u»i\oriti obrekovanjih slovenskega na roda. katera je objavil Radie v svojem glasilu.
Našemu, slovenskemu narodu, so dali dobro izpHee-valo drujraeni možje tujih narodov kot je Stjepko Radie.
Svetovna vojna je seveda posurovela tudi liaše ljudi, a v nie manjši meri ali pa še bolj Hrvate, kar je razvidno predvsem iz Radieeve^a gibanja in njegovih blaznili izbruhov proti narodu, ki ni storil še nikdar nV-esar žalejra Hrvatom.	c
Jugoslovanski vladi pa bi svetovali, nai enkrat za vselej zaveže trobilo tega prenapeteža.
Dopisi.
Herminie, Pa. j
tK.jii^. i/ nas.- n;wiIKin»*
luti v (iLasa NuinkLi. tiiti' v drusrih rav»]»lwli, kater«1 bere-J nio. Itu in tam kilo	in j
>«• t'» lr r<«' k< «iii /a na- ve zuna-| nji M"et, »Ja s.m* j»ri iivljmjii. .
!kr»-«! •"•ii^'ni w j»» |tLviJ') «» na«.| <Ja j«* \ zatnrUn j»»no aH li^liak« /alostn«« pri nus. M»nla t.iko /.n! tiekater»'. tuln yvaclt*? <>«<Htn ob ve- j «Vrih, posebno 4.1» v4wit-alt. kako jr 1 vse v i. vljrtiju. Zabave fu*li tnka.j: u^ man tka. Laliko tla nr onemu, ki si t«"1«« no i>ri\-o»?L
Kar se tl»»la tier, ni velike |>n-vWts'i. I'pajno pa, <in v» bo obr-1 nilo na bolje. Želeli bi. .1« bi bilo I M* tako. kot jc bilo lansko l»*to ob s tem «"'jinu, ko smo htrajkali, l>a bi j bilo alh-ig-ht. Saino »I.t 1m ne wneli dt putW in drugih pretepačev, ki t-> pri /jili ita nas.
Si-ilaj pravijo, da bo dvojna suša v IVimsvlvaniji. 7. majem »topi vnova postava, ki bo ono odpravila	smo ^lo^aj
imeli. Ne bo dolgo se<Iaj. ko bo<lo ae vtnlo u^avili, da ue by tekla
v |K»t<«kih. Lil I>rgnl rali d«-2. Sem za pa-metno prolubieijti.	veni,,
koliko zla j»* napravilo pijanrcva-,
nje, toda za tako mero pa nikakor i ne, k<>i se nam ponuja sedaj. Su-| iiaiiki vohuni š»- vedno na detu, in tu in tam katerega zasadijo, ki je Uit t*>Uko n«»i»r»-vi«1»»n. da m. prav ravnal. Kateri m* s«' nis-i sj»a-( metovali. naj ^e sedaj. Dobro je \v'«-iii), da me^l temi ni na.sili Iju-1 «li in tako ima jo inir pn-d o^ledie1 hi. ker Vf»io ti;* mi s»- s tem ne ba- j rinui. I*iv« vanic. katftt- izdeluje-] jo mehko pijaeo. v«-<"ki-at -zaloti-1 jo. ker je pretrda, ter jih oinhlt-j no potipljejo. tako da rudno, da še izhajajo. Večkrat sem že re-j kel. da ko bi bili ljudje ene parne- j ti, pustili bi vs#» v miru in ne bi| is^dili tisoee onijU, ki ne ob tem y.\-ve. Res. da gre. iz raznih žepov, toda konenn pa le vse pride na de- j laveev hrbet.
C'ital sem tudi, da imajo v legis- j laturi predlogo, ki naj bi certifiei-rala preruogarje mehkega premo- j ga v Pennsylvan^ji kot je že pri j premogarjili t pdega Jiremoga v
DOMAČA ZDRAVIU
1	- -	___L ■• - . ;_
V	zalogi imam jediloo dišave. Knajpo vo Jefimertvo kavo in importirana do mača zdravila, katera priporoča mgi
Knajp v knjigi
DOMAČI ZDEAVNII
Pilite po brezplačni cenik, v katereri
je nakratko popisana vsaka rastlin
za kaj oe rabi.
prmcrlpftion A-2S81
"e zelo sTovere zdravilo zoper revmatl ^♦m in trganje- I»rl i-sokl steklenici i
navodilo kako se rabi, steklenica $1.3
SEMENA.
V	zalogi imam fiaiboljia in zanetiji^ poljska, vrtna cvctliina semena in SS meno jedilnih dliav in zdravilnih zc
•U4.
PlSTTR BO B*E3PL.A«\\*I CENIK
Kranjske kose
Kosa s rinrknm I« naJboljSffa Jekla. C3. 70 in 75 centimetrov
......................... $1.75
C kos x rinfki .............. 9.—
Brusni kamen .............. —.30
Klepilno orodje .............. 1.—
Suho grozdje in drugo.
MuSkatel, zelo sladko grozdje,
bakaa 25 funtov .............$3.10
Malo črno uri k o grozdje, bak-
sa" 50 funtov ................ 7.7S
Brtnjeve jagode, rrefa 132 funtov ..........................7.—
Navedeno blago poSiljam poStnine pro sto. samo J*ri grozdju ni Kxpress vra £unjen.
K A T H . P E Z D I I
Šok 772, Gfty HaO ~8ta. New York, H. T.
drujrih idrzavali. n. |>:\ v IH'mksu.1 j Indian i i dr.-~JCi VijefiVr prodrla in postala zukon.. 1'renio-. jrarjein 1 >i ik* bila \ -»< < in> v koi ist, J rajien <>b stavkali.-To pa že vedo ^liuitri In IhnIo skrlndi. <la ne bo : j -prejeta.
Prt'dno končam, opozorim oneffa i ojaka v Manor. Pa., da naj i se kaj sporoe;. kako kaj ženske : dopise preb'ra in <"•* jra j*"* ž»> ua--\ šmirala v Pr^sv'efi"
Pozdrav!	Premolar.
j
- Dčtrcit, Mich. .
V nedelj i (J. niVi.ia bo prva vešh-lieft r ktfflsi SK>v*,Nar. Doma. Ob-('♦instVo — • posMfcO^Gpozjivja na rva-š«-»ra i>.vrstnefra tenorja pevca i1«*-.fakit V. J. Ktmiclia in ]>a na ifpn •Tlic L k t le Red.S-.-lioo! Home.". Iprraii jo b<xlo /«1root rojaka »liojna. Ti malčki so igrali na ve-| ;-eliei «L ri ušiva "Savinjska Dolina" zadnjo zimo. Mai-s-ik^mu je bilo žal, da jUi ni videl i«fi*ati takrat, torej ne zamudite jih videti na tej veselia L Ti dve zgoraj omenjeni točki sta vredaii, da jili vsak gre poslušat. Odbor pro-a vse rojake, 'da bi vsak kakšen dar poslal ali ; •;irinej»r-.l na veselico, to je take | stvatfi. ki jih MilateV his i ali pa p • kovreipih, ki jih ne rabite, a* T»i. | diutfi 111 prav prižle.'Te .stvari bi-si* i dale na žrebanje ali na dražbo. To bi preeej denarja S. N. Domu pri-j rH-sltr. I)a l»o to največja veselica v Detroitu, za to janv'*i odbor. Ve-i	li«» v Itr\-otskem Domu
Kirbv east <»t' liusKfl! St. Hrus-h ( Car) dne C. maja. Začetek bo j d veh popoldne.. Igrala 'l>o Aubel-U< va godba ves dan za ples. Program se bo začel ob 7. zvečer z ll;i-o-ovoroin i>!'edst-dnika S. X. Doma. Potem bo "Domovini", dekla mira gospa M. Rent, " t'elestui Aida" iz opere "Awla" (Verdi i. poje' len Or V. J. Kenieh. spremljava na klavir Jennie V. Kenieh. Poje društvo "Svoboda". "The Little Red School House", igrajo otroci ro-j al; a Androjna. Zre-baiije in draž-; ba daril posameznikov. Ples in za-i bava ostali čas pred in po pro-} gramu.
Za na obilno udeležbo vabi dru-) »tvo Slov. Xar. Dom. , k	A. Janesich. tajnik.
{	.7375 Kern Ave.
?
,[	-TIT'-
Misel, ki je samo logika, je ko Uož. ki je sama ostrina. Okrva^ lja roko. ki ga rabi.	^
iz Jugoslavije.
Varstveno ozemlj| cyojQi|i • ašunj- < cijskih skladišč.
I/ 1U' -jrrada poi^o^ajo - Mini>:tr- I •-.tvrfi A-e.jite ju. moniajiee je odredilo. da je v 1»liž:ni vojnih miuri ! -•ij^kili skladišč v razdalji do 7-">(> metrov v s; tka nova zgradba zabra- ! i njena, v razdalji «nl 7"i0 di> 10IX».< metrr»v pa dopulsina le pod r»o«ro-, • ; jem. ako so skladišča Od v.v;h štra-i ii t^lwlana z naš*!po:u hi še ia^tiilk zgi-adb zavežejo.da ne f»^lo v slučaju * gn ja ali eksplozije v skladi1 ■ I "čili zahtevali <nl vojnih oblas!.ev ,
za povzroecrto skiujit, i
Zopet bolgarski komitasi. ,5
V	štrunnnškem okraju' v bližini; j ; vasi. Ha nizali v Maeedoniii je na-
| letela moenejsa oi'</zni*ska paitu-1 ] lja na bolgarsk<< komita^ko četo i ] in jo pognala v hribovje, preko;] katerega so komitaši nsll na Bol- f < gai-sko. ki-vavih sledovih iii po tem. da so pustili na mestu sp >- J ■ pada nmogo munieije in razno t)- ! liremo. se da sklepati, da je bilo f več komitatiev težko ranjenih, i Itavno ta komita>ka četa je imela < že pred desetimi dnevi j>i i isti va- I >1 kratek boj
iii je bila tudi takrat i lK»gnana v beg. škandal je, da s> 1 taki vpadi še vedno mogoči, ko bi
vendar lahko preprečili.	1
^ «
Brezvesten uradnik.
V	Skoplju iZi-oeili sodišču . Melhiora Drljeviča. knjigovodjo. ]
I tajnika in vršile a dolžnosti bla-j {rajnika Saveza agraine zajeduiee. i Tožen je zaradi poneverje.nja ti-oe dinarjev na sko<l«i Saveza. i Policijska preiskava v njagovem , staifovanju je dognala, da ima ta , skromni uradnik jylioli 20 parov ' novih oblek in celih .">0 parov čev- . ljev.. njegovo perilo pa je naprav-. Ijeno iz najfinejšega t-kiva. Pri prvem zaslišanju je Drljevič priznal izvnieno poneverbo in prosil, da , počakajo do prvega, ko bo denar vrnil. Ko pa je bil Drljevič drugič zaslišan, je svojo pivo izpoved kratkoiniailo preklical! Xa policsij-skem oamkariatu v Skoplju si* go-vrri, da bodo še nove aretacije v Savezu dr polnile družbo trojice, ki se
že nahaja v zaporu.	I
Drsno razbojništvo v Beogradu.
Kmet Slavko Seijakovič iz \-asl
I dušice v valjevskem okrožju je iet v Beogradu na kolodvor, da bi se vrnil demov. V Bosanski ulici ga ustavi neki mladenič, ki .se mu predstavi kot policijski ageiu in zahteva od njegra doikiimente. illa-denič konstatira. da dokumenti niso v rtdi* in odpelje kmeta v ko-liiLsariat tej^iderske komisije, kjer naj bi se dognala kmetova identiteta. "Detektiv" je od vedel kmeta v Topčider in mu v nekem g-o^lieu uki-udel 300<) r>!ai. Policiji se je posrečilo «e i^tepra dne prijeti razbojnika, vojnega begunca lilagroje ililanoviea, po pokiicu pekovskega (Mavca iz Kragujm-ca. Pred dnevi je zbežal od svojega polka v Kruševcu, kamor je prrsol šele pred nekoliko tedni v vojaško službo. Zločinec j«* svoje dejanje priznal m so na4Li pri njem tudi ukradeni denar; samo 300 Din je že zapravil.
t
Zanimiva razsodba.
&e eta 1915. je neki seljak iz sarajevske rkoliee, k«» je !>il pokLi-J can k vojakom, izročil "Deželni! banki v Sarajevu 6000 kron v zlatu, da jih shrani. Razen vložne knjižice je zahteval in prejel od J banke še pisimetio potrdilo, da jej denar izročil v zlatu. Ko se je se-1 l Ijak po prevratu vrnil domov, je j ! šel v h* u ko, da dvigne svoj denar., | Banka je izračun Ha obn-^ti ter mu k ! hotela izplačati približno 9000 K. L J katerih pa sal jadC fti Jivtel sprejeti, I,
??VA ^^	HP RPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega
m« a ffAtf a ¥FfVV	slovenskega planinskega polka.
M/m AaAfilVlIl	V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega
w A mj a ••	polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz
Pvf1j|I A^l^^n	Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-
; SDiaal lvani/Ut^	hriba, Hudega Loga, Šv. Gabrijela, Pijave in o
-^puM ivan 9iaticic	polkovem. uporu ter njega zakletvi.
Cena a poštnino	-—----———--
0 ' a« 5q	Knjiga je trdo vxana, viebuje 270 shrani in slik is vojne.
■ ■ . *	"6LA8 KAE0DA" » Cortlandt Street, ~ New York, H. V.
A-^Jš^^la jei/.ri.či! zla denar in ga >:abteva nazaj brez obresti. Ker j<* banki, zahtevi« oilkbmila. je o za-: •levi razpravlja b» sarajevsko <>-' ki« žilo ^ -jlw'e. ki je razsodilo, da ni ra banka izplačati seljaku 2 mi-ljmui kron. To razsodbo je ]ioti-dila tudi višja instanca in je ra/-j sod?»a po<t:da pravomočna.
Vaški pretepi na Hrvatskem.
Zagrebško sodišče je obravnavajo 1 ri krvaVe zločine, ki se d< godili tia ->elu it.i dobro ilu-tt irajo naclo naravo iii jezljivost lir-1 vat-kega <eljak«i. — f * i - -v- i obto/.<-nee. .Io">rp < Vir. je v aprilu lanske-' ga leta «* koleem p »bil na tla svojega srisc<la. ker. je ta oklofutal njegovep-a sinčka radi premale pazljivi sti na paši. Za težko teles-lio poškodbo na glavi je bil Car oliso jen na 1 mesec težke ječe. — Drugi slučaj je enak prvemu, če rnvno je zgodil v drugem kraju. Xepazljiv ] lasti K-e k je popasel me jo, so>ed ga je zatf> oklofutal in s« nato stepel tudi m pastirekoviin ijčetoin. A ta mu je s koleem prebil lobanjo. Obtoženeu s*,' prisodili G tednov težke ječe. — V tretji razpravi so se zagovarjali štirje vaški fantje. S krepeljci sn j»rc-teple svojejra tovariša, »mlen «>;a je celo s čevljarskim nežert! pomeril pod rebra. Izgovarjati s_> se s pi-janostjo. In sodišče je moralo razpravo preložiti.
t
Osnovanje novega brodarskega I sindikata v Jugoslaviji.
V	prometnem ministrstvu je izdelan predh o (»snovanju novega brodarskega sindikata, v kate-! rem Iii bili država. Srp.ski brodarski sindikat in lastniki ladij, ka-'
f i"er bi država pozvala. Država bi' nn 1 a f» 1 ct VM-li delnic v svojih i rokah. Družbene delnice bi se ino-; gie lombadirati pri Xarodni banki in 1'pravi fondov.
Tvornica za popravljanje vagonov v Smederevu
je v problem letu popravila na i račun države okoli ."ioO potniških *n tovornih vagonov.
Dohodki državnih železnic.
V	prvi polovici preteklega leta1 so znašali dohodki jugoslovanskih ! državnih železnic 70^360,890 <li-uaj jev. dočim so bili po proraču-. nu določeni na 625 mil jo no v. i
Večji dovozi žita na trg.
Iz Zagreba pmrjčajo: Ker izgledi na letino povoljni in ker jej <H*daj bilo b-po vreiuo, je l>il dovoz j žirti mi naša tržišča zadnje dni preeej velik. liaje je letr*s v Jugoslaviji tndi za lO^i- več zemlje po-t
sej,'me z žitom nego lani. Podoba je, da bodo zaradi ugodnih Lzgle-1
dor letine cene nazadoval«', v kolikor ne ho znižana earina na iz-vo>. ]>»oiiTee povzročala j»f»ra«t cene pšenici. Torej boljši izgledi. i
j
Beckereška tvornica sladkorja poviša glavnico.
Iz IJečkereka poroča jo, tla je ta-1 mošnja itprava sladkorne tvomicej klenila. tla p^rviša osno\-no gjlav-I i*!eo oil 6 na 12 miljonov dinarjev.
f===SS==SSS===2ESS— ;
Peter Zgaga |
V današnji izdaji "Glas Xaro-ila" lahko čiTate. kako nas je Ra-lič počastil.
Railič je visoko izobražen človek in dvakrat premisli predno . t'lio izusti. Xi torej govora, da bi 1 kaj* nepremišljenega bleknil.
Sedaj jo je pritiral iz svoje najnižje notranjosti ter jo zabrusil slovenskemu narodu v obraz.
Iz ust mu bo še dolgo ča^a smrdelo. kajti duh po taki nesnagi' se ne skadi tako zlepa.
Slovencev se ni prijela. Pljus-. knila mu je v lice nazaj ter bo večno cedila po njegovem sel j a č-' kem fraku.
Ce bi bili vsi Hrvati Kadičeve-ga mnenja, bi bilo treba med lir-! vaško in Srbijo ter Hrvaško in Slovenijo zgraditi mogočnejši /id ' kot je kitajski — da bi se ne o-kužili n strupom, ki lije curkoma ' v Hrvaško iz Budimpešte, z Du-, naja in Kima.
Vlada naj zaviha rokave in naj pravočasno odreže, kar je slabe- j ga. Of I reže
■naj in uniei. Kajti odpraviti skoraj ni mogoče.
Človek živi. četudi ne lahko, I brez. roke in noge.	f
Tega zaenkrat Jugoslaviji še ni potreh«, C'e bo pa še nekaj časa čakala, ji bo smrdljivi tur o-kužil vso roko.
Proč s turom, da se roka reši, predno bo okužena skozinsko/..
Proč s turom, da bo bolehcil hrvaški narod zopet postal zdrav ud jugoslovanskega državnega telesa.
• » !
Najvišjemu ameriškemu sod niku Taftu so dokazali, (in on je tudi priznal \ da dobiva na leto ^10.0(XI od Carnegie Steel Company.
Tudi Carnegie Steel Co. je izjavila. da plačuje Taftu po 10 tisoč dolarjev nekake letne pen-zije iz posebnega sklada. Do tega penzijona so baje upravičenj živeči bivši predsedniki Združenih držav.
liog ve. če bi dajala Carnegie Steel Company še naprej Taftu po deset tisočakov letno, ako bi kot najvišji sodnik Združenih držav razsodil, da delavci pri Carnegie Steel Company niso dovolj plačani
Kaj bi rekli vi. jeklarji; * * •
Xcki ameriški punci je tako neznansko zaplesalo v glavi, da je plesala za stavo šestdeset ur neprenehoma.
Poročilo pravi. da je strgala pri tem plesu dva para čevljev in šest parov nogavic. Večkrat so jo morali močiti z vodo. V usta so ji vlivali mehko kuhana .ja'j«Vi. In ona je plesala in plesala — šestdeset ur neprenehoma.
Ktdiko žaganja so i^orali po-tresti za njo^ in koliko metel so znucali porterji — tega poročilo ne omenja.
V	"Edinosti" čitam :
Posebno pohvalo zasluži Mrs.
Eva Span, ki se je ojunačila in šla kolektat okrog in je nabrala lepo svoto $75.00. Seveda, godba sama ni toliko stala. Denarni preostanek se je priložil cerkveni blagajni, katera ima vedno prostora za novi denar in denarni' prirastek.
V	cerkveni blaprajni je torej še vedno prostora za novi denar in novi denarni prirastek.
In magari. da daste ve. kar imate, da si vse od ust odtr/ete. da prodaste srajco s telesa in čevlje z nog — v cerkveni blagajni bo se vedno prostora za novi denar in denarni prirastek.
Xjene plobočine ne zmeri 110- i ben moderni aparat.
ČLANEK XVI.
I -
Teža in mera dojenčkov.
Starimi bi morali retiuo tehtati ■j«' «»iri>ki* lor zaznamovali, koliko t«-li-|t:ij«i. Tehtanje vsaki teden j»* pripo-ro01jiv«» za prvih š«-st niesei-ev življenja n.ajlin«"^a < t roka. Po dvakrat na m --•Mi- pa naj m* jih telita tekom drn^-^a tlcia. Ilolj nežne in občutljive otroke jf»* irt-lia tehtati bolj jH>^ost<». /..lrav in
•	normalen otrok izguhl ile<«-t ali enaj^f o«!-iotkov teže. katero je imel oli roj-
vil v teku ilveli ihii roj>tvu in j-r-Vidio težo dobi nazaj ^'b- približno v jd'-setili dneh.
•	Nailaljna izguba leže po drugem diio-tvn znaei. da potrebuje det«* vir brane , kol pa um j«* morejo nuditi pr>l.
I'li'prefin otr«<k telila ob kum-u prve-?f:a leta približno uikrat toliko k..t je t. btal ob roi^lvu. Povpr**ein» tedensko pridobivanje na teži pri normalnem, z Iravim otroku znaš:i o<l štirih «lo testih line, l'ovpreeiio višina zilrave^a novorojenega otroka znaša ni»il m^i-naj^timi in ^tlri in dvajs»-t inil i m' i in tt-ža t.naša	ševt do oveni funtov.
Novorojeni uiožkega -pola leblajo po navadi pol «!• • trieetrt funta ve." kot pa otr<K*i ženskega -pola.
Teža dojeiička st* |n.vih*ii b<»lj hitro , t< kom prvih tednov življenja. I*o dveli te-ii.ih pa do i^-tega iih-mi a ra^ie otrok hitro, a rast postane manj nagla, a stalna In enakomerno dO kunea prvega leta. Tekom drugv-ga leta zraste otr»«k priltližno /a -tiri do |<et inO-ev. Tekom tretjega leta imI treh <lo štirih infev. lekorn ectrte^a iela od dveh do treh i ne t v in im| te starosti naprej i!o emij stegn leta zr«-te vsako leto do dveh ineev.
1 »oba hitreua naraščanja leže dojenčka je tekom prvih petih me-eeev življenja in največ pridobi dete na teži v drugem meseeu. k>i i>i -e morala teza vsakega doji*iieka zvišati ih)	do o-em une vs-aki teden.
?*aslednj:i tabela predstavlja povprts"-lio težo. vi.-ino. iil>-e^ pr-i ter o|>«og glave niožkega in žensketra otroka .«1 rojstva naprej.
Tabela, ki kaže povprečne teže za otroke.
i )h r«»j<t vii :
Dečki ...................... 7 55
1 leklie«...................... 7.1«
Po ireli ineseeih :
l>ečki ..................... I'J.10
Dekliee.................... 11.W
l'o šestih me-ei-ih : 9
Dečki ............................................n;.o
Dekli i-e ........................................\7> ~)
•Po dvanajstih me>«i-ih :
1 Mi* k i ......................
Dekliee ........................................10.«
Po osemnajstih raeseeili:
Deck i ........................................'SJ. S
Deklie" ........................................22.0
Po J4 meseeili:
I»«i*-ki ......................
Dekliee ........................................2.-|.3
Materam, ki imajo dojetieke. katerih ne morejo same dojiti. pri|M»r0čam6 uiM.rabo Borden-oveirM Katrle Mleka /.a t prebrano eirok h jtoniocjo steklenice, le je najfinejše mleko ter najf»oljšl sladkor, ki sta zmešana in pripravljena na znanstven način. Bonlen-ovo Paglc Mleko je živilo.' ki Ustvarja mo-.vne nose t»-r zdrava telwa. Dojem'-ku »»mogoči pridobivati na teži. kar mora zgoditi, fp hoče biti otrok normalen .in zdrav. Odobravajo in priporočajo uu zdravniki že nad iiet in š»><t«le-et
let null njegove kakovosti. Matere b«e de iznašle, da se normalni in zdravi ••troei stalno razvijajo oh ziirxiviuijii F-iele Mleka. <*e ne ve<te. kako i»o-]ii-f ti se Bordenovega Kan le Mleka izre-
Stite kujMin 'n. i>k1>isi. i»riolnT-«-iieg:i v nii-rš. • m listu ter ga i»o?Ujite Ib.rilenovi
koTujiauiji. ki rum bo po-lala zastonj
rir\v«Mllla v vaš«-m lastnem jeziku, kako
prehran jat i vaš»cu dojenčka ter tudi ^ruge važne spise, ki vam bodo nudri
|x>liie inf<»niiMi-ij«-. kako <krl>eti tji >lo bn^kii ter za va« samo.
Preritajtr te članke vsaki t«lrn im/-UHo t«r jlb prihranite zm hodočo uporabo.
ROJAKI. NAROČAJTE BE VEČJI SLOVENSKI DNEV. NA "GUUf NARODA" NAJ. i NT* v nwfavaw
yr iccmCEK^N.
(S OSKRBA MATBMVSm ii V	in	V
W0TR06KEGA ZDRAVJA A
■bji/ TtiM ia pwf»l TWti. g	U »•	uihuli llrli
- m. dnkMiiN.	m i
■j^T	p. ifl
J^j^	i* nlM|t po- Ul t J
mmtmi nlk Z*to M fC.rl M a« nHao prič«. UL |3 M UH poljudn* Is p*4rab.	^
il ^^	aUH I * j

CrLAS NARODX m 7ŠPR. 1923.
iOfifiairii
Glasil® Jugoslovanske ® Katoliške Jednote
Vstanovljena leta 1898.	Glavni urad Ely, Minnfott.	•	Inkorporirana leta 1901.
DUmond and Grant
Glavni odborniki.
r*»d««dnik: RUDOLP PERDAN, »33 E. lSfith St. Cleveland. O Podpredsednik. LOUIS BALANT. »Box 10« Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER. Ely, M.nn. Blacalnik: GEO. L- BROZICH. Ely. Minn.
Blacajntk neizplačanih smrtni*; JOHN MOVERN, 411 — 12th Arm. Eut Duluth. Mina.
Vrhovni zdravnik .
Dr. JOB. T. QEAHXK. ta S Ohio Street. N. 8.. Pittsburgh. Pa.
Nadtemi odbor:
ANTON ZBaSnTK, Room »M BakewaU Bid«.. «
8 tree ta. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIČ, 1U4 W. II Street. Chlcaco. 111. FRANK BKRABEC, 4121 Washington Street. Denver, Colo.
Forotnl odbor.
LEONARD 6LABODN1K. Box 480, Ely. Mina.	•
GREGOR J. PORENTA. Black Diamond. Wuh. FRANK ZORICH. €217 St. Clair Ave., Cleveland. O.
Združevalni odbor.
VALENTIN PIKC. 7M London Rd„ is*. E.. Cleveland. O. PA GLINE ERMENC. 63» — 3rd Street. La Salle. 111. JOSIP STEKLE. 404 E. Mesa Avenue. Pueblo. Colo. ANTON CELARC. 538 Market Street. Waukcffan. 111.
--JednoUno uradno glasilo: "Glae Naroda''.	„
V m rt vsrt tikajoče re uradnih aadev kakor tudi den&rao poliljatvo raj — pofcljajo na »lavnega tajnika. V»e pritožbe naj ae poiilja na predsednika porotnega odbora. Proinje sa aprejem novih članor ia bolnlfika ■plfev^la naj ae pošilja na vrb->vneca zdravnika
Jugoslovanska Katollftka Jednota se prlporoCa vaem Jugoslovanom m
obilen pristop. Kdor -ell postati član te organizacijo, naj oo zglaal tadnlku blllnjega drMStva J. S. K. J. Za ustanovitev nqyih društev •« pa obrnit« na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z I člani ali Članicami.
0 združenja.
Zadnji moj <l<»pis j«- imel namen, jvojasiiiti članom društva sv. Aloj-/ijii št. 31 JSKJ.. kje v zapreke, »lit še do danes združitveni odbor, j izvoljen na zadnji konvenciji. ni izvršil t">, kar mu je naložila kun-, vene i ja.
I>opi>. je Studil par nasprotni-'
kov združen ja. ki mogoče ni>w> raz-1 uni' H mojega poja>diila. ker dni-i $,>;•<•«' ni jaz li«- morem predstav-1 dopisa Ur. Jakoba Slabiea, tiijnJia «lruštva sv. Petra št. 50. Omenja. da njegove tu luneiiju je nepotrebno siliti našo Jednoto v /dni /.»mi je.
\<> j«- mene kotiveneija Izvolila v '»'lhf>r. kattrrga nalopa je, d<>-vvi združenje z ostalimi prulintrni mi, je moja d"lžno*t, delati za zdru/enje in pojasniti članstvu,, kadar zahteva odgovor, kaj de|p združevalni odbor, k.ie s«» uafst.ile /a »reke. da s«- delo ni nmglo izvršiti. To naj zadostuje v pojasnilo i lir. Jakobu Slabieu
Br. Anton Okoliš, tajnik društva -v. Martina št. 44 .JSKJ., j-* podal navoiiilo združeval ne mu «*l-1» ru. v kat»-rein smi-slu ti.tj se naša združitvena jftofrodha spremeni. Posvetil je r«4i d'ipLs eni organizaciji. Ii kateri se mi mislimo pridružiti. K<>neein dopisa pa pravi, naj se v zdržimo i>s*dmofsti na «hI-iruvcr njegovemu dopisu. V pri- j jazu o ]>oja.siiilo nuj inu sJuži to, j da s«' v mojem pojasnilu glasi: da s«* sklice konferenca vseh zdrnže-j valuih odborov vseh organizacij, ki se zanimajv za združenje. Tu ne prideta v p-»štev samo naiša in
ne.ka druga, ki ima polno stran-k.ustva in pfotiverstva v arvojih pravilih. Ako bi br. Okoliš omenil ine organizacije, bi mu bila kom-p -tentna dati pojasnila. ker je pa tu več slovenskih jKKlpor^ih orga-uzacij, ki imajo združevalne od-b >re, je to nemogoče. Zato ga pro-s ni, da prihodnjič, kadar .stavi vprašanja, tikajoča se združenja, vedno navede ime organizacije, katero on misli.
l^i prečit a j mo vrstice njegovega dopisa. V njih opazimo, kako s.je iz njih prikrito sovraštvo do z Iružitve. <>1 dopis je napolnjen s frazami, ki z s? /s-podarskega stališča ne pridejo v poštev. Kar poglejmo idejo združeni ja v reffliiei tako, kakoršna je. in si preebrta-vinio bodočnost naše organizacije. Pcišli bomo do prepričanja, da le v združenju je naiša l>odočnost in z isigurana naša zavarovalnina. Zati< pustimo vse predsodke na-- ran in glejmo, da se združenje dl»seže. Ako bomo pa predbacivali organizacijam.- kakšna pravila iiuajo in druge stvari, ki nimajo j <»t>obi(»iiia nič stika, z .zavarovalnino in z idejo združenja, sem pre-I reeana. da do združitve ne bo prišlo. Ce pa pokažemo, da je <na£ namen, da se bratsko združimo z t -talimi podpornimi organizacijami, bomo ustregli želji večini na-tega članstva, 'ki se je potom delegatov na dveh konvencijah iz-l eklo za združenje.
Pauline Ermenc, članica združevalnega odl>ocra.
Imena in naslovi krajevnih organizatoijev JSKJ.
3. Joseph. J. Peshell. Box 165, Ely, Minn.
2.	Joseph Kolen z. Box 787. Kly, Minn.
3.	J on h IVlko, 1216 — 7th St. La Salle, 111.
4.	John Dem.shar, Box 237, Burdine, Pa. f». John Dragovan. Box 663. Soudan, Minn.
6. John Kurase, 1735 East 33rd St. Lorain, Ohio. 9. John 1). Zunich, 4098 E. Tone St. Calumet, Mich.
11.	Michael Mravenee. 1454 So. 17th St. Omaha, Neb.
12.	Vincent Arch, No. 1, Rickenbach St. N. S. Pittsburgh, Pa.
13.	Joseph Zabkar, K. F. D. 1. Box 137, Latrobe, Pa.
14.	Michael Nemanich, Box 157, Crockett, Cal. ir». John Petric. 2015 Pine S4., Ptieblo, Colo. 16. Frank Rovan. Box 279. Johnstown, Pa.
15.	Louis Taucher. Box 835, Kock Springs, Wyo.
20.	Joseph Novak, Box 611, Gilbe-t, Minn.
21.	John Schutte, 4751 Baldwin Court, Denver, Colo.
22.	Anthony Motz. 9641 Ave M, So. Chicago, 111.
25.	Louis Govže, 613 Adams Ave., Eveleth, Minn.
26.	Joseph Pogaear, 5309 Berlin Alley, Pitsburgh, Pa.
27.	Z. A. ArkBox 172, Diamondville, Wyo. 2". John Jamsek. Box 126, Sublet, Wyo.
29.	Aloiz Tolar, Box 242, Imperial, Pa.
30.	Joseph Sterle, 212 W. Maple St. Chisholm, Minn.
31.	John A. Germ, 50? Cherry Way, Braddock, Pa.
32.	G. J. Porenta, Black Diamond, Wash.
33.	Frank Schifrar. Box 263. Unity Station, Pa.
35.	Andrew M*loverh. Box 151, Lloydell, Pa.
36.	J.vseph Dremelj, 303 Main St. Conemaugh, Pa.
37.	Frank Kačar. 1231 Addis<.n Rd. Cleveland, Ohio.
39.	Anton Chop, Box 440, Roslyn, Wash.
40.	Anton Kosoglav, Box 144. Claridge, Pa.
41.	Anton Brelich, 477 E. Martin St. East. Palestine, Ohio.
42.	Primož Knafele, 1240, So. Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.
43.	Frank Percich, Box 327, East Helena, Mont.
' 44. Anton Okoliš h, 218 Liberty Ave., Barber t on, Ohio. 46. Louis Komlanc, 732 N. Warm an Ave., Indiana palis, lad. » 47. Lotus Grohar, Box 162, Aspen, Colo.
^ ^loeDeriW, J/.3gt>ll MU, tWm I If, |llj.
50.	Jakob Slabič, 213 Lynch St. Brooklyn, N. Y.
51.	Joseph Kastelic, 86 W. 53 So. Murray, Utah.
52.	Louis Kozlevchar, Box 969, West Mineral, Kans.
53.	Ivan Purnatp26 Douglas St. Little Falls, N. Y.
54.	John Pousha, Box 732, 614 3rd Ave., Hibbing, Minn.
55.	Louis Gramc, Box 78, Republic, Pa.
57.	Anton Martinček, Box 125, Export, Pa.
58.	Ludwig Champa, P. O. Washoe, Mont.
60.	Joseph Bovetz, 108 W. Spruce St. Chisholm, Minn.
61.	John Pezdirc, 343 N. River St. Reading, Pa. • 64. Joseph Mukavec, Box 86, Baltic, Mich. 66. Anton Barbie, 119 Raueh St. Joliet, 111. 68. Anton Smrekar, 1045 Shoonmaker Ave., Monessen, Pa.
70.	John Jurečič, 2226 Blue Island Ave., Chicago, 111.
71.	Frank Trepal, 15716 Holmes Ave., Collinwood, Ohio.
72.	Andy Gorjup, Box 41, Taylor, Wash.
75.	John Koprivšek, Box 214, Meadow Lands, Pa.
76.	Frank Vitežnik, 1505 Madison St. Oregon City, Ore.
77.	Anton Koss, R. F. D. No. 7, Box 125, Greensburg, Pa.
78.	Jakob Evans, 611 W. 2nd St. Salida, Colo.
79.	Frank in Aniela Lvstarszyk, Heilwood, Pa.
81.	Anton A. Verbic. 635 Aurora Ave., Aurora, 111.
82.	John Mervar, 514 N. 9th St. Sheboygan, Wis.
83.	Louis Jerasha, Box 141, Superior, Wyo.
85.	John Petrich, Box 238, Aurora, Minn.
86.	Dan Sadar, Box 252, Midvalc, Utah.
87.	Frank Kodelja, 2316 S. 9th St. St. Louis, Mo.
88.	Gregor |Zobee, Box 14, Kledn, Mont.
89.	Karl Strnisha, 114 Miller St. Gowanda, N. Y.
90.	Valentin Orehek, 1S3 Maujer St., Brooklyn, N. Y. 92. John Stfetina, 100 Canal Ave., Rockdale - Joliet, 111. 94. Anton Kobal, 1022 Jackson St. North Chicago, 111. 99. Frank Podmišek, Box 222, Moon Run, Pa.
100.	Anton Hervatin, 154 Pike St. Monongah, W. Va.
101.	Frank Wodenick, Box 9J, Walsen, Colo. Ana Pierce, 686 E. 157th St. Cleveland, Ohio.
104^ Joseph Blish, 1850 W. 22nd St. Chicago, 111.
105.	John Petritz, 2216 WoUiw Ave., Butte, Mont.
106.	Leopold Jeran, Box 487, Davis, W. Va.
107.	Frank Lovshin, 310V*> W. 4th St. Duluth, Minn.
108.	Anton Nagode, R. F. D. 2y2 Avon Park, Girard, Ohio.
109.	Anton Lunder, Box 151, Keewatin, Minn.
110.	Frank Boitz, Box 112, Elc<*r, Mann.
111.	Anton Koroshetz, 206 — 12 W. Chestnut St. Lesdville, Colo.
112.	Frank Shega, Box 784, So. Hibbing, Minn. 114. John B. Smrekar, Box 355, Ely, Minn.
116.	Alex. Škerlj, Box 256, Export, Pa.
117.	Matt Razinger, Box 103. Sartell, Minn.
118.	Stefan Jengich, Box 238, Cokedale, Colo.
119.	Josephine Vesel, R. D. No„lf Box 220, Aurora, 111.
120.	Rose Svetich, Box 1013. Ely, Minir.
121.	Frank Vodopivc, Box 443, Kitzmiller, Md.
122.	Frank Farenchak. Box 377, Homer City, Pa.
123.	Louis Volk, Box 108. Ironton, Minn.
124.	Frank Ravnikar, 1228 — 3rd St. La Salle, 111.
126.	John Jurmanovich, Millwood, Pa.
127.	F. S. Germ, 82 N. 11th St. Kenmore, Ohio.
128.	Thomas Marsh, Box 64, New Duluth, Minn.
129.	Frances A. Vider, Box 673, Ely, Minn. 130. John Slatner, De Pue. UK
131.	John Ponikvar, 3304 — 4th Ave North, Great Falls, Mont.
132.	John Koreneich, 20927 E. Miller Ave., Euelid, Ohio.
133.	Angela Klancher, Box 581, Gilbert, Minn.
134.	Cecilia Ferlic, c. o. Amer. M. Market, Rock Springs, Wyo. 136. Anton Tauželj, Box 193, Dunlo, Pa.
137. Mary Butara, 1363 E. 55. St., Cleveland, Ohio.
138.	Alex. Skerlj, Box 256, Export, Pa.
139.	Jos. P. Grahek, Box 233, Cadillac, Mich.
140.	Joe Smith, Box 137, Morley, Colorado.
w
Članstvo.
______________
Na zadnji letni seji glavnega odbora JSKJ. je bilo sklenjeno in določeno, naj izide dne 12. julija slavnostna izdaja Glasila JSKJ.
To glasilo naj bo posvečeno 25 letnici obstanka ene najboljših slovenskih podpornik organizacij v Ameriki.
Da ta velepomemben dogodek dostojno proslavimo, moramo na delo vsi — člani, društveni uradniki, glavni tiradniki in uredništvo.
V slavnostni izdaji naj se zrcali trudapolno petindvajsetletno delo in uspeh tega tmdapolnega dela.
Društva naj poverijo najzmoženjšemu članu težavno nalogo sestavljanja zgodovine društva. Pišejo naj kratko in jedrnato. Kot vir naj jim slu|i ustno izročilo najstarejših članov ter društveni zapisnik.
Vsa tozadevna poročila mora imeti v rokah uredništvo najkasneje do 12. junija.
Ustanoviteljem Jednote, živim in mrtvim, naj bo posvečeno častno mesto. Uredništvo upa dobiti slike in život opise teh velezaslužnih mož ter jim izkazati zasluženo east.	'
Uredništvo bo storilo vse, kap je v njega moči, da bo petindvajsetletniea slavne JSKJ. čimnajdostojnejše proslavljena.
Oas je kratek. Treba je iti takoj na delo.
Člane, oziroma društvene tajnike ponovno opozarjamo, da moramo imeti vse kar naj bi prišlo v slavnostno številko, do 12. junija. t	*
UrtdniitTO GHiuriU.
■ - *. ' i ' ~ ■
_ t**..___
Račnn n i St. dr.	med drnstri in Jednoto neteč marec 1983. Dohodki Izdatki
1	$629.93 $ 210.00
o	470.30 157.92
3	162.48 154.00
4	137.58 . 1.033.00
5	194.29 44.00
6	478.91 72.00
9	486.87 2.405.00
11	98.59 63.00
12	281.51 337.00
13	124.46 10.00
14	
15	292.05 82.00
16	228.96 57.00
18	469.79 224.00
20	. 305.10 173.00
21	251.97 37.00
22	147.00
25	422.44 1,651.00
26	334.25 140.00
27	112.30 56.00
28	93.00 91.00
29	203.37 145.33
30	479.84 405.33
31	219.66 53.67
32	168.97 83.00
33	242.50 15.00
35	173.73 124.00
36	617.39 188.00
37	929.72 253.00
39	338.80 433.00
40	262.47 1.133.00
	76.10
42	252.55 62.00
43	111.89 26.00
44	231.90 34.00
45	419.47 1,283.66
47	153.38
49	265.02 66.00
50	130.47 38.00
51	55.14 1,025.00
52	86.00
53	292.58 386.00
54	73.36 16.00
55	145.05 152.00
57	157.31 255.67
58	165.56 187.00
60 ,	111.69 118.00
61	154.51 78.00
64	38.95
66	190.37 ' 78.00
68	111.97 1,000.00
69	76.56
70	244.94 118.00
71	321.46 137.00
72	43.45 37.00
75	157.95 49.00
76	90.42
77	139.64 12.00
78	189.32
79	43.58 97.50
81	88.87 18.00
82	145.99 - 95.00
83*	34.52 -
84	100.63
85	255.66 229.00
86	89.49
87	96.25 114.00
88	133.30 115.00
89	175.35 94.00
90	62.02 40.66
92	96.81
94	312.48 18.00
99	128.82 19.00
100	39.42
011	59.92 . 151.92
103	196.82 187.00
104	120.02 30.00
105	141.41 51.00
106	119.12 62.00
107	36.67 20.00
106	124.50 26.76
109 •	75.84 79.00
110	250.04 155.00
111	123.61 50.00
112	^ 61.65 1,060.00
114	316.49 306.00
116	126.95 25.00
117	43.00 21.00
118	53.26 42.00
119	50.29 28.00
120	230.41 156.00
121	46.96 13.00
122	302.46 276.00
123	37.77 500.00
124	74.22 88.00
125	120l27 52.00
126	, 46.60
127	37.16 15.00
128	285.61 162.00
129	141.00 73.00
130	41.16 102.00
181	79.40 9.00
132	109.09 3*40
133	127.65 245.00
134	65.19 15.00
135	101.53* 126.00]
136	47.71 38.00
137	42.94 15.00
138	42.13 52.00
139	47.01 35.00
140	71.31
Za mesec	feb.
21	245.76
22	160.00
37	928.39
52	159.82
70	243.09
78	184.31
90	62.17
92	97.81
107	40.29
131	84.38
132 Skupa Josej	107.13 j $21718.75 $20,389.42 >h Pishler, gl. tajnik.
	Raca med u Št. dr.	in mladinskega oddelka drnitvi in Jednoto mesec marec 1023. Dohodki Izdatki
	1	$37.30
	o	13.75
	3	4.05
	4	2.40
	5	2.90
	6	19.90
	9	3.55
	12	5.05
	13	12.55
	15	1.20
	16	12.45
	18	14.25
	20	12.30
	21	3.90
	22	
	25	2.70
	26	17.30
	27	1.95
	28	.90
	29	17.95
	30	8.30
	31	5.40
	32	3.00
	33	9.25
	35	5.25
	36	24.80
	37	25.70
	39	16.05
	40	10.10
	41	5.85
	42	4.90
	43	2.70
	44	2.10
	45	25.80
	49	7.35
i	50	
	51	.90
	52	
	. 53	4.95
	55	11.00
	57	8.25
	58	5.75
	60	2.85
i	ffl	10.65
	66	4.80
	68	11.15
	69	2.85
	70	6.55
	71	7.05
	75	5.70
	76	3.60
	77	1.65
	78	5.40
	79	1.80 *
	81	3.90
	82	1.06
	83	.30
	84	3.50
	85	5.40
	86	4.65
	87	2.10
	88	.45
	89	1.05
	90	.15
	92 .	1.80
	94	14.15
	99	_ 9.10
	103	3.90
	104	4.05
	105	2.40
	106	3.45
	108	7.95
	109	1.80
	110	11.70
	111	2.55
	114	15.60
	116	7.45
	11S	1.80
Dopis.
Diamondville, Wyo.
Tem potom naznanjam tužno da nam je nemjla smrt po-btala .so brat a društva sv. Mihaela Arhangela St.. 27 JSKJ. in člana društva štev. 101* SSPZ. Gregora Sabec, podoinaee Malialieev iz »rorja na Notranjskem; rojen je hU 1880. leta.
Pokojni je šel 26. nuiiva 1923» zjutraj na delo v promogorov v Dnes pri It'M-k Springs, Wyo., zdrav iu vesel, a ob 2. uri pop<»l-dne so ga prinesli iz rova jKrtolče-nega, nakar je unu*l ob 5. tiri p«p. v hudih bolečinah. Imel je zadnjo ?podnjo strun glave raxbito in zdrobljen križ.
Tukaj zapušča žalu.}očega brata Antona Sabca, v starem kraju pa enega brata in dve sestri. l*ok'fj-nik je bil mirnega značaja in priden delavee ter zelo priljubljen pri tukajšnjih rojakih, kar je dokaz obilna udeležba občinstva pri
ogrebnem sprevodu.
Tem potom se n aj Iskrene j e zahvaljujem v imenu prodnikov po-k< jnega vsem društvom in drugemu občinstvu za obilo udeležbo I>egreba, ker se ni ustrašilo gaziti blata, vode in snega na pokopališče v Kemmerer. Lepa hvala tudi Local Union No. 4376 U. M. W. of A. v Dines za darr>vani venec svežih cvetlic, kakor tudi družini l.umpert v Diamondville za darovani šopek rož. Hvala še Jerneju 1'adežu za njegove informacije v zadevi ranjkega, kateri je umrl v njegovih rokah.
Pokojni Gregor Šabec je prišel v Združene države začetkom maja 1903. K društvu sv. Mihaela Arhangela št. 27 JSK.J. je ipristo-pil 10. oktobra 1906. Veka j let nazaj je bil predsednik omiljenega društva.
Sobrat Gregor Šabec, zapustil »i nas. a ne bo« pozabljen, Tvoja dobra dela nas bodo spominjala na Tebe. Počivaj v miru in lahka Ti bodi svobodna rtu da!
Rojaki in rojakinje, tukaj imamo zgled, kako nestalno je naše življenje. Xikdo ne ve, kje ga doleti .smrt ali druga nesreča. Tem potom vas vabim, da pristopite k Jutraslovamski Kat. Jednoti. katera je že mnngrim posušila solze in. priskočila na pomoč v enakih slučajih kot je ta.
Pozdrav vsem sobrat om JSKJ., kakor tudi vsem slovenskim rojakom hirom Amerike,
Z. A. Arko, tajnik in organizator št. 27 JSKJ. v Diamondville. Wvo.
KJE JE?
JOHN JAMČIC, cert. št. 18768, član društva sv. Alojzija, štev. 78, Salida. Colo. Zanj bi rad izvedel tajnik omenjenega društva zaradi društvenih razmer. Vsak je prosen, da mi naznani o njem, ako pa sam čita, naj se zglasi. — Jakob Evans, tajnik, 611 W. 2nd St., Salida, Colo.
119		2.40
120		2.25
121		3.75
122		10.95
123		1.65
124		3.15
125		2.70
126		.73
128		4.80
129		5.25
131		1.93
132		4,65
133		.90
134		.59
135		2.50
136		2.25
137		.15
138		.(•>0
140		1.50
21	za feb.	3.90
37		25.30
52		2.55
70		6.30
78		3.90
!#0		.15
!)2		1.80
131		4.70
132		4.65
Sku		$654.44
	Joseph	Pishler. gl. tajnik
GLAS NARODA, 19. APR. 1923.
Dm« oyarila IflUli^iA f^BtfIM
lluonv o?ni nO BmurnmHTT TlTmViJuTTl
Jm^oalovaniki oddelek P. L I 8. objavlja poročilo poljedelskega department*, kataro bi nor ali upoštevati vsi ameriški far-merji. — Cene aa važnejše .poljedelske pridelke so se neznatno povišale. Stroške pridel ovanja je treba na vsak nafttn zmanjšati. — Južne države bo do kupovale jeseni na severu svinj etino in mast.
I>;i se farmanje leto« izplava. mesu vzpodbujalo drugo talo le-
raorajo farmarji jako varčevati s to, je jako dvomljivo, dasi je
-.t roški za obdelovanje.
I*. S. I>«>|iartmr-nt of Agriculture naglaaa v svojem mesečnem poljedelskem pregledu: "Farmarji, ki dobro stojijo in ki utegnejo i/datno pridelovati ob nizkTTi stroških /a h ušel in funt. imajo letos vsaj izgleda na uspeli. Farmarji pa. ki m> v slal»ših razmerah. bodo >ti*/.ka nasi i od pomoč v eenem kreditu, eenem prevažanju. zadružnem trgovanju, določanju stalnih cen. niti v vseh t.-h stvareh skupaj. Strokovnjakom s,, zdi. <|.i j.* l«-t«»> in«»gore dobiekunosm« |w»večati obdelovanje I«* dveh izmed najvažnejših farmaiskiti pridelkov. Ta dva pridelka ^ta bombaž. in morda ov-ear>tvo Produkeija (»šetiH-e. «ro-veda in govedine. prašičev, jaje. mlekarstva, krompirja. sadja in t"bak;t .)•' bila že taka. da je sko* raj ravn i odgovarjala tržni potrebi; koruza in »»eno* ki sta pravzaprav farmarjev«* surovine za pridelovanje. približno ravnajo j h ► renah živinorejskih produkc t rtv ".
(Vne na farmah za važneji« poljedelske pridelke so se neznatno povišale rez prejšnji mesce. < '»'iir živinorejskih produktov so bile približno nespremenjene. Cene poljedelskih pridelkov s., raz merama višje kot one živinorejskih produktov, in zdi se. da s«, bo tn razlika še bolj povečala. Poročilo navaja, da splošno cene vseh potrebščin počasi rastejo in da so cene farmarskih protluktov še vedno razmeroma jako nižje kot splošne cene vseh potrebščin, dasi se ta razlika počasi nbla-žu je.
Izvoz žita in bombaža je leto* manjši od lani. ali se svinjetina in meso sploh izvaiuje v večjih količinah kot lansko leto.
Nadalje pravi poročilo: "Ozimne pšeniee je v zemlji skoraj ravno t<Jiko k««t lansko leto. in ra-zun kar s.* tire suit- n« za padu in nekaj škode vsled mraza, izgleda setev dosedaj še precej dobro. Koruza ob eeni 70 centov utegne morda vabiti na povečano obdelovanje koruze. T rob a pa za|M>mniti si. da se prebitek koruzne letine mora prodati po ce-ni. ki je vzpor»-dnn s stanjem živin«-. zlasti prasitVv. Imeli smo ravnmcar sezon» velikega krmljenja. Da-li b«. povpraševanj ]>n
mogoče.	•
"Bržkone se bo to spomlad sadilo manj krompirja kot lani. al» edini, ki igrajo na sigurno karto, so oni farmerji. ki znižajo svoje stroške pridelovanja. Cene za prašiče bodo bržkone nižje za prvo pcrtovico leta : zdi se pa. da \ poznem poletju in zgodnji jeseni bodo cene nekoliko višje in zopet padale ob koncu leta vsled večje zaloge na razpolago. Bržkone bodo južne države tekom bo-<loče jeseni kupile veliko severne
vod slavne francoske igralke Sare Bernhard. Na grob so ji položili Parižani cele gore svetja.
svinjrtine in masti. Trg za volno I S(> jf) pokopavali, je po vsem izgleda usrodno za eno ali vsa j | Parizu počival promet. Slika je dve leti. Povpraševanje po mle-{bila vzeta, ko se je pomikal po-karskih produktih je precej do-1 prebili sprevod po "Place dela bro. ali tudi produkcija je veli-(Concorde, ka in se stalno poveča. Stanje j	* ♦ *
bombaža je jako dobro iz stališča pmizvodnika. Dobro informira-
Slika nam kaže pogrebni spre- nik, ki je pufctil hčer. ki je bila
po materi židovka. katoliško vzgojiti v samostanu Grand Champs v Versaillesu. Leta 1858. je absol-virala z odličnim uspehom ]»ariš-ko konservatorij in takoj nato vstopila v Comedie Francaise. — kjer je igrala prvo vlogo kot Ifi-genrja.
Svoj prvi večji uspeh je dosegla
Ihie 26. marca ob -osmih zvečer j jeTa 1S6T Y Odeonu v vlogi Zanet-jc umrla v Parizu velika igralka te v Ooppejevi drami '"Passant' ni ljudje trdijo. da bi tržišče lah-1 Sara Bernhardt. Bolna je bila le Med vojno 1S70 ni igraiv Po voj-k«. letim, od je malo ob dobrih ce-j par dni in ne nevarno. Nenadoma; n; pa ^ vstopila zoper v Comedie m.h 1:5 miljonov bal. Vprašanje | pa so ji je stanje na dyi smrti | Franeaise. kjer je dosezala take je. kako pridelal i tako letino. " j zjutraj poslabšalo. Popoldne m- je! uspc|10 s SVftj0 umetnostjo, dasi
---7--j dala p rev id et i. zvečer pa je do j ^ bjlo že par mesecev vse na
J zadnjega trenutka ohranila za-1 jasnem, ila je Saia Bernhardt pr-I vest. Vso prejšnjo noč sta čula pri! va tragedka na svetu sploh. Za-; njej zdravnika Prevost in Marot. temnila je slavo svojih slavnih --ki sta zjutraj ob osmih odšla do-; pr^nic Marsove in Rachele.
Kova razkritja o znani zgodovin- ni o v. Ob 11. so ju zopet nujno po-!	- .
.... .... . .	1 1 1 • • rr> 1 • . • • I Sara je bila nemirnega ctuha in
ski rodbini. — Italijani so dru-| zvali k bolnici. Tedaj pa sta izja-!	® ...
„.* . , . ,	, j	-	su *	je hotela biti vse mogoče-, slikari-
zino sovražili, ket* je bila span- vila, da so njene ure štete.	, . ■ A
*	« - at	c - - t,- -	1 ea. pisateljica, glasbenica, trudila skega izvora. — Cezar Borgia , \ est o Sarini smrti se je v pol	, .
•	° . J	.	*i	- • i se je tudi s kiparstvom m se je ie na papeskem dvoru uvedel ure raznesla po vsem Parizu 111 je /	1 .... ..... * 1-» m 4 'pridno vez bala v sabljanju. Ne-bikoborbe. — Španski vpliv. napravila silen vtis. \ Theatre ^ .
!,, ,	. . ■	•	. kal mesecev je bila tudi novinar - Sarah Bernhardt, ki je bil last-	.
0 rodbini Borgia.
TtmitiooflnoSattti napram Franciji
Bivši poglavar nemške mornarice pravi, da Francija na noben način ne more opravičiti svoje politike v Ruhr okraju. — Angleži ne ljubijo Nemcev, toda prej ali slej se jim bodo približali.
Palača Barber i ni v Rimu. ne- j pokojniee. so sporočili vest o nje-
Anekdote.
Slaba ura.
Nemška c«*>ar Viljem I. se je bril vsak teden trikrat, in »ieer vselej točno ob de-setih dopoldne. Cesarjev hrivee pa se je v rebra t zakasnil, kar je eesarja jezilo. — Nekega dnt» je rekel briveu:
—	Vasa ura je slaba; zmerom je prekasna. l5pam, da bn tale točna.	' '»
I11 izročil je brivcu novo zlato uro. Brivec se je vesel zahvalil, toda pri prvi priliki je prišel zopet j»repozm». Cesar j»' bil zelo jeze«, a zatajil se je iti mirno {bikuv. vprašal brivea.
tudi prekatno. Hrivee je vzel uro iz žepa in jo pokazal cesarju. — Cesar je vzel uro v roko in videl, da kaže čisto pravilno, a da se je brivec v z lic temu zapoznil sknro pol ure.
—	Tudi ta ura je slaba. — je dejal resar. — Poskuiajva s tole.
I cesar je xlato uro spravil v t»voj žep. briveu pa je irročil novo uro iz niklja.
k datlja last papeža enakega imena. pripada sedaj Španskemu poslaništvu. I11 ni morda slučaj, da se mudi v zgodovinski hiši slaven zgodovinar, španski poslanik pri Kvlrinalu <,pri italijanskem dvorili. prof Villauruta. si je pridobil v zadnjem času sloves priznanega zgodovinarja. Njegova spe-cialiteta je. da izkuša dokazati vpliv, ki so ga imeli v srednjem veku na Italijo in ves ostali svet španski jezik, španska kultura, Span-ki običaji in inoda.
V zadnjem času se bavi poslanik Villauruta posebno z znano rodbino Rorgria. ki je po njegovem naziranju popolnoma neupravičeno na tako slabem glasu. — Člani rodbine Horgia ^ioanske-ga izvora iti so se imenovaJi j>o-prej Borja. Italijani so jih sovražili že prej. preden so jih spozna-' li. pa«" zato. ker so bili sploh vsi tujci osovraženi. Odtod izvirajo ludi številne legende in slab glas. k: se je razširil o rodbini Borgia. Ako se. pravi prof Villauruta. ne ozira na tedanjo splošno in res čudovito pokvarjenost in na malo" vrwlnost. ki j»» je imelo t»*daj življenje neprijateljev. potem ne -•-tam* dosti grehov. Papež Aleksander je bil v duši ve<lno Španec česar mu Rim ni mogel nikdar odpustiti. S >vojimi Otroci in prijatelji je vedno «rovori! samo — špansko.
Cezar Rorgia je posital osovražen zato, ker je na paipeškem dvoru uvedel lmrbo z biki. On sam je bil "spada" (torero) in je sJiino na «-ni predstavi ubil šest divjih totako je tudi I-aikrecija
ka. Rada je vzbujala pozornost
, . "	občinstva in je bila vsa srečna,
ni smrti sredi prvega akta drame	,... ,. . .
*• Aiglon". v kateri je pokojnica j ce 80 P«ah o njej. Njena naj-tako rada nastopala. Po vseh dru-!	SOVrazmea 1?ralka Msirie
gih gledališčih so Se predstave po CV>1?mbin' njena n'tm,ca
1 • -i	1 - 1 pamfletirala v knjižici '"Sarah
prvem aktu prekinile v znak za-i1	J
. .	Baraiun". kjer Je razkrihi vse
losti.	i
Rojena je bila dne 22. oktobra	Sa,ra JO > '>a toŽ,la
iX.,* n	. »	i i in zmagala, doeim so ^larie za-
v Havre kot nezakonska |	"
hči neke učiteljice klavirja in pet-; P1^1-
ja. ii^en oče je bil državni urad-i Drame, katere je napisala, so
slabe, igrala se je le "Zlata starost", pa še ta samo iz pijetete do umetnice, ki ni bila pisateljica. Leta 1879. je bila povabljena London, kjer je priredila več večerov in otvorila tudi — razstn-vo svojih slik in kipov. Drugo leto je imela v Comedie veliko a-fero. ki je napravila vrišea. menivši se za pogodbo z gledališ čem, je odpotovala v Ameriko na turnejo, ki ji je prinesla syetoven sloves in veliko denarja. Cez nekaj let se je vrnila, priredila po Evropi še par turnej, in Parižani so ji ob prihodu vse odpustili. Potem je ostala v ParizAl in nastopala v vlogah SardOtijvih junakinj. Sardou je »več let pisal skoro izključno samo zanjo.
Okrog 1900. je kupila gledališče Champ du Št. Martin in malo potem večje gledališče, ki nosi njeno ime. Njene velike vrline so bile njena realistična igra, cista. jasna in blagozvočna dikcija in nepozabno mehki glas.
Pred leti je ohromela na levi nogi. a še ni pustila odra. Bila je lepa, duhovita, fantastično navda-hnjrra ženska. Denarja ji je vedno primanjkovalo, čeprav ji je umetnost nesla lepe milijone. Leta — 1882. se je poročila s srednjena dar j enim igralcem Da malo. kate renin je prinesla v zakon s seboj svojega nezakonskega sina Mav-rieija". Bila je velika igralka in — interesantna ženska
Novatfm.
Angleži so ustanovili novo neodvisno državo Kurdistan. — Drsava je neodvisna le na papirju. — Kralj te države je samo igrača v rokah angleških diplomatov, ki zasledujejo svoje gotove cilje.
Poslednji dnevi Nikolaja IIJ nu^ta* l^^Tr^u tar-
•__ja smrti. Ko je car izvedel za to.
Sir George Buchanan je objavil'> rekel: ~ To * znu,taI 0dPTa"
aammive spomine. — V pro-gnanstvn so imenovali carja — "kapetana Romanov". — Carica je neprestano bdela ob bol-niski postelji otrok.
va smrtne kazni bo popolnoma u-propastila disciplino _y armadi. Ako hoče Kerenski samo radi mene odpraviti smrtno kazen, tedaj naj zna. da sem pripravljen umreti za blagor domovine! —
Ruska katastrofa je sledila — predvsem zato, ker je car sovražil vsako reformo. Bil je veren in vdan učenec velikega reakcionarna Pobjedonosceva. In ko je nastopil vlado, ga je navdajala samo misel, da bi šel pota svojih »pradedov in da bi zapustil car-Stvo ravno tako mogočno/ kakršno je prevzel od očeta. Napram svojemu pokojnemu očetu je imel tako spoštovanje, da ni hotel vzeti vojski višjega čina. kakor mu ga je podelil oče. Zato je tudi v času abdukcije ostal samo kapetan.
gre li nova ura j Hm-gia naletela ^na močno mržnjo Italijanov, ker j«« udomačila v I-taliji Mjvanski duh. propagirala Sfiahsko modo itd. Torej .morda vrag le ni bil tako črn. kakor se
zdi.
Bil je v peklu
Potniki iz raznih krajev sveta so gledali v Neaplju, kako bruha ognjenik Vezuv. Bilo je ponoči in pribor je bil strašen in krasen.
—	Ljubi Bog. — je vzkliknil neki Amerikssnee. — To me čisto opominja na pekel.
—	Joj. kje vse je ie bil ta A-merikanec! — se je čudila neka Nemka.
71 let mlad in se imenitno poeti ti.
Pravi, da J* to zdravilo idealen proizvajalec živcev in teleta.
"Ju« »eni TI let mla<l." piše Geo. W. lUIr-v. Anabei Mu. **Odk*r Jemljem Nuca-Tunc s* imenitno i«Wutiin. Ce se mi bliža, nevihta, vzamem eno tableto > Mnoffw mojih preUubih je •vojih (rrobovih. ki bi Ubko
' Sir George Buchanan. ki je bil leta 1917 angleški veleposlanik v Petrogradu. je nedav. izdal knjigo "Moja misija v Rusiji ln drugi diplomatski spomini". V knjigi piše Buchanan med dru-jfkn tudi svoje spomine o zadnjem ruskem carju Nikolaju II.. in pravi : / ;
— £ar,- ki se je po odpovedi pre.<*u>ia umaknil v svoj bivši gl. stan v Mogiljevu. je dobil naslov kapetana in so ga nazivali krat-komalo "kapetan Romanov". — Dne marca 1917. so ga odvedli v Carsko Selo. kjer je bil zopet skupno s carico. Oarica se prvotno ni mogla vživeti v tn. da se je car odpovedal prestolu, toda se je kmalu umirila nosila svojo u-ImmIo s polnim dostojanstvom in Prebivalstvo vesoljnega sveta, razumevanjem položaja. — Sedaj t/, zadnjih podatkov loudonskc-nisem nič <lrugega kakor bolni- j g« statističnega Urada izlmja, da čarka. — je rekla. Ko se je poka- i biva na vesoljnem »vetu oki-og zala nevarnost, da pride do sjk>- 1800 miljonov ljudi. Največ pre pada med stražo, ki je čuvala pa- bjvaleev ima Azija. 916 miljonov; lačo in med vstailoimi četami, je; E\iv>po odpade 470. na Ameri-šla s hčerko k oficirju in ga pro-^ 183- ua Afriko 160. na Av-stra sila, naj prepreči prelivanje krvi.jh> in Oceanijo 60 miljonov ljudi. Otrcu-i so ji zboleli za gsepnieami Ako V5Ci,nu*mo v lM«tev ^ nek*
To in ono
in zlasti prestolonaslednik in velika kxregbija Marija so kazali
Ako vzamemo v
tere^otfkke, o katerih ninia.nto pr>-
datkov. pridemo do zaključka, da
. . w. , . .. -	/naša Števio vsega prebivalstva
znake teake bolezni. Carica ie za-	...	...	„ ,
. i . , , : ... . I sveta okoli 1800 miljonov. Pred
ve se nu ouza t0 fT/T^T * ^	30. leti je bilo na svetu le 1500 mi-
.r.^T-Ton^ P^t^Ji «trok. Za easa bivanja v |jon()V	m tm.ej	na.
JSSZUvZf™*—	jp ZT 7eln skrbel 'rastlo v -tO. letih za m
Iz dunajskega močvirja.
Bogat trgovec brez nog je Porabljal mlada dekleta. — Ha tere so vedele za blodnje irojih hčerk, pa so molčale, ker jim je dajal trgovec bogate nagrade. — Aretacija.
Na Dunaju so aretirali 471et-nega trgovca Ev g. Rod kija iz Ka ira. Mož je brez nog, kajti obe sta mu odrezani. Toda imel je deklet kolikor je le hotel. Njegova 17-letna služkinja je priznala, da jo je onečastiL Dal ji je piti toliko likerja, da je bila končno nezavesl na. Njena prijateljica je to ob tožbo potrdila. Kako to mogo če.' Prijateljica je bila pri pijan čevanju prisotna in je ves prizor gledala, ne da bi prijateljico rešila. A tudi mati žrtve je izvede la za zločin; a trgovca ni ovadila ker ji je dal razne darove. Mati je hčer še celo pregovorila, naj le še ostane pri Roditiju in služi da Ije. Kmalu nato je dekle pripel^a lo še svojo tretjo prijateljico 16 letno Magdaleno. In tudi to je trjrovec uprjanil in onečastil. Ma ffdalena je nato privedla se svojo sestro, učenko meščanske šole, in tudi to je raz uzd an ec opojil in zlo rabil. Tudi mali teh dveh deklic je izvedela vse. a Roditi jo je pla čal in mati je molčala. Končno sta sestrici privedli »e tretjo sestro llletno Anico. Roditi je imel vsak teden druge ženske. Za denar je dobil vse. Naposled je postala pozorna policija ter je aretirala obe mtaeri ter zločinca. Ker pa je brec nog. so ga poslali zopet domov I>ržavno pravdništvo ga pa zdaj
•vojm icrouovin. ki di uuu «*cno ave-i	.	. __	. . . ........— —* -» ^^ miljoiio\. preganja. Otroke so izročili soei
i,, .la*.,	ta svojo rodbino. Kerenski se ^ Uv napredek, ako imamo ozir na j ai* . skrbstvn Strašna ie m.
Ijai^ Živcev. Krvi in Tel«M. ie enako do-! i triwi;!	Ki	oolofai'^ .	...	amemu SKrOSIN U. r>l rasna je m*
-	•» -— f	rel°. Z \ a	rt	L «vetr^o vojno in n jene žrtve. ; rflln}t	]o&u ker so m||tere tj
O moč in posiim. tla. i>r«newl viak vihar bl\-«emU vladarju 1H ko SO ek-
mo-ta-
'/.*■ U let •< ga uporablja s uespremerje-1 _ . ...	__ ... , ,
nim uxiH-h-iin Vi^mi sajn tn *e prepričaj, j »treTOni radikali zagrozili, da hO-j
zdravilo z.nii.stajoo u eh	sta- gjjj.jj, odvedli v trdnjavske za-i
pe »amo <1 00 Nuja -Toot	na pro-
daj pn vj»eh dobrih lekarurjih i>od po- pore, je Korenski na javni skup- >
Bikoborbe na Dnnaju.
Z Dunaja poi-očajo. da se v Pra-
poino garancijo. i...iete »adovoijni ail	f Moskvi izjavil, da ne ma-'tru	zgradi v W tkan ska are-
pa »e \ a mdenar povrne i glej garancijo na
vaaki steklenici); National Laboratory. noStati Marat mske revolue?- ua S ciHcUSOUI. kjer nastopi letos
• 'v'mm .. .
S Wabash Ave
R ^	...... QMcUO, ____ ____.	,
erikanee' _ se je čudila ncka|p"«J* aAravUo naravnost r» i>^>5ti. poStm- je in da je dovolj prelivanja krvi. avfrusta meseca nekr» špansko pod-
kakorbitro prejme gj^ gUvnih vzrokov borbe Kc-jjetjcj, predvajajoče borbe z biki.
i n.i
naprej pla>ana
ko brezvestne in deklice tako izgubljene. Vzroka sta pa beri a in zaneina rj enost.
K0JAJQ, HA&OCAJTE 8■ Hi 'OUm	9AJWWC&
ttOVBMBW &|IHUi | ZD*UtKHmjmtAT4§.
Pretveze, s katerimi je skušala Francija opravičiti svoj roparski umor v	Ruhr dolini, ki se nv
mogla braniti, so bile preveč cinične ter nosile pečat laži preveč jasno na svojem obrazu, da bi bilo vredno razpravljati o njih. Ce bomo zmagali v preizkušnji, katero nam nalaga usoda sedaj, bo. to dokiz. da ni duša Nemčije še iz gubila svoje volje do življenja in svoje življenske sile.
Kdorkoli je Nemee v svojem srcu in naj pripada tej ali oni stranki ali veri. bo pozabil na svojo lastno veto in svoje lastne želje spričo velikosti naloge.
Danes ne obstaja več direktni antagonizem med nami in Anglo-saksi. Priti vojno je bil ta antagonize™ neizogiben in zadržavati ga je bilo mogoče le s primerno silo. ter modrim državništvom.
Tukaj ni mesto, da bi razpravljali o številnih izgovorih, katere spravljajo na dan zagovorniki politike slabosti. Celo oni. ki so si. stavili" za ziyljensko nalogo pridobiti Nemčiji mesto, slično Angliji, priznavajo završeno dejstvo poraza. — čeprav z žalostjo v srcu. Nemški narod se ni razvil ali pa ni bil sposoben, da se dvigne do višine naroda, ki je zmožen —-svetovne- vlade. Vsled tega moramo opustiti vsa naša prizadevanja tem o žiru.	- ;<
Celo nase industrije bodo uživale uporabo morja le v omejeni meri ter 4)odo morale upoštevati popolnoriia izpremenjene razmere kaijti vsako tekmovanje z Anglo-Saksi jim je sedaj onemogočeno.
Kakorhitro bo prišel konec začasnega procvitajnja naših industrij, — ki je bilo omogočeno — vsled zmanjšanja vrednosti našega denarja, —bo izginil tudi vsak strah glede trgovskega tekmovanja, vsaj za eno generacijo.
Vsled tega ne bo ndbena stvar več ovirala sporazuma z anjrlo-saškimi narodi, to je sporazuma / Anglijo in Ameriko. Anglija se zanima sedaj za evropske razmere bolj kot se je kedaj poprej; Čeprav smo poraženi, ne bomo sle po sledili Angliji, pač pa stali na strani ter čakali.
Angleži bodo prišli k nam sami od sebe. kakorhitro jih bodo prignali naši interesi. Nepravočasni poskusi sprave dovedejo pogosto do ravno nasprotnega učinka, kar je ppedvsem razvidno iz >estan kov ministra Fehrenbacha z an gleškhn' ministrskim pj-edsedoi kom Lloyd George-om.
Angleži nas ne ljubijo sedaj ter nas sploh niso še nikdar ljubili. Poslužujejo se neumorne kampanje obrekovanja, katero so razširili po vsem svetu in katero smatrajo za opravičljiv način vojeva-nja. Celo tako velik in plemenit mornar kot je bil Nelson, jo bil v družbi večine Angležev onega časa prepričan -. — Vsak Anglež mo ra sovražiti vsakega Francoza iz dna svojega srca. —
Taka pojmovanja niso lastna našemu narodu, kar nam dokazu je njegova zgodovina in prav p>w sebno velika vojna, katero smo vojevali preteklega. stoletja za združenje Namčije. m Opozarjam tudi na viteško po stopanje našega cesarja Viljema I., napram sovražniku. Ko je bil Tariz oblegan, smo poslali na tisoče železniških vozov z živili za prebivalce Pariza, potem ko se je slednji udal, mesto da bi ž njimi prevažali nad vse potrebno muni-cijo.
Vsled tega se naiti je 2dclo povsem nerazumljivo, da so se zavezniki poslužili povsem drugačnih metod, ko smo se koncem leta 1918 udali. Blokada je trajala še nadaljnega pol leta, dokler niso bili vojaški cilji zaveznikov d"*e-ženi ter je bil naš narod popolno-jna razorožen.
Na zemljevidu Azije se je pojavila nova država — neodvisni Kurdistan. Angleška kolonijalna politika je ]>r»stala p<>d pritiskom časa in nevarnosti, da se ji izmuzne iz rok svetovno gospodarstvo. v zadnjem času nenavadno oprezna. Misel o ustanovitvi neodvisnega Kurdistana datira od septembra lanskega let.\ ko so Angleži priznali šaha Mahmuda za kralja Kurdistana. Že takrat je bila izvoljena formalni) vlada, sestoječa iz sedmih ministrov, ki je poslala v novembru perzijski vladi noto z zahtevo, naj dovoli ustanoviti i/, delov Kurdistana. pripadajočih Perziji. Mezopotamiji in Turčiji neodvisno državo pod protektoratom Perzije. V oktobru je prišlo med keniali>ti in Kurdi do prvih spopadov, ki sn zelo vznemirili turški štab. V ,.Uo-lieo Mosula so bile poslane sveže čete. Neuspeh Inusanuskc konference in borba med Anglijo in — Tu reijo zh mosulski petrolej upra vičuje domnevo, da so Angleži Ustanovili neodvisni Kurdistan ne sahlo za zaščito Kurditdana in — Mezopotamije pred prodiranjem kemalistov. marveč v prvi vrsti zato. da preprečijo okupacijo bogatih petrolejskih vrelcev v <»ko lici Alosula
Naznanila.
New York City.
Tem potoni se naznanja članom L11 članicam društva "Orel" št. W ■JSKJ. v Xc\\ Vo>vku. da s«* vitji prihodnja četrtletna stja	21.
aprila v društveni dvoraaii <»1» 8. liri zvečer. Ker je ve/ važnih t'M-k za rlšiti, se vljllduo prosi vsakega, da se te seje zagotovi* udeleži. Neopruvo«lsotiu^,t te	s«'
kaznuje jk« društvenih pravilih.
V. bratskim |K>ztlravom
Val. Orehek. tajnik.
Brooklyn. N. Y.
Odbor društva sv. Petra št. ")0 JSK.J. vabi člane in članice, naj s** polnoštevnlno u«ltJ.ežA j>ti-hodnje četrtletne s*-je dn»* 21. npr. oh i>oldevetlih zvečer na Morgan Ave. Predloženi bodo natančni ra-'"-uni rn na pnj£raniu bo se dosti drugih važnih točk.
Due 22. julija prh-edi naše društvo, da s«* snidemo in se nek ml i ko povpselinio ter ]>razaiujeiuo 251et-nieo obstanka ineše j«dnote. Slovenci v Neit* Yorku. prLs-topajte k našemu društvu! Prwtopi lalik-. vsak od lfi. do 50. leta. Nolx;m; druga jecbiota ne doli takih dobrot kot rana^H. Vpišite <>tn>k»* v otroški oddelek. Plačate sam/< 15r na mesec.
Z bratskim >]K>zdravom
Jakob Slabič tajnik.
Export, Pa.
Naše društvo "Studenec l*>d -4kulo 'ršt. 1:JS J?iK.J. v Rxportu j-sklenilo na za^lnji mesečni s^-ji 11. marca. da.	člani in članiee.
ki pristopijo k našemu društvu 1. 192:j., prosti pristopnine. Zato
lahko vsjrk pristopi, ker ne l>o imel dosti stroškov. Hratje, zdaj je čas, da (pristopite k naši Jugoslovanski Kat. Jednati. Brez tega bi ne smel liiti noben Ju^oKlovan!
J. Kalčič, tajnik.
POZOR ROJAKI
Precejšne število rojakov se je zgLa-silo ln poslalo aro za parnik
"Paris"z*i6-
In ako )e % kAteri, ki žeH tedaj potovati, aaj nam nemudoma pošlje $50.00 aro za II. razred ali $10.00 za III. razred, ker bi Želeli dobiti poiteben oddelek, elfcto žare na par-biku za naiSe potafke, zato je skrajni čas za prigl|sitev, posebno za one, ki Sele potovati v drdfcem razreda.
Frank Smkser State Bank
New Yarfc
Ljubice Habsburžanov?
G1.AS \AKODA 10 Al'K 102.V
h ■ i	■
Zagonetno, toda r^nicmt
gPoropna noc.
(Nadaljevanje.)
A •M||>r>t«<vanjr> »rt ©d lnljeval* \	rstiie* zapreki*.	&e je
pr.ldad J iii dobil hudo mrzlico Poklicani zdravnik je domiot o-»vpuiec s težkim sreem se je .Jane/ n lloril. pustiti «/» na suho. Obenem >■*.( /-a pust da ladjo št- " častnrkn. ed »*n, ker je bit tudi-bolan. drugi pa i/, neznanih vzro kov .ianezu je torej o-«tal edin: ! častn-k <• "Jo mornarji. / njimi je} ,apuMil Ustje La Plate dne 10 mi al« ura .srpana; ie prej je pa na f P-al nekoliko [»isem. med njimi' |n>iuo materi v (jiuunden. Kot, prihodnjo pošlo je navedel Val I »ara i so. kamor je menil do vinotoka dospeti. 1K> Kal ki and škili o tokov je podpiralo plovbo ugod- , no vreme, ki se je pa kmalu iz prrrrientlo. Morje se je penilo in Janez se je moral obrniti k Na v« rinu. kjer j*» rntael v printanišču j ribiško ladjo. T» se j* odločila z;« n ud hI.) no plovho in Janez se ji je i pridružil. In to je bilo zadnjikrat da so ' Sveto Marjet*." videli;* od tedaj je i/giuil«i. V /.aeetku S" ! menili, do je biUt s.aJržana pri, rtičn lloriin. ko pa niti jk» niese-' odi ni lulo po njej ne dulia ne sluha. se je moglo smatrati samo to. da jo je zlogi;.sni vrtinec lam po-1 goltnil kakor že mnogo drugih ladij.
Kakor ne o odličnih osebah, katere je zadela nenavadna uso da. hitro tvorijo le^nde. tako tu di o Janezu Ortliu; nastale «o o njem m njegovi izginuli ladji mnoge povesti.
Prav kmalu, ko tii bilo upati na njegovo vrnitev, se je raznaša-la \>st, da je iiginjenje Janeza On ha le izvršitev pripravljene namere, da živi nekje na otoku Tihega oceana doslej yoiščavnt»ko življenje. Bilo bi odveč zavračati to nespametno govorico.
Zu bolj verjetno bi s«* mogla smatrati vest, da je njegova ladja nekje pri rtiču liornu j»onesreči-la m da s»- je Janez Orth mogel / nekaterimi mornarji rešiti in »e v kakšnem južnem kraju države La Plate naseliti, to tein bolj. ker se je nameraval pozneje v novem svetu kje stni^o nastaniti. A tudi to mnenje je samo domneva. O Jaurzu Orthu od tega časa, kar ji- izginil, in o njegovih spremlj«*-
'ileih ni do danes ne duha ne ?vlii- '
i. tega pa si ne moremo misliti.
x■> bi on sam ali kdo njegovih • premi je valcev ostal pri življenju. O Janezu Ortliu smemo z jjo-tovo.stjo t r*i it i, da bi >e bil vsaj' svoji stan materi oglasil. Tudi iz različnih okolnosti se da sklepa- ( ti. da je Janez On h ponesrečil in vse ita.sprutn« trditve smemo zavračati za gole prevare senzacij željnega občinstva, ki >e za u*odo Janeza On ha zanima.
Prestol ona*led niča Štefanija in-grof Slemer Lonyay.
Več kot	minilo t*l
trenutka, ko se je po svetu raznesla prva vest o tragičnem koneu pr<v«toionasJeduika Rudolfa, nad čigar rak vi jo sta žalovali l*»leg staršev mala hčerka Elizabeta in kotna j štiriLinlvajsetlcIpa vdova, šele po desetih letih se je odlooi-la fežko izkušena gospa za novo zakonsko zyezo; .odrekla se je vsem ugodiu/atim svojega staUšča in vsem pravicam ip do$tnjan$t vom. ki sla ji jih jamčila njen rvd in prvi zakon, d« bi mogla pripadati možu. katerega je ljubila.
Pnytolonaslednica Štefanija, a-li kakor se zdaj imenuje, grofiea lionyayeva. je, kakar je bilo ie prej rečeno, Uči belgijskega kralja Leopolda II. Ni ji še bilo čisto sedemnajst let, ko je prišla na Dunaj, da bi dala roko Ri^dolfu za zakonsko zvezo. Posrečilo se ji je takoj pridobiti priljubljenost pri Dunajčapih. (»osebno•gospe so 'ji bile naklonjene, že zaradi njene mladosti. Z živim zanimanjem so zasledovale vse dogodke v mladem tem zakonu, ki je poweje postal za visoko gospo tajco nesrečen.	___j
V dobi poVoiče Je ni bita, kakor navadno dekleta njene starosti,
l\>d tem naslovom prioheujt* "Kmetijski li-t" sledeči članek:
Znano je, da je Radič na javnem shodu miz val vse Slovence za magarce	ker ne trobijo v
njegov rog.
I>a tii To le slučajna beseda, ki **e je Kadičn zarekla, temveč, da je lladič Slovence tako nameno-uui psov al, je dokazal seda i Kadič. ko je objavilo njegovo glasilo si* drče pwvaajv Slovel te cv :
"SloJ>odni Hrvatski Borae/ * glaaito Radič eve o.nladine. je pri dbčil v svoji tretji številki v.a u-vodnem piestu članek "Pašičevj Jšranjei" \ v katerem .je naslovil tla Slovenec te-le ljubeznivosti:
"Prt-"ulitimi e. i ki. namjestni štva u Ljubljfuii. Trstu. iIa:il>o-iii /*!) i Zaih u —šefovi policije bili nu Kranjci. 1" naeij^naluoj borbi za rušenje A ust rije do šli su u 1L sati i 55 minuta — inače za njUi se ni je znaio. Od mah poslijf prevrata kao s ve kranjske muhe. k« jima je naj uiil i jI predjel ispfji. i npa-mase Kranjaea.. poišje su u Bt- grad, da se uvuku p»«l rep : U paljbi, k«ju je s jiitra uperio ve-I.ko.-irpski š* vjiizam na Zagreb i Hrvate, sekundifahu iz Ljubi jam "tiratje Slovenci" i to s takviin hljuvctinaiua na we što je"htvat-| - ko, da ni jedna srpska no vina ni-j»* tako pisala kan oni... 1 z hi) j a h i je->u si- pre varil i! Kad su srpske kobile bile pomazane petrolejoni i^>od repa. ki-anjske konjake muhe «e mogtiie u tom predjelu o--tati. Ta hagaža u korupeiji dorasla je^Srbima. T« ^ ojti, koji na i*'i način kao i Srf»i smatrajo je-d'Wtvo:ftto je tvoje, to je mojp a šta je moje. to je moje samo." P tuniplani butli u praksi najvek-j? •eparat'^te. a u teoriji eentraliste i to samo zato, jer zna ju. da su s*i-rc masi i da od svojih porrexa ne b: , m^i £ v jet i... E pa d<fm>. go spoil biitel. dodji ti, eeikamo te!
Kake psu je Stipica Radič Slovence.
Kianjac je svo saiiio ne junak — to mu bai i hlstorija dokazuje. Mali ]>auer>»ki kramar na jezuit-skiui otlgojem gieila samo oddakle da kf«r'i>t izvuče. . Medjutim kad je baš pokajo Kraaijae svoj piljavi veš i v vojn golot hi ju — pc»-kazal čeino i nii Hrvati toj bagaži kako treba s njima. Moramo priznat-, da ima bauovinskih Sove-naea nlo^ta. — pfttfotovo u Zagrebu. na ime sli|žkipje, voseriee. f^r-lititleiiee. kolueriee, svodilje i iue , 'di-]>re keei*ke Marijinih kongre-gaeija ", a da u gradu Zagts-bu ve-f-ina džepara i kriminalnih tipova se rekrutira iz kraujNkih "bratovščina". liili birmi o'* sretni, kad "bi h nu>gli spakovati i odpre mit i u H. !.-nj-kit i (Jorenjsfcti. neka jod-nju. Znamo i:ii. da se ta pauerska. srtihobojrska, jezuitska — farizej-kn iiagaž;i hoče malo pt> malo. da ivoče na poloiaje u llrvats&u i d» ina u Zagrebu svoje pionlre u 'Slaven^koj banci". Znamo, da bd z "Jadranske banke" htjeli ti kranjski "bratje", da iz jure sva-Hrvata, a ^v./jiat nam je i ma-levai- zanatli jskom ban kom. Vi i gospoda sa "rinčiecnn na uha" — ti butli sa potumplanoiiu gladom neka znadu. da vodimo nii •ačuna o njima i da ih Hrvati drže na otku."'
Na izbruh podlega obrekovanja ečemo samo to-Ie:
Ne Nemec in ne Italjan ni slovenskega naroda tako psoval. ka-ga je s tem člankoi^ Radič. t';sto brez vsakfc^a ponosa, C*i-to ibrez \-sakc moške časti je Slo-"eiiec. ki bi te psovke Radič* vtaknil ne le v žep, temveč celo volil tiste^ga, ki ga na najbolj podel naein iali.
Radičeve psovke poved ^ več, kot ysn njegovi programi «i v>e njegove obljube.
Ne more dati srvobode tUi, ki pwje druge
Sal vat ore je postal tekom led bogat in ugleden. Njegova majhna grocerija na Avenue B v Xew Vorku se je polagoma izpremc-: nila v eno največjih importnih tvrdk. ki je imela zaposljenih na stotine ljudi ter razpeeavala vse najbolj znane importne predmete.
^*red tremi leti je Sal vat ore oii-stopij kot voditelj trgovine, čeprav ni prekinil vseh stikov ž njo. Sempatam je moral še vedno prr-ti v veliko poslopje na zapadnem Broadwavu. in vstako leto se je, od peljal v Italijo, da pregleda svftja tamošnja posestva.
Že mesece preje sc je veselil te-1 ga potovanja, ki je bilo zanj največja zabava. Z največjim hrepenenjem je. čakal trenutka, ko bo zopet užival žarno solnce svoje domovine, posedal pod cipresami in oleandri ter se zabaval z veselim ljudstvom svojega kraja.
ve.likoinestuega trušča ni mogel nikdar pozabiti svoje domovine. Kadar pa se je vrnil v New York, je bil njegov kovčeg; poln krasnih čipk ter laške robe, namenjene njegovi ženi Loretti ter granita, za Anito, hčerko, katero je vzel za svojo. On in Lo-retta namreč nista imela lastnih otrok.	!
i
Pre<l
.štirinajstimi leti je raz- j bunil laško kolonijo velikanski pošar, tekom katerega je izgubilo nekako dvajset ljiuli življenje.
UfiMiii Italjani so sestavili pomožni komite j, in Salvatore je j postal njega predsednik. Takrat je našel Anito. Njen oče in ma.tij sta tekom požara zgorela, in ma -1 la. komaj tri leta stara deklica, j, se je tako proseče ozirala vanj, da ; jo je vzel za svojo, ker bi jo drugače spraVili v sirotnJšnico. S]>om-nil se je, da si je njegova žena vedno želela male deklice in da je njegov dom prazen brez otrok.
Nikoar mu ni bilo treba obžalovati tega .svojega koraka. Kar sta storila Salvatore in njegova žena za deklioo. jima j^ Anita povrnila z iskreno ljubtj-nijo.
* * *
Seda j je bila stara Anita se- • demnajst let. Po vsej okoLiei je slovela zastran svoje velUce lepote in ^romnosti Imela je drobne roke in noge, ii>;?na polt je bila bela kot inleko. iz njenega krasnega obraza, obdanega z bujnim: kodrastimi lasmi, je .sijalo dvoje f velikih črnih očes.
—	Taka "je kot Madonna — je rekel včasih Salyatore Loretti. — Dobro naj se ji godi. Za težko delo ni list varjena. V. šole jo bom poslal, da se bo izobrazila ter po-1 stala končno žena kakega umetnika, zdravnika ali profesorja. Sicer je pa že sedaj čas. da ji poiščemo ženina.
* • *
Salvature je znova odpotoval v svojo domovino. Italijo. Nekega popoldne je sedel v .senčnatem vt- j tu male gostilne. Približal se mu je lep mladenič z besedami:
—	Gospod Salvatore. slednjič se mi nudi prilika, da se vam zahvalim za vse izkazane dobrote. Jaz *em Angelo, mlinarjev sin. denarjem. ki sta ga dali občini na razpolago za pridne dijake, sem
šel študirat. Sedaj sem že v tre-*' i
t jem - letniku (medieine. Kmaln bom zdravnik.
Salvatore se je ozrl v mladeniča. Bil je visok, lepe rasti, bledega obraza, črnih kodrastih las ter izvanredno dolgih trepalnic in lepih oči.
Salvatore se je zamislil. To bi pa bil par. Angelo in Anita.
—	AH bi prišli v Ameriko, ko boste postali zdravnik? Tam bi še eno leto študirali tamo&njo šolo. j
-— 2 največjim veseljem — je odvrnil Angelo.
In Sal vit ore je nadaljeval:
—	Za svojo hčer sem vzel siroto, ki se je razcvet la v krasno devico. Rečem vam. da j** taka kot Madona. Če se bosta zaljubv" la dr^ig v drugejga. bosta lahko postila srečen zakonski par.
Pred odhodom je Salvatofe po-j
[•opoln.ma razvita. Ker tudi naj njenem obrazu ni bijo, nič mika v- j nega. č*-tudi nikakor ni bila gr- { da, m pa kt-r je bila ]H>leg tega še nekoliko slabokrvna, ni b^ njen J _ jvojav <«d začetka |>»sebno vabljiv. To se je pa kmalu izpremenilo. in ker se je znala mlada žena prilagoditi dunajskemu vkusu in si prisvojiti tudi dunajsko eleganeo si je* pridobila veliko priljubljenost.
Kljub temu se#ni izognila obrekovanju. da nima smisla za nič resnega. V prvih letih zakona bi to utegnilo biti res. zato pa se je i zanimala za različna ženska vprašanja.
Bilo je že v zvezi s stališčem prestolonasledniee. da se ji je tudi na dunajskem dvoru na vse načine dvorilo. V začetku je to ve-ljalo bolj njenemu dostojanstvu kot njeni osebi. Polagoma pa se 1 je to izpremenilo. dvorilo se je le njeni osebi, brez ozira na njeno dostojanstvo. Kateri ženi hi ne laskala taka začimba; Saj so vse Evine hčere. Tudi prestolonasled-nici je bila všeč velika pozornoM. katero sn ji izkazovali. Vendar n1 nikoli prestopila meja svojega dostojanstva, tako da se je ni^ mogle niti najhudobnejše čenče dotekniti, katerih je Dunaj laki bogat.
Prva leta njenega (zakona so bila torej dosti prijetna. Prestolonaslednika je bila živahna in vesela ; njen značaj je torej našel na Dunaju primerno okolico. V tem času je spremljala svojega 60-proga povsod, udeleževala se je t ud i lovov na bo.bre in je bredla pri njih skupaj f drugim i po vo-
Ji L,
Potem je prišer#«s, ko je dobivala poročila o vsakojakih ljubezenskih storijab svojega moža ; in tedaj je nastala zadnja doba. razburjenja, gorja in jeze. V-začetku je upala, da se s pričakovanim rojstvom dediča povrne prejšnja rodbinska Sreča. Toda nu^?-sto pričakovanega princa se ji J* rodila hčerka Elizabeta. Y drugo
pa jc pogusW razburjenje povzročilo splav, kar je zahtevalo zdravniške pomoči, vsled katere ji jc bila za zmerom odv^eta možnost, da bi še postala mati.
Veselje j., je zapustilo in v sre^ se ji ja naselila otožna rvsnosf. dasi je bila šele v teh letih, kate-da drugi smatrajo za najkrasnejša svojega življenja. Že prej je bilo rečeno, da je pričel Rudolf prav zgodaj zanemarjati svojo soprogo. <Vtudi od začetka posamezne ljubezenske spletke niso imele ni-kakega dolgega obstanka, vendar so Štefanijo žalile in vzbujale nji ljubosumnost. Čutila se je zapostavljeno. prosila in rotila je Lzpočetka prestolonaslednika,' naj opusti to življenje, ko pa to tudi; ni jiomagalo. se je odločila k marsikateremu prenaglemu činu. — Neizmerna ljubosumnost njena je izvirala le iz brezmejne ljubezni, katere Rudolf ni znal ali ni hotel ceniti in priznati, kar je bila ena njegovih glavnih napak. Ženski ponos Štefanije je stopil na ]M>vr-šje šele v drugi vr.sti pri seenah, katere jc včasih svojemu možu vprizarjala.
In vendar so se našli brezvestni ljudje, kateri niso ]ximišljaii trditi, da je bila njena ljubosumnost pretirana, češ, da jo je hotel prestolonaslednik samo čuvati £ oziroin na različne bolezni, katerim je bila podvržena. To naj verjame. kdor. hoče. Če se popiisli. kaj vse je Rudolf počenjal z ženskam i, ne more biti niti najmanjšega dvoma, da ga nikakor ni zapeljala k razuzdanemu življenji, nežnost do soproge, temveč leh-konuselnost in. pocmaujkanje spoštovanja do svetosti zakona. Taka nemoralnost v zakonu se more odpustiti brezpomembnim posvet-njakoiu, kaleri pomnožujejo človeštvo kot nepotretyoi trptje, ni se pa mogla in smela odpust if I mozu, ki je imel postati pr\i"Hln-žabnik države, od katerega je treba lb rez pogojno zaJi^evati. da bi bil nravno. aeoporee«L
Potem so prišle usodne dogodi vščine z Večerovo.
^Dalje prihodnjič.)
Novi zvonovi.
V HotederšLci to dobili 1 nove zvonove, fci so stali 620.000 kron. V Dolu pri Ljubljani imajo .sedaj >rir: jeklene zvonove.
dvojil deiiar za njegove študije. Par dni i>ozneje je že pi'sal An-f geio svoje prvo pismo Anin.
-s-
*
Osem messecev eta si tlopiso^ vala.
, PUma so ]x>stajala vedno bolj zaljubljena. Anita in Angelo sta si postajala bližja in bližja.
Zatem se je Salvatore znova odpeljal v Italijo in privedei,Angela seboj.
Ko je Anita videla Angela, jo je navdala neka posebna blaženost. To je bila ljubezen na prvi j pogled. Pa tudi Angelu je Anita S močno ugajala.	i
Angelo je bil presrečen. Kc-naj je dospel v Ameriko, je- že dobil prekrasno nevesto in poleg tega bogatega tasta, ki 11111 bo -denarjem olajšal vse težkoče.
Salvatore si je zadovoljen mei j roke. Angela je lepo oblekel, ga I poslal na vseučilišče, mu plačal brano in stanovanje ter mu dajal še posebej preeejšnje svote denarja.
Oba sta začela siliti vanj. d;i bi se rada prej poročila, predn-w bi dovršil Angelo ameriške .štu-dije.
Poroka je bila nekaj posebnega, Take poroke znajo praznovati le Italjani. Vino je teklo v po tokih.
Tudi Angelo .se je ga je bil že precej nabral. Precej negotovo je stopal v avtomobil, ki je njega in nevesto od vedel na postajo odkoder sta se ?. vlakom odpeljala ! proti Niagarskim slapovom.
Vozila sta se v posebnem spal-n*in vozu.
* * *
• Sama.sta bila,
—	Za božjo voljo, dragi, kaj ti je? — je šepnila Anita.
Angelo je stal pred njo stisnjenih pesti, perieč se jeze.
—r- Varala si me — je sikal. Priznaj.	7
A^ita ni vedela, kaj govori. 1— Kaj praviš? Kaj ti je ven dar? ' ' '
—	Jaz vem — je sikal Angelo.
—	Nek skrivnosten glas mi je ro ' kel. Ti nisi taka kot Madona. Ti nisi tako čista kot se nazunaj kažeš. Izprijena si. Bog ve. s kolikimi si' že imela opravka!
Anita je prebledeJa kot pražnja Juta. Debele solze so ji pričele teci iz oči.
—	Ne. Jie, — je kričala. — Ti si edm moški, katerega sem ljubila v življenju.
—	Ne laži, — je vzkliknil Angelo. prijel Anito za vrat ter jo pričel daviti. — Priznaj, kača prokleta.
Pahnil jo je na posteljo ter jo stiskal .za vrat.
—	Priznaj, ali te zadavim kot mačko.
$apa ji jt' ponehavala. oči so ji izstopile, obraz ji je povišnjel.
—	Priznaj, da nisi bila nedotaknjena — je kričal Angelo. —
; Prizna j, ali pri Bogu. usmrtil te bom . . .
—	Da, da. — je stokala Anita.
—	Vse bom priznala, samo živeti me pusti.
—	Saj sem vedel. — Kdo je brl? Priznaj, ali se pa z -Bogom spravi.
—	Pusti me, za božjo voljo, pusti me. Priznala bom. Moj krušni oče. Salvatore je bil.
Angelo jo je izpustil, Anita je pa zakopala svojo glavo v blazine poročne postelje.
* * *
V Albany sta izstopila iz vla-kla ter se vrnila v New York.
Anit? je šla k Salvatoru. Angelo pa v stanovanje, katero mu je bil ob 9 j ego vem prihodu v New i York Salvatore. najel. Po ital^an-i ski naselbini Jje je razširila kot ogenj vest o tem čudnem poročnem potovanju.
Naslednjega dne je prišel An-j»elo v spremstvu dveh znanih laških zdravnikov v Salvadorovo Stanovanje. Sli so v sobo, kjer je ' Anita histerično jokala.
Da«[ ji je popisano polo in pero.
—: Tipkaj tvoje priznanje — ) je rekel—- Podpiši, ali bom pa
NAJH0VEJSE SjOV^NSKE R0LE ZA PIANO.
Mladi Vojaki ............ »J.00 StudcntKu ..................................00
Bleiki valove ki .... ........'. $1.00 Tiha Luna ............$100
Oj Hrvati, OJ Junaci ........ . 75c Naprej ....................................................$t.oo
Kaj ne bila bi vesela .......... $1-00Zvezda ......................$1.00
H«r Slovani ..................... $1.00 Vzem me t Seboj .............. 75c
Mili Kraj ......................»I.OOPo Jezeru ......................$1 00
- Slovenska Cetvcrka $1. — Note za Piano 30c komad.	-
LAN TON ZBAŠNIK
JAVNI NOTAR
■•o« 206 BakeweH Bldg.,	Pttlsburgb, Pa.
(Xuprotl aodnlje.)
a* priporoča rojakom v vseh notarskih poslih. Posreduj« v t oi bon I h zadevah med atrankami tu in ¥ starem kraju. Preiskuje stanje zemljiiž tukaj in v domovini. Posreduje pri izterjanju denarja » starem kraju ftlv«. tih dedičev od Varuha Tujezemskih Lastnin v Washingtonu. Izvršuje prevod«
" Irt tolmači na «odni|i in daje vsakovrstne infformacil« zastonj. -	Cene nizke, delo io£na in wiwiinni __________
Najpotrebnejša r K N J I 6 A
ZA VSAKEGA NAŠEGA ČLOVEKA V AMERIKI.
1'redii: IVAN MLADINKO.
NJIGA vsebuje mnogo raznih vsakdajnih praktičnih navodil in nasvetov za vsakega delavca in priseljenca, pepis in zgodovino Združenih držav, vladno potrjen, (vprašanja in odgovori).Izveleček naj-boli važnih zakonov posameznih držav.
Vsaka naša organizacija, društvo ali pa poedinec bi moral imeti to priročno in posvetovalno knjigo, ki posebno prav pride v slučaju nesreče ali nezgode.
Knjiga jc ^iskana v zelo poljudni hrvaščini in jo vsak Slovenec lahko razume.
Z naročilom pošljite $1.00 na:
ALMANAK "AMERIKA 2434 Grove St., Brooklyn, N. Y.
Harmonike
Ako ieltte Imeti res dobro In trpežno slovensko, -itmiko nii kromatično harmoniko. ob. nlte se na znano tvrdko za pojasnilo ali pa pridite osebno.
LUBASOVE
! Sarino.i f.v \ >^lt i. rst imuni U:«H v r.., ■	M << F1I «■<• :;, i f«Vri 7;trj|«riih »•>'
r* Site p'. •■(Milk.
Se vam ul/Udno r-ripom^nm
Anton Mervar
6*>2t St. Clair Avenue Cleveland. O.
j Potovanje v j Jugoslavijo.
I Kdor namerava potovati to spomlad v stari kraj na obisk ali I za stalno, i>riporocauuo, da se odloČi za parni k "PARIS*', največji I in najnovejši paruik trancoske pa I robrodne družbe, ki odpluje is I New Yorka
16. maja 1923.
Ker je železniška zveza preko I Francije, Švice in Avstrije seio I izboljšaua. je za Jugoslovane [to-I tovanje najbolj pripravno po francoski progi, zlasti pa če s parnl-I kom "PARIS'* iu »e pride v devetih dneh v Ljubljano; Gnl pa. ki potujejo v zasedeno ozeinUe. I »e peljejo Iz Pariza naravnost v Trat.
S tem pamikem potuje Maj tudi naš uradnik, ki t»o spremljal potnike do Ljubljane, in bo i»a-zil tndl na prtunco. da Sin naprej vedno z i«im vlakom, krti potniki.
I Vsi potniki IH. razreda so nastanjeni na tem parulku v kabinah po 2-4-C r eii kablgl; kedor želi potovati takrat na tem i«ar-niku. na> nam df»po51je Plm prej $10.00 are «1 ITI. razred In $50 za drujri razred, da mu preskrbimo dobro kabino že sedaj, d h no bodo bol j 51 prostori vsi oddan t
Frank Sakser State Bank
New York. N.
na ce^ti kričati, krio fri
kaj -»i.
Anita ir.j .■> >{r!«-tlala ter trepetala. S tresoči. r-»ko je prijela, pero ti-r p^ilpi^ala pod v>chi-mkat-re ni n;:* prečitala.
An-^ebt jf -j>ravi! II^r■ n-• v žep.
— st-,l.-,j ^rt-Vi. — j,- rekel. — t<'ila -.rOoj N.-m privedei v dva zdravnika, ki Te lu^ta preiskala.
Anita s«' je dala preiskali:
Oba zdravnika sta pa izjavila, da je Anita še nedotaknjena.
Angelo je začuden buljil v oba
ravnika. Sele teda.i ie /.a-vedel. kak<•	krivico na-
pravil sv iji ženi. k<» jo je v n<.p«.l pijanosti obdolžil težkega greha.
Toda bil je trdovraten in ni hotel priznati. Ni *e mu smilila neomadeževana deklica, zn katero so ljudje s prstom kazali.
Salvatora je vse to silno jvitrlo. t'e bi bi! mlajši, bi brezdvon ) porinil Angelo stilet med rebra. Drugega mu ni kazalo, kol t.,/i i Angela za denar, katerega mu je da!. Sodišče je odločilo, naj Angelo takrat plača, ko bo ka.j imel.
In Anita Izza one strašne ]>o-j ročne noči se je strahovit . poMa-i rala. Iz strahu za življenje*, ji priznala nekaj, česar ni nikdar z;i krivila. Tožbe za loeitev zakoiia noče vložiti. On naj bo priklenjen nanj o. To naj bo njegova kazen.
Sčasoma pa bo morda če se b«. Angelo poboljšal, vseeno odpustila.
Kljub vsemu . , .
--;_ *	I
Davek na neitaljanske napise.
V »f lili j-A i Krajini s>» je pred kiatklm uveljavil davt-li na javne
liapUe. C'b-ii 4. t. zad.-vn- !ir»\-db gli) ': Za napiše v tujem je zVai j.* izh jii.ije pi-islojliiii«' ob-vi .nr. in " "fi" v ;tiiikra! večjem ntn kn tleg:» druge nap>-e Naj »lir.n.jVi z:n za na) " v ,tujem jeziku je 100 Ji r. Slovenski jezik je v JnKjskii Krajini 1 it j jezik ! '! je italjanska pravičnost!
POPRAVEK.
Mr. John Krži-šmk nam j> >r i-.i i/, liurb v. Idaho, da >e jo \ . g^v članek " ll.-znu re -1« ve;i-.k« v.i farnit rja na zapadu" vrinilo .m-neljnbiJi n«-tt»ak. katere na Teni m i-Mii jM»piavija:,io. K vat I rat: ia indva obse« a t>4«> a k r«»v i - -to < sfnirtion str« ški /našaj> lein.. a 4t> akn.v >11.", me-:.. <17» ]| k.n-cu je treba pr p-.m. ir . da Mr. Kr/'^:iik veruje v b-]-- > prili •!-njo-r Mit* ii—-Ib -ie o/.■ nmia p ..-jekta.
Kje je !n«vja ]».------ M v W
DVKES,Me.l vojn. ins-a nasi.-v e o s; s J>,- v Aiigu-t
VVilhelm. Hamburg - Aims ie n Line Pier ti.">. New Y«-rk. N V. i e kdo kaj ve o nji. naj s • 11 ;> -loča. — .lože |.M«r;t". Kadeče š -!<> pri Zitlane:;; n -in. S ■ n •Jiigwdavia.	lM-2(i___|
VABILO.
NeAvvi-iSška Sb;v.-nska - ,lba v;)-1»! vq- greatentewy	Si,.ven-
et1 in Slovenke k igri "Mati", tero juiiedj v nedeljo 22. aprila 1 v cerkven! dvc-rnni Srn t .Mark's I'lave v N. w Vorivii.
it,'!-^ bo p!<»s. p ,1;: ;';i!l;jv;i in . e. banje dobitka •■ maček v /.-.,1 ju ', j IVivomniiiio. da je ".Mali" ,.i najlepših Ksaverij .Meškovih i»,*r. J__1 i. 17.1! i" I
brT koler
C38 Penn Ave., PiltaIiurKh, Pa.
^	. Dr' K"!vr najaiarej-
* ipenijallst v Plttsbui ^iiu.
BMBE x 5Ca*tru|»lJenj« krvi dMk^N	:,l,;|vim » pliinovitlm tMfi
■	si ki Ka J« Izumrl dr. pruf.
F.'rlif h i'V imate ni 0/0-ll»* iill m-lmrfke po tt-Ie-su: v stlu; Izpadanje las:
le in isl-lstii vam bom kri. Ne lakajt«; k>fr ta. Uulezt-n naleze.
\'»tt možki' ».olezni zdravim po okra.JA.nil metodi. Kalror lutro opazit«-, tla vam pre-nehuje zdravja fakajte. tniivrO pridite In jaz vain ga bom zofKrt povrnil.
llvdrosolo ali vudiio kilo ozdravim v 36
- urah In picer br»*z operaciji.
t Boli-znl mtfiurj». ki povzročajo t>ol. Cina
križu 'n hrbtu fn vrasih pr: pufičanjil
"•le, ozdravim z Kolovostjo. Hovmatlzpm. trKanJe. U-It-čine; otekli-1 ne: FT belico, SkroTle ln rtmjje VrnJne 1».» ■ leznl, ki nastanejo vsifd neelate krvi, ozdravim v kratkem fasu In ni potrelinn • letati.	-
Uradna ure: Ob delavniku od 9 do S.
Ob n*d«Mati od «♦ do 2
SKARAMUŠ
Spisal Eaf««l »•batfol	/
X« "(Hm Haroda" poalorafl O. P.
' tš	(Nadaljevanje. V
DMtto poglavje.
VHAČAJOČA SE KOČIJA.
II. de KereudUiu je napisal neko pismo.
Andre. — je pričel. — izvedel sem z muko in ogorčenjem, da m m- zopet onečastil. ko sj prelomil obljubo, katero si mi dal, da bos namreč vzdr/.ul {M)liukt\ Še z večjo muko in ogorčenjem pa, sem izvedel, da je postalo tvoje ime v par kratkih «tneii splošno pr"«lulo in d« si xaineujal orožje napaenih. zavratnih argumentov 1 «i"<. t i moj. ruu razredu. — kateremu dolgujt-š vse, — za mw morilca. 1/vedi'l s«-m. »la se bos jutri spoprijel z mojim dobrim prijatelj* m M. de 1« Tour d'Azyrjem. Kavalir njegove vrste ima gotove ohveiCioiti, katere mu nalaga rojstvo in ki ilu ne dovoljujejo, da bi se umaknil takemu spopadu. Ti pa si v boljšem položaju. Za člo-i veka tvojega razreda ne pomenja nikake žrtve, če se izogne takemu Sf.of Ml Ju. Vsi, l t*ya te prosim t.-r bi ti naravnost ukazal, če bij imel k»j oblasti na«l t»-b<»j. ilu pu.sti.š stvari kot mi in da ne greš' jutri \ Ifcus. Ce pa me ne <«* ubogal in če boš preživel jutršnji sf .pa.J. ne h .ru m<igeJ nikdar več dovoliti samemu sehi, da bi se za-' ^••la! tvojega obstoja. < e ostala v tehi 1»* še ena Iskra ljubezni, kater** si kazal proti meni. ne bo <Miklonil tega. za kar te prosim.
T. pismo gotovo ni bilo taktno. M. de Kereadioti sploh ni bil! tk kten č! .\>k An<ire Louis je ni'.g«d videti v njem le skrb za de la Tour d Arvrja.
Fanta, ki niu j»< prinesel pismo, je pustil Andre-Louis čakati ri l i uro na odjrovor. ("eprav je bilo kratko, ga je le c težavo sestavil (ilasilo >♦• jf*
(insti l b »ter: - I*rav posebno mi je odkloniti va5o prošnjo, k-r s. sk!ieujete na mojo ljubezen. To je stvar, glede katere vami » m skuiat «-elo svoje življt-njr nuditi dokaze in vsled tega sem -*rašito j>..rrt, da vain n»> mor<-ra nuditi <1<»kuza. katerega zahtevate i »l.m.-N I'r^vn- jo m*sl men»j in M. <1e la Tour d'Azyrjem. Tudi de- i !at«> meni in mojemu razredu krivico, ko pravite, da niso častne I obligaeije obvezne za nas. Smatram jih tako bveznim. da se ne morem umakniti. #
('•■ h >te u>trajali n n stališču. kateremu ste dal Izraza, bom trpel. D.i Ih»ui trpel, ste lahko uverjeni.
\"aš udani in hvaležni
Andre-Louis.
^M^sljl je to pismo ter mislil, da je s tem zadeva končana. <tloboko je bil vžaloHČen, a je nosil rano ravno^luAno. vsaj na zunaj.
Xasbtlnjega jutra, četrt na devet, ko je ravno vstal z Le (*ha-pelierjem ki je prišel k njemu na zajutrek. — od mize, da se napo-t. v !loi>. g.» jf presenetil njegov pomočnik s sporočilom, da je pri-; s!.» gi.Np. Jiena de Kerea^liou in da "eli govoriti z njim.
l*ogl> >!al je na ur... Čeprav je sp<nlaj že čakal voz. je imel še evdn-t par minut . asa. Oprostil se je pri l>e Chapelierju ter odšel v sprejemno vibo.
Ahna j«- stopila naprej in poznalo se ji je. da je razburjena, skoro mrzlična.
Nočem trditi, da ne vem, zakaj si prišla, je rekel hitro, da napravi čim preje konee pogovoru. — Mudi se. mi in rečem ti. da opravičujejo le najbolj tehtni razlogi zamudo.
I » jo je presenetilo, kajti pokaral jo je. še predno je odprla usta. da govori. liila je obenem zadnja stvar, katero je pričakovala od Andre-Louisa. Ra zven tega je bil nekako visok, ošaben kot ni bil še nikdar, kadar je govoril z njo. Njegov glas je bil izvan-! redno hladen in fromalen.
To jo je ranih«. Ni mogla uganiti, do kakšnih sklepov je pri-s» i (iii'd». nje. - kar je bilo povsem naravno. — je napravil isto napak. k. t jo je napravil glede pisma, ki mu ga je pisal de Kerea-d.oii. Mislil je. da j« glavni motiv njenega dejanja skrb za M. de la Toud d'A/yrja. Niti iz.lab ka si ni mogel misliti, da sta oba v skr-< beh za njega samega.
I
Ona ga je pa/no motrila in njegova absolutna hladnost v ta-' kem trenutku jo j« presenečala. Ni se mogla vzdržati ter orne- j nila to.	'j
—	Kako miren »i. Andre!	i
i
—	.Mene ni lahko razburiti. To je ena mojih nečimurnih navad.
—	Andre ... ta sesetanek se ne sme vršiti.
Stopila je prav k njemu .mu položila roko na ramo ter iuu
zrla v oči.
—	Tj seveda veš za kak dober razlog, zakaj naj se ne vrši? —: je rekel on.
—	Lahko te tihi je. — je odgovorila ona in njene oči so se raz-1
širile, ko je govorila.
Ker ni pričakoval v takem trenutku ničesar sličnega. je za tre-i nutek le bulil vanjo. Nato pa je mislil, da jo razume. Nasmehnil se je. ko je snel njeno roko s svoje rame ter stopil korak nazaj. Trse inu je zdel plitev naklep, otročji in nevreden je.
Ali res misliš, da me boš s tem preplašila? — je vprašal, j skoro zaničljivo.
—	Ti si brez dvoma blazen. M. de la Tour d'Azyr je znan kot najboljši sabljač v Franciji.
—	Ali nisi nikdar zapazila, da je tak sloves v skoro vsakem slučaju nezasluž»-ti 1 rhabrilLane je bil nevaren sabljač, a sedaj ie spi v temnem grobu, l^a Motte^-Povau je bil eelo še bolj nevaren, a s. daj je v rokah zdravnikov. Isto velja glede drugih sabljaeev- ; niorileev. ki so domnevali, da bodo lahko razsekali ubogega provin-eijalnega odvetnika. Sedaj pa je prišel na vrsto njih načelnik, najfinejša cvetka teh zavratnežev. Sedaj prihaja po plačilo, katero je davno zaslužil. Bodi uverjena o tem. č*e nimaš nbenega drugega vzroka ...
trudila m- je njegovemu sarkazmu. Ali more res biti odkritosrčen v svoji izjavi, da bo premagal de la Tour d'Azyrja? Ker se je spomnila nabiranja svojega striea, je domnevala, da Andre-Louis le igra kot je nekoč igral na odru. To svojo ulogo bo igral prav do konea. Rekla mu je:	.
—	Ali si dobil pismo mojega striea?
—	In tudi odgovoril nanj.
Vna.-Kf-je-tfteL bo tudi izpolnil.- Ne ihisli-d« bo popn-»til, če 4»oi«uvede} «*«j strašni namen. --------1
''. ' »• * * 'i ■ -, i. '.i . .
Krvav dogodek v tržaški bolnici.
V	tržaški mestni bolniei je bila svoj ča> zaposlena kot holirška
; strežniea JJletua Kina Sieh. Pred par meseci je uprava zavoda odpustila večje št e vri o strežnic, med drugjni tudi njo. Ta je smatrala ■ivojo < dpnstitev za neupravičeno in je sumila, da je temu ki-iva pi <nUtojniea Sara M a ri.. Sieh je Menila, da se maščuje nad pned-st: • jnieo. Dne 28. niarea je š'a v ""bo predstojnice, ki je ležala na r> stelji. Zahtevala je pojasnila Pr-šlo je do prepira. Sieh je potegnila iz torbice revolver ter od-iala več strelov na predsto jnieo. II Zdravnik je ugotovil, da je krogla prebila ranjenki črepinjo nad levim fa-esom. vendar njeno stanje ni poselmo nevarno. Sieh se je sama javila orožnikom.
Strašna smrt gluhonemca.
Tri Sv. Jakobu v Trstu je dne i marca popoldne neki avtomo-!iU ivnosil gluhonemega dečka Amolda Rudeža. ki se je vračal iz I >>le. pa ni slišal šoferjevega signala. IVček je prišel p-.d a\-tr>mo-bil in je kmalu nato umrl vsltnl i težke poškodbe. Kolo avtomobila mu je zdrobilo glavo.
Zlobna roka zanetila požar.
V	vasi Piužnje. ol»čuia Cerkno na fromBcmi. je neznan zločinec
j zažgal hišo posestnika Ivana • fJrudna Hiša je pogorela skoraj I do tal. vendar se je gasilnemu društvu, ki je takoj prihitelo na pomoč, poKrečilo. ogenj omejiti in | preprečiti še večjo nesrečo.
I	--
Po nedolžnem na deset let ječe obsojen.
V	furlanskem Vidmu se bo vršila v# kratkem razprava proti bivSemu policijskemu komisarju dr. Mangiulli. ki je za časa vojne posloval v Vidmu in neko Mela-nijo Zainer. žensko na slabem glasu, pregovoril, da je ovadila kiparja profesorja Gablovica iz Krmina radi špijonaže. Gablovica so takrat aretirali in postavili pred vojaško sodnijo v Gemoni. Obsojen je bil na dvanajst let ječe, dasi se je revež na vse načina branil in zatrjeval svojo nedolžnost. Gablovica je kazen tako duševno potrla. da je zblaznel in so gs morali oddati v neko blaznico. SMaj se je vsa stvar razknla tfi-kf, da se j« pokazala, krivda dr. Manfinllija In Melange Zanier,
Jugoslavia irredenta.
Pod tujim jarmom.
Votlstvo hrvatske šole v JuriŠi-eih v Istri je dobil/« istega dne. ko je bila v Splitu v Dalmaeiji po OOTtih letih zcnpet otvorjena tamkajšnja lahonska ••Ije^fina" šola. • blastveni otllok. s katerim se do-| Janja hWatska šola izpremeni v i italjansko. Ako ]K>mislim-o. da je ! v Splitu le neznatna manjšuia Ita-, Ijanov. dočini ži\-i v Jurišičih hr-. vatsfco Ijiidst v<> v kompaktni ma-• «i. protein »si lahko vsakdo takoj ■Uvori sodbo, v kateri državi vlada večja narodna enakopravnost. In potem Italjani še kriče, da »o i pi'Or?vitljeni in pravični napram vsem narodnostim.
Italjanska šola v Solkanu.
Kakor poroča ''Edinost'*, se delajo priprave za otvoritev italjan->ke ?oje v Solkanu pri Gorici. V
Italiji, kjer l>i bile šote mnogo bolj potrebu**. najbrže ne otvarjajo s tako vnemo novih šol.
Jugoslovanske manjšine na Grškem.
liitoljska ' Južna Zvezda" poroča v svoji rubriki "Vesti iz ži-v ta naše Maeedoni je p-,d Orei-ma": V N'ate-tneglemt se je vi šila praveata bitka med jugoslovan-•tkimi <lomaeimi prebiv.-tlei in grškimi begimci iz Male Azije, ki ropajo načini kmetom vse. kar rabi-j , In s > ipri tem veliko brezobzfr-:iej;i kf-t nekdaj Turki, ljudstvo
bdo t«-ga nasilja sit-o in se itprlo. napa«llo roparje in jih rttz-
gtialo. To je bil edini nae.Ln obram-; be, ker grške r.hlasti ničestir ne more v z-aš^ito slovanskega pr^bi-
valstva. ki je prepuščeno iui milost nt nem i lost grškim -begiuiet^m iz Male Azije. Za raznuTf v gršlii Ifacetloniii. ki je po pTebivalst vu vtvininiia naše. bi se m or a1 a br;-« ga t i beograjska vlada iu zahtevati d gi-ške. vlade, da ure<li nezn<^ ne razmere, ki vladajo tam
IVLAS ^A^OTVA. APT?, trn
I^a^kfej^u- ; Jia&tfc
msml
s
Al)flMpt)CI|0 RJdZlIo
PrlporočljiVo Zd odpon^oc | pri zdrviVljeqjli srbečice iq raznih kožnih bolezni. >
c Vprašajte pri	tenorju.
fi
katera sta v zaporu in prideta pred poroto. Gablovica so izpustili iz blazniee, ker se mu je živčna bolezen polegla.
Redka promocija.
Xa dunajski univerzi je pred kratkim promoviral- za doktorja medicine prvi Kitajce. Mladi kitajski doktor Oel Kiau Pik je že preje dobil doktorsko diplomo na Holandskem. Pred d verni leti je prišel v svrho prakse na dunajsko kliniko, kjer je sklenil pridobiti si Se dunajski doktorat. Predno se vrne domov, ostane še nekaj časa na Dunaju, da se specializira za otroške bolezni.
Produkcija tobaka v Bolgariji.
..V l«'tu 1U22 j«- znašala produkcija tobaka v Rolgariji 120.17.1.7^5 kg napram lfi.470.S10 kg v letu 1921. Površina zemlje posejane s tobakom je znašala l<-ta 1921 223.49JS kvadr. m., a leta 1922 ^^.272 kvadr. m.
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
TTELIKE TiSnoetl ca potnika Je.
* da je natanko poučen o potnih 'istih, prtljagi! in drugih stvareh, liki so ▼ zvezi s pot oranjem. Vsled lolgoletne islcušnje nam je mogoče i vsem tem dati toena pojasnila.
Priporočamo re<lno tu<li samo naj ^oljfie parnike. ki imajo kabine ▼ III. razredu.
Ako ste se namenili potovati v •■tari kraj. nam plšir* ker ao to Va5o korist.
Tudi oni. ki 16 niso tmeriiki driav-
Ijani, smejo potovati v atari kraj na obisk in iim je dovoljeno vrniti M. Na želio dajemo vsakemu to* zadevna pojasnia.
1_______ __________i
Kdor teli dobiti sorodnike aU fnanee iz starega kraja, naj nam pi-
5e za naro<1i1a. kajti StevUo prise-'jeneev Je omejeno.
Za potne stroške izplačuje po naftna naročilu Jadranska banka tudi t dolarjih.
Frank Sakser State Bank
n Cartlandt Street New Yerfc
Glavno zastopstvo Jadransko banko.
ROYAL MAIL
Pooblaščena od jugoslovanske vlade.
•Hitr... »lirektnu služba med
New York - Cherbourg - Hamburg
* novimi, velikimi, veličastnimi "O" paniki- Modemi v vaedosirih. — Pojrosta odpluti«.
"OIIIO'^ •tORCA", "ORDUNA". ••ORHTA*-;
V Evropo:	CENE	lz EvTO»e:
II	III	II	m
$130 in ve«' $103.50 Ham'g $1.10 in $102.50 $125lnvef$ f>0.0i> Oherb'g $125. ni več ilOO.Ol-
........ 5106.35 Zagreb.......... $105.0© <
Skcztskrz privatne kabine v tretjem razredu. VA_NO!Ne izgubljate iasa z nakupom t ketnv za va*« sorodnike v cvropi. Nova kvota prične 1. :u). /.» navodila v»rs»aite pri lokalnih agentih aii pri
ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY
Broadway	Xew York City
Želim izvedeti za prijatelja .JANEZA FJXK. podomače Dom-jan iz št. Vida pri Stični na D<>-! leujskeai. Prosim Lra, naj se m i javi. da mn sporocitn, kar mi je njegova hčerka Oelestina.J ali naj se pa. sam <>grla<i svoji družini v št. Vidu. Prosim ro-1 iakt'. upi-zorito ga, kateri <ra zna. na ta ojrliis. — Anton TIo-vant-k, :V47 G-reeve iSt., C*on»--
maugrh. Pa.	^18-1!»-1'
-
FLol bi izvedel za naslov -TOIINA KCK'EVAR m JOHNA BOVEC' Doma sta i/. Pndaba pri Ložu na Notranjskem. Rad hi jima nekaj pisal zaradi važne zadeve. Prosim. da mi dasta svoja naslova Zdaj živita v Duluth. Minn. Ta-mošnje rojake prosim, da ju o-]>r»zf»re na ta rifrlai. ako hi sJti-«"aj»io sania np hrala. Moj na- ' slov: Joe Wise. Iiux RL*h
wood. W. Va. (18-19—4i • ----- . i
NAZNANILO IN VABILO.
Vljudno se naznanja vsem čla nom Sl< rvv^riskep\'i Doma v Pittsburgh U, Pa., da se dne 29. aprila 1923 vrši g-lavna letna s»-ja in vo-iltev novega »xllx^ra Slov. Doma. Ker v til i ko važnih stvari za re-HS'.t i. s<* te-m pot <nn pr- -sti. da se an filov. Doma te se je nde-leii. m veer toe.no oh 2. uri popoldne, ker čakalo se ne bo nič. Odbor Slovenskega Dona. (2x 16&19—
IŠČE SE 10 MOŽ
/a delati drva: plača je $2-45 od kvarta. Crtjztl je e<len najboljših, kar se jih sedaj dela. Za nadaljna Pojasnila se obrnite na: .laek Kova:-. Dublin Road. R. D. D., Salamanca. X. V.
Brezplačno onim, ki trpe vsled mrzlice in naduhe.
Brezplačna poakuinja metode, katero more vsak rabiti brez neprilike in izgube t*%»
Imamo način, kako kontrolirati naduho, *-*. Ce"mo. da poskusite na na« račun. Ntf j« de. ako je to Se dolga bolezen, all pa •e Je pojavila, te-le pred kratkim.ako je, 9*nen& mrzlic« ali pa kronična naduha.
naročiti morate tirezolaCno poskainjo na-
9«kb načina. Na to m ne cleda. v kak)
klimi Svite, ne gleda ae na. va*o ataroat ali opravilo, ako vas muči naduha ali tnrsUca. na* način vam bo takoj pomagal
Posebno telimo podati onim. ki se na- I hajajo na vider t obupnem stanju, kjer i niso pomagala vsakovrstna vdihavanja brizganja, zdravila opija. dimi. "patentirano kajenje" itd., želimo pokazati vsakomur. da Je ta novi naCtn določen, da vstavi vsako teiko dihanje, vse hrope^je lr vse straSne napade takoj.
Ta brezplačna ponudba Je prevaina, ds bi jo zanemarili. PISite sedaj ter jo takoj pričnite. Ne poSIJite denarja. PoAlJlt« kupon »lanea. Niti pogtnlne ne plačate
BREZPLAČNI POSKUSNI KUPON. FRONTIER ASTHMA CO.. Itoom 1€0T Nlagera sad Hndaoa Sta.' Buffalo. N. T. • Hdm*i ——>a poaka«-Ue va»«sa mHm:
• eeeeeeeeeeeeeeeeeee eeeeeeeee« avW^P • •••••••••••••••••••••••••••••e »TBI
l^retanje parnikov - Shipping News
2*. aprila: Bremen. Bremen.
24.	sprila:
Berengarla. Cherbourg; Canoplc. Bremen.
26. aprila:
Havre; Zeeland. Cherbourg Pree. Adany, Cherbourg.
25.	epr!ia:	>
Ifount Clay. Hamburg; Flnnland. Cherbourg.
Zt. aprile:
Olympic. Cherbourg; New Amsterdam Boulogne; Rocbarabeau. Havre; Presideni Vrthur. Cherbourg; Albania. Cherbourf n Hamburg.
mafa:
Agultanla. Chrbourg: Reliance. Cber-rmurg in Hamburg,
2. maja:
Lapland, Cherbourg: Hannover, Bremen. 3. maja:
Thurlngla. Cherbourg in Hamburg; Mongolia. Cherbourg in Hamburg.
5. maja:
Homi-rio. Cherbourg: I^a Savoie, Havre;
Pres. Fillmore, Cherbourg in Bremen:
Ovt>ita. Cherbourg in Kremen; Veemlam, 'loloMgne.
8.	maja:
Mauretanla, Cherbourg.
9.	maja:
America. Genoa: Pt. Taul, Cherbourg; Tcthlalid. Hamburg.
10. maja:
l*rfs. Wilson. Trst; Minnekahda, Cber-
hourg In Hamburg; Mount Carroll. Hamburg.
12. maja:
Majestic. Cherbouig: I^ifayette. Havre ! "»r^a, Cherbourg in HaiTit>Tirg: President ! Hardin*-. Cherbourg in Bremen; Itoter-
iam. Boulogne. 15. maja:
RvrengarU, Cherbourg: Plttflburgh. Cherbourg.	j
maja:
T'aris. Havre: Relgeniand. Cherbourg; j C'-nte Rosso. Cnca; -Seydhtz, liremen; I -ar'.nia. llamliurg.
17. maja:
Kroonland. Cherbourg In Hamburg; Ilansa. Hamburg.
19. msja:
Olympic, Cherbourg; Roussillon. Havre; Geo. Washington. Cherbourg in Bremen; Orduna. Cherbourg in Bremen; Volen-dam. Koluugne; Saxonia, Cherbourg; Andania, Cherbourg.
22.	maja:	»
Aiiuitariia. Cherbourg.
23.	maja:
Prance, Ha\-re; Zeeland. Chert>ourg;
Thv-rrhenia. Cherbourg in Hamburg.
York, Bremen.
24.	maja:
Slanohurla. Cherbourg In Hamburg; Mount Clinton. Hamburg.
26. maja:
Homeric, Cherbourg, Pres. Roosevelt, Cherbourg in Bremen.
29.	maja: «
Mauritania. Cherbourg: Reliance. Cherbourg in Hamburg; Canonic. Cherbourg;
Bremen, Bremen.
30.	maja;
I-ai'larid. Cherbourg.
31.	maja:
Rochambeau. Havre: Finland. Cherbourg in Hamburg; Bayern, Hamburg.
2. Junija:
Majestic, fherbourg; T_i Savoie. Havre; Ohio, Cherbourg in Bremen: America,
Cherlourg in Bremen; New AmtierJam
Boulogne.
5.	junija:
H.-r*-ngaria. Cherbourg; Colombo, — Gen :>a-
6.	junija:
Paris. Ham; Ft. Taul, Ch^b^urg; f're«. Fillmore. Cherbourg In Bremen; Alk-anla. Chert«»urg in Bremen.
7.	junija:
I-iuvitiia. Cherbourg «n Hamburg: Mount
Clay, Cherbourg in Hamburg, Mongolia
Cherbourg in Hamburg.
msuucHiiNf
•^^»rtvnoat v Jugoslavijo*^
Ed no dirtrktno ipomtadno odplut ^ PRESIDENTE WILSON, 10maja; 7.*jui.
Otvoritvena vožnja znane«sl
MARTHA WASHINGTON - 21. julija
v Dubrovnik ali Trst S1C2.SO in 55. le ezni ia v n-.'.ranj< at zmerna Nol^mh »i-
»• •V Vpra*«it« pri hlilniem »jr^nrn »li pri
! PHELPS BROS. * CO.. 2 We»t St.. N. Y. • ——
Fia:la hi izvedt*!a. k j t* je moj brat IHXrOMJR ROZMAN, doma i; Noveli m*-sta na I)f»Ienj*«k<Mn PrtK.-rni c«-njene n>jakt\ -da o p /. !•»'. da sra iši-f njegova sf stm K.itL Ritt	R<nnan
V<.loško L<rla. Italia. (19-21—4)
Kdo izmed rojakov ve. kje se na-haja IVAN ŽGUR; Zadnji nje-K«»v naslov je T><»r<«':tl domov: 4"_'T Xotre Dame, Maiv>iittetive, Moiiti-eal. Canada. Njejrovi sorodniki v Kranju poizvedujete po njem. C'e kdo ka j ve. naj pi-meni: L. I^enedik, 82 C<»rt-landt St.. New York, N. Y. fl8-2<»—4)
VLAHOV
9	ŽELODČNA
GRENC1C A
/^K	r>elm Jo tn spravlja
/jfl^^	v steklenic« s
flilB ZA ORU < Dalmartjsi pSsEHH	od leta 18«1
FROMANO VLAHOV
j "wfaEwf	SapriMlaJ po vseh
l •	Lckjrnah. delikateaah
i	'n grocerijah.
. |	Edini agenti xa Zdra-
tene dritav«.
V. LANGMANN, Inc.
97-99 Six tli Ave-. P«* *• New York. N. V
(	RABIM
'30 šumsklh delavcev za t Mi le*
,-sekati in ii«-je heliti. I>ia«;am ^.."»O •i do	na dan. Na k< nrrakt se
• zasluži $7.00 d" $ll».00 na dan: če
■	ni re-uk-a. i m »vrti cm v^ikemu v<«2-
■	ne str-ske. Šuma j»' v ravnini. - — i Hubert "ilihic. Aloxajnl<*r. l*|»sliur
< W. Va.	< 1M 21—4)
DR. LORENZ ^
642 Penil Ave., PITTSBURGH, PA. HT^
KDINI ILOVINIKO •OVORBČi ZORAVNIH InclJALIIT moAkih bolezni. Msja Mrska J* stfravljsnjs akutnih In kronltfilh bimn. Jas A^^^ asm ta zdravim nad CS 1st tsr Imam skutnj« v vesn bolaanlh ^f^T tn kar znam alsvanaka, ssto vas moram papotnama rszumstl m agoanstt vaša bolazan, da vas ozdravim in vrnem mo£ In zdrsvjs. Ckssl tS lat ssm -rtdsMI possbns sku*nj# prt asdravijenju moSfclh kolazMi. Zato — morata i j poln om a zansstl na nana, moja akrto pa Ja. da vaa popolnoma ozdsa-v'm. Na odlatajts. ampak pridite eimprajo,
Jam aadravtm zastrupljajo kri. mt~uije in Haa po talaav. noisnl v griu. la-»■Sani« laa. bototlns v feostoti, stara rana; oslabofoat« tlvCna In boiasnl v rnshv-Jwladlcsh, iotrsh, tsiodcu, rmsnico rsvmstlzsm, katar; zlata filo. naduha Ha uradna urai V ponadaljek; srsdo m pstsk o« I. dopoldne ds i. popoldms« * torek, tetrtsk tn aobota od E dopoldne do E aveCer; v —f Titu k tn praanfld* ad IE dopoldne 4s E popoldne.
Potrebna knjiga za pravilno pri-učenje angleškega jezika, z nasveti kako postati ameriški državljan«
Slov.-Angleška Slovnica
Obsega sledeče:
Prvi del: GLASOSLOVJE. Drugi del: OBLIKOSLOVJE. Tretji del: VAJE. I Četrti del: POGOVORI IZ VSAKDANJEGA . ŽIVLJENJA. Peti del: SLO VEN.-AN d LEŠKI BESEDNJAK, j gesti del: VPRAŠANJA IN ODGOVORI katere I	mora znati vsakdo pri nabavi držav-
ljanskega papirja.
* Vse angleške besede so navedene, kako se piSe-jo in kako se pravilno angleško izgovore. Iz te knjige je mogoče vsakemu priučiti se angleščine I	brez učitelja.
i Knjiga je trdo vezana, vsebuje 250 strani. V1 §0 j	cena s požtnino	V
1 Slovenk Publishing Company
181 Cortlandt Street r	H«w Tork, H. T
: NAJVEČJA TRGOVINA in EDINA AGENTURA :
ZA CELO AMERIKO,
ZA NAJBOLJŠE VRSTE STAROKRAJSKE KOSE, -STRUŠKE MOTTKE IX DRUGO ORODJE.-
Kose. r.ajbolj .v in riiijmorn^js^.	vr-
ste. zvan*. Moldouke. TurSkf- in n.il-r---__ ■
kan. dolgosti	palcev z £ - ^^^^^^j^jjSCjL—j^jjjttl
rinko in	..............$2.50 "
Kose. Jrutff. zvanp rolerank* jvri $2.00	S
Malo ožje po ..................$1.50
Kosiiča na Kranjskem d<»Lina .... $1.75	■ ;"-' " i .••''_ ^^ ^
MoOneja za velike ko.-u- ........$2.00 ^^^flflB^^ ^flfefet V
Klepanje, troje ■vrst«-, po $1.. $1.50 in $2-00	» _ ^	f	>
Bargomo brusi, izbra.nl, posebno veliki	.-j,- . * ~ - '
in najboljši 50c. — černi ...... 75c	• .
Oselniki, pl^hr.ati po SOc, — leseni 75c
Struške Motiks. ročno kovan® na Kranj-	^^^^ r
St-m »V.50. — v ♦-/•Je po ........$1-75	' J.V^^^	' 9
Ako enkrat rabite te Izvrstne moti-	^^^n^^^^^^H,	/M
ke. ne bote več hoteli ameriških.
Modne fabridke motike r^ ........$1.25	J^^Jj
Srpi. lepi veliki po $1.00, — srpice /pralce)	,	.	^
za plet .........................75c	"M • • '	■ -.
Starokrajske pile. ploSnat^ S in,'- .. .50c .	* ■ M'
Ribeini za r. po ril.at po .......... $1.25 '	fl	9
Plan kade za tesat, ročno kovane .. $6.50 K-.	0
PoSljite denar ali poštno nakaznico z na-*	- "■'■*'	.
ročnino. NapiSite naslov samo. —
STEPHEN STONICH,	Chisholm, Minn.
Nadalje imamo v zalogi najkrasnejše LU BASOV E HARMONIKE. piankade.
krasns cekarjs. X«* T'RIDITE OSEBNO ALI PlSlTE P<> CF:NIK. "84
POZOR! |
Slovenci, Hrvati in Srbi,
ld potujejo skozi New York.
He pozabite aa moj hotel, kjer dobite najboljša prenočišča In boste najbolj postreienL
Obto aob$ s cbo sH drema, postoljima. Pnitor ss »0 mb. Domač« tahinjs. HsjnOj« ooi. >
AUGUST BACH, es	Slu Nvpt York ! I
massmmSHBSSmMMoaHa^WMaHaaMMaM^HaM