A
BCnlS3Sai=ltnIIS
Izhaja vsak petek.
□ □
Uredništvo in npravništvo:
Kopitarjeva ulica št. 6.
BESBCSBIHia
MO C
SCTSDnai=]rai=i
Maina znaSa:
celoletna . . K4-polnletna. . „2-četrtletna. . „ r-Posaiezna St. „ 0't0
EHHltSIlSSISIBfflliai
pniMMiiMMiiMiiM^ GLASILO SLOVENSKEGA DELAVSTVA.
Štev. 5.
V Ljubljani, dne 3. januarja 1913.
Leto VIII.
Prot’ tiusmamnu!
Pod to devizo sc je vršil preteklo nedeljo in poneideljek v Ljubljani III. protialkoholni kongres. Ves značaj in vtisk je bil tak, da so hoteli bojevniki proti alkoholu pokazati, da ne mislijo odnehati na započeti poti, ampak le še z večjo odločnostjo in pogumom naskakovati tega dušmanina. Kongres je pa tudi pokazal, da se borci ne borijo zastonj, ampak da so že občutne rane prizadeli temu sicer silnemu in težko dostopnemu sovragu. Kongres se mora imenovati naravnost sijajen. Pokazal je, da je protialkoholna misel prodrla že v široke mase ljudstva, pa da se njenemu vplivu ne morejo odtegovati tudi oficielni krogi. Zastopane so bile na kongresu vse oblasti po deželi in prebivalstvo vseh slojev od profesorjev, doktorjev do preprostega mladeniča in dekleta z dežele. Zelo dobro je bilo tudi naše deiavstvo zastopano. Svoje pozdrave zborovalcem so prinesli prevzv. gosp. knezoškof, deželni glavar, deželna vlada, deželna sodnija, ljubljanski magistrat, deželni šolski svet in bratje Hrvatje. Program shoda je bil zelo srečno sestavljen:	odlični
predavatelji, ki so se tudi potrudili, da so svoje naloge pošteno rešili. Predavanja so bila v resnici lepa in temeljita. Bogat materijal bo zbran v knjižici, ki bo poročala o III. protialkoholnem kongresu.
Zelo zanimivo je bilo predavanje, ženstvu namenjeno. Gosp* Stupica je govorila z izbranimi besedami in pesniškim vznosom v natlačeno polni dvorani zbranemu ženstvu o njega dolžnosti, vstopiti v bojne vrste proti duš-maninu alkoholu. Delavstvu posebno namenjeno je bilo zadnje predavanje v nedeljo popoldne, združeno s skiop-tičnimi slikami. Priznati se mora, da tov. Puhar, ki je v imenu delavstva nastopil, ni bil zadnji in naj slabši med predavatelji. On govori lahko, jasno, prijetno in odkritosrčno. Pojasnil je navzočim z lastnim zgledom na svoji osebi, kaj dela alkohol in kolika sreča za človeka, ki je bil alkoholu udan, je abstinenca. Obračal se je v prvi vrsti do delavstva in ga pozival, da naj se gane za na boj!
Socialni demokrati so se spodti-kali nad sveto mašo, ki je bila na programu in se' izgovarjali, da ne morejo zaradi nje priti na kongres, dasi se bahajo, da delajo za abstinenco. Uspeh kongresa pa je pokazal, da sveta maša ni bila tako odveč, marveč da je Bog očividno to delo blagoslovil. Naj bi tudi krščansko delavstvo, ki se bori za
svoje stanovske pravice v znamenju križa, odlikovalo se v tem v resnici socialnem, narodnem in kulturnem osvobodilnem delu in se, ne dalo prekositi od socialnih demokratov, ki hočejo osrečiti svet brez maše in brez križa.
Krščansko delavstvo, v boj proti dušmaninu!	J.	E.	K.
Zadružnik.
KONSUMNA DRUŠTVA NA ANGLEŠKEM.
Leta 1911 je bilo na Angleškem 1407 konsumnih društev, ki so imela ‘2,640.091 članov in malo manj nego 2000 milijonov kron prometa. Ta kon-sumna društva imajo dve veliki nakupovalni družbi, kateri na najmodernejši trgovski način skrbe za to, da dobivajo konsumna društva blago čim najbolj po ceni. Promet pri teh dveh družbah je znašal leta 1911 800 milijonov kron. Konsumna društva in ž njimi obe veliki nakupovalni družbi ustanavljajo tudi razna društva in zadruge, v katerih se fabricira blago, ki se potrebuje v konsumnih društvih. Tako imajo n. pr. važno nalogo v tem oziru pekarij-ske zadruge, kjer se peče kruh predvsem za konsumna društva. Ravno tako mlinarske zadruge, kjer se v velikih mlinih melje moka članom konsumnih zadrug. Tudi velike mesarske zadruge delujejo v tem oziru. Celo na blago za obleko in za obutev, za volnate in bombaževe izdelke in za usnje imajo angleške konsumne zadruge svoje produktivne zadruge. Te produktivne zadruge imajo kapitala krog 40 milijonov kron.
V	njih je zaposlenih 9038 oseb. Pri imenovanih velikih nakupovalnih družbah je 26.652 oseb pri delu. Pri konsumnih društvih jih je pa 90.347; vseh skupaj je torej 126.037 oseb, ki jim daje kruh večinoma delavska zadružna organizacija.
KONSUMNO DRUŠTVO »UNIONE COOPERATIVA« V MILANU. *
Na Laškem je ko'nsumna organizacija, zlasti na severu, zelo lepo razvita tudi med kmeti. Od tam se je misel za kmečko konsumno zadružništvo razširilo celo v južnotirolsko pokrajino, kjer ima skoro vsaka fara poleg svoje posojilnice tudi konsumno društvo. Vseh skupaj se konsumnih društev na Laškem šteje 1764, ki imajo krog 400.000 članov. Največje konsumno društvo je pa zadružna zveza (Unione Cooperati-va) v Milanu, o kateri je vredno, da povemo par besedi. Članov ima 14.582 koncem leta 1911, prometa v temi letu
11	milijonov lir (1 lira je par vinarjev manj vredna nego krona). Posebno to se nam zdi vredno omeniti o ti zvezi, da se peča z naj raznovrstne j Šimi stvarmi v korist svojih članov. V njenih pro-dajalnicah se dobi pač vse, kar člani, ki so v ogromni večini delavci, potrebujejo. Poleg teh prodajalnic ima pa to konsumno društvo tudi veliko ljudsko prenočevališče, kjer po ceni dobe delavci čedno preskrbo za čez noč. Dalje ima to društvo precej dobro urejen hotel in sedaj se peča s tem, da v obližju milanskega mesta za svoje člane zida hišice z vrtovi in tudi hiše, v-katerih bi delavci dobili samo stanovanje proti na-jemščini , pa tudi v tem slučaiu tako, da je za vsako stranko določen kos vrta.
KONSUMNA DRUŠTVA IN MALA TRGOVINA.
Mali trgovci se silno hudujejo nad konsumnimi društvi in večkrat se sliši očitanje, da hočejo> delavci s konsumnimi društvi uničiti vse trgovce. Pri tem se sklicujejo na to, kako se malemu trgovcu slabo godi. To tudi mi priznavamo; toda največja neresnica, ki se je kdo more znebiti, je ta, če kdo neugodne razmere male trgovine podtika konsumnim društvom. Kaj pa je vzrok propada male trgovine? Tukaj je treba jasne besede. Najprej je v mali trgovini prevelika konkurenca. Mnogo takih oseb, ki nikakor niso sposobne za trgovski stan, išče v mali trgovini skromnega zaslužka. Mala trgovina nima zadostnega kapitala. Taki mali trgovci so navezani na kredit, in sicer morajo iskati kredita pri velikih trgovcih, od katerih prejemajo blago, obenem pa morajo dajati blago na upanje zato, da ne izerube kupcev. Gospodarsko je torej na vsak način zadružno trgovanje mnogo pametnejše od zasebnega. Povdarjati pa moramo, da se konsumna društvo splošno le počasi razširjajo in da pravzaprav niti toliko ne morejo konsumna društva sedaj doseči, da ne bi brez potrebe vedno novi ljudje silili v mali trgovski stan in na novo ne otvarjali prav nepotrebnih prodajalnic. Da bi pa konsumna društva solidno obstoječe trerovine uničevala, za to nimamo prav nobenega vzgleda.
Dr. K.
Mi in naši sosedje. Povodom letnih zaključkov ne bo odveč, ako si ogledamo nekoliko delovanje naših organizacij, oziroma zadrug, in pa onih naših sosedov. Glasom računskega zaključka socialnodemokratičnega konzuma za Ljubljano in okolico, je imela ta zadruga 10 prodajaln, v katerih je prodala blaga kakor sledi:
V	šiški na Savi na Glincah v Vodmatu na Jesenicah v Sodni ulici v Trnovem v Tržiču na Celovški ceti na Koroški beli
K
149.862-48
71.942’43
65.983-25
54.902-46
47.743-98
33.137-14
27.350'24
19.122-01
8.841-96
8.232-99
K 487.118-94
Torej okroglo 487 tisoč kron. Pri tem prometu so dosegli 83.623 kron kosmatega dobička. Iz tega	sledi,	da se je	delalo povprečno z	20,	beri:	dvajsetpro-
centnim dobičkom. Če se pa vpošteva, da je pri večini blaga, kakor moki, sladkorju, olju, petroleju, kavi itd. komaj 5% dobička (pa ne vselej), tedaj morajo te vsote vzbujati resne pomisleke. Ako pogledamo, kam izgine ta ogromni dobiček, najdemo sledeče upravne stroške, In sicer:
Plače	K	29.487-21
Vožnje	»	9.186'90
Razni stroški	»	8.591-76
Stanarina	»	5.162'65
Skupaj K 52.788-52 torej okroglo 52 tisoč kron.
Sedaj pa obrnimo pogled k našemu »Prvemu ljubljanskemu konsumnemu društvu«. Iz zadnje bilance za leto 1911 posnamemo, da se je prodalo (tedaj) v dveh prodajalnah blaga za 334 tisoč kron (letos v treh okroglo 400 tisoč kron) tako, da pridejo tri socialnodemo-kraške prodajalne na našo eno. Kosmatega dobička se je napravilo 35 tisoč kron, kar bi odgovarjalo 101% dobičku, kar z ozirom na to, da je pri špeceriji manj, pri manufakturi in galanteriji več dobička, odgovarja rednim razmeram in cenam. Vsi upravni stroški so leta 1911 znašali okroglo 10 tisoč kron, to je petkrat manj kot pri soc. dem.
Rezervni zaklad, nabran v petih letih pri nas 34 tisoč kron, pri soc. dem. 6 tisoč kron. Pri nas članov okroglo 900, pri soc. dem. 1600.
Kaj da trgovec in kaj d& konsumno društvo:
Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo je izplačalo zadnjih pet let svojim članom sledeče vsote za dividendo:
Leta 1908	4.517	K
Leta 1909	5.755	K
Leta 1910	7.708	K
Leta 1911	12.700	K
Leta 1912	17.000	K
Skupaj 47.680 K Tora j v petih letih je samo ena zadruga prihranila in izplašala svojim članom
J. JSrgensen:
Naša ljuba Gospa Danska.
m.
Bilo je na malem katoliškem pokopališču, ki se je ponižno skrivalo v kotu velikega protestantovskega pokopališča v Kopenhagnu. Mala mrtvašnica je bila napolnjena do zadnjega kotička, in tudi zunaj pred^ vrati so stali pobožni gospodje in držali v rokah klobuke.
Med temi zadnjimi je bil tudi Herman Ronge, ki ni nikdar zamudil prilike, da ne bi poslušal prelepih obredov za mrtve. Njega, ki so ga danes pokopali, niti poznal ni in tudi med navzočimi je« poznal malokoga. Toda ravno takrat, ko so peli zadnjič: »Requiescat in pace«, in se je izprevod začel pomikati proti grobu, tedaj ga nekdo potegne za rokav. Hitro se je okrenil in po dolgem ugibanju spozna obraz, ki ga že dolgo ni videl.
Vsako jutro je prihajal v latinsko šolo visok, lep mladenič, sin protestantovskega pastorja iz neke vasi blizu Kopenhagna. Celo v temnih zimskih dnevih je'prihajal prvi, kljub temu, da je, ležal kroginkrog debel sneg. V njegovih čistih, sivih očeh je počival mir, ki je razodeval nepokvarjenost in či-
stost prca. Med mladimi svobodomisel-ci; ki so zadnja šolska leta imeli večino v razredu, je bil osamljen; vsi so vedeli, da je bil veren, a njegovo lepo obličje, fina in mirna zunanjost sta mu pomagali, da mu ni bilo za prepričanje nikdar treba trpeti. Po dovršeni srednji šoli ga Herman Ronge ni več videl. Niels Wiig — tako mu je bilo ime — je študiral bogoslovje in šele danes sta se zopet srečala njiju pota.
»Večkrat sem tf že mislil pisati«, je rekel Niels Wiig in Hermann Ronge je takoj spoznal njegov hladen, krhek glas. »Tako dobro še pomnim, ko sva zadnjič govorila; to je bilo pri našerrt poslovilnem večeru. Ko sva se: vračala domov, sva se začela pričkati; bila je to lepa poletna noč; spominjam se še tako dobro, kakor bi bilo včeraj. Nad travniki se je plazila megla, na severu pa je svetil zlati žar svetlih noči. Vedel sem: ti si bil svobodomislec in ti si vedel, da sem bil kristjan, a midva prej nisva nikdar govorila o tem. Dobro se še spominjam, da si ti končno dejal: »Človek je jed; telo je slaba jed, duša je dobra jed.« Nato sva se ločila; jaz sem odšel čez polje proti domu. Toda ko sem stopal sam v oni svetli noči, ko se je tema vedno bolj umikala, da je bilo nebo jasnejše in vedno jasnejše ter končno vzžarelo v polni jutranji zarji,
tedaj sem molil zate; zdelo se mi je, da si predober, da bi moral poginiti v tako žalostni veri. Od tedaj te nisem izpustil izpred oči; bral sem vse, kar si pisal v časnikih im listih in z največjim, prisrčnim veseljem sem zasledil v nekem majhnem, umazanem lističu zaničljivo novico, da si vstopil v katoliško cerkev. Jaz sam sem sicer ud druge cerkve, a midva oba priznavava vendar istega Gospoda in Rešenika in nama obema je potemtakem Jezus Kristus križani največja in edina sladkost.«	‘
Med tem pogovorom sta se mlada moža bližala izhodu in šla mimo velikega kamnitega križa. Niels Wiig je pri zadnjih besedah uprl pogled v Križanega.
Hermanu se je danes zgodilo ravno tako kakor že večkrat, ko se je raz-govarjal z vernimi katoličani, ki so živo in neustrašeno priznali svojo vero. Naenkrat je začutil v srcu praznoto in osamljenost in ni se mogel povzpeti do višine drugih; prepad med tistim, ki ni nikdar niti dvomil o svojem prepričanju in onim, ki se bori s silo za vero, ki jo hoče imeti, je naenkrat zazijal pred njim in samemu sebi se je zazdelo, da ni drugega kakor slaboten lažnik in hinavec.
Niels Wiig pa je nemoteno nada-ljeival:
»Tebi se morda zdi čudno, da tako govorim jaz, ki sem protestant in celo protestantski bogoslovec in bodoči duhovnik. Toda zadnje poletje sem potoval tja na Angleško, da se bolj natančno poučim o razmerah ondotnega pro-testantstva. In zgodilo se mi je čudo, da sem namreč začel občudovati in ljubiti anglikansko cerkev, in da sem našel najplemenitejše ljudi in najboljše kristjane med onimi, ki se najbolj potegujejo za veličino katoliških obredov — med tistimi, ki hočejo ondotno cerkev pokatoličaniti. Njih mladi duhovniki žive v najslabših predmestjih Londona, tu so si sezidali samostane in tu delajo dušno in socialno, da dvignejo zapuščeno propadlo ljudstvo. Pri njih sem spoznal, da prava krščanska ljubezen breiz žive vere in ostre, skoro samostanske pokorščin^ ne more doseči nikdar one višine junaštva, ki ga mi občudujemo na naših svetnikih in misijonarjih. In vaš veliki Manning je stopal na čelu teh mladih ljudi in jim pokazal pot k socialnemu d e 1 u , ki so ga začeli zdaj s tako velikim zatajevanjem in požrtvovalnostjo.«
okroglo 47 tisoč kron, ne oziraje se na to, da je tudi nekatero blago kolikorto-liko prodajalo ceneje. Ali pa vč kdo kaj sličnega povedati o kakem trgovcu? Poleg tega ima pa zadruga skupnega premoženja članov, to je rezervni zaklad, okroglo 34 tisoč kron, toraj je članom prištedila v petih letih skupaj 80 tisoč kron. To so vsote, ki govore.
Povodom Novega leta želi odbor »Prvega ljubljanskega delavskega kon-sumnega društva« vsem svojim članom veselo novo leto. Kdor še ni član, naj se vpiše, koncem leta mu ne bo žal.
Odbor.
Stavka v Vevčah — pomagajmo bojevnikom!
Stavka v Vevčah še ni končana. Ravnateljstvo pritiska z vso silo, da po-gazi delavstvo, in grozi z bičem, ki ga spleta lakota, misleč, da bo uklonilo pošteno zavest. Slovenci, za brate na Balkanu ste darovali tisoče in radostno smo na tem mestu beležili Vaše dejansko navdušenje. Sedaj pa stoje že tedne in tedne v vojski naši najbližnji bratje in sestre, in treba je napeti vse sile, da ne podležejo. Za te brate in sestre Vas prosimo vse, ki ste se v preteklih dneh navduševali za heroičen boj naših bratov na Jugu. Brez blestečih podpisov Vas vabimo, da pomagate vsak največjim revežem med nami. Tu je sedaj naša pomoč najbolj potrebna. Vsak, ki či-ta te vrstice, na) vsa) z vinarji pozdravi one, ki na svoji zemlji nočejo biti brezpravna raja! In kdor je že kaj dal, naj svoj dar ponovi.
Treba je nujne pomoči; zato kličemo na tem mestu na pomoč. Z združenimi močmi bomo olajšali mnogo trpljenja.
Za brate in sestre, za čast in pravico naših najožjih rojakov!
Uredništvo »Naše Moči«.
Darovi naj se blagohotno pošiljajo na naslov: Ludovik Tomažič, Katoliška tiskarna, Ljubljana. — Vsak dar bomo hvaležno izkazali v »Slovencu«.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
Predpustna veselica ljubljanskega krščansko-socialnega tobačnega delavstva bo v soboto dne 11. zanuarja 1913. Vršila se bo v »Unionu«. Delavci! Delavke! Udeležite se v obilnem številu naše predpustne veselice, da pokažete, da se res zanimate za prireditve svoje organizacije. Kakor vedno, je tudi letos čisti dobiček veselice namenjen za podporo obolelih članov Podpornega društva.
Strokovni odseki naše organizacije imajo skupno sejo v sredo, 8. januarja 1913 v društveni sobi pri Krčonu. Vsi člani in članice odsekov, kakor tudi odborniki vseh naših strokovnih organizacij so dolžni, da se seje strokovnih odsekov udeleže.
Najnujnejša zahteva t obačnega delavstva. Znano je* da je izdalo glavno ravnateljstvo pred leti plačilno razpredelnico, v kateri se navajajo plače delavskih kategorij. Kdor vzame to razpredelnico v roke in v6, koliko da delavstvo dejansko zasluži, se mora čuditi, ker plače, ki so v razpredelnici navedene, še niso dosežene. Pred vsem stremimo mi za tem, da pride ljubljanska tobačna tvornica v tisti plačilni razred, v katerega spada po sklepu državnega zbora, katerega pa vlada še ni izpeljala, češ da nima dovolj denarja na razpolago. Izboljšati, oziroma urediti plače tobačnemu delavstvu se glavno ravnateljstvo boji, češ da ugovarjajo zasebni fabrikantje. Nekaj se je letos pač storilo. Nekaterim kategorijam v Ljubljani so nekaj malega plače izboljšali. Mi se zavzemamo odločno za to, da če že nočejo Ljubljane uvrstiti v tisti plačilni razred, v katerega spada, naj se vsaj dovolijo tiste plače, ki so navedene v plačilni razpredelnici. Prav je, da se izboljšavajo plače posameznim kategorijam, a edino umestno in pravično je, da se vsem kategorijam plače uravnajo. Zdaj običajno »f likanj e« napravlja na nas vtis, kakor da hoče uprava tobačne režije hujskati razne delavske kategorije eno proti drugi. Na vsak način naj tobačna uprava skrbi za to, da se vsem delavskim kategorijam določijo vsaj tiste plače, ki so navedene v plačilni razpredelnici.
Iz tobačne tvomlee v Fflrstenfeldu. (Petletnica skupine Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.) Pred petimi leti je sklenilo nekaj mož, da ustanove v Furstenfeldu skupino Avstrijske krščanske delavske zveze. Tovariš Miha Spork je čital v nekem graškem listu poročilo o Avstrijski krščanski tobačni
delavski zvezi. Mislil si je, da bi tudi tobačnemu delavstvu v Fiirstenfeldu čisto nič ne škodilo, če se ustanovi krščanska tobačna strokovna organizacija. Sklical, se je shod, na katerem je poročal Kristijan Fischer iz Gradca. 27. oktober, ko se je vršil ta shod, ostane Fiirstenfeldčanom v trajnem spominu. Socialni demokratje so v velikih množicah prišli na shod. Fischer je jasno obrazložil, kakšen namen in pomen ima krščanska strokovna organizacija in zakaj da se mora ustanoviti tudi v Furstenfeldu krajna skupina Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Ni govoril gluhim ušesom! Ko je bil shod končan, je pristopilo Avstrijski krščanski tobačni delavski zvezi 60 članov, dasi so socialni demokratje kot pravi divjaki poskušali shod razbiti. Šestim pogumnim možem ustanoviteljem se je kmalu pridružilo veliko pogumnih delavk. V petih letih se je veliko storilo. Skupini v Furstenfeldu načeljuje danes delavka. Krščansko misleče tobačne delavke in delavce so socialni demokratje opravljali, zasramovali, zaničevali, jih zasmehovali in jih kleli. Od vseh strani so dohajali rdeči govorniki v Fiirstenfeld, da jih skreobrnejo k rdeči krivi veri. Nič niso dosegli. Naši živci so postali jekleni; ustvarili so značaje, ki brez strahu nastopajo za svete naše krščanske svetinje. Na stotine ljudstva je zbranega danes v naših vrstah. Delamo in delati hočemo še naprej za koristi našega stanu. Veseli in samozavestni smo praznovali 10. novembra 1912 petletnico, ko se je v Furstenfeldu ustanovila trdnjava avstrijskega krščanskega tobačnega delavstva.
V	pojasnilo onim tobačnim delavcem in delavkam, ki se zdravijo v bolnišnici. Glavno ravnateljstvo je izdalo odlok, s katerim pojasnjuje § 7. pravil bolniških zavodov tobačnih tvornic. Kakor znano, se določa, da imajo svojci tistih delavcev in delavk, ki se zdravijo v bolnišnici in za katere morajo skrbeti, pravico, da dobe v štirih tednih, ko mora bolniški zavod plačati zanje preskrbnino v bolnišnici, polovico bolniške podpore. Glavno ravnateljstvo določa, da so svojci poleg moža ali žene tudi sorodniki in svaki z adoptiranimi in z nezakonskimi otroci. Ker veljajo v smislu postave o bolniškem zavarovanju vsa zdravilišča in tudi blaznice, se izplača polovica bolniške podpore tudi svojcem tistih članov, ki se zdravijo po norišnicah in po blaznicah. Če se sprejme član bolniškega zavoda v javno bolnišnico, se izplača polovična bolniška podpora svojcem dotičnega , člana. Od polovice bolniške podpore se ne smejo odtegovati tedenski prispevki bolniškemu zavodu.
Znanstvena agitacija. V tobačni tvornici Dunaj, Rennweg, so nedavno sprejeli dve delavki, ki jih »sodruginje« niso bile nič kaj vesele, ker sta se vpisali v Avstrijsko krščansko tobačno delavsko zvezo. Ker se sodruginje vedno za svobodo zavzemajo, je pa sodru-ginja bolniška mati svetovala novima delavkama, da naj ne pristopite Avstrijski krščanski tobačni delavski zvezi. V Steinu je pa neka sodruginja grozila neki novi delavki, da jo bodo »špinarcei« strašno sekirale, če ne vstopi v rdečo zvezo. Res, slabo se že mora goditi rdeči zvezi, ker nastopa s takimi sredstvi pri agitaciji.
Zahteve državnega delavstva.
Delo je podlaga blagostanja in napredka. Vsled tega se mora tudi vsako pošteno, zgoraj označenemu namenu izvršujoče delo tudi zadostno vpošte-vati. Vpoštevanje pa naj ima v prvi vrsti znak v zadostnem, vsestranskem varstvu onih, ki izvršujejo delo. Predvsem mora delavec iz dela dobiti pošten obstoj, to je: delavec ima pravico iz svojega dela dobiti toliko plače, da v danih razmerah dostojno preživlja sebe in družino. Poleg tega je pa popolna ureditev drugih delavskih razmer tudi nujno potrebna. Nujno je:
1. Plače delavstva se imajo razmeram rastoče draginje primemo urediti.
2. Delavni in službeni čas se ima urediti tako, da delavec vsled predolgega dela ne bode trpel na zdravju.
3. Delo v vseh državnih podjetjih naj se uredi tako, da bode imel delavec stalen zaslužek. Razna prekinjenja dela in to osobito pozimi so za delavstvo velik nedostatek in nevarnost za eksistenco.
4. Delavstvu se ima zagotoviti stalnost dela in zaslužka.
5. Skrb za delavstvo se ima izpopolniti s tem, da je vsak delavec zavarovan za slučaje bolezni, nezgod in starosti in onemoglosti za delo. Zavarovanje naj se uredi primemo razmeram, tako da bode delavcu tudi v teh slučajih zagotovljena eksistenca. Isto-tako je skrbeti za sirote in vdove delavcev.
6. Pomanjkanje stanovanj vpliva na delavstvo zelo slabo. Vsled tega bodi dolžnost države skrbeti za primerna stanovanja delavcev. Država in drugi javni faktorji naj znatno podpirajo vsa stremljenja delavskih stavbnih društev.
Država kot delodajalec bi morala biti privatnim delodajalcem v celoti v zgled skrbi za delavstvo. Toda žali-bog tem upovsem ni tako. Naši gozdni delavci se nahajajo še v zelo turških razmerah. Plače nizke, ob katerih je vsako dostojno življenje izključeno. Skrb za bolezni, starost in onemoglost skrajno pomanjkljiva. Zavarovanja za nezgode pa vkljub nevarnemu delu ni. Istotako je potrebno reform v teh ozirih rudarsko delavstvo in to tembolj, ker je delo rudarjev zelo težavno in v zvezi z velikimi nevarnostmi. Dolžnost vlade in merodajnih faktorjev je, v tem oziru napraviti na celi črte red.
Potrebno je osobito tudi, da se premesti ljubljanska tobačna tvornica v tisti plačilni razred, v katerega bi jo bila vlada že morala uvrstiti, če bi se na sklepe poslaniške zbornice kaj ozirala.
Naši poslanci za delavstvo.
Ob priliki proračunske razprave v državni zbornici je govoril poslanec Gostinčar o zahtevah gozdnih delavcev in rudarjev v Idriji ter zahteval, da vlada tem povsem opravičenim zahtevam delavstva ugodi. Pri glasovanju je »Hr-vatsko-slovenski klub« glasoval za železničarske predloge posl. Tomšika, Ke-meterja in Panca, da se dovoli 17 milijonov kron za zvišanje plač državnemu delavstvu in železničarjem. Istotako so glasovali tudi socialni demokratje za predlog poslanca Gostinčarja, ki je predlagal, da se dovoli finančnemu ministru najeti posojilo 150 milijonov K (namesto po vladi zahtevanih 130 milijonov) za razne stavbe, za nabavo železniških vozov in regulacijo plač delavcev v državnih podjetjih. Predlog za višje posojilo je veljal regulaciji plač železničarjev in drugih državnih delavcev. Kakor pri proračunski debati so naši poslanci glasovali tudi za vse predloge v prilog državnim slugam in pod-uradnikom ter s tem pokazali, da jim je na srcu blagor delavskih stanov.
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
POMEN REVIZIJ PRI SKUPINAH.
J. S. Z. je začela z revizijami. Do zdaj so bile revidirane že tri skupine: v Selcih, v Tržiču in v Litiji. Kakšen pomen in namen imajo take revizije?
Pregledi vsega poslovanja so po zakonu predpisani za zadruge, ker so te tako velikega pomena za javnost, da na noben način ne more zadostovati zaupanje do načelstva in nadzorstva, zlasti ker so člani premalo izobraženi in izvežbani za težko in odgovorno gospodarstvo s tujim blagom, kakor ga izvršujejo posamezne zadruge.
V	novejšem času se tudi pri organizacijah, ki nimajo nič denarnega prometa, čedalje bolj uvideva pomen takih revizij. Izobraževalna, prosvetna, telovadna, pevska, glasbena in druga društva se vežejo v zveze in vsaka zveza skuša vpeljati take revizije pri svojih članicah. Samo pomanjkanje sredstev je vzrok, da take revizije niso že splošno vpeljane.
Društva dostikrat izvolijo v odbor člane, ki se za društvo nič ne brigajo. Včasih zato, da bi jih na ta način bolj priklenili na društvo, včasih zavoljo ugleda in bogastva ali zavoljo zmožnosti. Ne pomaga nič, če se dotični še bolj branijo izvolitve in izgovarjajo, da nimajo časa. Mislijo si, ko bodo enkrat v vodi, bodo že plavali. »Naša Moč« je že svarila pred takimi volitvami. Dostikrat se člani puste voliti v odbor, ker mislijo, da je to samo izraz spoštovanja do njih in sploh ne mislijo prevzeti nobenega dela in nobenih dolžnosti. Seveda ne čutijo tudi nobene odgovornosti. Mnogokrat bi odborniki radi kaj naredili in radi tudi precej žrtvovali, da bi društvo napredovalo, pa se ne vedo ganiti. In tako društva spe . . .
Vsak bo rad verjel, da bi vplivala kot svež, blagodejen veter v takih in podobnih slučajih revizija. Spreten in vešč revizor bi poučil odbornike o vsem potrebnem, pograjal napake, pohvalil vrline in povedal, kako znajo drugod. Odborniki bi videli, da ni njih odbomi-štvo sama čast na papirju, sramovali bi se pokazati revizorju revščino, nezadovoljnim članom bi bila dana prilika, da se pritožijo. Veter bi pregnal spanec in pajčevine.
Koliko večjega pomena kot za društva brez denarnega prometa je revizije šele za skupine J. S. Z., ki imajo precej denarnega prometa, ki morajo vživati popolno zaupanje pri ljudstvu.
Za vodstvo naših skupin je treba precej znanja in zmožnosti. Vsaka revizija bi morala biti obenem šola za vse činitelje pri skupini. Revizor bi pograjal vse napake in razložil, kako naj se popravijo, kaj naj se boljše in lepše uredi. Po sklepu revizije bo seja načelstva in nadzorstva, kjer bi se naredil načrt za bodoče delo in napredek.
Za voditelje skupin bi bilo prijetno, če bi jim prav pokazal revizor na napake, ker bi vedeli, da se to ne zgodi is zavisti ali škodoželjnosti, ampak z namenom, da se stvar zboljša. Za pouk in opozori te v na napake je vsak pameten človek hvaležen, če vidi, da prihaja iz prijateljskega srca z dobrim namenom.
Tudi na javno mnenje mora revizija najboljše vplivati. Naj bodo Odborniki pri skupini še tako veliki poštenjaki, še bolj hvale in spoštovanja vredni možje, vendar je stara resnica, da se domačin na domačina nikdar dovolj ne zanese. Le tujec ima večjo veljavo. Vse drugače je, če se ve, vse poslovanje bo strogo in natančno preiskal nepristranski revizor, ki se na stvar razume. Če bi kdo rekel blagajniku, da se ne more zanesti nanj, se mu ta lahko odreže: »Če meni ne zaupaš, zaupaj revizorju!«
Koliko je odbornikov, ki se požrtvovalno trudijo za skupino, dočim se člani ne brigajo dosti in niti ne vedo prav ceniti dela in skrbi požrtvovalnih tovarišev odbornikov, revizor bo spoznal trud in vrednost in vsak ve, kako dobro de človeku, če vidi, da pregleduje in ceni njegovo delo strokovnjak, ki ve, koliko je vredno.
Ko so se prečitala revizijska poročila o izvršenih revizijah pri seji načelstva, smo jih bili veseli. Lepa so bila. Lepa je tudi misel in J. S .Z. jo bo uresničevala tudi zanaprej. Gotovo jo bo tudi vsak član vesel in gotovo bo pripomogla k rasti in napredku J. S. Z., ki si ga želimo v novem letu.
Vevška stavka. Načelstvo jugoslovanske Strokovne Zveze je priredilo 29. t. m. pri Devici Mariji v Polju shod, namenjen stavkujočemu delavstvu. Domači župnik Miiller poroča o pogajanjih pri glavarstvu, ki jih je uvedlo glavarstvo in ki so se 29. t. m. pričela. Pogajanj se je udeležilo odposlaništvo stavkujočega delavstva, župnik Muller, župana Dimnik in Korbar, zastopniki politične oblasti in obrtni nadzornik. Ravnatelj vevške papirnice je izjavil: mi smo pripravljeni vsak čas delo začeti, izjavljamo pa, da 30 tistih delavcev oziroma delavk, ki so se med stavko nedostojno obnašali, ne sprejmemo nazaj na delo. Taussig hoče delo urediti in je bil ta štrajk Leykamovi družbi zato ljub. Štrajk moramo izrabiti če kaj dovolimo, bodo pa delavci začeli zopet rogoviliti. Popolnoma hočemo položaj izrabiti. Delavci so na to izjavili, da takih pogojev ne morejo sprejeti in da se morajo zopet vsi sprejeti nazaj na delo. Ravnatelj je izjavil, da se nikogar ne boji in da tistih, »ki so nam nagajali«, ne sprejmemo na delo nazaj. Pričelo se je prerekovanje. Končno je ravnatelj izjavil, da se zadovolji, če jih
12	od dela izključi, a da mora tudi za to dobiti prej dovoljenje od Taussiga. Nadalje je ravnatelj izjavil, da namerava akordno delo urediti in da če delavstvo te pogoje sklene, bi se z vsem delom ne pričelo takoj, ampak šele čez 14 dni. Glede na delavski odbor je ravnatelj izjavil, da se mu zdi, da delavstvo še ni dovolj zrelo. Pogajanja pri glavarstvu se v četrtek nadaljujejo. Govorili so razni govorniki, ki so poudarjali, naj bi se pogajanja nadaljevala. Tvornica naj zniža število tistih, ki naj bodo od dela izključeni, na dva. Izključita naj se od dela tista dva, ki sta stavko vprizorila: namreč oba ravnatelja: obratni ravnatelj in pisarniški načelnik. (Živahno odobravanje.) Grajalo se je, ker politična oblast ne pritegne k pogajanjem zastopnikov ljudstva: poslancev. Sklene se, da o predlogih, ki jih je stavilo ravnateljstvo, dne
1.	januarija delavstvo tajno glasuje. Glasovanje se prične 1. januarja ob 1. popoldne v »Društvenem Domu«. Ob %3. uri sledi kratko zborovanje delavstva, na katerem se proglasi izid glasovanja. — Vevško delavstvo stavka zdaj že dolgo časa. Stavkokazov med delavstvom ni. Ob stavki je postopala tvornica nasproti delavstvu nečuveno; o raznih podrobnih dogodkih smo že poročali. Naši poslanci so radi dogodkov v Vevčah večkrat v državnem zboru interpelirali. Vevško delavstvo je v svojem hudem boju, ki mu ga je družba brezvestno nalašč vsilila, vredno, da delavstvo slovenska javnost najuspešnejše podpira.
Dne 1. t. m. je sklicalo načelstvo J. S. Z. zopet ob 8. uri zjutraj velikansk shod, na katerem je poročal urednik Kerhne. Shod je sklenil, da se stavka nadaljule. V četrtek 2. t. m. so se pričela pogajanja pri glavarstvu nadaljevati.
Prilaga »Naši moči", šteu. 5, dne 3. Januarja 1913.
Irtu«« M
Veselo in srečno novo leto želi ..Slovenska Straža" vsem svojim blagim sotrudnlkoml
Uspeh velike loterije »Slovenske Siraže".
Blagoslov našega zaščitnika, blagoslov Slomškov je spremljal »Slovensko Stražo« ob nevarnem podjetju, ki ga je podvzela mlada in neizkušena. Mnogi so zmajevali z glavo, da bo prva slovenska loterija v narodno-obrambne namene preveč za naše moči, sami smo začetkoma dvomili, pa smelo smo se lotili dela in delo je prineslo uspeh. Vsak dan so se med nami rodili novi načrti, nova pota so se odpirala in dasi smo bili začetniki v tej stroki, smo vendar srečno premagali vse ovire in ogromno delo smo obvladali z nekako lahkoto.
Skoro povsod, kamor smo se obrnili, smo naleteli na odprta srca. Niti ene izjeme pa ni bilo med revnimi sloji našega naroda. Ta idealni vznos med ljudstvom je naša moč, svetal trenotek v naših bojih, srečna bodočnost domovine. Na stotine in stotine je bilo takih, ki so ure in ure žrtvovali bratom ob meji, da vsaj z vinarji po-morejo k prosveti in probuji očetnjave. In tako je ljudstvo stvorilo delo — uspeh »Slovenske Straže«. Ponosni smo na to! To je ljudsko delo. Vsak vinar pomenja veliko zavest, slovensko dušo, ki je pred tujčevim najbolj vabljivim šepetom nepremagljiva. In to je tudi agitačni pomen dela »Slovenske Straže«!
Pa prvi glavni dobitek? Bolje oddanega bi si sami ne mogli želeti. Ali vidite našo sliko in bedne otročiče na njej? Ko jo gledamo, zdi se nam, da je sam veliki Slomšek, prijatelj otrok, določil srečo ubogi materi in stradajočim njenim otročičem.
zapustil je ženo in svoje otročiče, šel je v svet in se ni več javil, ni pisal in tudi skrbel ni za rodbino. Silna beda je bila tako reden gost uboge družine. Da je žena revno preživela sebe in otročiče, hodila je v dnino, pri tem ji je pomagala njena večja hčerka. Sedaj se je pa bližala zima in žena je z obupom gledala v prihodnje dni . . . Tedaj je čula, da prireja »Slovenska Straža« veliko loterijo. Mislila si je: »Bog mi bo pomagal iz revščine« in sklenila je kupiti eno srečko. Denarja — ene krone — za srečko pa ni imela. S solzami v očeh je ženica prosila znance, naj ji posodijo krono. Pa je ni dobila! Lakota je bila doma vedno hujša in tako je ženica v nedeljo pred žrebanjem po maši prodala zadnjega prašička. Kupila je kruha otrokom in — srečko »Slovenske Straže« štev. 67.932.
Sredi naslednjega tedna prihiti k ženici g. Makovec z veselim naznanilom: »Zadeli ste glavni dobitek!« Ženica ni hotela verjeti, da jo je obsula sreča. Končno je dvignila roki, polile so jo solze radosti in šepetala je zahvalo Bogu za toliko dobroto. Ženica nam je pripovedovala, da potem, ko se je prepričala o svoji sreči, celo noč ni mogla spati, celo noč je jokala veselja. Župan g. Makovec je vse potrebno uredil, da bo ves dobitek res v korist ubogih otrok in trdo preiskušane matere. Tudi dom se bo skoro gotovo posrečilo rešiti.
Da pokažemo sedaj srečno mater vsem dobrotnikom »Slovenske Straže«, prinašamo danes njeno sliko in sliko njenih otrok: 15letne Marije, 12 let stare Antonije, 10 let stare Frančiške, štiriletnega Franceta in 2 in pol leta starega Rudolfa. Fantiček, ki radovedno s klobukom na glavi kuka ob hiši, ni njen sin. Radoved-
Pavlin, sedaj uslužbenka v župnišču v Hrušici, pošta Podgrad v Istri. Dekle je bilo nekaj dni pred srečkanjem v trafiki Šoukal v Ljubljani. Istočasno je slučajno prišel v trafiko uradnik v pok. g. Fr. Predarič. Ko je videl ubogo dekle, se mu je usmilila in kupil ji je srečko, ki je res zadela.
Četrti glavni dobitek v vrednosti 500 kron je zadel na srečko št. 11.322 Franc Tratnik, cerkovnik v Št. Andražu pri Velenju na Štajerskem. Kupil je srečko pri tamošnjem trgovcu g. Antonu Čobal.
Tudi dobitki po 100 K, 50 K, 20 K, 10 kron in 5 K so skoro vsi zadeti ter se proti izkazu srečke do 1. marca 1913 izročajo v pisarni »Slovenske Straže«. Seznamek izžrebanih srečk je dobiti v prodajalnah, kjer so se srečke prodajale, ali naj se ga pa naroči pri »Slovenski Straži«. Velja 10 vin. Brez naročila se je poslal seznam samo trgovcem, ki so prodajali, drugače pa le tistim, ki so ga izrečno naročili.
Vseh srečk je bilo prodanih okolu 60.000.
Z dobitki je bil doslej še vsak zadovoljen. »Slovenska Straža« ni šla pri dobitkih pod vrednost, kakor to navadno store mnoge dunajske in druge loterije. S takim postopanjem si je »Slovenska Straža« le pomnožila ugled.
In denarni efekt? Tudi ta je lep! »Slovenska Straža« bo po završenih računih skoro gotovo dobila
30.000 kron čistega dobička.
Seve je ta vsota še mnogo premajhna, da bi zadoščala za vse, kar so zastopniki obmejnih Slovencev v glavnem odboru »Slovenske Straže« označili, da je neodložljivo in se mora izvršiti. A nekaj trdne podlage je s tem dobljene — ostalo, upamo trdno, bo spravila skupaj slovenska darež-ljivost, ki ima svoj trden izvor v globoki domovinski ljubavi.
Vsem, ki ste se trudili za loterijo »Slovenske Straže« — hvalo in prošnjo, da »Slovenske Straže« tudi vnaprej ne zapustite, ampak da vsak po svoji moči pomaga, da bo naša »Slovenska Straža« vsak dan večja, vsak dan bolje s sredstvi oborožena in tako vedno bolj zmagovita!
Dva dabrolnika »Slovenske Siraže".
V	Ljubljani v visoki starosti umrli tovarnar gospod Valentin Krisper je zapustil »Slovenski Straži« 1000 kron. Njegov ugledni sin, ljubljanski odvetnik g. dr. Valentin Krisper je pisal ob izročitvi volila »Slovenski Straži« laskavo pismo, v katerem želi, naj bi ta dar bil v prospeh narodu slovenskemu, kateremu je bil njegov blagopokojni oče vedno zvesto vdan. »Slovenska Straža« bo ohranila trajen spomin na svojega dobrotnika gospoda Valentina Krisperja. Slava njegovemu spominu!
Vpokojeni župnik tržaške škofije vlč. gospod Frančišek Bukovec, ki je umrl v Soteski pri Straži na Dolenjskem, je v svoji oporoki volil »Slovenski Straži« 200 kron. Naj zlato slovensko srce mimo počiva v slovenski zemlji!
Zgledu teh dveh odličnih domoljubov naj bi sledil vsakdo izmed nas./Tudi ob smrti se spomnimo domovine in ji pomagajmo, da bo doživela lepše dni! V oporokah se spominjajmo »Slovenske Straže«, ki se bo v globoki hvaležnosti spominjala svojih dobrotnikov.
INovoosvoliojene pokrajine na Balkanu.
v prosvetnem in narodno gospodarskem oziru.
Prof. A. Bezenšek.
Sofija, meseca decembra. Vsemu svetu je znano, kako velik napredek je napravila Bulgarija v teku 34 let, odkar je bila osvobojena. Prijatelji napredka in kulture se ne morejo temu načuditi!
Kako velik je pa razloček med prebivalci svobodne Bulgarije in onim v
novoosvobojenih pokrajinah! Vsi so iste vere, narodnosti, vsi enake sposobnosti in marljivi. Zemlja v novih krajih je še mnogo boljša in rodovitnejša, podnebje milejše in ugodnejše. In vendar ta veliki kulturni prepad.
Povsod vlada siromaštvo, po nekaterih mestih in vaseh pa celo velika mizerija. Še najlepši in najrodovitnejši kraji na primer južno od Odrina pa do morja in pa cela Makedonija, vse je zanemarjeno! In vendar bi postala ta črna, plodovita zemlja pri dobri obdelavi pravi raj.
Danes seveda, ko je svet tako slabo in redko obdelan, ko je večina ravnin in gričev še čisto deviška, ne moremo govoriti niti o začetku kake gospodarske kulture.
Samoposebi se razume, da odgovarja temu gospodarskemu propadu tudi primerna — izobrazba. Ljudje ne morejo zadostiti niti najmanjšim duševnim potrebam. Živijo čisto v nekulturnih razmerah. Delajo kakor živina, oblačijo se s skupaj sešitimi krpami in njih prehranitev je sila borna.
Sicer pa je všako kulturne j še življenje bulgarskega prebivalstva v teh turških provincah, zanj velika nevarnost. Oblastniki in turški uradniki imajo ostre oči na take družine; ali jim nalože velika davčna bremena na pleča, ali si pa vzamejo kar sami za svoje osebne potrebe, kar že rabijo, denar, ljudi ali hrano. Ni torej nič čudnega, če stavijo Bulgari svoje hiše sredi dvorišč, ki jih ograde z velikimi ploti in zidovi. Hiša je na ta način zavarovana pred tatovi in razbojniki, pa tudi pred turškimi poizvedovalci. Pri takih razmerah je seveda vsak napredek nemogoč.
Človeku se naravnost milo stori, ko vidi tik pred vratmi kulturne Evrope, tako mizerijo in zanemarjenost ljudstva kljub bogati zemlji in krasnemu podnebju.
No, hvala Bogu, sedaj se bodo začeli drugi časi in na teh tleh bo zopet zrasla in se razcvela krščanska kultura, ki so jo Turki pred pet stoletji zadušili.
Še bolj vas pa utegne zanimati vprašanje: Ali pa ima Bulgarija dovolj lastnih sil in izobraženstva, da bo te kraje kultivirala ali bo treba ljudi iz drugih slovanskih dežel tje dol pritegniti?
Splošno rečeno: Bulgari imajo dovolj inteligentov za kulturno delovanje v teh na novo zasedenih krajih, posebno veliko je Makedoncev. V stari Bul-gariji je bilo že dosedaj v javnih službah okoli 30 odstotkov Makedoncev, ki so služili tu pri nas kot učitelji, uradniki, častniki itd. V trgovini in obrti, zlasti pa po večjih mestih je bilo celo do 50 odstotkov bulgarskih Makedoncev. Vse službe in stroke so bile prena-polnjehe in Makedonci iz turških provinc so začeli postajati že nekoliko nadležni gostje za domačine. Makedonsko vprašanje je torej kolikor toliko tudi vprašanje bulgarske inteligence. Domovina se je morala razširiti in razmakniti, da dobi nakopičena duševna in materialna moč dovolj izhoda in prostora.
Premislite samo sledeče številke. Na sofijskih gimnazijah napravi vsako leto povprečno nad 300 fantov in blizu 200 deklic maturo; v celi Bulgariji pa znaša skupno število abiturientov v zadnjih letih okoli 3000 na leto. Na sofijski univerzi je bilo vpisanih v zadnjem letnem semestru 1563 slušateljev in 543 slušateljic, skupno 2106. Med njimi je polovica, 1110 pravnikov; drugi so hištoriki, filologi in fizikomate-matiki. Poleg tega ima Bulgarija tehnično srednjo šolo, ki se bo v par letih razširila v politehniko. Trgovskih šol je 10, obrtnih 10 za fante, 4 za dekleta; kmetijskih šol je 12, gospodinjskih šol
Naši listi so poročali, da je bil glavni dobitek zadet v prodajalni vrlega našega somišljenika gosp. župana Makovca v Št. Vidu nad Cerknico. Kmalu nato je pisal župan g. Makovec, da je glavni dobitek »Slovenske Straže« v vrednosti 5000 kron zadela uboga žena Frančiška Krašovec, stara 37 let, mati petih nepreskrbljenih otrok.
Frančiška Krašovec je imela v vasi Čohovo hišico, pred katero smo jo pred par dnevi z njenimi otroci dali fotografirati. Hiša je bila last moža Franceta. Mož se je začel udajati pijači in je bilo treba končno hišico prodati. Letos meseca avgusta je kupil hišico za 2700 K gostilničar Fr. Sterle v Čohovem. Do novega leta bi smela družinica še ostati pod rodno streho. Mož France pa je zapustil svojo rodbino,
nega fantička je privabil v ozadje fotogra-fični aparat. Poleg Frančiške Krašovec stoji njen zaščitnik, zgledni naš župan g. Makovec, na levi strani g. Makovca deželni oficijal g. Š e 1 k o, ki je bil toliko prijazen, da je kot zastopnik »Slovenske Straže« podal se na pot v Čohovo. Vsak, kdor je kaj prispeval za loterijo »Slovenske Straže«, bo ob pogledu na našo sliko čutil gotovo notranjo zadovoljnost. Glavni dobitek je dobila res najpotrebnejša! Njena družina ima res vesel Božič . . .
Zadeti pa so tudi ostali glavni dobitki.
Drugi glavni dobitek v vrednosti 1000 kron je zadel na srečko št. 86.108 kmečki fant Urbas Franc iz Srednjih Jarš pri Domžalah.
Tretji glavni dobitek v vrednosti 500 kron je zadela na srečko št. 82.975 Marija
Spominjajte se v dneh okoli novega leta po vsej domovini »Slovenske Straže". IV nabirajte zanjo povsod! "VI
za dekleta, ki se uče obenem ročna dela, je pa 72. Učencev na trgovskih šolah je okoli 1000, vsako leto jih dovrši šolo okoli 150. Na poljedelskih šolah je približno 500 fantov in 70 deklet. Vsako leto jih dovrši ta študij blizu 150.
Te številke nam govore dovolj jasno. Jez, ki ga je delala turška meja proti Bulgariji, v kateri se je zbirala narodova duševna sila, je sedaj odprt in mlade domače inteligentne moči se bodo usule sedaj po odrinski pokrajini in po Makedoniji in začele novo kulturno delo na prosvetnem in narodno-gospo-darskem polju. Res, da je precej mladih upapolnih moči padle na bojišču, a to se bo pri tolikem številu inteligen-tov malo poznalo.
Približno enake razmere bodo tudi na Srbskem. Smatral sem za potrebno to napisati, da bodo vedeli slovenski inteligentje, ki se na me obračajo z raznimi vprašanji in željami, pri čem da so, in kaki izgledi se jim v teh deželah odpirajo. Drugače pa stoji stvar glede obrtnije, trgovine in poljedelstva.
Omenil sem že, da leži v novih pokrajinah mnogo zemlje prazne in neobdelane, sicer pa zelo rodovitne. Turki so večinoma zbežali in zapustili prostorna zemljišča in posestva, ki bodo v kratkem času na prodaj. Nevarnost, da bi prišla ta zemlja v roke špekulantov z zemljišči, ki bi jo za velike dobičke na drobno razkosali in prodali, je že odstranjena. Bulgarsko sobranje je sprejelo namreč zakonski načrt, po katerem je vsaka kupčija po teh krajih prepovedana, dokler se ne ustanovi in uredi bulgarska uprava. Poleg tega sta bulgarska narodna in poljedelska banka že pripravili kapital, s katerim bosta kupili velika posestva in obrtna podjetja in jih za majhen dobiček na drobno razprodale. Na ta način bo prišla zemlja v roke ljudstva, da mu ne bo treba več iskati zlatih gora in diamantnih polj po Ameriki.
Dozdaj je bilo v Ameriki na tisoče Bulgarov, ki so se deloma že vrnili, deloma se pa bodo še. Kljub temu bo še ostalo mnogo zemlje, ki čaka pridnih, delavnih slovanskih rok, da jo obdelajo in si na nji svoj obstanek osigurajo.
Tukaj bi bilo hvaležno polje za naseljevanje Slovencev in Hrvatov, ki imajo vsaj nekoliko kapitala. Nekaj
nofilske stranke na čelu z dr. Danc-vom. List izvaja v številki 9. decembra sledeče:
»Ne bo še minolo niti deset let, ko bo občutila Evropa — kulturna, obrtna in trgovska — žilo novega intenzivnega življenja v novoosvobojenih pokrajinah, v radost osvobojenih in civilizo-vanega sveta. To bo nova stopnja na potu duhovne in gmotne kulture. Trgovski odnošaji evropskih industrijal-nih držav z bližnjim vzhodom, bodo stokratno ojačeni, kakor se je moglo opaziti tudi pri Bulgariji po njenem osvobojenju.«
»Svobodna v političnem oziru in dobro urejena Makedonija s premožnim prebivalstvom, s povečanimi duhovnimi in gmotnimi potrebami, z znatno povečano konsumno sposobnostjo, — to vse bo pridobitek ne samo za nas, nego tudi v korist celega kulturnega in industrialnega sveta.«
Z ozirom na letošnje pridobitve in velike koristi ne samo Bulgarov in celega slovanstva, nego tudi vse Evrope, j o* bila vojna proti turškemu divjaštvu v istini sveta in pravična.
Slovenci, Mie svojo posesl!
Ta klic se mi zdi posebno važen danes, ko gineva vedno bolj in bolj ljubezen do rodne grude, ko drvi nepremišljena mladina trumoma v mesta in ko nam med tem ugrablja tujec kos za kosom naše zemlje. Ta klic bi se naj ponavljal dan na dan v našem časopisju, razpravljalo bi se naj o njem v naših društvih, predvsem v krajih, kjer razsaja posebno ta nalezljiva bolezen, ta strast po tujini, da se končno omeji nesrečno izseljevanje. Da, Slovenci, hranite slovensko zemljo! Zavedajte se velikega narodnostnega pomena posesti! Zemlja je že od nekdaj predmet bojev. Odkar je postala predmet zasebne lastnine, datira stremljenje posameznika, pridobiti si posest kot eksistenčno podlago. Vsi boji, vse vojske, ki jih našteva zgodovina, so nastale radi tega hrepenenja po zemlji, radi hrepenenja po nepremični posesti.
In to se godi še danes.
Narodnostni boj, ki je bil v prvi polovici preteklega stoletja samo jezikov-
kapitala ža nakup potrebne zemlje in 'I ni, idejni, se je spremenil v gospodar-primernega orodja je pa treba na vsak I ski boj, v boj
način.
Ravno te dni sem dobil zanimivo pismo od strani odličnega hrvaškega poslanca, ki je strokovnjak v narodnogospodarskih zadevah. Naj vam napišem par njegovih misli o prosvetni in narodno-gospodarski organizaciji v novem ozemlju
»Nesumnjam, da če na Balkan po-letiti mnogi individui, pak i takovi, ko-ji če pod obrazinom Slavenstva i bratstva htjeti nešta usičariti. Balkan če biti trkalište tudjinaca (tujcev), kao što je to još neka zemlja, kamo se doklati-še bankrotirani tudjinci, da iztiskuju i izjedaju domači elemenat. Da se na Balkanu tomu predusretne, valjalo bi več sada stvoriti stroge zakone i vršiti najstrožiju kontrolu, da ne bude tud-jinske najezde, kojoj če se kasnije morati još i »kaditi« iz diplomatskih razloga.	..
Balkanske su si države svijestne svoje snage i moči, za to neka računaju samo sa svojim narodom u miru, kao što su to i u ratu činile. Istom u pomanjkanju domačih sila, neka u prvom redu posegnu za najbližom si bračom Hrvati i Slovenci, koji če se častno odu žiti svoj oj novoj domovini.«
Tudi »Primorec« (Gorica, 29. novembra) je prinesel članek: »Na Bal kan, ne v Ameriko«, v katerem svetuje našim ljudem, naj se izseljujejo rajši na Balkan, kakor pa v Ameriko. Pisa tel j dotičnega članka je imel priliko go voriti s tajnikom »Sofijske trgovske komore«, dr. Ivanom Zlatarovim, ki se je izrazil o Jugoslovanih in Čehih, da so »iskreni, rodoljubni in delavni.«
Tudi ni nobenega dvoma, da bodo slovenske obrtnike, trgovce, posebno pa kmete podpirale bulgarske banke s svojim kreditom, jim prodajale zemlji šča pod ugodnimi pogoji in dajale po sojila na hipoteke.
Tudi nedavni nasvet, da naj bi kaka slovenska banka osnovala v Bulgariji svojo podružnico v podporo slovenskim naseljencem, je uvaževanja vreden.
Do sedaj obstoje razen domačih kreditnih zavodov samo še nemški iz »rajha«, namreč »Kreditbank«, avstrijska »Balkanska banka« (podružnica »Wiener - Bank - Vereina«), francoska »Generalna Banka« in ruska banka.
Malo pred vojsko se je imela odpreti še neka češka banka, ki je prevzela stavbo in promet sladkorne tovarne v Gornji Orehovici (blizu Trnovega). Vojska je seveda to namero zadržala.
Na koncu naj navedem še izvajanja časopisa »Bolgarija«, glasila slova-
za materielno eksistenco milijon poedincev, v boj za glavno narodnostno posest, za zemljo.
Kdor nima zemlje, nima domovine. Narodi, ki so si ohranili zemljo v lastnih rokah, so preživeli stoletja, izginili pa so tisti, ki si niso znali ohraniti svoje zemlje. To nas uči zgodovina.
Pri nas še ne cenimo dovolj pomena zemlje v narodnostnem boju. Pogosto zremo na premembo posesti kakor na privatno zadevo kupca in prodajalca.
Toda to ni pravo stališče! Zemlja nam ne sme biti samo zasebna lastnina, ne, mora biti obenem last naroda. Kajti zemlja je podlaga domoljubja. Narod, ki nima lastne zemlje, nima lju-bozen do grude, ki živi od nje.
Zemlja je porok eksistence naroda. Zemlja, združena z drugim narodnogospodarskim činiteljem, z 'delom, je predpogoj bogastva naroda. Iz nepremične raste premična imovina. Brez nepremične ni možna premična.
Zemlja je porok skupnosti naroda. Ona veže k sebi posameznike, navezuje jih na rodno grudo, združuje posameznike v naselbine.
Brez zemlje, brez te vezi, bi bili raztreseni med tujimi narodi kakor danes Židje, ki nimajo skupne narodne zemlje.
Narodi, ki nimajo lastne zemlje, nimajo lastne kulture. Žive od kulture onih narodov, med katerimi so raztreseni, žive od milosti tujcev.
Zato pa hranimo slovensko zemljo! Ona je opora naše narodne eksistence, ona je porok, da se vzdržimo tudi v bodoče, ona je naše vse. Na njej je vzrast-la naša preteklost, na njej počiva naša sedanjost in na njej nam vzraste, dal Bog, lepša bodočnost.
Podnu ..Slovenske Sirar.
Določite člana, ki naj prevzameta agitacijo, da se tudi v sosednji župniji ustanovi podružnica »Slovenske Straže«, ako je še ni.
Preglejte povsod imenik članov, pridobite povsod novih članov, poberite udnino in jo pošljite takoj vodstvu v Ljubljano. Glejte, da vsaka podružnica po številu udov napreduje in nobena ne nazaduje. Povsod pokažite življenje I
Ustanovite pomožni odbor za agitacijo za društveno blago! Tudi vsa naša mladeniška organizacija naj pomaga pri tem.
Če o tem ena seja ne zadošča, imejte več sej. Naši narodni nasprotniki se gibljejo, na delo tudi mi. Pri vsaki seji poročajte o uspehu te agitacije.
Preskrbite tudi naročila za naše nabiralnike, kolke, računske listke. Stopite okolu onih, od katerih se je nadejati, da jih bodo naročili in skupna naročila pošljite pisarni »Slovenske Straže« v Ljubljani.
Vsak odbornik, vsaka odbornica naj opozarja drug drugega, da se delo res živahno prične, da ne zaostane, ampak da se živahno nadaljuje v ponos župnije, v ponos občine. Povsod Vam bodi prva čast kolikor največ storiti za zatirane obmejne brate in sestre1
Spominjajte se pri vseh prireditvah, pri vseh veselih in žalostnih dogodkih »Slovenske Straže"!
Za narod.
Naseljevanje v novoosvojenih krajih na jugu. Od mnogih krajev se je izražala želja, naj bi se tok izseljevanja našega ljudstva obrnil, če se ga že zajeziti ne da, v novoosvojene kraje na jugu. Tudi »Slovenski Straži« je došlo v tem oziru več pisem, mnogi Slovenci so kar na vrat in nos odpotovali na jug. Da se izve, kak je resničen položaj tam doli, smo se obrnili do velecenjenega našega rojaka vseučiliš-kega profesorja g. A. B e z e n š k a, ki nam je poslal zelo informativen članek, katerega priobčujemo v današnji številki »Narodnoobrambnega Vestnika«. Upamo, da bomo s tem marsikakemu, ki si je želel pojasnil, zelo ustregli.
Kako je s podružnicami »Slovenske Straže« na Štajarskem? Slomškovo leto se bliža koncu. Z navdušenjem, ki se je kazalo na Slomškovih slavnostih, vstvarjajmo v novem letu nekaj stalnega, trajnega. In trajno ognjišče narodne navdušenosti je povsod podružnica »Slovenske Straže«. Pred nami leži pregled štajerskih podružnic »Slovenske Straže». Iz njega vidimo, da jev narodnoobrambnem oziru vse premalo storjeno. Dekanije Laško, Maren-berg, Vuzenica in Za vrč nimajo niti ene podružnice. V nekaterih krajih je premalo podružnic, n. pr. med Muro in Dravo je samo devet podružnic, dosti premalo v Savinjski dolini, v
cTCje 6 o Bito naj Boljši in najccncjši
paplfi
9
Poizkusite I
Vsi uradi in vsi posamezniki naj rabijo papir, ki ga ima v najrazličnejših vrstah v zalogi „Slovenska Straža".
Ta papir je naj cenejši in najboljši ter se ga pod takimi pogoji, pod kakoršnimi ga prodaj a „Slovenska Straža*1 nikjer drugod ne dobi. Pišite po vzorce na pisarno venske Straže11. Tudi dobe v prodajo papir kot ga jim morejo agentje ali druge
i.Slo-trgovci cenej e dati
tovarne.
slovenjegraškem okraju itd. Lahko se podružnice »Slovenske Straže« na Sp. štajerskem ustanovijo v 116 župnijah. Naš ideal bodi: vsaka župnija imej svojo podružnico, po dve mali župniji se lahko združita, po več ne kaže. Torej ne dekanijske ali okrajne podružnice, temveč župnijske! Domoljubni somišljeniki po posameznih župnijah, pripravite vse za ustanovitev podružnic »Slovenske Straže«! V vsakem kraju se najde nekaj mož, fantov, žena in deklet, ki bi na leto žrtvovali 50 vin. ali pa 1 krono. — Po Slomškovi proslavi gradimo nove trdnjave »Slovenski Straži«!
Zelo važno za naša društva, cerkve, župne in županske urade ter za naše gostilničarje. — Višek moderne razsvetljave so v novejšem času
petrolejne plinove svetilke „Per-petua“, brez stenja (DflCht), ki nadkri-ljujejo bodisi glede cenene razsvetljave kakor tudi glede svetilne jakosti ace-tilensko, električno in plinovo razsvetljavo. Najmanjša „Perpe-tua“ svetilka št. 11 gori za 150 sveč — najboljša električna žarnica približno za 45 sveč — apo-gori v 10 urah samo 1 liter navadnega petroleja. „Perpetua“ svetilke so silno preproste; zanje ni treba nikakoršne napeljave kakor za acetilensko, električno ali plinovo razsvetljavo, temveč se jih lahko obesi kamorkoli, zato so izredno pripravne za razsvetljavo gostilniških prostorov, telovadnic čitalnic in sploh vsakoršnih javnih prostorov in ker gorč te svetilke brez stenja, se nikdar ne kade, ne povzročajo saj in so tako preproste, da jih lahko opravlja vsakdo. Snaženje, kakor pri bliskovnih petrolejkah, je nepotrebno in ker ostane rezervoir za petrolej vedno hladan, je vsaka nevarnost eksplozije popolnoma izključena. Svetloba „Perpetua“-svetilk je popolnoma bela kakor dnevna svetloba in gori mirno brez vtripljajev. Priporočamo te svetilke našim društvom, cerkvam, čč. župnim in županskim uradom, gostilničarjem in restavraterjem zlasti po deželi, kjer se ubijajo z bliskovnimi (Blitz-lampen) in drugimi petrolejkami, ki povzročajo saje, slabo in dolgočasno razsvetljujejo lokale, vrhu tega pa še porabijo izredno veliko petroleja kar najtopleje.—Št. 11 (150 sveč) K 76 —, št. 12 (300 sveč) K 110'—, št, 14 (800 sveč) za zunanjo razsvetljavo K 180-—, št. 15 (1200 sveč) za zunanjo razsvetljavo K 220'—. — Razpošilja se po povzetju. — Naročila naj se pošiljajo na pisarno »Slovenske Straže« v Ljubljani.
Spričevalo. Vsled poglobljenja Ljubljanice izgubil sem za sedaj vodno gonilno silo za svojo tovarno pletenin in tkanin v Vodmatu, obenem pa tudi lastno električno razsvetljavo. Tvor-niški obrat mi sedaj opravlja plinova sesalna naprava, med časom tvorni-škega obrata pa tudi električno razsvetljavo. Ker pa se ne izplača po tvorniškem obratu samo za razsvetljavo mojih poslopij kuriti parnega stroja, poskusil sem najprej v svoji tovarniški pisarni „Perpetua“ petrolejsko plinovo svetilko št. 11. Razsvetljava in preprostost te svetilke me je naravnost presenetila in Vam svojo zadovoljnost izražam s tem, da naročam za sedaj še eno tako svetilko, proseč, da mi jo kar najprej preskrbite. — Dragotin Hribar, tovarna pletenin in tkanin.
Vedno manj se rabi narodnih kolkov in s tem je znatno zmanjšan vir dohodkov »Slovenske Straže«. Vsem našim pisarnam in vsem domoljubnim posameznikom nujno priporočamo, da naroče pri pisarni »Slovenske Straže« in rabijo naslednje narodne kolke:
1. Marijin kolek (Brezje.
2. Slomškov kolek.
3. Kolek: Slovenska zemlja Slovencem.
4. Kolek: Slovensko dekle.
5. Kolek: Zemljevid Slovenije.
6. Kolek: Stražar.
7. Kolek: Narodna noša.
Posamezen kolek 2 vinarja. Razpro-dajalci dobe 20 odstotkov popusta.
Skrajni čas je, da vsi zaupniki pogledajo v svojih občinah, kjer se še ne rabijo naših vžigalic, kateri gg. trgovci še ne prodajajo vžigalic v korist obmejnim Slovencem. Zahtevajte odločno povsodi, naj jih naročajo pri tvrdki C. Menardi v Ljubljani. Ne verujte izgovorom, da so pošle. Odločno zahtevajte!
Pozor! Vsakdo naj pri nakupovanju blaga za obleke, ako hoče imeti dobro in trpežno blago, zahteva v vsaki trgovini blago z napisom »Zvezdna tkanina« in z znamko »Zlate repate zvezde«. To blago je najtrpežnejše za moške in ženske obleke, kakor tudi za perilo, in se prodaja v korist obmejnim Slovencem. Trgovci, ako se hočete prikupiti svojim odjemalcem, naročajte to izborno blago pri podjetju Zvezdnih tkanin Hermes v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 5, nasproti glavne pošte.
Zavarujte se za življenje in za slučaj smrti po »Slovenski Straži«! Opetovano opozarjamo naše somišljenike, naj se^pred vsakim zavarovanjem za življenje in za slučaj smrti pismeno obračajo za posredovanje na pisarno »Slovenske Straže« v Ljubljani. Tako pridobite »Slovenski Straži« ono, kar bi dobil kak siten agent, sami pa ste sigurni, da bodete pošteno postreženi. Poudarjamo, da se je treba pred zavarovanjem naravnost pismeno obrniti na »Slovensko Stražo« v Ljubljani. Vsa drugačna posredovanja za »Slovensko Stražo« nimajo veljave.
Slovenske gospodinje opozarjamo na inserat drožarne Josipa Košmerla, Koš-merlove drože so izborne! Zahtevajte jih pri vseh trgovcih!
Hitro in lepo se snažijo obuvala, ako rabite čistilo za čevlje »Sava«, katero prodaja v korist obmejnim Slovencem A. Kregar, Ljubljana, To čistilo je popolnoma neškodljivo in omehča tudi najtrše usnje.
Boj Slovencev na narodnostni meji potrebuje naše najizdatnejše podpore. Delo »Slovenske Straže«, ki obmejne Slovence v tem boju tako krepko podpira, zasluži torej naše največje pomoči. Pomaga lahko vsak, če ne drugače, pa vsaj s tem, da kupuje blago, ki je na prodaj v korist obmejnim Slovencem. Tu omenjamo predvsem Kolinsko ka-vino primes v korist obmejnim Slovencem. Ta kavina primes je izvrstne kakovosti, da, naravnost nedosežna, in se je zato v vsakem gospodinjstvu priljubila. Nobene naše gospodinje ne sme biti, ki bi ne kupovala Kolinske kavine primesi v korist obmejnim Slovencem. Prava cikorija v korist »Slovenske Straže« je pa samo ona, ki ima pečatnik »Slovenske Straže« in ovitek z napisom »V korist obmejnim Slovencem«. Odločno zahtevajte v vsaki trgovini, da vam dajo tako opremljeno škatljico cikorije! Ako vam nočejo postreči s takimi škat-ljicami, pišite »Slovenski Straži«!
Vsak dan se shajajo družbe v gostilnah. Koliko bi te lahko storile za »Slovensko Stražo«, pa bi se jim v žepu prav nič ne poznalo! En krajcar pri plačevanju »cehe« ne igra nobene vloge, »Slovenski Straži« bi se pa zelo pomnožil vir dohodkov, ako bi vsakdo zahteval računski listek v korist obmejnim Slovencem. Posnemajte v tem oziru nasprotnike! Računski listki se naročajo v pisarni »Slovenske Straže « v Ljubljani.
Kdor potuje v Celovec, naj se ustavi v hotelu Trabesinger. Opozarjamo na tozadevni inserat v današnjem »Narodnoobrambnem Vestniku«. Postrežba in kuhinja je dobra in vzorna!
Posestvo na prodaj v lepem kraju na Štajarskem, in sicer: hiša, v kateri se že dolgo let nahaja gostilna in trgovina. Cena s posestvom vred 18 do 20 tisoč kron. Hiša je poleg cerkve in bi mož krščanskega prepričanja, ki bi tamkaj vodil gostilno in trgovino, lahko zelo dobro izhajal. Prebivalstvo je premožno. Ponudbe na »Slovensko Stražo« v Ljubljani.
V	bližini Maribora je naprodaj veleposestvo, ki meri 70 oralov najlepše zemlje. Velik sadonosnik, mlado žlahtno drevje, rodovitni travniki, vinograd, njive in velik sečen gozd. Mlekarstvo bi vrglo na leto tisočake. Vprašanja na »Slovensko Stražo« v Ljubljani.
Mlad fant bi se rad izučil kake obrti pri dobrem krščanskem mojstru. Ker je ubog, želi popolne oskrbe. Pojasnila daje »Slovenska Straža« v Ljubljani.
Vse naše pisarne lepo prosimo, naj naročajo papir, ki ga ima v zalogi »Slovenska Straža«!
Najcenejša in najboljša postrežba! Pišite na »Slovensko Stražo« po cenik! "»C
Nujno narodnoobrambno M pred novim letom.
V zadnjem času je naš edini slovenski katoliški dnevnik »Slovenec« pokazal, da je o vseh svetovnih dogod-kah prinašal več in bolj natanko, kakor veliki dunajski dnevniki, Ki veljajo po 56 K in še več na leto. »Slovenec« pa velja (na leto samo 26 K ali za četrt leta 6 K 50 h. Z novim letom pomagajmo vsi k večjemu napredku »Slovenca«!
Če vsak prijatelj našega dnevnika dobi »Slovencu« nekaj novih naročnikov, je velikanski napredek našega edinega katoliškega dnevnika gotova stvar!
Vsaka vas naj bi imela po ve5 »Slovencev! Koliko agitačnega dela v raznih ozirih bo pozneje prihranjeno, ako v dneh okolu novega leta preskrbite, da bo v vsaki vasi po več izvodov »Slovenca«. V ta namen sestavite krožke po več oseb skupaj, ki naj četrtletno skupaj plačujejo »Slovenca«. Eden v krožku naj preskrbi za pobiranje denarja. Tako se praktično izvrši, da kjer eden ne zmore, se jih več skupaj naroči na »Slovenca«.
Tudi v vse naše gostilne »Slovenca«!
V vsakem kraju naj si prijatelji »Slovenca« agitačno delo za »Slovenca« razdele.
V naši moči je sedaj, da iz »Slovenca« ustvarimo prvi dnevnik na slovanskem jugu!
S tem da izvršite povsod delo za »Slovenca«, storite veliko narodnoobrambno delo, ker razširjen »Slovenec« bo najboljše narodnoobrambno orožje slovenskemu ljudstvu!
Agitirajte povsod za nove naročnike »Slovenca«!
K temu velepotrebnemu delu vse cenjene somišljenike nujno vabita
uredništvo in upravništvo »Slovenca«.
Uvažujte! Ponovno prosimo vse podružnice „ Slovenske Straže“ in vse somišljenike, naj skrb e v svojih krajih, da se povsod razširijo naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Rabite povsod naše vžigalice. Opominjajte znance na rabo naših vžigalic, odločno zahtevajte od trgovcev, naj jih naročajo pri tvrdki Menardi v Ljubljani. Ce bi vsak naš somišljenik v tem oziru kaj storil, bi bil dobiček iz vžigalic velik.
Dsrnvi »Slovenski Slraži".
Not! dvekronski novec so darovali:
G. V. Matjašič, Trst, Via St. Martin, 2 K. — G. Marija Stegner, Trnovo, Notranjsko, 2 K.
Slomškov dar po 20 K:
117. Anton Lovšin, Radeče pri Zid. mostu, 20 K. — 118. Duhovniki kamniške dekanije, zbrani na konferenci v Domžalah, 30 K 40 vin. — 119, 120, 121. Pevsko društvo v Šmartnem na Paki od Slomškove slavnosti 69 K 40 vin. — 122, 123, 124, 125, 126. Po podružnici Žalec, na zlati maši č. g. Josipa Kunej na Zg. Ponikvi, 100 K. — 127, Nabral zavedni rajnkovški župan, g. Jan. Roškar, na veseli gostiji Janeza in Marije Neuwirth roj. Gobec v Sv. Križu tik Slatine dne 21. okt. 1912, 23 K 68 vin.
—	128. Tončka Ortl v Braslovčah, v spomin po umrlem bratu Jakobu Ortl, 20 K. — 129. Jos. Vin-tar, župnik, Šmihel nad Pliberkom, 20 K. — 130, 131. Vinko Majdič v Kranju, mesto venca na grob umrlemu Val. Krisperju, 40 K.
Darovali so kot Slomškov dar:
Po č. g. Petru Jurak, kaplanu, Ljubno pri Celju, darovala vesela družba 5 K. — Č. g. Val. Oblak, župnik v Kropi, 4 K 30 vin. — G. Fran Setničar, Gorica, 10 K. — Č. g. P. Švegelj, župnik, Movraž, 2 K. — Nabrano po g. Antonu Fanedl, organistu v Vurbergu, na gostiji g. Frana Krajši, 3 K. — Po g. Franu Grossman v Gladbecku, nabrano na Slomškovi slavnosti 29. sept. 1912, 7 K. — Č. g. dr. Stanko Banič, Donji Dolac, 2 K. — Nabrano ob priliki poročnega dne g. Antona Jerman, dež. užitn. uradnika v Žireh, 10 K. — Č. g. G. Vilman, župnik v Ljubnem, 4 K. — Po g. M. Brenčiču, drž. poslancu, darovala g. Janez Grahar, župan v Hajdinu,
10	K, in č. g. Peter Žirovnik, kaplan pri Sv. Vidu niže Ptuja pri kozarcu dobrega vina, 5 K. — G. Ivanka Žagar, hči gostilničarja v št. Janžu na Vinski gori, 2 K 20 vin. — G. Simon Tomažič, Ljubljana, 2 K. — Otilij Medvešček, kurat v Trenti, p. Soča,
10 K. — Neimenovan v Ljubljani, 1 K 10 vin. — Neimenovan, Kanomlje, 80 vin. — Darovala dekleta na Slomškovi slavnosti dne 13. okt. 1912 v Dobrni pri Celju 6 K. — Ob priliki srebrne poroke so sklenili Hafner iz Krope: »Oče Luka, Micka mati in z njima vsi veseli svati, mali dar »Slovenski Straži« dati!« — 12 K 25 vin. — Po č. g. Jos. Dobrovc, kanoniku v Velikovcu, nabrano povodom godovanja č. g. dekana I. Čemerja, 11 K. — Nabrala Ant. Mlakar in Ant. Žele pri veselici Kat. izobraž. društva v Št. Petru na Krasu dne 27. okt. 1912, 10 K 11 vin. — Darovali pogorelci iz Tomačevega, 9 K. — Al. Mišič, Breg pri Borovnici, 2 K.
— Nabral g. Fr. Natek, c. kr. pošt. oficijal v Te-harjih, na Martinovem večeru v gostilni Pišek,
15	K. — Nabral č. g. Fr. Sinko, kaplan v Šmarjah pri Jelšah, na gostiji Maksa Jele, 10 K. — Nabrano na veselici v gostilni g. Ig. Mrcina v Dev. Mar. v Polju, v družbi g. poduradnika Janežiča, 4 K 40 vin.
■— I. Štrukelj, nadučitelj v Ljubljani, 20 vin. — Po č. g. M. Kranjc, kaplanu v Središču, nabrano na gostiji Kranjc-Zadravec, 10 K 10 vin. — M. Korošec, Socerb, 80 vin. — Ant. Rabuza, c. kr. profesor, Celje, 1 K 25 vin. — Avg. Vraz, Cerovec, 18 K 22 vin. — Al. Jenko, Klanec pri Komendi, 8 K. — Mart. Krejči, župnik v Borlah, 2 K. — Štef. pl. Po-sarelli, vikar v Gradišču, 1 K. — Frančišek Nastran, kaplan v Borovnici, 5 K. — Župni urad Fara pri Kostelu 2 K. — Ivan Strajn, Dolina pri Trstu,
1 K 50 vin. — Ivan Novak, paznik juž. železnice v Rakeku, 2 K. — Nabrano na sedmini rajnega Frana Kozmelj, posestnika iz Prekope pri Vranskem, 8 K. — Karol Gašpar, Št. Ilj pod Turjakom, 2 K.
Društva za Slovensko Stražo:
Kat. slov. izobraž. društvo Sv. Miklavž, Laško, 5 K. — Dekliška Marijina družba, Miren pri Gorici, 16 K (članarina). — Slov. kat. delavsko društvo v Prevaljah, 10 K (članarina). — Bralno društvo v Podgorju 2 K 27 vin. — Slov. kršč. del. društvo Črna pri Prevaljah, 10 K.
Dar posojilnice:
Posojilnica v Št. Jakobu v Rožu 50 K.
' Dar županstev:
Županstvo Boh. Bistrica, 20 K. — Županstvo v Sodražici 10 K.
Prispevki podružnic:
Po podružnici v Konjicah, daroval neimenovan, 1 K. — Podružnica Selca nad Škofjo Loko,
10 K 06 vin. — Podružnica za Šaleško dolino, 20 K.
— Podružnica v Gorici 40 K. — Ženska podružnica Trnovo, Notranjsko, 23 K 60 vin. — Podružnica v Celovcu 61 K 20 vin. — Podružnica Št. Ilj v Slov. goricah 10 K. — Podružnica v Djekšah, Kor., 5 K.
— Podružnica Miren pri Gorici, 56 K. — Podružnica Velikovec, od Slomškove slavnosti, 32 K 80 vin. — Moška podružnica Loški potok, 6 K. — Podružnica Planina pri Vipavi, 20 K. — Podružnica Homec, 15 K. — Podružnica Sv. Peter v Savinjski dolini, 10 K. — Podružnica v Ljutomeru, 5 K. — Podružnica Sv. Jurij ob Ščavnici 16 K 90 vin. — Podružnica Sv. Lovrenc na Dravskem polju, 109 K 30 vin. — Podružnica Sv. Križ pri Mariboru 159 K 84 vin. — Podružnica v Kranju 17 K 12 vin. — Podružnica Dobrna pri Celju, 23 K 50 vin. — Podružnica Št. Vid na Planini, 50 K. — Podružnica v Prvačini, 14 K. — Podružnica v Mengšu, 52 K. — Podružnica v Mariboru, 225 K 44 vin. — Podružnica Št. Ilj, 6 K. — Podružnica v Prevaljah, 17 K.
— Podružnica Jezersko, 22 K. — Podružnica Raj-henburg, 12 K. — Podružnica Žalec, 95 K. — Podružnica Sv. Lenart v Slov. goricah, 100 K. — Podružnica Slivnica pri Celju, 30 K. — Podružnica Sv. Lovrenc nad Mariborom, 20 K. — Podružnica v Radovljici, 88 K. — Podružnica v Cerknem, Goriško, 17 K 40 vin. — Podružnica Sv. Jurij ob juž. železnici, 7 K 70 vin. — Podružnica Sv. Jurij ob Ščavnici, prebitek od Slomškove slavnosti 6. okt. 1912, 50 K. — Po podružnici v Konjicah, daroval č. g. Fr. Hrastelj, 1 K 20 vin. — Podružnica za Sp. Mislinjsko dolino, 45 K. — Podružnica v Dramljah, 2 K. — Podružnica Št. Ilj v Slov. goricah, od Slomškove slavnosti, 50 K. — Podružnica Marija na Zili, 23 K 30 vin. — Podružnica v Brežicah, 17 K 61 vin. — Podružnica v Višnji gori, 21 K. — Po podružnici Sv. Križ pri Mariboru, nabral g. Iv. Hlebič na gostiji Janeza in Mimice Potočnik v Kamenici, 15 K. — Podružnica v Gorjah pri Bledu, 38 K 70 vin. — Po podružnici Sv. Jurij ob Taboru, nabrano na gostiji Cestnik-Lukman, 10 K 50 vin.
— Podružnica v Kranju, 89 K 40 vin. — Podružnica v Mariboru, 90 K. — Ženska podružnica v Šmarjah pri Jelšah, 16 K. — Podružnica Batuje-Selo, 14 K 90 vin. — Podružnica Sevnica ob Savi 56 K 40 vin.
— Podružnica na Blokah, 48 K.
Iz nabiralnikov:
Po podružnici Sv. Lovrenc na Drav. polju, iz nabiralnika v gostilni g. I. Finžgar, 10 K. — Po podružnici v Kranju, iz nabiralnikov: »pri Zorcu«,
9	K 68 vin.; »pri zlati ribi«, 8 K 13 vin.; »pri Ručigaju«, 6 K 05 vin.; »pri Jelenu«, 1 K 22 vin. — Po podružnici v Podbrezjah, iz nabiralnikov, 6 K 78 vin. — Po podružnici Žiri, iz nabiralnikov, 6 K.
— Po podružnici v Brežicah, iz nabiralnika, 2 K 37 vin. — Iz nabiralnika v gostilni g. Frana Margon, Trnje, 5 K. — Iz nabiralnika g. M. Finžgarja, gostilničarja, Brezje, 1 K 80 vin. — Po g. Janku Novak, Brezje, iz nabiralnika, 3 K. — Iz nabiralnika v gostilni g. Val. Picej, Sv. Primož, 1 K. — Po podružnici Kamnik, iz nabiralnikov v gostilni g. L. Berganta in »pri Krištofu«, 8 K 30 vin. — Po g. And. Oset, podjetniku Tolstovrške slatine, Guštanj, iz nabiralnika, 6 K 08 vin. — Po Kat. izobraž. društvu Loka pri Zid. mostu, iz nabiralnika, 3 K 07 vin.
— Po Kat. izobraž. društvu Sv. Lenart nad Škofjo Loko, iz nabiralnika v gostilni g. I. Kokalj, 5 K. — Iz nabiralnika v gostilni g. F. Fojkar v Sp. Ljuši, 2 K 10 vin. — Po podružnici v Borovnici, iz nabiralnikov, 29 K 50 vin. — P og. Mihaelu Gobec, Mestinje, iz nabiralnika, 5 K 73 vin. — Iz nabiralnika v gostilni »pri Ruechu« in »na Skali« v Tržiču, 4 K.
— Iz nabiralnika v gostilni g. Brinška v Braslovčah,
11 K 20 vin. — Po podružnici v Črnomlju, iz nabiralnika, 11 K 50 vin. — Po moški podružnici na Vrhniki, iz nabiralnika, 1 K 12 vin. — Po č. g. Miroslavu Rodič, kuratu, Sv. Ivan, p. Prestranek, iz nabiralnika, 2 K. — Po podružnici v Biljani, iz nabiralnika, 3 K 61 vin. — Po podružnici v Vogrčah, iz nabiralnikov, 8 K. — Po podružnici Sv, Lenart v Slov. goricah, iz nabiralnikov, 50 K 06 vin. — Po podružnici v Cerknem, Goriško, iz nabiralnikov, 8 K 17 vin. — Podružnica v Podragi, iz nabiralnika, 3 K 14 vin. — Po č. g. Al. Leben, kaplanu, Sv. Marjeta pri Moškanjcih, iz nabiralnika,
1 K 65 vin. — Podružnica Sv. Tomaž pri Ormožu, iz nabiralnika, 3 K 44 vin. — Podružnica Gorenji Logatec, iz nabiralnika, 3 K 02 vin. — Podružnica Dobrlavas, Kor., iz nabiralnika, 3 K 90 vin. — Slov. katol. izobraž. društvo »Zarja« v Kazazah, iz nabiralnika, 2 K 84 vin. — Po č. g. Antonu Štritof, pro-vizorju v Gorjah pri Bledu, iz nabiralnika, 5 K 10 vin. — Podružnica Idrija, iz nabiralnika, 3 K 75 vin. — Kmet. društvo Sv. Peter pri Gorici, iz nabiralnika, 1 K. — Iz nabiralnika podružnice Št. Vid pri Vipavi, 3 K 56 vin. — Iz nabiralnika v gostilni g. Frana Rebolj, Krka, 6 K. — Iz nabiralnika pri I. Pirjevcu v Batujah, 4 K. — Iz nabiralnika pri »Neuwirthu« v Kostanjah, 11 K. — Podružnica St. Ferjan pri Gorici, iz nabiralnika v Dvoru, 6 K 14 vin. — Iz nabiralnika podružnice v Brežicah,
1	K 05 vin. — Iz nabiralnikov v Smledniku, 8 K. — Po č. g. Iv. Kogovšek, kaplanu v Boh. Srednji vasi, iz nabiralnika, 8 K 20 vin. — Po g. Franu Svetel-šek, Sladka gora, iz nabiralnika, 2 K 50 vin. — Po dr. Roku Jesenko v Celovcu, iz nabiralnika v hotelu »Trabesinger«, 3 K 10 vin.
Sklad Mohorjanov:
1. Mohorjani v Donavicu, po g. Ivanu Glasto-vec, 3 K. — 2. Mohorjani v Šmartnem na Paki, po č. g. Josipu Kolarič, župniku, 8 K 20 vin. — 3. Mohorjani v Št. Rupertu pri Velikovcu, po č. g. Franu Treiber, župniku, 10 K; — 4. v Ukvah, Kor., po župnijskem uradu, 4 K; 5. v Černečah, Kor., po župnijskem uradu, 3 K; 6. na Brdu pri Šmohoru, po č. g. Antonu Šturm, župniku, 2 K; 7. v Št. Vidu nad . Valdekom, po župnijskem uradu, 2 K; 8. v Žičah,
. Sv. Duh, po knez-škof. župnem uradu, 4 K; 9. v t. liju pri Velenju, po č. g. Antonu Kolar, župniku, 10 K; 10. v Borovljah, po č. g. Ivanu Starc, kaplanu,
5	K 80 vin.; 11. v Št. Jurju v Slov. goricah, po č. g. Ant. Šijanec, župniku, 3 K 50 vin.; 12. v Vojšici, p. Kostanjevica, po č. g. Karolu Čigon, vikarju, 2 K; 13. v Polzeli, po č. g. Josipu Attender, 11 K; 14. v Žabnici pri Škofji Loki, po podružnici Slov. Straže,
8 K 40 vin.; 15. v Podbrezjah, po žup. uradu, 12 K; 16. v Št. Vidu v Kazazah, po župnemu uradu, 8 K 16 vin.; 17. v Belevodah, po žup. uradu, 4 K; 18. v Mavčičah, po č. g. dr. Jos. Marinkotu, žup. uprav., 16 K; 19. v Doliču, po žup. uradu, 5 K; 20. Nikolaj Križaj, župnik, Ovsiše, 2 K 70 vin., in And. Dežman v Ovsišah, 50 vin.; 21. Mohorjani v Šmarjeti pri Velikovcu, 10 K; 22. v Breznu nad Mariborom, po č. g. M. Volčiču, župniku, 6 K; 23. v Konjicah, po č. g. Jerneju Podpečan, kaplanu, 7 K 10 vin.; 24. v Sv. Sv. Kungoti, po žup. uradu, 1 K 60 vin.; 25. v Stari Loki pri Šk. Loki, 22 K; 26. v Motniku, 8 K;
27. v Tržiču, po č. g. Josipu Potokar, župniku, 6 K;
28. v Poljčanah, po žup. uradu, 30 K; 29. v Koprivnici, Štaj., 6 K; 30. v Zibiki, po č. g. Iv. Kranjc, župniku, 5 K; 31. v Levpi, Gor., po žup. uradu, 1 K; 32. v Vodicah, 10 K; 33. v Križah pri Tržiču, po podružnici Slov. Straže, 16 K; 34. na Ježici, po č. g. Simonu Zupan, župniku, 10 K; 35. v Črnem vrhu nad Idrijo, 14 K; 36. v Leskovcu, po č. g. O. Škam-lecu, župniku, 21 K; 37. v Komendi, po žup. uradu, 22 K; 38. v Novi Oselici, po žup. uradu, 10 K; 39. v Rebrci, p. Miklavčevo, po žup. uradu, 5 K; 40. v Veliki Nedelji, po č. g. Jakobu Menhart, župniku,
16	K; 41. v Špitaliču, p. Konjice, po žup. uradu, 2 K 20 vin.; 42. pri Sv. Barbari v Halozah, po župnem uradu, 2 K; 43. v Apačah, po žup. uradu, 5 K; 44. v Šmarjeti v Rožu, po žup. uradu, 9 K; 45. v Sorici, po č. g. J. Karlinu, župniku, 12 K; 46. v Kebelju, p. Oplotnica, 2 K; 47. v Loki pri Zid. mostu, 1 K 60 vin.; 48. v Zavodnjah, po č. g. J. Rozmanu, župniku, 6 K; 49. v Vel. Žabljah, po žup. uradu, 10 K; 50. v Radomljah, po č. g. Ant. Lovšinu, župniku, 10 K; 51. v Planini, Štaj., po č. g. Franu Gartner, župniku, 4 K 50 vin.; 52. v Sv. Križu nad Jesenicami, po žup. uradu, 8 K; 53. v Lučah, po č. gosp. Franu Lekše, župniku, 25 K 50 vin.; 54. v Hodišah, po žup. uradu, 3 K; 55. v Št. Lambertu, po župnem uradu, 4 K; 56. v Št. Petru na Krasu, 21 K; 57. v Doleh pri Litiij, po č. g. V. Filler, župniku, 2 K; 58. v Grahovem, po č. g. Al. Wester, župniku, 17 K
19 vin.; 59. v Sodražici, po žup. uradu, 7 K; 60. v Gor. Sv. Kungoti, Štaj., po žup. uradu, 1 K; 61. v Vavti vasi, po č. g. J. Zakrajšek, župniku, 5 K
20 vin.; 62. v Lučinah, po č. g. Franu Rajčevič, župniku, 2 K; 63. v Bevkah, po č. g. Al. Poljšak, 3 K 60 vin.; 64. v Kropi, po č. g. Val. Oblak, župniku,
9 K; 65. na Turjaku, po č. g. Franu Pavšič, župniku,
4 K; 66. v Šmihelu nad Piberkom, 15 K; 67. v Čer-ničah, Gor., po č. g. J. Nep. Murovecu, župniku,
4	K; 68. na Golem, p. Ig, po č. g. J. Kunauer, župniku, 2 K; 69. na Homcu, po žup. uradu, 4 K; 70. na Brezovici, po č. g. Fr. Hoenigman, župniku, 6 K; 71. v Čemšeniku, po žup. uradu, 10 K; 72. v Goričah pri Kranju, po žup. uradu, 4 K; 73. na Polici, po žup, uradu, 7 K; 74. v Št. Vidu nad Ljubljano, po č. g. V. Zabretu, župniku, 18 K; 75. v Gotovljah, po č. g. Jak. Zupaniču, župniku, 14 K; 76. v Solčavi, po č. g. M. Schmidu, župniku, 18 K; 77. v Javorjah pri Škofji Loki, po žup. uradu, 3 K; 78. v Retečah, po č. g. Jan. Meršolju, župniku, 4 K; 79. v Vrhpoljah pri Vipavi, po žup. uradu, 10 K; 80. v Novakih, po č. g. Iv. Kenda, kuratu, 2 K; 81. v Ljubnem,
o č. g. J. Vilmanu, župniku, 5 K; 82. v Bohinjski rednji vasi, po č. g. Iv. Berliču, župniku, 20 K; 83. v Žetalah, Štajersko, po žup. uradu, 3 K; 84. v Ajdovščini, po č. g. J, Rejec, žup. upravitelju, 17 kron; 85. pri Sv. Ivanu, p. Prestranek, po č. g. Al. Rodič, kuratu, 5 K; 86, v Hotiču pri Litiji, po žup. uradu, 1 K; 87. v Strugah, po žup. uradu, 3 K 50 v.; 88. v Leskovici, po žup. uradu, 7 K 50 vin.; 89. v Sostrem, po žup. uradu, 18 K; 90. v Kamnigorici, po č. g. Simonu Ažmanu, župniku, 6 K; 91. v Kapelah, po č. g. M. Meškotu, župniku, 7 K; 92. v Polhovem Gradcu, po č. g. Ivanu Čebašek, župniku, 24 K 44 vin.; 93.	v Stopičah, po	č. g. I.	Porenta,
župniku, 6 K; 94.	v Kostanjevici,	po č. g.	D. Pavliču, župniku, 20	K;	95. v Selah,	po č. g.	Antonu
Jamnik, župniku,	20	K; 96. v Novicerkvi,	po č. g.
dr. J. Gregorec, 10 K; 97. v Starem trgu pri Ložu, po žup. uradu, 19 K 79 vin.; 98. v Špitaliču, 6 K; 99. v Devinu, po č. g. Jan. Rosu, žup. upravitelju, 13 K; 100. v Zagradcu, 5 K; 101. v Senožečah, po žup. uradu, 10 K; 102. v Dupljah, po č. g. P. Bohinjec, župniku, 5 K; 103. pri Sv. Tomažu p, Ormožu, po žup. uradu, 2 K; 104. v Ljubnem, Štajersko, po žup. uradu, 24 K; 105. v Kredu, po č. g. I. Fon, vikarju, 7 K; 106. na Vrhniki, 30 K; 107. v Št. Lenartu nad Škofjo Loko, pp č. g. J. Borštnarju, žup. upravitelju, 7 K; 108, v Soteski, po č. g. Al. Vole, župniku, 10 K; 109. v Batujem selu, po žup. uradu,
9	K 50 vin.; 110. v Orehku, p. Postojna, po č. g. Jos. Mencinger, 2 K; 111. v Koroški Beli, po č. g. Fr. Košir, župniku, 25 K; 112. v Šempolaju, po č. g. Franu Švara, vikarju, 9 K; 113. pri Sv. Petru na Kronskigori, po župnem uradu, 1 K 55 vin.; 114. na Dobrovi, po č. g. Jos. Plantariču, župniku, 16 K 50 vin.; 115. v Vremah, po č. g. J. Škerjanc, žup-
Vsako slovensko županstvo naj bi bilo z novim letom naročeno na dnevnik »Slovenca*1! Somišljeniki skrbite za tol
siku, 5 K; 116. v Boljuncu, po č. g. Ant. Križman, duh. up., 5 K 20 vin.; 117. v Šmartnem pri Litiji, po žup .uradu, 22 K; 118. v Sv. Križu pri Litiji, po žup. uradu, 6 K; 119. pri Sv. Juriju pri Šmarjah, po župnem uradu, 4 K 10 vin.; 120. v Selah, po žup. uradu, 60 vin.; 121. na Bledu, 20 K; 122. v Podragi, po č. g. J. Koller, župniku, 7 K; 123. v Prevaljah, po žup. uradu, 15 K; 124. v Movražu, po žup. uradu, 4 K 50 vin.; 125. v Zagorju na Krasu, po č. g. Iv. Baloh, kaplanu, 14 K; 126. v Tomaju, po č. g. Mat. Sila, dekanu, 10 K; 127. v Sevnici ob Savi, po č. g. P. Gorjupu, 10 K 20 vin.; 128. v Šturijah, p. Ajdovščina, po žup. uradu 10 K 20 vin.; 129. v Boštanju, p. Radna, po žup. uradu, 5 K 90 vin.; 130. v Črnučah, 32 K 4 vin.; 131. v Kolovratu, 20 kron; 132. v Serpenici, Gor., 25 K; 133. v Dolenji vasi pri Ribnici, 4 K 15 vin.; 134. v Rakitni, po žup. uradu, 3 K; 135. pri Sv. Bolfenku v Slovenskih goricah, po č. g. Jos. Vodošeku, župniku, 6 K; 136. pri Sv. Trojici v Halozah, po č. g. B. Šalamunu, 4 K; 137. v Planini pri Rakeku, po žup. uradu, 3 K 10 vin.; 138. v Zapotoku, p. Kanal, po vikarijskem uradu, 2 K; 139. v Lomu, p. Sv. Lucija, po č. g. Ant. Pisk, kuratu, 15 K; 140. v Sv. Juriju ob Ščavnici, po žup. uradu, 26 K 78 vin.; 141. v Mariboru, po frančiškanskem samostanu, 7 K 50 vin.; 142. v Oblokah, po č. g. Jos. Abram, vikarju,
6 K 64 vin.; 143. v Mavhinjah, p. Devin, po č. g. Al. Pavlin, 4 K 18 vin.; 144. v Devici Mariji na Vurbergu, po kn. šk. žup. uradu, 4 K 50 vin.; 145. v Mošnjah, po č. g. J. Trpin, župniku, 4 K 66 vin.; 146. v Vogrčah, po č. g. I. Sekolu, 11 K;
147. v Šmihelu pri Žužemberku, po žup. uradu, 3 K;
148. v Dramljah, po č. g. Fr. Ogrizek, župniku, 10 K; 149. v Lokavcu, po č. g. H. Črnigoju, vikarju,
5	K; 150. v Dornbergu pri Gorici, po č. g. Fr. Lavrenčiču, 11 K 80 vin.; 151. v Gornjem Logatcu, po žup. uradu, 6 K 35 vin.; 152. v Dolu pri Ljubljani, po č. g. M. Kastelecu, župniku, 16 K; 153. v Trnju, po č. g. Mat. Ahačiču, kuratu, 12 K 30 vin.; 154. v Medgorjah, po č. g. Ant. Kaplan, župniku, 3 K 30 vin.; 155. v Zaplani, po žup. uradu, 3 K 60 vin.;
156. v Liveku, po č. g. Val. Batič, kuratu, 20 K;
157. v Uustiju, p. Ajdovščina, po kurat, uradu, 2 K;
158. v Št. Jakobu v Rožu, po č. g. Mat. Ražunu, župniku, 20 K; 159. v Banjšicah, po č. g. Jos. Ušaj, kuratu, 4 K; 160. v Kobaridu, po č. g. J. Peternel, dekanu, 3 K; 161. v Št. Vidu pri Vipavi, po žup. uradu, 8 K; 162. v Lozicah, p. Št. Vid, po žup. uradu,
2	K 10 vin.; 163. v Št. Ferjanu pri Gorici, po č. g. Jan. Evg. Jarcu, kuratu, 8 K 30 vin.; 164. v Lipi nad Vrbo, po č. g. Iv. Nagel, župniku, 2 K; 165. v Št. Juriju na Strmcu, Kor., po žup. uradu, 1 K; 166. v Zagorju ob Savi, po č. g. G. Rott, župniku,
12	K; 167. v Borovnici, po č. g. Franu Nastran, kaplanu, 20 K 26 vin.; 168. v Dol. Trebušah, p. Slap,
10	K 12 vin.; 169. v Begunjah pri Lescah, po žup. uradu, 12 K; 170. v Št. Janžu na Dravskem polju, po žup. uradu, 7 K; 171. v Povirju, p. Sežana, po č. g. Jos. Novaku, župniku, 10 K; 172. na Vojskem,
10	K; 173. v Št. Lenartu pri Sedmih studencih,
10	K; 174. v Hajdinu pri Ptuju, po č. g. Iv. Šketa, kaplanu, 12 K; 175. v Gočah-Erzelju, po kuracij-skem uradu, 7 K; 176. v Vranskem, 6 K 60 vi.; 177. v Volčah, po žup. uradu, 6 K; 178. v Sv. Juriju ob Pesnici, po žup. uradu, 10 K; 179, v Dobrni pri Celju, 9 K; 180. v Gornjem gradu, 5 K; 181. v Gro-čani, po č. g. Ivanu Zalokar, župniku, 7 K; 182. v Novem mestu, po č. g. Karolu Supin, vikarju, 10 K; 183. v Št. Vidu pri Ptuju, po č. g. Al. Svet, župniku,
7 K; 184. v Podbrdu ob Bači, po č. g. Val. Kragelj, župniku, 12 K; 185. v Mirnu, po č. g. Ivanu Rojec, župniku, 15 K; 186. v Št. liju pod Turjakom, po č. g. Franu Kren, kaplanu, 7 K 37 vin.
Najboljše
drože
so v prid
„ Slovenske Straže"
Josipa Košmerla
v Ljubljani
Frančiškanska ulica St. 8.
Kupujte in zahtevajte edino le te drože!
Slovenska straža.
Kolesarji, motoristi, antomobilisti!
Vaša vozila se vzdržujejo po ceni In so vedno pripravljena za vožnjo, ako se ob času kot Je sedaj, dajo pregledati, vse pomanjkljivosti nadomestiti ln v uporabnem stanju v zato primernem prostoru shraniti. Kakor vsako leto, tako tudi letos izgotovi to strokovnjaško natančno in po zelo nizki ceni, zato primeren prostor pa da brezplačno tvrdka
Karel Čamernik & Ko.
Specijalua trgovina s kolesi, motorji, automobili in posameznimi deli. - Mehanična delavnica in garaža
Ljubljana
BbnnnafandaoBooa a □□□□□□□□□□□□□□□
Katol. Bukvama v Ljubljani
Fr. S. Finžgar:
Pod svobodnim solncem
Pouest davnih dedno.
I. knjiga K 3 —, elegantno vezana K 4-—.
II. knjiga K 3 80, elegantno vezana K 4-80.
Vsa slovenska javnost brez izjeme je edina v tem, da je Finžgarjev roman „Pod svobodnim solncem" najlepši slovenski leposlovni umotvor, ki bo zavzel v vsaki knjižnici najčastnejše mesto.
Priredila c. kr. profesorja Hntnn SnSnlk In dr. Vinko Šarabon.
Do sedaj so izšli 4 sešitki po 40 vin.; celo delo bo obsegalo okoli 10 sešitkov in bo veljalo okoli 4 krone.
Knjiga je bogato opremljena s slikami in nam jamčita imena učenih gg. pisateljev, da bo tudi po vsebini knjiga trajne vrednosti.
Za naSe Zensfuo najkoristnejša knjiga: Klagdalene Pleiiueisooe:
Slovenska kuharica.
Šesti natis priredila S. M. Fellcita Kalinšek.
To je najobširnejša, najboljša in najtemeljitejša slovenska kuhinjska knjiga, ki je našemu ženstvu nujno potrebna. Izšla je v dveh izdajah:
Velika Izdaja, ki obsega sploh vso kuhinjsko umetnost ter je bogato opremljena s slikami v besedilu in 18 finimi, večbarvnimi tabelami. Velja fino vezana K 6‘— Mala izdaja z okrajšanim besedilom in brez slik. Cena K 31—, vezana K 3-60.
Katol. Bukvama v Ljubljani
□c=iE=icacac3C3C3i=ic3cac3C3C3Czic=mcacaE=3C3cac3c=ac=3cacac3c=ac=3cac3C3a
Streha
je glavni del vsake stavbe. Z našimi
i-zaknvaci
v •
dosežete pripoznano najbolje in najceneje kritje.
Zahtevajte vzorce in popise.
Velika zaloga
peči
ter vseh stavbenih izdelkov.
Ceniki na razpolago.
Spretni zastopniki se sprejmejo.
Dl=3C3C3C=]C=3C3C3C3CaC3C3acacaC3C3C3C3C3C=aC3C=3C=3C3C3C=3CaE=IC3C3C=IC3C
ISISISlii
Edino slovensko narodno trgovsko podjetje
Velikovška cesta št. 5.
Podpisani voditeljici hotela Trabesinger se vljudno priporočata vsem velecenjenim slovenskimMn slovanskim gostom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Po zimi zakurjeno toplo kegljišče. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa v sredah zvečer prijetno slovensko družbo. — Slovenski potniki ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni hotel Trabesinger v Celovcu, kjer boste vedno dobro postreženi!
Za mnogobrojen obisk se toplo priporočata najemnici in voditeljici hotela
Alojzija in Josipina Leon. ^<======»==^==»==<,=i==ii=====»======”!^
Solidna domača tvrdka! Gene brez konkurence! Velika zaloga zlatnine In srebrnine!
Luka Vilhar, urar in trgovec
Ljubljana, Kopitarjeva ulica (tik Kat. tiskarne).
Priporočam po nizkih cenah razne ure v resnici strokovnjaško izbrane iz najboljših švicarskih tovarn.
Ker nimam lastne tovarne, vsako uro, ki ni dobra, nazaj pošljem.
Izmed mnogih priznalnili in pohvalnih nisem navedem tu samo to-lo prostovoljno Izjavo: Podpisani potrjujem, da sem kupil pri g. Vilharju za 48 K žepno
čas natančno do minute vedeti, koliko jo ura, naj si kupi uro pri g. Vilharju.
V Železnikih, 15. aprila 1912. Valentin Marčič'
župnik.
Tvrdka
F. Meršol
v Ljubljani,
Mestni trg štev. 18
priporoča svojo bogato zalogo ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin kakor tudi veliko izbero modnega in drobnega blaga.
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
Zlim a iiit a
nnn uim
Koncesionirano podjetje za električne naprave, napeljave električne luči in prenos moči, telefonske, brzojavne in signalne naprave. Motorji na bencin in petrolin ter Diasel-o vi motorji. V zalogi vedno v veliki izbiri: elektromotorji, ventilatorji, obločnice, žarnice, telefoni, vsakovrstni instalacijski material, mazilna olja in masti, lestenci za elektriko in plin ter sploh vse tehnične potrebščine. Proračuni na zahtevo zastonj. Popravila vsakovrstnih strojev. Moderna mehanična delavnica.
.11
♦ : ♦
Iz Tržiča. Število »Naše Moči« je naraslo tudi med našim delavstvom. Upamo pa, da se bo še povzdignilo ob novem letu. Delavci, agitirajmo, da se pomnoži število članov in članic naše Jugoslovanske strokovne skupine. V tovarni Kozina je večina delavstva še neorganiziranega. Ali bi ne bilo mogoče tudi tukaj našo organizacijo izpopolniti. Nekoliko več zavednosti, pa bo šlo.
Litija — predilnica. V prvi številki »Naše Moči« iz Litije se je poročalo, da je predilnica tistim delavcem, ki so bili na dopustu radi pomanjkanja dela, plačala polovico plače za čas dopusta. Danes se poroča, da je predilnica plačala celo 90% plačo vsem delavcem na dopustu. Dasi je tovarna iz svojih interesov tako velikodušna, vendar je delavstvo hvaležno ravnateljstvu, katero je lahko prepričano, da zadovoljno delavstvo bo vedelo to ceniti! S tem je dala tovarha tudi zgled drugim tovarnam, da delavec . ne more živeti od zraka, kakor n. pr. v Vevčah.
Pravnik.
Delodajalec ne sme svojevoljno skrajšati odpovedne dobe, tudi če ima vzrok delojemalca takoj odpustiti. Tožitelj je stopil dne 4. februarja 1911 pri tožencu v službo kot jedilni natakar. Odpovedna doba med strankama ni bila pogojena. Toženi gostilničar je prišel dne 6. februarja 1911 okolu osme ure zjutraj v sobo, kjer je tožitelj prenočeval in se jezil nad njim, da ob osmi uri še vedno ni v restavraciji, slednjič še pripomni, da v treh dneh lahko gre, ako mu služba ne ugaja. Tožitelj pa je naprej vršil svojo službo in prišel tudi 9. februarja 1911 zdoja v restavracijo v službeni obleki. Toženec pa ga je izplačal in odslovil. Radi tega tožba na odškodnino za ostalih 11 dni 14dnevne odpovedne dobe. Pri obrtnem sodišču je toženi restavrater ugovarjal: Takoj prvi dan po nastopu službe je pokazal tožitelj svojo nezmožnost, ker je odvrnil njegovi ženi, ko mu je rekla naj krožnike najprej pogreje, da je tudi ta-ok dobro. Ker pa je tudi prepozno vstajal, mu je odpovedal na tri dni, mesto, da bi ga taoj odslovil. To odpoved da je vzel tožitelj z odobrenjem na znanje s tem, da je molčal. Kako je bil tožitelj dne 9. februarja napravljen, ko je prišel zjutraj v restavracijo, se ne ve več spominjati. Tožitelju je sodišče priznalo zahtevano odškodnino za 11 dni iz sledečih razlogov: V predmetnem slučaju ne pride prav nič v poštev, če je za tožitelj a podan razlog v smislu § 82, točka b in f, obrtnega reda, da se ga sme takoj odpustiti. Toženec se te morebiti mu pristoječe pz’avice ni poslužil, vsled tega bi imel tožitelja odsloviti šele po preteku zakonitega odpovednega roka, to je po preteku 14 dni, potem, ko mu je službo odpovedal. Odpovedni rok skrajšati samovoljno pa tožencu ni dovoljeno, kajti v tem slučaju bi morala obstojati izrecna postavna določba, da je dovoljeno samo-
voljno skrajšati postavni ali dogovorjeni odpovedni rok, ako je podan za toženca razlog, da tožitelja lahko takoj odpusti.
Postavni odpovedni rok 14 dni bi mogel toženec v tem slučaju skrajšati samo pod pogojem, da bi bil tožitelj s tem zadovoljen. Toženec bi si bil torej moral ali v naprej zagotoviti tožnikovo dovoljenje ali pa bi moral tožnik odobriti izpremembo pogodbe. — Izpre-memba je namreč obstojala v tem. da je toženec odpovedal službo na 3 dni, med tem ko bi mu moral odpovedati na 14 dni. — To pa se v predmetnem slučaju ni zgodilo. Ako toženec trdi, da je bil tožitelj z odpovedjo zadovo-ljen, ker je na takratno odpoved molčal in s tem pritrdil odpovedi, je to mnenje popolnoma pomotno. Kajti odpoved obstoji v tem, da ena stranka izrazi svojo voljo drugi stranki, ni pa potreba, da bi druga stranka zavzela na- i pram tej odpovedi kakršnokoli stališče. Zato iz molka tožitelja sklepati na njegovo privoljenje v odpoved nikakor ni dopustno. Nasprotno se pa da iz okolnosti, da je prišel tožitelj dne 9. februarja 1911 v službo in da je vsled odslovitve takoj vložil tožbo, z gotovostjo sklepati, da tožitelj z odpovedjo ni bil zadovoljen.
Odklonitev delavca, ki brez postavnega razloga zapusti službo, pa se nato še pred pretekom odpovednega roka zopet ponudi za delo, povzroči, da službeno razmerje sporazumno preneha; delodajalec je dolžan delavsko knjižico brez odlašanja izročiti.
Obrtno sodišče je sledečemu slučaju tako-le razsodilo:
Iz jeze, da ga je mojstrova žena nekam ostro zavrnila, je zapustil pomočnik A. dne 20. marca 1911. službo pri mojstru B. B. ni hotel A. izročiti delavske knjižice. Dne 22. marca pa se je A. javil pri B., da bi zopet nastopil službo, B. ga pa ni hotel sprejeti in zopet ne izročiti delavske knjižice. Nato tožba na izročitev delavske knjižice in odškodnino za čas od 22. marca 1911 naprej do izročitve knjižice.
Tožbenemu zahtevku je sodišče ugodilo, upoštevajoč sledeče razloge:
Ker je tožitelj dne 20. marca brez postavnega razloga zapustil službo, je bil toženec v smislu § 80., točka c obrtnega reda upravičen, delavsko knjižico zadrževati do preteka postavnega odpovednega roka. Ta pravni položaj se je pa izpremenil v trenotku, ko se je tožnik ponudil zopet v delo. Toženec pa je njegovo ponudbQ zavrnil in s tem dovolj jasno pokazal, da ne reflektira nič več na to delavsko moč, da je torej popolnoma zadovoljen s tem, da je tožitelj zapustil službo. V tem trenotku se mora smatrati to službeno razmerje za sporazumno med strankama končano. Potemtakem pa toženec nima nobenega razloga, da še vedno zadržuje delavsko knjižico. Tožbenemu zahtevku
je bilo torej v smislu § 80., točka c in točka g obrtnega reda ugoditi. ________________________________________ Dr.	Š._
Izdajatelj in odgovorni urednik Miha Mofikerc. Tisk Katoliške Tiskarne.
Le tedai
doseže kakovost fine zrnate kave svojo polno veljavo, 6e voli cenjena gospodinja kot kavni pridatek najzanesljivejšo vrsto!
Naibolie storite,
že uporabljate izdelek, ki se je izkazal že desetletja kot najbolj!, „pravega : Franckaiz tovarne Zagreb, vendar pa izrečno le onega s kavnim mlinčkom kot tovarniško znamko.
Strokovno društvo delavstva kranjske tndustrllske družbe
priredi
dne 5. januarja 1913 ob 3. uri popoldne t Delavskem Domu na Savi
redni obbii zbor
Udeležite se ga v obilnem številu.
Odbor.
Dne 5. januarja 1913 ob 4. uri popoldne
sklicuje
»politično društvo"
svoj
redni občni zbor
v Delavskem Domu na Savi.
Po občnem zboru bo
javen društven shod
na katerem poroča č. g. župnik Skubic o organizaciji in domačih razmerah. Priporočamo obilno udeležbo.
Odbor.
7
J
1 7IRFRT Ljubljana
H« lilULIII, Prešernova ulica
priporoča svojo
veliko zalogo čevljev do-:: mačega Izdelka ::
m
m
RteBeHeBeHo^i
sr-7/-^k—7/	-	7/sr
Solidno izdelane
dežnike m solntnike
^ priporoča
po najniljilt cenah
L Mifcncfh LJubllana,
II- IHIIWJU1V Mestni trg it. 15*
Slogata zaloga ženskih ročnih d«l in zraven spadajočih potrabžčin.
F Mprfnl mubljhhh
Li IlvljUlf Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavic, otroške obleke In perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sukanca itd.
jfredtiskanje in vezenje mononamov in vsakovrstnih drugih risb.
Pozor, slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
Jatiho Česnik
(Pri ČeSniku) LJUBLJHim
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
Pridobivajte naročnike Jaši Moči“!
I Zagrebški Jfe*
"ingci
rzi
ooooooooooooooooooo kot tovarniško znamka
priporocujemo kot priznano
sl 940 r/iss, nor
pridatek / za kavol
ukazi raznih oblastij občinstvu težko dostopni, deloma v tem, da so tuintam brez posebne razlage težko umljivi.
Sedaj veljavni avstrijski obrtni red se opira na sledeče zakone:
1. Cesarski patent z dne 20. decembra 1859, drž. zak. št. 227, o katerega pomenu smo ravnokar razpravljali.
2. Zakon z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39, s katerim so se vpeljale nekatere nove določbe glede rokodelskih obrtov in se je določilo, da mora tisti, ki se hoče z njimi baviti, podati »dokaz spo-
cinof ' \Prvo> drugo, tretje, četrto in sedmo poglavje in deloma 8 102. J.
3. Zakon z dne 8. marca 1885, drž. zak. št. 22, s katerim so se odpravili prejšnji predpisi o obrtnem pomožnem osobju in se nadomestili z novimi (šesto poglavje).
4. Zakon z dne 16. januarja 1895, drž. zak. št. 21. S tem zakonom se je uredil po obrtih počitek ob nedeljah in praznikih, razveljavil pa se dotlej veljavni § 75. obrtnega reda.
5- Zakon z dne 4. julija 1896, drž. zak. št. 205, s katerim se je 8 38. dodal dostavek (četrti odstavek) o obsegu upravičenosti trgo-vinskih obrtov na drobno.
6.	Zakon z dne 23. februarja 1897, drž zak. št. 63, s katerim so stopili v moč novi predpisi o sprejemanju vajencev, o času za po-skušnjo, o vajenčevih in gospodarjevih dolžnostih in o nekaterih f ™* ^tmških zadrug (§§ 99—100, 106, 107, 114, 115—115 b, 118, 119 d, 120 [3. odstavek] in 137).
.	„«77?a,kyn ^,dne 15- ^Pruarja 1902, drž. zak. št. 49. Mesto §§ 59.
m 60. (določenih po zakonu z dne 15. marca 1883, drž. zak. št. 39) so stopili predpisi §§ 59—59 e in 60—60 b o iskanju naročil za blago in krošnjarskem obrtu.
8. Zakon z dne 22. julija 1902, drž. zak. št. 155, ki določa neke nove odredbe za pomožne delavce pri stavbnih podjetjih (§ 96 c).
9. Zakon z dne 18. julija 1905, drž. zak. št. 125, s katerim so se deloma izpremenile določbe zakona z dne 16. januarja 1895, drž. zak. št. 21, o počitku ob nedeljah in praznikih (glej člen VI., VII., IX. in X. pri § 75.).
10. Zakon z dne 5. februarja 1907, drž. zak. št. 26. Izpremembe, ki jih je uvedel ta zakon, so zlasti za rokodelski stan velikega pomena. Dočim je bilo poprej upravni oblasti prepuščeno z ukazom določiti one obrte, ki naj se smatrajo za rokodelske in za katere se zahteva dokaz sposobnosti, se je sedaj v zakonu samem kot rokodelce določilo 54 raznih obrtniških skupin. Vendar se je trgovinskemu ministru še zanaprej pustila pravica, da sme nekatere druge obrte razglasiti za rokodelske, toda le sporazumno z ministrstvom
IB		■
	■ ■ ca ■ i Obrtni red. 1 ■ ■ ■ ■	
	n ■ n ■ ■ ■ *	m ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ m m <3 ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ : : : : ■ ■ ■ ■ ■ ■ : • : ■ . ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■	a ■	■ •	■ 5 ■ ■ --- 	 „ . ■	
	S - Spisal Anton Kralj. i 5 ■ • ■ ■ ■ * ■	
■		■
Gričar & Mejač
Ljubljana. Prešernova nllca 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Novosti o konfekciji za dame.
Sladni laj-zajtrkl
Kril
50% prihranka In okusen zajtrk, iužlna! dosežejo oni, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, pijejo •ladnl žaj. Ako se ga uporablja pri dojenčkih namesto moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. Je za polovico cenejši. Dr. pl.Trnk6czyjev sladni čaj ima ime Sladin in Mn£l ie vedno Dolj priljubljen. Povsod ‘/4 kg zavoj 60 vin. IIIUI* 1 Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnk<5czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. O avne zaloge na Dunaju: le-SMvoiifnl karne Trnkdczy: bchonbrunnersttasse štev. 109, LUrdVJK! josefstadterstrasse štev.Zb, Radctzkyplatz štev.L V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmk6czyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
f&kUniJti. «> eSkmerri/co "Stoteri talijo eSvbru, po ceru' in w. Baataslfuto-poiotxiti ney.se obrnejo
cSrnionJFctfrneteteeM.
yJFjuh$tm£ kolodvorske uliee20. VkdMesOveftjasmles tkyoseleeytladno.
PD D TflJFf Liubliana
L K. r> LtiJLti Stari trg št. 9.  Izprašani optik.---------------------
Zalagatelj c. in kr. armade, c. In kr. vojne mornarice, c. kr. domobrancev Itd.
Nafvečjl optični zavod.
Prvi specialist za
očala in ščipalnike, narejene strogo natančno po naročilu ■ in zdravniških predpisih. —
Nadalje priporočam svojo veliko izbiro strokovnjaško pravilno izdelanih toplomerov, zrako-merov, daljnogledov vseh vrst. kakor Zeiss, Busch, Goerz itd. Vsa popravila izvršujem v sv oii lastni po najnovejšem sistemu z električnim obratom urejeni delavnici in je ogled iste mojim cenj. odjemalcem vsak čas dovoljen. Bogata zalug najboljši n ur. zlatolas la sraonlaa Zilusvana cinik I
Lekarna „Pri kroni" Mr. PL A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo se sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, Izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčni krč, steklenica 00 v.
Poaipalnl prašek, proti ognjlvanju otrok in proti po-tenju nog, škatlica so v.
Bibje olje, steklenica l krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, škatla «0 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica 1 krono.
Zeleznato vino, steklenica 2 kroni so v in 4 krone 80 v.
Edina in najkrajša linija u Ameriko!
Samo 5 dni!
iz Hawre v
New-York
francoska prek-
morska družba.
Veljavne vozne liste (Sifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni
in brezplačna pojasnila daje samo potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18
v hiši .Kmetske posojilnice”
ED. ŠMARDA
Največja in najstarejša
tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
Mnogokrat odlikovana,
Priporoča sc slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše; izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
IVIH IMihSIH
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
= za rodbino in obrt. =
uiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiK
5 Zdravniško priporočeno zdravilno sredstvo: §
j	BIOGLOBIN	j
| Kri tvoreča pijača izvrstnega okusa. =
1 Odlično krepilno sredstvo za mlade in stare. = = V steklenicah po K	3'50 in K 2'— v vsaki	=
E	lekarni. — Glavna	zaloga za Kranjsko:	§
M= R. Sušnik
E	x
| lekarna „Pri zlatem jelenu11 | Ljubljana,	Marijin trg.	l
aiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniirc
ra
x
IA
'b
ra
h,
X
ra
u
IM
01
V
Su
B
.SSL
01
cn
01
B
E
i
ra
M
Za hranilne ploge jamči dežela Kranjsha. Najboljša, najsigurnejša prilika za sledenje 1
Denarni promet E. 1911. čez 82 milijonou K. Stanje uleg čez 22 milijonov K.
Lastna glavnica K 704.939*27.
LJUDSKA POSOJILNICA
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Miklošičeva cesta štev. 6
pritličje v lastni hiši nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo
prejema
hranilne vloge
vsak delavnik od 8. ure zjutraj do 1. ure popoldne ter
jih obrestuje po
31 01
k lo
4
brez kakega odbitka, tako da prejme vložnik od vsakih
100 kron čistih 4*50 na leto.
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštno-hranilnične položnice na razpolago.
Fran Povše, komercialni svetnik, vodja, graščak, drž. in dež. poslanec, predsednik; Josip šiška, stolni kanonik, podpredsednik; odborniki: Anton Belec, posestnik, podjetnik in trgovec v Št. Vidu nad Ljubljano; Dr. Josip Dermastia; Anton Kobi, posestnik in trgovec, Breg pri Borovnici; Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani; Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani; Ivan Kregar, svetnik trgovske in obrtne zbornice in hišni posestnik v Ljubljani; Fran Leskovic, hišni posestnik in blagajnik „Ljudske posojilnice"; Ivan Pollak ml., tovarnar; Karol Pollak, tovarnar in posestnik v Ljubljani; Gregor Šlibar, župnik v Rudniku.
;5i Za hranilne Pluge jamči dežela Kranjska.
j
m
N
B
"l
B
a
B
ra
a
a
ta
ra
MII
ha
3
PW
a
St
ra
ST
X
3
a
'3?
or
B
UVOD.
Moderna obrtna zakonodaja v Avstriji se pričenja z letom 1859. Takrat je bil izdan »cesarski patent z dne 20. decembra 1859«, in sicer, kakor je takoj v uvodnih besedah povedano, z namenom, da bi se obrtno delovanje uredilo enakomerno za vso državo in »kar največ olajšalo«. S tem zakonom je bila vpeljana skoro popolna obrtna svoboda in le za malo obrtov je bilo z ozirom na javne razmere še treba dobiti posebno državno dovoljenje. Ostanki srednjeveških cehov, v katerih so se poprej združevali obrtniki, so bili s tem zakonom popolnoma odpravljeni, mesto njih pa so se zaradi lepšega uvedle obrtniške zadruge, katerim je bila naloga, zastopati skupne, stanovske koristi svojih članov. Sodelovati pri državni obrtni upravi te prve zadruge še niso imele pravice, zato pa tudi niso imele nobenega pomena in so ostale le na papirju.
S tem zakonom so se uveljavila v obrtni zakonodaji načela gospodarskega liberalizma. Posledice so obrtniki kmalu bridko občutili. Mali rokodelec je čimdalje težje shajal v borbi s kapitalističnimi podjetji. Naravno je torej, da se je pričel v obrtniških krogih hud odpor proti obrtnemu zakonu, ki je bil od konca do kraja prešinjen z duhom, kvarljivim za malega obrtnika, koristnim pa za kapitalista. Ako se je hotelo preprečiti popolni propad obrtniškega stanu, treba je bilo obrtno svobodo kolikor toliko omejiti, z raznimi zakonitimi odredbami ščititi obrtnika ter varovati tudi koristi mnogobrojnili obrtniških uslužbencev in sploh obrtno zakonodajo spraviti bolj v sklad z modernim socialnim naziranjem.
Težnje obrtniškega stanu po zboljšanju obrtne zakonodaje so bile upravičene, a ustrezalo se jim je le polagoma, košček za koščkom: Menda ni nobene postave pri nas, ki bi jo bili tekom časa toliko in tolikokrat popravljali, izpreminjevali in dopolnjevali,
kakor ravno obrtni red.	....
Poleg cele vrste zakonov imamo še nebroj raznih ministrskih ukazov in odlokov in razsodb upravnega sodišča, s katerimi se urejajo posebne razmere obrtniškega stanu. Vse te zakonite predpise skupaj imenujemo na kratko »obrtni red«.
Vkljub veliki važnosti, ki jo ima obrtni red ne samo za obrtniške mojstre, ampak tudi za njihove pomočnike in vajence in razne trgovinske in tovarniške uslužbence, so ti predpisi vse premalo znani. Vzrok tiči deloma v tem, da so ti zakoni in k njim izdani