/Priimki Št. 26 (15.128) leto LI. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST-Ul Montecchl 6-Tel. 040/7796600______ GORICA - Drevored 24 moggio 1 - Tel. (M81/533382 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 - Tel. 0432/731190_ Ruski vojaki, ki so na današnji dan pred petdesetimi leti stopili v uničevalno taborišče Auschwitz, ne bodo nikoli pozabili prizora, pred katerim so se znašli: pričakalo jih je nekaj tisoč živih okostnjakov, ki so ostali za pobeglimi nacističnimi rablji. Svet je tako tudi uradno izvedel za zločine zoper človeštvo, ki so se dogajali v nacističnih taboriščih od Dachaua do Sobibora, od Majdanka do Tre-blinke in Auschvvitza, v katerem je okrutne smrti umrlo milijon in pol ljudi. Največ je bilo Zidov. V Auschvvitzu pa so umirali tudi Rusi, Poljaki, Nemci, Romi, Slovenci, Hrvatje, Italijani. Za židovsko ljudstvo je Auschvvitz postal simbol holokavsta, fizično znamenje poskusa, da jih zbrišejo z obličja Zemlje. V tem blaznem poskusu so nacisti pobili šest milijonov Zidov, redki, ki so preživeli grozote taborišč, pa so bili za vedno zaznamovani, za vedno so nosili v sebi neizbrisen spomin, ki je bil v večini primerov tako grozen in moreč, da ga niso mogli deliti niti s svojimi najbližjimi. Auschvvitz je bolj kot j katerokoli drugo nacistično taborišče tudi splošen simbol nacističnega nasilja. Zato je toliko bolj neverjetno, da je bilo demokratično dejanje, kot je bil padec berlinskega zidu, hkrati tudi znamenje za vnovične poskuse, da bi zgodovinsko resnico ponaredili in jo prikrojili potrebam skrajne desnice. Ugledni psev-dozgodovinarji skušajo zanikati obstoj uničevalnih taborišč, zanikati pokol milijonov ljudi. V krematorijskih pečeh vidijo krušne peči, v ostankih barak, v katerih so ljudje trpeli in umirali, pa ostanke počitniških domov. Poskus rehabilitacije nacizma in njegovih kolaboracionistov pa mora spodleteti, ne sme prodreti v zavest ljudi, da ne bi bili spet priča prizorom, pred kakršnimi so se znašli osvoboditelji nacističnih taborišč. Zato morajo temu reci NIKOLI VEC prav vsi ljudje, pa naj bodo Židje ali kristjani, muslimani ali budisti. Že samo zato, ker so pač ljudje. 1500 LIR PETEK, 27. JANUARJA 1995 Polemičen začetek komemoracij ob 50-letnici osvoboditve Auschvvitza Tovarna Stock v nemške roke TRST - Slovito tovarno likerjev Stock bo kupila nemška družba Eckes iz Nieder-Olma pri Meinzu, katere letni promet je dosegel predlanskim 1, 59 milijarde mark. S tem bo lažje prodrla na italijansko in na vzhodnoevropska tržišča, kjer se je Stock že pred časom lepo uveljavil, obenem pa naj bi prispevala k vnovičnemu poletu tržaške tovarne na domačih in tujih tleh. Eckes je nastala v prejšnjem stoletju, nadzoruje pa jo - prav tako kot tovarno Stock - ustanoviteljska družina. Na 4. strani y;m kr- AUSCHVVITZ (OSVVIECIM) -Včeraj so se v Krakovu začele slovesnosti ob 50. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschvvitz-Birkenau, ki se jih je med drugimi državniki udeležil tudi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan. V Brzezinki (Birkenau) pa se je na stotine Zi- dov iz vsega sveta na pobudo Zidovskega svetovnega kongresa zbralo pred ruševinami ene pd šestih plinskih celic, da bi se s kadiš molitvijo spomnili svojih mrtvih. Te »neuradne« komemoracije se je udeležil tudi nemški predsednik Roman Hercog in vodja ameriške delegacije Elie VViesel, ki se ni udeležil »uradne« slavnostne seje senata Jagielonske univerze v Krakovu. V svojem govoru v Brzezinki je predsednik Evropskega židovskega kongresa Jean Khan očital Poljakom, da so poskušali »nacionalizirati petdesetletnico« in »pokristjaniti židovski holokavst«. Na 18. strani Podjetniki z Vzhoda zbrani v Gorici GORICA - Poslovnim ljudem, ki si želijo čimprejšnjega in hitrega snidenja s partnerji, dolgi govori ne prijajo. To je bilo razvidno na včerajšnji otvoritvi go-riškega “Interprise”, srečanja med več kot 500 poslovneži iz več evropskih držav. ki so v Gorico prišli na povabilo centra Informest. Poleg predstavnikov krajevnih oblasti je udeležence pozdravil tudi predstavnik Evropske komisije Alberto Maccaferri. Srečanje se bo nadaljevalo danes. Na 9. in 11. strani V Sloveniji dva šibka potresa LJUBLJANA -Včeraj so sporočih, da so seizmografi na Golovcu v sredo ob 19, 56 uri zabeležili šibek potresni na mejnem območju z Italijo. V spodnji Vipavski dolini je bil sunek med 3. in 4. stopnjo po Mercal-liju. Istega dne ob 12, 38 uri so se tla zatresla tudi pri Ilirski Bistrici. Na 9. in 12. strani SLOVENIJA / TOKRAT BREZ HUJŠIH POLEMIK Z imenovanjem Thalerja in Deželaka slovenska vlada sedaj v polni sestavi Danes v Primorskem dnevniku Usklajevanje podpore Dinijevi vladi Predstavniki DSL, LS, Lige in paktistov so se srečali, da bi uskladili stališča v podporo Dinijevi vladi. Stran 2 Andreotti na zatožni klopi V Palermu se bo začel postopek proti senatorju Ciuhu Andreottiju, ki je obtožen sodelovanja z mafijo. Stran 3 Lucchini se je končno oglasil Jeklar Luigi Lucchini je izročil komisarjem škedenj-ske železarne ponudbo za odkup in razvojni načrt. Stran 4 Vpisovanja v osnovne šole Leto bo slovenske otroške vrtce na Tržaškem zapustilo 147 otrok. Koliko jih bo prestopilo v naše šole? Stran 6 Odbor za letališče proti županu Odbor za razvoj goriskega letališča polemizira z županom glede financarske šole in zahteva referendum Stran 9 »Vizualnost« Paula Davida Redfema V prostorih goriške Katoliške knjigarne razstavlja svoja dela Paul David Redfem, ki je po rodu Američan, vendar pa se je kulturno oblikoval v Trstu. Stran 15 LJUBLJANA - Slovenska vlada spet deluje v polni postavi: državni zbor je za ministra za zunanje zadeve imenoval Zorana Thalerja (LDS, na sliki levo), za ministra za ekonomske odnose in razvoj pa Janka Deželaka (SKD, na sliki desno). V poslanski razpravi pred ni bilo večjih polemik, presenetil pa je predlog Leva Krefta (ZLSD), naj Drnovšek predlog za imenovanje novih ministrov veže z glasovanjem o zaupnici vladi. Na 13. strani RUSIJA Jelcinovo »otročje« hvalisanje MOSKVA - Ruski predsednik Jelcin se je podal na turnejo po Rusiji. Odslej naj bi taka potovanja opravljal vsak mesec. Včeraj je med obiskom industrijskega mesta Lipeck tamkajšnjim delavcem obljubil skorajšnje uspešno končanje posega v Čečeniji in bistveno boljše gospodarske rezultate kot v preteklem letu. Ob incidentu z norveško znanstveno raketo pa se je Jelcin novinarjem pohvalil, da je »imel ves čas pri sebi črni kovček«, ki predsedniku omogoča sprožitev jerdskih raket. Novinarji in diplomati so Jelcinovo hvalisanje označili za »otročje«. Na 19. strani Tržaška pokrajina ni tako bogata... TRST - Univerzitetni docent Orviati je izdelal študijo, ki kaže, da v Trstu in okolici ni taksnega blagostanja, kot ga prikazujejo sicer ugledni raziskovalni inštituti. Ce upoštevamo družinske dohodke in ne bruto proizvod po osebi, zaseda tržaška pokrajina 12. mesto na vsedržavni lestvici, torej mesto niže kot videmska pokrajina, ki v tem pogledu na deželni ravni prvači. Predsednik Trgovinske zbornice Tombesi je ob predstavitvi študije podprl pridruženo članstvo Slovenije v Evropski zvezi. Na 4. strani Ameriško letalo iz Aviana strmoglavilo pri Chioggi Na 3. strani Sv@raWi@£Mi are W ¥ wt W W1 -iWre*:'w i#l w ¥ ObšiCSIfi $m 'U 00 I ** I*v#? GRANADA - Svetovnega prvenstva v alpskem smučanju na Sierra Nevadi od 30. januarja do 4. februarja ne bo. Odjuga je neusmiljeno pobrala sneg, ki so ga zaradi pomanjkanja padavin na-streljali s snežnimi topovi, vremenske napovedi za prihodnje dni pa niso obetale iz- j boljšanja. Vodstvo Mednarodne smučarske zveze je sporočilo, da bodo svetovno prvenstvo izvedli februarja 1996. leta, organizacijo pa bodo spet zaupali Spancem. Na Sierra Nevadi v zadnjih dvajsetih letih še nikoli ni bilo tako toplega februarja. Na 26. strani NOVICE RIM / SREČANJE NA SEDE2U PROGRESISTOV V POSLANSKI ZBORNICI Upravni svet Raia imenoval nove direktorje. Progresisti zahtevajo njegovo odslovitev RIM - Upravni svet Raia je včeraj imenoval nove direktorje organizacijskih struktur podjetja. Ko so pojasnili predsednica Letizia Moratti, generalni direktor Raffaele Minicucci in elani upravnega sveta, je vodstvo podjetja znatno skrčilo Število teh resorjev. Po sklepu upravnega sveta bo Claudio Agressi vodi odsek produkcije, Antonio Capocasa trženje, Francesco De Domenico strateško načrtovanje, Roberto Di Russo osebje, Robens esposito pravni odsek, Franco Iseppi koordinacijo televizijskih programov, Luigi matucci podjetniško šolo, Aldo Monina splošne službe, Romano Pasqualucci koordinacijo deželnih sedežev, Giampaolo Sodano produkcijo in koprodukcije, Attilio Zoccali pa sektor nakupov. Poleg tega so bili imenovani namestniki direktorjev treh mrež. Imenovanja so izzvala takošnjo reakcijo progresi-stov, saj so pred nekaj dnevi progresistiCni poslanci v parlamentarni nadzorni komisiji pozvali upravni svet, naj zamrzne imenovanja. »Treba je odsloviti ta upravni svet, ki prezira parlament,« je dejal predsednik progresistiCnih poslancev Sergio Ber-linguer, ki je dodal, da so vsi novi voditelji iz »Craxijevega obdobja«. Vodil je oddelek proti narkomaniji in... razpečeval kokain LIVORNO - Agenti komisarjata v Viareggiu so včeraj aretirali vodjo oddelka za boj pšroti narkomaniji kvesture v Livornu Armanda To-tinija. Policijskega funkcionarja so zasačili, medtem ko se je pri Lucci pogajal z nekaterimi razpečevalci in jim prodajal kokain. DSL, LS in Ligo usklajujejo stališča za podporo vladi Polemika s Kartelom svoboščin o vprašanju informacije RIM - Medtem ko Kartel ssvoboščin stopnjuje svoje napade na predsednika republike, so se stranke, ki podpirajo novo Dinijevo vlado sestale, da bi uskladile stališča in se dogovorile o parlamentarni akciji. Sestanka na sedežu pro-gresistiCne skupine v poslanski zbornici so se udeležili tajnik Severne lige Umberto Bossi z načelnikoma parlamentarnih skupin Petrinijem in Ta-bladinijem, tajnik DSL Massimo D’Alema z načelnikoma progresistiCnih skupin Berlinguerjem in Salvijem, predsednika parlamentarnih skupin Ljudske stranke Andreatta in Macino in vodja paktistov Mario Segni, medtem ko ni bilo tajnika LS Rocca Buttiglioneja, ki je imel druge obveznosti. Udeleženci so novinarjem povedali, da so govorili predvsem o tem, kako zagotoviti vladi večino, saj bi nekatere točke Dinijevega programa lahko podprle tudi druge sile, obenem pa so razčlenili tudi vladni program in do- polnila, ki naj bi jih predlagali. »Nekatere pobude bodo nedvomno zadevale predlog novih pravil na področju informiranja in zakona proti monopolom,« je povedal predsednik senatorjev Ljudske stranke Nicola Mancino. Sicer pa je prav vprašanje enakih možnosti v pristopanju k sredstvom informiranja problem, ob katerem se razvija najostrejša polemika. Zanetil jo je v sredo Silvio Berlusconi, ki je dejal, da je težko rešljivo vprašanje, vse- kakor pa menil, da bi moral Cas volilne informacije razdeliti med kartela, vladnega in opozicijskega, vsak od teh pa naj bi nato porazdelil Cas med komponentami. Berlusconija je takoj podprl Francesco Storace, ki je dodal, da bi ta pravila morala veljati tudi za Časopise. Tržaški poslanec Gualberto Nic-colini, ki je pred nedavnim zapustil Ligo, pa je menil, da se za formulo »par condicio«, ki jo zagovarja predsednik Scal-faro, skriva samo želja, da bi cenzurirali« Berlusconijeve televizijske mreže. Ironično mu je odgovoril predstavnik Mreže Giuseppe Gambale, po katerem se Berlusconi ne zavzema za »par condicio«, ampak za »lupus condicio«. RIM / KER JE DEMANTIRAL SILVIA BERLUSCONIJA Kartel spel napada Scalfara RIM -Predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro je spet glavna tarCa napadov Kartela svoboščin. Kvirinal je izzval jezo Silvia Berlusconija in njegovih zaveznikov z noto, ki jo je objavil v sredo zvečer, potem ko je Dini jeva vlada prodrla v poslanski zbornici. Ob Čestitkah premieru je predsednik Scalfaro poudaril dve stvari: da Dinijeva vlada ni predsedniška vlada, sicer bi bil Scalfaro izbral drugega premiera; da Berlusconiju ni nikoli obljubil predčasnih volitev. Scalfaro trdi, da je samo dejal, da bo Dinijeva vlada imela omejen mandat. Po njenem odstopu se bo spet postavilo vprašanje, ali poiskati drugega premiera ali pa razpustiti parlament. Ta Scalfarova trditev je izzvala takojšnjo reakcijo Kartela svoboščin. Voditelji koalicijskih strank so vCeraj kar tekmovali v napadanju predsednika republike. »Dvojni demanti je v bistvu potrditev,« je menil vodja Nacionalnega zavezništva Gianfranco Fini »Zakaj je Scalfaro demantiral Sele v sredo,« se je vpraševal Alfredo Biandi, medtem ko je predstavnik KDC elemente Mastella dodal, da »tokrat demanti Kvirinala ni prepričljiv«. Koordinator Forza Italia Cesare Previti je prepričan, da je z demantijem Scalfaro samo potrdil Berlusconijeve besede, Pietro Di Muccio (FI) pa je govoril o »Scalfarovi prevzetnosti, ki bi tikal tudi Devico Marijo«. Predsednika republike so branile stranke, ki so nasprotovale takojšnjemu razpustu parlamenta in predčasnim volitvam. »Predsednik ima vso mojo iskreno solidarnost,« je izjavil Mario Segni, medtem ko so republikanci poudarili, da ne dvomijo v besedo predsednika republike. »Scalfaro je poštenjak, Berlusconi pa lažnivec je bil oster vodja Severne lige Umberto Bossi. Polemiziral je tudi s Finijem, kateremu je očital prevratniške načrte. In v dokaz dejal, da je Fini hotel »Slovencem zasaditi kramp med oCi«. _______SANKTPETERBURG Rusija privolila v posvojite malega Antona Gregorjeva MOSKVA, RIM - Ruske oblasti v Sankt-Peterburgu so včeraj pristale, da malega Antona Grigorjeva lahko posvojita italijanska zakonca Bruno Naso in Irene Marvasi. To so sporočile italijanskemu konzulatu v Sankt-Peterburgu in italijanski delegaciji, ki jo vodi župan iz kalabrijske Cittanove Franco Morano. Svoje privoljenje posvojitvi je dal tudi mlajši Antonov brat, 6-letni Maksim. Zadava Antonov, ki se je začela lanskega decembra, ko je Anton pisal papežu in ga prosil, naj ruske oblasti prepriča, da bi rad ostal v Italiji pri svojih novih starših, je navidezno končala. Kalabrijska zakonca se bosta namreč morala sedaj spopasti z italijansko zakonodajo, a bržkone bosta uspešna. Vsekakor pa je ta primer razgalil vprašanje mednarodnih posvojitev. Anton Grigorjev je navsezadnje prispel v Italijo avgusta 1993 kot gost organizacije ARCI skupaj s kakimi sto ruskimi sirotami. Ni pa se vrnil z ostalimi, ker mu to ni dovoljevalo zdravstveno stanje, ali bolje reCeno, zakonca Naso in Marvasi sta ga vzljubila in ruske oblasti postavile v bistvu pred izvršeno dejstvo. SIERRA LEONE / V SREDO DOPOLDNE NA OBROBJU MESTECA KAMBIA Gverilci napadli misijon in ugrabili sedem nun Skupno števili ugrobljenih tujcev je naraslo na 16 RIM - Na področju Kambie v Sierri Leone so gverilci napadli misijonsko postajo, v kateri je bilo sedem nun in približno sto domačinov. Od sedmih misijonark je šest Italijank, ena pa je iz Brazilije. Vest o ugrabitvi, ki jo zaenkrat tolmačijo kot poskus pritiska na vlado afriške države, da bi se zaCela pogajati z gverilci, je v javnost posredoval duhovnik iz Quartirola, ena od ugrabljenih nun sodi namreč v tisto faro. Duhovnika pa je o dogodku obvestila prestojnica ugrabljenih misijonark Giusep-pina Caccia. Kasneje je verodostojnost informacije potrdila agencija Alfazeta, ki je tudi javila imena ugrabljenih misijonark: Lucia Santarelli (Cesena), Agne-se Chiletti (Fiorano, Modena), Adriana Marsili (Frascati, Rim), Teresa Bello (Sapri, Salerno), Angela Bertelli (Carpi, Modena), Anna Mosconi (Bergamo) in Hildegard Jacoby iz Brazilije. Giuseppina Caccia je nadalje povedala, da je do napada na misijonsko postajo prišlo v sredo dopoldne. Nune so imele sedež v poslopju na obrobju mesteca Kambia, ki leži nedaleč od meje z Gvinejo. Zvedelo se je tudi, da so štiri od sednih ugrabljenih nun šele pred kratkim prišle v Kam-bio, ker so bile prej na območju, za katerega so menili, da je veliko nevarnejši od Kambie. Zato so se iz Masiake umaknile v Kambio, kjer pa se je v zadnjem Času položaj poslabšal, tako da so nune poslale domov skupine otrok, ki so bili pri njih na rehabihtaciji. Po ugrabitvi sedmih nun je število tujcev, ki so jih gverilci zasegli kot talce, naraslo na 16. O usodi ugrabljenih nun se je takoj zaCelo zanimati italijansko zunanje ministrstvo, ki se je povezalo tako z italijansko ambasado v Conakryju v Gvineji kot s Častnim konzulom v Freetovv-nu v Sierri Leone. Kdo so ugrabljenke PARMA - Nune, ki so ugrabili v Sierri Leone, imajo zelo specifično pripravo. O njih je podrobneje spregovorila njihova prestojnica Giuseppina Caccia, ki je odgovorna za center Marijinih misijonark, ki ima sedež v Parmi. Agnese Chiletti (47 let) in Angela Bertelli (35 let) sta fizioterapistki. in sta vodili center za rehabilitacijo prizadetih otrok v Kambii. Z njima je bila Adriana Marsili (46 let), ki se je posvečala verski vzgoji. V Masiaki, kjer je bil večji center, pa so delale Lucia Santarelli (65 let), ki je bila odgovorna za vse misijonarke, Teresa Bello (41 let), diplomirana v teologiji je poučevala verouk, pomagala ji je Hildegard Jacoby (39 let), Anna Mosconi (58 let) pa se je posvečala ženskemu položaju. Ena od ugrabljenih nun, Adriana Marsili, s skupino bolnih otrok (Telefoto AP) PALERMO / DANES ZAČETEK OBRAVNAVE PRED SODNIKOM ZA PREDHODNI POSTOPEK Za Giulia Andreottija se bliža »dan resnice« Bivši premier, ki zavrača obtožbe, je osumljen sodelovanja z mafijo PALERMO - Pred sodnikom za predhodni postopek Agostinom Cristino se bo danes začela obravnava o bivšem italijanskem premieru in dosmrtnem senatorju Giuliu Andreottiju, ki ga palermsko tožilstvo dolži sodelovanja z mafijo. Obravnava pred sodnikom za predhodni postopek bo uvod v sojenje bivšemu premieru. Sodnik Cristina mora namreč odločiti, ali je dokazno gradivo, ki ga je zbralo tožilstvo, dovolj tehtno, da opraviči formalno obtožbo in proces pred rednim sodiščem. Lahko pa bi ocenil, da gre za kazniva dejanja, ki jih je Andreotti zagrešil kot minister in bi vse gradivo predal sodišču ministrov. Predhodni postopek se bo danes verjetno začel, kljub dejstvu da so palermski odvetniki proglasili stavko in da Andreottijev! zagovorniki tehtajo, ali bi se jim iz solidarnosti pridružili. Najbrž pa bo šlo samo za kratko formal- nost in obravnava bo preložena za nekaj dni. Obramba je namreč napovedala, da bo zahtevala nekaj časa, da preuči še zadnje dokazno gradivo (gre za okoli 2.000 strani), ki ga je zbralo tožilstvo. Giulio Andreotti je obtožen sodelovanja z mafijo, saj naj bi vsaj od leta 1978 pa vse do konca osemdesetih let nudil politično kritje Gosi nostri v zameno za podporo, ki ga je mafija dajala njegovi struji na Siciliji. Dejanski posrednik med demokrščanskim državnikom in in mafijsko kupolo naj bi bil evropski poslanec Salvo Lima, ki je bil ubit spomladi leta 1992 na Siciliji med volilno kampanjo. Umor Lime naj bi bil opozorilo mafije državniku, ki ni preprečil zaostritev kazenskih določil proti aretiranim mafijskim veljakom. Obtožba proti Andreottiju temelji na pričevanju osmih skesancev, med katerimi sta tudi Tommaso Buscetta in Francesco Marino Mannoia, ki sta bila doslej stebra številnih preiskav in procesov proti Gosi nostri. Temu gradivu so dodali še izsledke preiskave o umoru palermskega prefekta gen. Carla Alberta Dalla Chiese, o umoru deželnega tajnika KD na Siciliji Piersantija Mattarelle, izsledke o smrti bratov Salvo, davčnih izterjevalcev na Siciliji, ki naj bi bila vez med Limo in mafijo, analizo procesov proti mafiji, ki naj bi jih »popravil« sodnik Corrado Carnevale, pa tudi izsledke preiskave o umoru rimskega novinarja Mina Peccorellija. Slednjega naj bi umorila mafija, da bi se oddolžila Andreottiju, ki mu je bil Pec-corelli s svojo revijo OP stalen tm v peti. Obtožnica pa ne sloni samo na teh dokumentih. Preiskovalci naj bi ugotovili, da karabinjersko spremstvo ni bilo vselej Andreottiju za petami in da naj bi držav- nik imel večkrat priložnost, da bi se srečal z mafijskimi bossi (o srečanjih so govorili vsi skesanci), ne da bi spremstvo za to vedelo. Tednik Panorama pa pa v svoji zadnji številki navaja, da naj bi palermski sodniki odkrili superpričo. Slo naj bi za šoferja Salva Lime, ki je večkrat vozil Andreottija po Palermu in naj bi bil tudi priča Andreottijevim srečanjem z mafijci. Ime priče naj bi bilo tajno, da bi ga ne izpostavili pritiskom in poskusom pogojevanja. Giulio Andreotti je doslej zavrnil vse obtožbe. Po njegovi oceni gradivo, ki so ga zbrali palermski sodniki, ne dokazuje obtožb, saj naj bi bilo zelo dvoumno. Obtožbe pa je pripisal mahinaciji ameriških in mafijskih krogov, ki naj bi se mu hoteli maščevati zaradi njegove protimafijske dejavnosti in zaradi njegove zunanje politike, ki ni bila vselej v skladu z željami VVashingtona. F1UGGI / NA KONGRESU, KI BO RAZPUSTIL MSI Mladi proti starejšim FIUGGI - Na kongresu MSI, ki naj bi odločil strankin razpust in ustanovitev Nacionalnega zavezništva, se je začelo merjenje moči. Na eni strani so tajnik Gianfranco Fini in mlajši voditelji, ki se zavzemajo zato, da bi napisali besedo konec pod poglavjem neofašistične stranke, na drugi strani starejši voditelji, ki želijo, da bi se nova stranka napajala tudi iz korenin MSI. Za to tezo se je včeraj ogrel predstavnik starejše generacije Teodoro Buontempo, ki je posvaril Finija, naj ne zapravlja tradicije socialne desnice in naj ne nekritično pristane na liberizem. Svoje izvajanje je Buontempo zabelil z veliko čustvenostjo, toda Finija ni ganil. »Bil je zelo demagoški, pomešal je gesla in besedičenje, vendar ni nakazal nobenega političnega projekta,« je Buontempa odpravil Fini. Danes bo na kongresu posegel Pino Rauti, ki vodi notranjo opozicijo. Rauti je tajnika ocenil kot »nerazumljivega likvidatorja stranke, ki se uveljavlja« in napovedal, da bo danes dokončno odločil, ali bo izstopil. Prehod na breg Nacionalnega zavezništva podpira tudi Alessandra Mussolini (na sliki AP), ki pa se zavzema za kompromis s starejšo generacijo voditeljev. Tudi njo močno moti odstavek kongresnih tez, ki antifašizmu priznava, da je zgradil italijansko demokracijo. školje bo gost deželne skupščine TRST - V ponedeljek bo na uradnem obisku v Trstu delegacija slovenskega parlamenta, ki jo bo vodil predsednik državnega zbora Jožef Skoljč. Slovenska delegacija bo gost predsedstva deželne skupščine Furlanije-Julijske krajine. Sprejel jo bo predsednik Giancarlo Cruder, sestala pa se bo tudi z načelniki svetovalskih skupin. Na programu imajo tudi skupno novinarsko konferenco. LETALSKA NESREČA / MED RUTINSKIM VADBENIM POLETOM NAD JADRANOM Pri Comacchiu strmoglavil M 6, ameriškega pilota niso še našli Tehnične značilnosti Mćfalcon F-16 fighting fal-con je večnamensko bojno letalo, ki ima elektronski navigacijski sistem (fly-by-wire), oborožen je z 20-milimetrskim brzostrelnim topom na rotacijske cevi, ima 2 ali 4 infrardeče vodene rakete zrak-zrak sidevvinder, pod krili pa je še devet nosilcev za druge rakete in bombe. Njegov bojni radij je 547 kilometrov, maksimalna operativna višina je 15 tisoč metrov, na višini 12.200 metrov pa doseže hitrost 2.166 kilometrov na mo. BENETKE - Včeraj ob 8.45 je kakih 40 milj pred obalo pri Comacchiu v Jadransko morje strmoglavilo večnamensko bojno letalo F-16 fighting falcon (bojni sokol). Pristaniško poveljstvo iz Chiogge je na prošnjo vojnega letalstva takoj vzpostavilo radijsko zvezo z ribiškimi ladjami, ki so se trenutno nahajale na tistem območju. Iskanje pa je bilo zaradi megle neuspešno. Kasneje je štab za letalsko reševanje iz Monte Vende pri Padovi poslal na kraj nesreče reševalni helikopter. Posadka je v morju opazila le pilotovo čelado, padalo in škatlo za rešilni splav, ki se ni odprl. Ameriško poveljstvo oporišča v Avianu je kasneje sporočilo, da je bil strmoglavljeni F-16 skupaj z drugima dvema letaloma, ki sta se vrnila v Aviano, na rutinskem vadbenem poletu. Američani so še sporočili, da usoda pilota ni znana in da so ustanovili preiskovalno komisijo, ki bo poskušala ugotoviti vzroke nesreče. Sodeč po kraju strmoglavljenja bodo leta- lo z lahkoto odkrili, saj je tu globina le kakih 50 metrov. Kot rečeno, pa ni znana usoda pilota, ki se je kot kaže katapultiral iz letala, a mu ni uspelo odpreti svojega rešilnega splava. Sinoči so zaradi teme in megle prekinili iskanje, tako da je le malo upanja, da bi pilot zaradi nizke temperature morja (pod 8°) preživel noč. Včerajšnja nesreča je preprečila županoma Aviana in Pordenona, da bi poletela s temi vrhunskimi reaktivci. OGLEDALO Ace Mermoua Ko je domačijska »hiša biti« že zdavnaj postala stanovanjska stolpnica, kjer prebiva na stotine majhnih dušic, ko smo večerni klepet zamenjali z gledanjem televizijskih programov, ki nas združujejo v masovno-individualistični ritual, ko je obed z molitvijo postal živčno hlastanje industrijskih sendvičev, ko nam z delovnih miz sijejo v trudne oči anonimni računalniki in se zabava zaduši med decibeli ogromnih disco klubov, si strastno zaželimo leaderjev: karizmatičnih voditeljev, ki naj se tihi množici predstavijo z jasno izrezano individualnostjo. Novinarji pišejo, da italijanski levici manjka pravi vodja. Desnica je prodrla, ker je našla leaderja, ki je, neglede na to, kaj je in kako je. Tudi v sosednji Slovneiji se zarisujejo lea-derji: kdo bo pritegnil množico? In v drugih državah se prav tako pojavljajo svetli ali temačni vodje, ki skušajo začarati »ljudstvo«. Iščemo leaderja: avtorja nase bodočnosti. Kaj je potem z vsemi napovedmi o koncu ideologije in zgodovine, ki sta organsko potrebovali Vodjo in živeli od njegove luči in sence? Zgražamo se nad formulo o leaderju, ki ga enoglasno volimo in ga hkrati kličemo. Potrebujemo postavo, obraz, besedo, skratka, pasrtirja, ki naj nas vodi. Na stotine anket in javnomnenjskih raziskav preverja, kdo je in kdo lahko postane pastir naših misli in duš. Živimo v množini, kjer se naš jaz brise in prilagaja in hkrati vidimo v ednini leaderja največjo sanšo za uspeh. Kako to? Roland Barthes je lucidno ugotavljal, kako živimo moderni ljudje v svetu mitov. Homerske junake, ki so s svojimi zgledi vzgajali arhaično Grčijo vse do prihoda filozofov, smo ljudne pozno modernega sveta zamenjali z novimi miti. Izdelali smo enostavne vzore, ki ne prihajajo k nam z glasom potujočih pevcev, ampak z naglico radijskih valov. Verjetno imajo novi junaki arhaično vlogo. V sončnem inkubatorju evropske kulture in misli so si pred kakim tisočletjem ljudje izbirali junake, da bi v trdem vsakdanu, v vojni in miru imeli jasne vzore: boga-človeka, ki bi jim kazal pot do rodovite zemlje. Modemi kolektivni miti proizvajajo zelo sorodne junake, ki jih namesto epskih stihov oblikujejo računalniške komunikacijske mreže. V sivini velemest potrebujemo nekoga, ki nam bi kazal pot iz meglic in prižgal upanje. Morda pa je ta le eden izmed vzrokov naše potrebe. Med nami zeva globoka civilizacijska razpoka, ki nas sili v jasno indentifikacijo z otipljivimi modeli obnašanja, lepote, dela in zabave. Znanstveniki in filozofi, ekonomisti in pesniki, sociologi in politologi pišejo težke knjige o strasni kompleksnosti in zapletenosti sodobnega sveta. Vse, tudi kos kruha ali Mc Do-naldov hamgurger, je proizvod nenavadno kompliciranih sistemov proizvodnje, distribucije, računanja itd. Kompleksen svet pa je v očeh nas, navadnih smrtnikov, podoben ogromni vesoljski ladiji, ki tiho plava nad nami. Tu pa tam oddaja skrivnostne signale, prižge vznemirljivo luč, ugasne v svoji jekleni masi, a je nam nerazpoznavna. Življenje v njej ostaja skrivnost, ki se odkriva le redkim svečenikom. Nas plaši, a je ne dosežemo in zato sklonimo glavo in nadaljujemo svojo pot v službo. V bistvu smo v vsej svoji modernosti naivni in enostavni. V vsakdanjem govoru uporabljamo le nekaj besed. Na delovnem mestu se gibljemo v strogo začrtanih kletkah. Novinarji pletejo novice s ponovljajočimi se izazi. Politika se preliva v slogane. V šolah se otroci srečujejo z mnogimi predmeti, a je vsak bolj za pokušino kot za pravo miselno hrano. Romane pilijo tehniki, ki izločajo pisateljeve temne kotičke. Filmske zbodbe se odvijajo po zlahka razumljivih in ustaljenih tirnicah. Tudi v osebnem življenju igramo vloge, ki se ponavljajo v ozko začrtanih prostorih. Smo naivni, ker verjamemo sodobnim Ahilom in Odisejem. Smo preprosti kljub mogočnemu iformacijskemu obsevanju. Vidimo svet zdrobljen v dobce, razstavljen v kocke. Hodimo med goro teh kock in drobcev, vendar smo kot otroci, ki ne znajo sestaviti slike. Primeri so jasni. Sarajevo še vedno doživljamo kot grozljivo lepljenko, a je večini živo tkivo mesta skrito, neznan nam je globinski utrip, ki ga obstreljuje granate. Tako je sedaj s Čečenijo in z dogodki iz domačih logov. Podobno živimo lastno delo in delo drugih. Ko stopim v pošto ali banko, za okence anagrafskega urada ali do vratarja državne ustanove, se mi zdi, da sem v mreži, kjer vsak uradnik »drži« le konček vrvice. Samo visoko, v zadnjem nadstropju je nekdo, ki vleče številne niti. Zapiramo se v »enostavnost«, ker je do »kompleksnosti« preveč stopnic, preveč vratarejv in stražarjev. Preprostost pa je od nekdaj mati naivnosti, naivnost varuh preprostosti. Med vesoljsko ladjo kompleksnosti in drobnim, vsakd-najim življenjm je torej zareza, ki boli, a smo se bolečine navadili. Ko se ob nedeljah sprehajamo po lepo tlakovanih poteh okoli bazoviškega sinhrotrona, hodimo po tej razpoki. Uživamo nedeljo in ne vemo, kaj se dogaja za stenami stavbe, ki je padla na Kras kot cementna kepa. Ob njej hodimo, kot so plemena hodila ob vračevi koči, kjer so se kuhali težki in skrivnostni napitki. V precepu med enostavnostjo in kompleksnostjo je povsem naravno, da iščemo leaderje, ki bodo navzven jasni, enoglasni in zlahka razumljivi. Modemi smo in hkrati nebogljeni. S težavo razbiramo družbene, politične, gospodarske in življenjske načrte, opcije, mikro im makro projekte, o katerih veliko slišimo. Z muko prepoznavamo vsebinske ločnice in zato zaupamo izbire voditeljem. Ti se obračajo k nam s pomirjujočim nasmehom in z revnim a učinkovitim jezikom. V volji do uspeha brskajo iz skupinskega spomina besede, ki lebdijo v naši zavesti kot bleda znamenja iz bližnje ali daljne preteklosti in nas opozarjajo na (podzavestno) nevarnost ali srečo. Besedam manjkajo konkretne vsebine. Zato poslušamo klice o antikomunizmu, svobodi, liberalizmu, nacionalizmu, avtarkičnem regionalizmu itd. Stvarna pomenska razsežnost teh bresed ostaja ovita v meglice, zvok besed pa ima vendarle moč, da vzbuja v nas vtis pripadnosti neki skupini: živi ali mrtvi. Leader je garant za rensico. V tem rebusu lahko postane politika nevarna spirala. Ni slučaj, da smo med zadnjo italijansko krizo slišali iz ust verodostojnih osebnosti, da bi danes volilci težko racionalno izbirali. Gre za težke, čeprav realistične besede. Kot so nevarne in hkrati »realistične« trditve, da je zmagoviti vodja nesporni predstavnik »ljudstva«: njegov glasnik in gospodar. To so temne luknje našega mitskega sveta, ki raste iz razpoke, ki prepušča kompleksnost svečenikom, smrtnikom pa dovoljuje skrajno poenostavljeno vedenje o lastnem življenju in potrebo po leaderju. VČERAJ PREDSTAVILI ŠTUDIJO PROF. SILVIA ORVIATIJA TOVARNO BO KUPILA DRUŽBA ECKES M ni tako bogat, kot pravi statistika Inž. Tombesi zo pridružitev Slovenije k Evropski zvezi Stock preide v nemške roke Napovedujejo nov razmah prodaje Ugledni raziskovalni instituti kakor Istat, Cen-sis in Tagliacarne so postavili Tržaško v sam vrh lestvice o stopnji blagostanja v posameznih pokrajinah. Vendar so se pri tem naslonili na notranji bruto proizvod (ustvarjeno bogastvo) po osebi in s tem ustvarili varljivo podobo. Ko bi bili namreč namesto tega upoštevali dohodek, s katerim razpolagajo družine, bi prišli do zaključka, da je naša pokrajina dejansko na dvanajstem mestu lestvice. To je povedal na včerajšnji tiskovni konferenci Silvio Orviati, ki poučuje na tržaški univerzi in mu je Trgovinska zbornica poverila ustrezno študijo. Zakaj? Zaradi tega, ker so izsledki takšnih raziskav izzvali ostre reakcije v tukajšnjih gospodarskih in družbenih krogih. Ti poudarjajo, da ni mogoCe govoriti o pravem blagostanju v mestu, kjer industrija propada, kjer se število zaposlenih neprestano manjša in kjer imamo nenavadno veliko starostnikov. Mi dodajmo še siromašne niše, o katerih se vse premalo govori. Bruto proizvod je pri nas resda visok, toda u-poštevati je treba tudi prihodek v podjetjih, ki odpade na tako ali drugače privarčevana sredstva, na samofinansiranje in na subvencije, je poudaril prof. Orviati in pripomnil, da je potemtakem edino verodostojno merilo družinski dohodek. Pa tudi v tem primeru ni vse zlato, kar se sveti. Po družinskem dohodku, pravijo, zaseda Z včerajšnje tiskovne konference o blagostanju v Trstu in okolici (foto KROMA) tržaška pokrajina peto mesto na vsedržavni ravni, kar že spet ni res; kajti upoštevati je treba tudi to, ali gre za kmečko, ali pa za mestno prebivalstvo, torej svojevrstno dihotomijo. Na Tržaškem je prav malo izrazito kmečkega prebivalstva, na Goriškem in še zlasti v pordenonski in videmski pokrajini pa ga je mnogo, mnogo veC. Kje je srž vsega? V okoliščini, je dejal Orviati, da je dohodek kmečke družine nominalno dvakrat manjši od dohodka mestne družine, pri čemer pa ni vračunana vrednost na podeželju ustvarjenih dobrin, ki jih podeželani tudi sami porabijo. Upoštevajoč vse to obtiči tržaška pokrajina, kakor rečeno, na 12. mestu omenjene lestvice, medtem ko se videmska povzpne z 21. na 11. mesto (in je torej v tem po- gledu najbogatejša v deželi); pordenonska pokrajina se prav tako vzpne z 41. na 22. mesto, go-riška pa zdrkne s 23. na 27. mesto. Statistika je torej zelo relativna, je dodal prof. Orviati in spomnil pozorne poslušalce na hec o možakarju, ki ima piščanca, in kolegu, ki piščanca nima, a sta za statistike pojedla vsak pol piščanca. Resničen primer varljivosti številk je pa navedel, ko je primerjal umrljivost v Italiji in Mehiki: na Apeninskem polotoku znaša kazalec umrljivosti 10 na 1000 prebivalcev, v latinskoameriški državi pa 5 na 1000. Ali naj to pomeni, da je ondod življenjska raven boljša, da je tam manj bolezni, da razpolagajo z učinkovitejšo zdravstveno službo? Ne, je odgovoril tržaški uni- verzitetni docent, to gre pripisati edinole dejstvu, da je povprečna starost Italijanov občutno višja od starosti Mehikancev. Ne moremo seveda mimo pomenljivih besed, ki jih je izrekel predsednik Trgovinske zbornice inž. Giorgio Tombesi v zvezi z grenko časopisno ugotovitvijo, češ da Trst pozna bogastvo, ne pozna pa razvoja. »Vsi želimo še nadaljnjo raztegnitev Evropske zveze, torej tudi na Slovenijo. Ko bi razrešitev problema o pridruženem članstvu sosedne republike v EZ pogojevali samo z razvozljanjem vprašanja o nepremičninski zapuščini v Istri, bi to bilo zelo omejevalno,« je zatrdil in dal jasno razumeti, da bi razmah sodelovanja s Slovenijo prispeval k odpravi »depresijskih niš« pri nas. Drago Gašperlin Tržaško tovarno Stock bo kupila nemška družba Eckes. Sporazum, ki so ga podpisali v teh dneh in ga bo treba še izpopolniti, predvideva raztegnitev tako imenovane delničarske baze in okrepitev Stockovega trgovskega profila, sicer pa učvrstitev vloge, ki jo igra tovarna na italijanskem tržišču, kot tudi izvoza. Kakor piše v tiskovnem sporočilu tovarniškega vodstva, bo operacija zagotovila Stocku popolno operativnost menedžerskih ter industrijskih struktur na tržaškem in vsedržavnem ozemlju, hkrati pa tudi nadaljnji razmah in uveljavitev proizvodnje. Družba Eckes bo na ta način prodrla s svojimi alkoholnimi pijačami, katerih letni promet se suče okrog 1.000 milijard lir, na italijanski trg, a tudi na vzhodnoevropsko območje, kjer so Stockovi proizvodi že dalj časa prisotni. Eckes je nastala v prejšnjem stoletju, je tako kot Stock v družinski režiji, na nemškem trgu pa absolutno prvaci s svojimi brandyji, z likerji na osnovi sadnih sokov ter z dietetičnimi izdelki. Tovarna Stock, ki jo je doslej nadzorovala istoimenska družina, pa proizvaja, kot znano, znameniti brandy, žganja in vodko Keglevich s primesjo sadnih sokov, ki jih izdelujejo tako v tržaški industrijski coni kakor na Češkem. Njeno vodstvo je prodajo najavilo že decembra lani, vendar je vse kazalo, da bo prodrla ameriška družba Seagram. VeC o operaciji ni znano, vsekakor pa jo bodo v prihodnjih dneh podrobneje orisali predsednik Luigi Aldrighetti ter pooblaščena svetovalca Fred Leon Segal in Carlo Emilio Si-gliano. Tovarno je ustanovil Lionello Stock, ko je leta 1884 z družabnikom Carlom Camisom odprl majhno destilarno v Barko-vljah, kjer so predelovali okoliška vina, po katerih so na veliko povpraševali Francozi, da bi z njimi proizvajali svoj sloviti konjak. Tako je nastal konjak Medicina!, ki so se mu pridružila kaj kmalu še žganja iz istrskega, dalmatinskega in venetskega vina. Leta 1949, brž po ustanoviteljevi smrti, so Francozi dosegli za svoje proizvode ekskluzivni naziv konjak, kar bi bilo lahko pomenilo hud udarec za tržaško tovarno, a ni bilo tako, saj se je še naprej razvijala z ovrednotenjem svojega bran-dyja. Gospodarski bum v šestdesetih letih jo je potisnil na mednarodno tržišče in tako so se Stockov brandy, peneča vina, žganja, vodka, viski, porto in sladki likerji »za zenske« že prodajali kar v 125 državah na vseh celinah. Promet družbe Eckes je v letu 1993 dosegel 1, 59 milijarde mark ali 1.670 milijard lir. Njen sedež je v kraju Nieder-Olm nedaleč od Meinza, družba ni kotirana na borzi, stoodstotno pa jo nadzorujeta obe tako imenovani družinski veji. Lucchini končno predložil ponudbo Na Deželi so se zarekli. Te dni so zatrdili, da ne bodo imeli nobenega sestanka veC v zvezi s škedenjsko železarno, češ da se bo stvar ugodno rešila sama po sebi, v resnici pa smo zvedeli, da bo potrebno prihodnji teden še eno srečanje, na katerem bodo sodelovali sindikalisti in komisarji AFS. Luigi Lucchini je končno predložil svojo ponudbo za odkup tovarne in ustrezni razvojni načrt, ne vemo pa, če so o tem že razpravljali na včerajšnjem popoldanskem snidenju med člani nadzornega odbora, ki deluje v sklopu mini- strstva za industrijo, ter komisarji Francom Asquinijem, Giampao-lom de Ferro in Pinom Fanchiottijem. Kakor so nam povedali v sindikalnih krogih, bo v torek, 31. januarja, ob 12.30 na sedežu Združenja industrijcev za tržaško pokrajino sestanek med Brunom Gozzijem, glasnikom družbe Duferco, ki vodi pogajanja v imenu Bol-mata, ter sindikalisti. V resnici je treba železarno prodati čimprej, kajti konec februarja bo zmanjkalo premoga za koksarno, to pa bi pomenilo 40 milijard lir škode. Primorski dnemi Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, DFM, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naroCninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT-55 SIT Prednaročnina za Italijo 300.000 LIT Poštni t J. PRAH DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Zimovanje: danes vrnitev osnovnošolcev sPiancavalla Danes na podvečer se bo 170 osnovnošolcev vrnilo domov z zimovanja na Piancaval-lu. V letoviščarski kraji pri Pordenonu so odpotovali v nedeljo in prebili na snegu šest lepih dni. Vreme jim je bilo naklonjeno, saj snega ni manjkalo, in še sinoči je naletavalo. Danes se bodo v dopoldanskih urah vsi (od začetnikov do najboljših) pomerili v smučarski tekmi, nakar se bodo odpravili na pot proti domu. Prihod na Tržaško je predviden med 17.30 in 18. uro. Avtobus se bo na Proseku ustavil ob 17.30 na Kržadi, predvidoma ob istem Času bo privozil tudi avtobus na OpCine, ki bo nato nadaljeval pot še v Trebče in Bazovico. V Boljunec bo prispel okrog 18. ure. V Trstu bodo starši pričakali otroke na Trgu Oberdan med 17.30 m 18. uro. OBČINA / PROSLAVE OB 40-LETN1CI PRIKLJUČITVE ITALIJI Obračun je pozitiven Občinski odbornik za kulturo Roberto Damiani je včeraj na tiskovni konferenci podal obračun prireditev, ki jih je organizirala občinska uprava, da bi na primeren način proslavila 40. obletnico priključitve Trsta Italiji; na isti tiskovni konferenci je ravnateljica Muzeja Revol-tella Maria Masau Dan predstavila kataloga razstav “Trst v letih ’50 v kroniki in vsakdanu" ter “Fantastična leta - Umetnost v Trstu od leta 1948 do 1972“. Odbornik Damiani je na tiskovni konferenci predvsem podčrtal, da si je mesto z raznimi prireditvami ob proslavi priključitve Trsta Italiji ustvarilo kar lep ugled. Finančna sredstva so bila namreč primemo uporabljena, brez potrat in predvsem brez reprezentančnih stroškov. Za vse prireditve je občinska uprava potrosila 455 mi- lijonov lir: 105 milijonov lir za razstavo “Fantastična leta" v muzeju Re-voltella, 102 milijona za ra razstavo v palači Co-stanzi, 50 milijonov za koncert v dvorani Trip-covih, 12 milijonov za zgodovinsko zasedanje, na katerem je bil govor o Londonskem memorandumu, 25 milijonov za katalog “Trst v letih ’50 v kroniki in vsakdanu", 50 milijonov za koncert “Trieste Graffiti" z Le-liom Lutazzijam v dvorani Tripcovich, 60 milijo- nov za razne konzulence in organizacijo ter 100 milijonov lir za promocijo prireditev. Poleg še preostalih manjših stroškov je skupno potrosila 455 milijonov lir. Od raznih ustanov in spon-sorjev, predvsem od deželne uprave ( prispa-vala je 300 milijonov) pa je za uresničitev raznih pobud prejela 325 milijonov, tako, da so vse prireditve občinsko upravo obremenile za 130 milijonov lir. Dodati je še treba, da je občina potrosila 28 milijonov lir za namestitev velikega platna v sejni dvorani ob obisku predsednika republike Scalfara. Ravnateljica Muzeja Revoltella pa je na tiskovni konferenci spregovorila o velikem naporu, ki si ga je prevzela ustanova za postavitev razstave “Fantastična leta" in za izdajo kakataloga, za katerega si je glavno breme prevzel Gillo Dorfles. ODNOS SKP DO DINIJEVE VLADE VZHODNI KRAS / SREČANJE DSL NOVICE Tržačani na strani tajnika Bertinottija Politično soočanje po krajevnih sekcijah Kritike na DSL češ da stalno mežika sredini Več posluha za okolico »Samostojno nastopanje nekaterih je bilo negativno« Tržaška Stranka komunistične prenove je glede odnosa do nove rimske vlade popolnoma na strani tajnika Bertinottija, ki se je izrekel proti Diniju, Se preden sta se Berlusconi in Fini opredelila o novem kabinetu. V ostrem, mestoma tudi polemičnem soočanju med Bertinottijem ter nekaterimi poslanci in senatorji, se je torej Trst opredelil za tajnikovo trdo linijo, ki predpostavlja tudi strogo politično kritiko na račun Demokratične stranke levice, zaradi njenih domnevnih »mežikanj« Buttiglioneju in sredini. Tajnik Canciani je na včerajšnji tiskovni konferenci brez oklevanj dejal, da je nova vlada desničarska in da bo proti njej SKP vodila dosledno in odločno opozicijo. »Od Dinija, ki je bil zakladni minister v Berlusconijevi vladi, si lahko pričakujemo le nove napade na delavce in upokojence«, je Se dodal Canciani, ki, kljub napetim odnosom z DSL, se vedno upa v dialog ter v enotnost levičarskega gibanja. O političnem položaju na krajevni ravni je spregovoril tržaški občinski svetovalev Venier. Tudi tukaj prihaja do različnih gledanj in do napetosti na levici, ki so prišla jasno do izraza npr. v Kraški gorski skupnosti, »kjer je DSL namesto dialoga in sodelovanja s komunisti, izbrala zavezništvo z Ljudsko stranko«. Tudi po mnenju Venierja je Dinijeva vlada izrazito desničarska, SKP pa se je pri vsej tej zadevi izkazala kot pogumna politična sila, ki je kljub zelo ostrim zunanjim pritiskom, ohranila svojo samostojnost, na katero je zelo ponosna. Tržaška SKP je imela v preteklem letu približno tisoč dvesto Članic in elanov, v teku je sedaj akcija včlanjevanja za leto 1995, od katere si stranka obeta uspeh. Po sekcijah potekajo v teh dneh kongresi, ki bodo v roku nekaj tednov privedli do skoraj popolne obnove naj-visjih strankinih pokrajinskih teles. Glasilo »A sinistra« v ta namen objavlja prispevke za soočenje, ki s jih napisali nekateri strankini voditelji in vidni predstavniki. Stališča slovenske komponente je prispeval Sergij Lipovec. V Ljudskem domu v Trebčah so se vzhodnok-raške sekcije DSL srečale z vzhodnokraškimi rajonskimi svetovalci te stranke ter z občinskima svetovalcema Igorjem Dolencem in Giorgiom De Roso. Kot beremo iz tiskovnega sporočila, so na setanku ocenili enoletno delovanje krajevnih uprav ter ugotovili, da kljub temu, da obstajajo številni problemi Se nerešeni, izkazuje Illyjeva uprava - v primerjavi s prejšnjimi - prav gotovo večji posluh za Kras. Da se stvari počasi spreminjajo, beremo še v sporočilu, gre pripisati tudi vlogi, ki jo DSL odigrava bodisi v rajonskem svetu, bodisi v mestni skupščini. Potrebna pa bo še večja koordinacija med vsemi izvoljenimi svetovalci. »Iz ocene dogajanj okrog regulacijskega nacrta je jasno razvidno, da je pomanjkanje te koordinacije oziroma samostojno nastopanje nekaterih krajanov negativno pogojevalo dogajanja«. Vzhodnok-raSka DSL se je obvezala, da bo to tematiko Se proučila in iskala s tako imenovano civilno družbo nove poti v splošno korist. To bo toliko bolj pomembno in aktualno, ko bo stekla razprava o letošnjih ju-sarskih volitvah. Med razpravo v Trebčah ni manjkalo samokritičnih posegov predvsem glede pomanjkljive informacijske »mreže« med izvoljenimi predstavniki in občani. V ta namen bo DSL v kratkem priredila javno srečanje o teh problemih. Posl. Vasconova računa na »previdnost« ministra Tržaška poslanka gibanja Forza Itaha Mameči Va-scon upa in pričakuje, da Dinijeva vlada ne bo odstopila od dosedanjih uradnih staliSC do Slovenije in Hrvaške. S tem v zvezi je imela kratko srečanje z novim zunanjim ministrom Susanno Agnelli, ki mu bo sledilo bližnje poglobljeno srečanje o vlogi Trsta v odnosu do sosedov. Kot smo že porocah, se tržaška desnica in ezulski krogi zelo bojijo, da Rim ne bo vztrajal pri znanem vetu nad pridruženim članstvom Slovenije v Evropski zvezi. Zato vztrajno ponavljajo, da je nova vlada tehnična vlada, ki ne more narediti ničesar za izboljšanje odnosov z Zagrebom in Ljubljano. Za to bo treba očitno počakati, da se v Palačo Chigi znova vme ljubljeni Silvio Berlusconi! Opozorilo podjetjem, ki odvažajo odpadke Prevozniki posebnih odpadkov na račun tretjih oseb, ki so vložili prošnjo za vpis v stanovsko zbornico najpozneje do 30. novembra 1994, bodo lahko deležni olajšav, ki jih predvideva prehodni režim. Za podrobnejše informacije naj se zainteresirani obrnejo na pristojni urad Trgovinske zbornice (tel. 6701261 ah 6701267) vsak ponedeljek, torek, sredo, četrtek in petek od 8.30 do 14. ure, ob torkih in Četrtkih pa tudi med 15. in 17. uro. Do torka obnoviti brezplačne vozovnice Civilni, vojni in službeni invalidi, tivilni invalidi zaradi vojne ter invalidi zaradi poliomielitisa, ki imajo izkaznico za brezplačno vožnjo z mestnimi in medkrajevnimi avtobusi, morajo do 31. januarja nalepiti na izkaznico kolek za leto 1995. Za to naj se obrnejo na pristojni urad Pokrajine (Ul. S. Anastasio St 3) danes in v torek od 9. do 13. ure, v ponedeljek pa tudi med 15. in 17. uro. TRŽAŠKA KNJIGARNA / PESNIŠKA ZBIRKA Predstavitev Paljkovega »Nemira« Z naslovom Nemir je pravkar izšla nova pesniška zbirka Jurija Paljka, slovenskega ustvarjalca z Goriške. Izdala jo je ljubljanska založba Pegaz International v zbirki Poezija, poleg pesmi pa aprinaša Se uvodno avtorjevo razmišljanje in pohvalno spremno besedo Igorja Torkarja. Na sinočnji predstavitvi v Tržaški knjigami je o njej spregovorila prof. Nada Pertot. Označila jo je z besedami in mislimi, ki so jo spremljale ob branju Paljkovih stihov, in s tem naglasila umetniško vabljivost drobne knjižice, v kateri so vse pesmi občutene in doživete in »nobena ni odveč«. Predstavitev, ki jo je v imenu Tržaške knjigarne uvedla Uda Košuta, je dopolnila Sara Hoban z branjem izbora Paljkovih poezij. (dam) r NA POTI OD CORVARE DO COLFOSCA n Povozili mladega Tržačana Zaenkrat neznani avtomobilist je po nesreči pobegnil Včeraj ni bilo Se povsem jasno, kako je prišlo do nesreCe, v kateri se je huje poškodoval 23-letni Franco Kocjan iz Trsta, Ul. Cologna 41. Mladenič se sedaj zdravi v bolnišnici v Brunecku, kjer so mu ugotovili zlom stegnenice in medenice. Prognoza pravi, da bo za okrevanje treba celih devetdeset dni. Preiskavo vodijo karabinjerji iz Brunecka, ki jih je okrog 4. ure v noči na Četrtek obvestilo zdravniško osebje. Kaže, da je neznanec po telefonu sporočil, da na cesti leži ranjena oseba. Po prvih izsledkih naj bi prišli do zaključka, da je neki brezvestni avtomobilist povozil Kocjana in zbežal. Domnevajo, da je do incidenta prišlo že okrog pol ure po polnoči, vendar zaenkrat to ni gotovo. Ce pa bo držalo, pomeni, da je ranjenec več ur ležal na cesti. Franco Kocjan je bil z materjo ter bratom in njegovo zaročenko na dopustu v kampingu v Colfo-scu, kamor so dopotovali v torek, prenočevali so v kamperju. Do nezgode je prišlo na poti iz Corvare proti Colfoscu. Kocjan je pešačil, saj je pot kratka, prehoditi bi bil moral pol kilometra. Kot so nam povedali v kampingu, je tamkaj tudi pešpot, vendar nanjo avtomobilisti ne morejo, zato domnevajo, da se je mladenič ni poslužil. Preiskava se zaenkrat nadaljuje, morda bo karabinjerjem kaj bolj natančnega povedal tudi ranjenec, ko si bo opomogel, tako da bi le imeli v rokah oprijemljivejše podatke in morebiti v kratkem prišli na sled brezvestnežu. NA HODNIKIH SODIŠČA UMOR V UL. DELLA FORNACE Pravi »show« Uaa Fabbrija »To je "bolgarski proces", ne spoštujejo pravil,« je zarohnel pokrajinski tajnik Cisnala Ugo Fabbri ter zaloputnil vrata in odšel. Slišati ga je bilo na drugo stran dolgega hodnika v 2. nadstropju sodne palače. Radovednost je marsikaterega uradnika prignala iz mada, prizor je bil nevsakdanji, nismo še slišati nikogar tako kričati. »Nismo na tržnici, temveč v sodni palači,« je na Fabbrijev račun pripomnil namestnik državnega pravdnika Filippo Gulotta, vendar je sindikalist že odvihral. Sedaj bodo proučili dokument, ki ga je včeraj izročil in ki ni prav »mehak« do sodnikov. Gulotta bo namreč zahteval, da dokument posredujejo državnemu pravdništ-vu in Ce bodo ugotovili, da je žaljiv do sodnikov, bo Fabbri moral odgovarjati. Možno je tudi, da so njegove obtožbe utemeljene in v tem primeru bi postopek sprožili proti sodnikom. V obeh primerih bi proces prenesli v Benetke, vendar je to že druga zgodba. Na včerajšnji obravnavi bi bil moral Fabbri odgovarjati zaradi domnevnega upiranja izgonu (baje naj bi bil porinil sodno madnico Lamo Fa-rnulari, po njegovih besedah naj bi se bila spotaknila na preprogi). Svojcas je vložil zahtevo, da bi mu sodili drugje, vendar je kasacijsko sodišče prošnjo zavrnilo. Zatem je zavrnil sodnika za predhodne preiskave Morvaya, včeraj pa Se sodnico Bottanovo, ki se je ukvarjala z njegovim primerom. V dokumentu, s katerim zavrača Bottanovo, je vrsta ne prav nežnih trditev na račun tržaških sodnikov. Med drugim se je spravil tudi nad namestnika državnega pravdnika Nicolija, ki se ukvarja s preiskavo o fojbah. Kot tajnik Cisnala je Fabbri že 20. decembra lani tržaške sodnike prijavil na pravd-ništvu v Benetkah zaradi domnevnega nudenja kritja, Ceš da so »vodili preiskave, ki so bile prava farsa, o povojnih umorih civilnega prebivalstva in ki so jih zagrešili titovci«. Poleg tega naj bi ga bil Nicoli »posmehljivo primerjal npr. s Samom Pahorjem, znanim aktivistom slovenske skupnosti, ki se ukvarja s proti državnimi dejavnostmi. Primerjava je zame žaljiva«, pravi še Fabbri v svoji izjavi. Namestnik državnega pravdnika Nicoli je padel z oblakov, saj sploh ni vedel, da ga Fabbri toži. Pojasnil je tudi, v kakšni zvezi je prišlo na dan ime Sama Pahorja. Slednji je tudi že večkrat vložil zahtevo, da nje- gove procese premestijo iz Trsta, vendar je sodišče sklenilo, da obravnavo do odgovora iz Rima nadaljujejo, le razsodbe ne morejo izreci. Menil je torej, da proti Fahbriju ne morejo zavzeti drugačnega stališča, sicer bi jim kdo lahko očital, da se poslužujejo dvojne mere. Iz tega je sledil zaključek, da morajo proces proti Fabbriju nadaljevati v pričakovanju sklepa kasacijskega sodišča: »Fabbrija nikakor nisem primerjal s Pahorjem, spoštujem ideje vsakogar, le spomniti sem hotel, kako smo postopali proti Pahorju,« je poudaril Nicoli, ki je pristavil, da ne bo nikogar tožil, Čeprav gre za žaljive trditve. Pojasnil je tudi, kaj je dejansko s preiskavo o fojbah. Oktobra lani je Fabbri predlagal pravd-nistvu, da dokumentaciji glede tega priložijo neko knjigo (fascikel o fojbah je odprt že od leta 1989), v kateri naj bi bil govor o nekaterih kaznivih dejanjih. Naročil je Digosu, da knjigo priskrbi. Zatem so se zavedeli, da v Rimu prav tako teCe postopek o fojbah in sedaj Čakajo na odgovor rimskega kolega, nakar bodo preverili, kaj in kako naprej. Pristavil pa je še, da proces o fojbah bi bili morali narediti takoj po vojni, leta 1945, in ne Čakati na leto 1995. Giraldijeva spet pred sodniki Za razsodbo pa so si prizivni sodniki vzeli mesec dni časa Na razsodbo bo morala 27-letna Elena Giraldi počakati dober mesec. Tržaški prizivni porotni sodniki (predsednik Del Conte, javni tožilec Reinotti) bodo namreč šele Cez Cas objavili svoj sklep. Dotlej bo Giraldijeva ostala v videmskem zaporu, kjer je trenutno zaprta. Kot je vCeraj povedal njen oCe Guido Giraldi, si je dekle precej opomoglo, potem ko si je pred Časom celo poskusilo vzeti življenje. Dodal je še, da bo ob pravem trenutku prinesel precej dokazov, ki naj bi bremenili tistega, ki je po njegovem mnenju vsega kriv, 34-letnega Giampao-la Costanza. Julija lani je bila Giraldijeva obsojena na 9 let in dva meseca ječe, ker je septembra predlanskim z nožem umorila Annamario Vicig. Razsodbo je izrekla sodnica za predhodne preiskave Ales-sandra Bottan, medtem ko je javni tožilec zahteval 10 let in 4 mesece. Giraldije-vo so spoznali za delno neprištevno. Bottanova je tudi odločila, da mora civilni stranki plačati provizijo 20 milijonov lir, vendar doslej tega denarja sorodniki Vicigove niso Se prejeli in kot je povedal odv. Borean, verjetno tudi ne bodo, saj Giraldijeva nima s Cim plačati. Na včerajšnji obravnavi je dekle mimo sedelo in poslušalo, vendar je agenti niso spustili z oCi. Najprej je govoril javni tožilec Reinotti, ki je dejansko zahteval potrditev kazni, pri Čemer sta se mu pri- družila še odvetnika Borean in Lunder, ki zastopata družino Vicig in ki sta skušala dokazati, da dekle ni docela neprištevno. Odv. Seibold pa je trdil nasprotno in je zahteval oprostitev, ali pa, da vsaj priznajo olajševalno okolnost provokacije, da je šlo za nenamerni umor in da torej kazen znižajo. V svoji repliki je javni tožilec vztrajal pri potrditvi prvostopenjske razsodbe. Sprva so vsi mislili, da je Giraldijeva morila iz ljubosumja, kasneje je prišla na dan drugačna, bedna zgodba o izsiljevanju, pornografskih filmskih posnetkih in fotografijah. V jeCo je končal tudi Giam-paolo Costanzo, študent prava, zaročenec Vicigove, ki pa je imel krajše razmerje tudi z Giraldijevo. Slednja morda v Vicigovi ni videla samo tekmice v ljubezni, temveC tudi osebo, zaradi katere je poCela stvari, ki so se ji upirale, in je 10. septembra predlanskim Sla na njen dom v Ul. della Fomace ter jo z nožem večkrat do smrti zabodla. Na zatožni klopi sra se znašla tudi Costanzo, ki so ga oprostih obtožbe nenamernega umora (prihodnji mesec pa mu bodo sodili zaradi izkoriščanja prostitucije) in njegov prijatelj Alessandro Prodan, klavrni akter v Costanzovih posnetkih, kateremu je pomagal, da se je znebil fotografij in ki je bil zaradi nudenja kritja že obsojen na 4 mesece zapora. Včeraj so odvetniki zanj predlagali oprostitev. ŠOLSTVO / DO KONCA FEBRUARJA OPČINE Vpisi v prve razrede za polne šolske klopi Kraški pust pred vrati Za 38. pustni sprevod se je prijavilo manj kraških vasi Po mestnih ulicah in tudi na podeželju že nekaj dni slovenski metulj Ckasti plakati vabijo slovenske starSe, naj vpišejo svoje otroke v slovensko šolo. Januarja so se, kot že vrsto let, zaCela vpisovanja v šolo; po odloku nekdanjega ministra za šolstvo D’ Onofria se bodo tokrat nepreklicno zaključila 28. februarja. V preteklih letih je veljal januarski vpisni termin kot predv-pis; starši so morali nato do začetka julija vpis potrditi. Minister se je odločil za predčasna vpisovanja, da bi imela nato šolska administracija več Časa na razpolago za pripravo vsega potrebnega za začetek prihodnjega šolskega leta. Vpisni termin velja za šole vseh stopenj. Do konca februarja je torej še Cas tudi za vpise na nižje in višje srednje šole. Vpisovanja v šole predstavljajo za naše za- mejsko šolstvo vedno zahtevno preizkušnjo. So takorekoC nekakšen preizkusni kamen, na katerem bomo nato še vrsto let gradili našo bodočnost. To velja predvsem za vpisovanja v prve razrede osnovnih šol. Od vpisa v prve razrede je odvisno, koliko otrok se bo v prihodnjih letih izobraževalo v slovenski šoli: po osnovni še na nižji srednji in - v veliki večini primerov - tudi na višji. Vprašanje vpisov v prve razrede se je zastavilo z vso resnostjo predvsem v zadnjih petnajstih letih. V tem obdobju je namreC zaCelo število vpisov skokovito upadati. Tako smo v zadnjih petih letih beležili povprečno polovico manj prvošolčkov kot v sedemdesetih letih. Vzrok za tolikšen osip je že zdavnaj znan: demografski padec, ki redči ne le slovenske, pač pa tudi italijanske razrede. A ker je slovenskih otrok (in razredov) mnogo manj od italijanskih (približno desetina), je osip toliko bolj občuten. Slovenska osnovna šola Črpa svoje prvošolčke iz slovenskih otroških vrtcev, državnih in ob- činskih. Vrtci so njen naravni rezervoar, pa Čeprav se tudi dogaja, da prepišejo starši otroka iz slovenskega vrtca v italijansko šolo. Junija letos bo zapustilo slovenske vrtce na Tržaškem skupno 147 otrok. Ko bi se vsi vpisali v slovenske šole in ko bi se jim pridružil še kak prvošolček, ki sedaj vrtca ne obiskuje, bi krivulja vpisov v prve razrede zaCela spet naraščati. V zadnjih dveh letih smo namreC dvakrat zaporedoma zabeležili rekordno nizka vpisa. Predlanskim se je vpisalo v prve razrede 132 otrok (28 manj kot leto prej), lani pa 117 (še dodatnih 15 manj). Letos imamo - vsaj sodeč po podatkih iz otroških vrtcev - lepo možnost, da zaustavimo ta skokovit padec, in preusmerimo negativno krivuljo navzgor. Gez dober mesec bomo vedeli, ali nam bo to uspelo. (M.K.) Število otrok, ki bodo letos zapustili vrtce Sv. Jakob 4 Ul. Conti (obe.) 3 Dijaški d. (obe.) 8 Skedenj 5 Sv. Ana 6 Sv. Ivan (obe.) 5 Lonjer 4 Greta (obe.) 5 Barkovlje 0 Opčine 20 Bazovica 4 Gropada 7 Trebče 2 Prosek 11 Križ 2 Repentabor Nabrežina 5 8 Devin 7 Mavhinje (obe.) 1 Sempolaj (obe.) 2 Gabrovec (obe.) 6 Dolina 10 MaCkolje 2 Domjo 3 Ricmanje 4 Boršt 4 Boljunee 6 Milje 3 SKUPNO 147 Težav in skrbi nam v tem Času ne manjka. Prav zato pa si vsi želimo malo sprostitve, smeha in zabave. In tako so v mnogih naših vaseh stekle priprave za letošnji pust. Igor Malalan je pod-presednik 7-članskega pustnega odbora, ki se je lotil priprav že v novembru. »Letošnji pust bo že osemindvajseti po vrsti«, nam je povedal. »Pravzaprav bi moral biti že 29., toda eno leto smo ga zaradi vojne v Iraku prekinili. Sestanke imamo v domu na Brdini, prijave za sodelovanje v letošnjem pustnem sprevodu pa sprejemajo v baru Prosvetnega doma Tabor na Opčinah.« Pa že veste, koliko vozov se bo udeležilo prireditve? »Prav gotovo bodo sodelovale vasi Bazovica, Sempolaj, Praprot, Trnovca, Salež-Zgonik, Sv. Ivan in Podlonjer. Kot gost bo prisotna večja skupina mask iz Staran-zana, prvič pa bo v našem sprevodu sodelovala godba na pihala od Korošcev. Prijavili sta se tudi dve pustni skupini iz Brega: skupina KD F. Prešeren in skupina Ja-badabadu.« Zal se letošnjega pustnega sprevoda ne bodo udeležili s svojimi vozovi vasi, kot na primer Prosek-Kontovel, Križ, Opčine, MaCkolje, me-stem ko tečejo v Gropadi in PadriCah še razgovori. »Skoda, da omenjenih skupin tokrat ne bo. Bolj kot pomanjkanje denarnih sredstev in ljudi, je vzrok izostanku dejstvo, da nimajo te vasi primer- Vpisi v 1. razrede osnovnih šol v zadnjih letih in predvidevanje za vpis v š.l. 1995/96 HGLEDALIŠČE / VIDEMSKO-TRZAŠKA KOPRODUKCIJAH Igra o odnosu matHiči V Cristallu jutri premiera dela Pri petdesetih je odkrila... morje OD DANES DO NEDELJE NA PROSEKU Razstava »Mostar v Trslu« Otvoritev ob 18. uri - Jutri pobude v spomin na padle novinarje Letošnjo gledališko sezono bi lahko označili kot leto koprodukcij. Po sodelovanju med Slovenskim stalnim gledališčem in Stalnim gledališčem FJK, ki je že poleti privedlo do postavitve Handkejeve scenske igre Cas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem, o kateri zadnje Čase veliko pišemo, saj so se italijanske predstave v Rossettiju že iztekle, slovenska premiera v Kulturnem domu pa bo jutri zveCer, in po skupnem projektu SSG in skupine La Contrada glede otroške predstave Tudi bolhe kašljajo (v italijanščini smo jo že lahko videli, v kratkem pa bo zaživela še slovenska verzija), se sedaj predstavlja še skupna pobuda tržaškega gledališča La Contrada in videmskega centra Centro servizi e spettacoli. Včeraj so predstavi Pri petdesetih je odkrila ... morje (A cin-quant’anni lei scopriva ... ii mare) namenili tiskovno konferenco, premiersko pa jo bodo uprizorili jutri zvečer v dvorani Cristallo. Delo avtorice Denise Chalem je režiral Alessandro Marinuzzi, v njej pa nastopata Ariel-la Reggio in Rita Maffei. Najprej si bodo predstavo lahko ogledali abonenti sezone teatra La Contrada, nato pa še abonenti videmske gledališke sezone Contattto. Kot so poudarili predstavniki obeh sodelujočih gledaliških skupin, gre za prvo koprodukcijo edinih dveh zasebnih gledališč v deželi, ki pa že veC let sodelujeta. V igri, ki ponazarja odnos med materjo in hčerjo, nastopata Ariella Reggio, ki je med ustanovitelji teatra La Contrada, in Rita Maffei, ki je že večkrat igrala v produkcijah videmskega centra. Režiser Alessandro Marinuzzi, sicer TržaCan, ki pa že dolgo sodeluje z videmskim centrom, je obenem tudi prevajalec teksta, napisanega v francoščini. Dela, ki je Franciji doživelo velik uspeh, v Italiji še niso uprizorili, zato je tržaška pravzaprav tudi vseitalijanska premiera. Avtorica Denise Chalem, židovskega rodu rojena v Egiptu, je v francoski postavitvi tudi nastopala. Pri tržaški postavitvi so sodelovali še Andrea Stanisci (scena in kostumi), Sergio Rossi (luči) in Paolo Temi (glasbeni izbor). V tržaški dvorani Cristallo bo predstava na sporedu vse do nedelje, 5. februarja, po nekajdnevnem premoru bosta Ariella Reggio in Rita Maffei od četrtka, 9. do nedelje, 12. februarja nastopali v videmskem gledališču Palamostre. V proseškem Kulturnem domu bodo danes ob 18.uri odprli fotografsko razstavo »Mostar v Trstu«, ki jo prirejajo v spomin na padle novdnarje RAJ Saše Ota, Da-ria D’Angela in Marca Luchetto. D’Ange-lo je bil doma s Proseka. Razstava bo danes odprta do 22.ure, jutri ter v nedeljo med 10. in 12.uro ter med 16. in 20.uro. Jutri pa bodo v Trstu in v Borštu spo- minske slavnosti za tremi novinarji ob prvi obletnici njihove tragične smrti. Ob 11.30 bodo v UL Valussi predali namenu Dom za sprejemanje otrok iz nekdanje SFRJ, zveCer ob 19.30 pa v Srenj-ski hiši v Borštu spominska slavnost, Id jo prirejata KD Slovenec in Foto Trst. Na sliki: Mostar brez znamenitega mostu. nega prostora, kjer bi vozove lahko pripravili. Moje mnenje je, da bi se lahko s skupnimi močmi vendarle našla kakšna rešitev za prihodnje kraške puste. Omenim naj samo možnost, da bi se odbor sreCal s predstavniki vseh občin, tudi tržaške, ki je za lanski pust prvič dala tudi svoj prispevek, da bi skušali skupno rešiti razne težave, predvsem prostorske.« Kraški pust ima vedno svojega kralja in kraljico, ki otvorita prireditev in jo nato v veselju, s plesom in zabavo, tudi zaključita. Pripeljala se bosta v stari kočiji, ki jo je pustni odbor kupil na Bledu. Kralj bo tokrat iz Istre, verjetno iz Kopra, kraljica pa Tatjana Tur-co, ena glavnih organizatork pusta v Bregu, ki je že lani odlično opravila to svojo funkcijo. »Želeli bi, da bi se prireditve udeležile tudi šole, saj mnoge pripravijo interne pustne prireditve, pa se z njimi ne pokažejo v javnosti. Želeli bi si sodelovanja s kraškimi vasmi in kraji onkraj meje, ki so pri nas že gostovali. Kras je na tej in drugi strani meje in prav bi bilo, da se ob takšnih veselih prireditvah srečamo in skupno pozabavamo. Priprave na takšno prireditev zahtevajo seveda veliko dela, pa tudi veliko stroškov. Zato se je Malalan že sedaj želel zahvaliti openski hranilnici in posojilnici, Združenju trgovcev z OpCin, pa tudi posameznikom, ki so vedno pripravljeni pomagati. Cez dve leti bo že 30-letnica te kraške prireditve. Letošnja naj bi bila torej že nekakšna pred-generalka, na kateri naj bi vasi prikazale Cim bolj izvirne vozove in maske. »Ne gre nam le za kvantiteto, temveC tudi za kvaliteto. Za 25-letni-co je sodelovalo v sprevodu kar 15 vozov. Želeli bi, da bi število udeleženih vozov zopet naraslo, saj gre za pobudo, ki nam pomeni zelo veliko.« In tu smo se spomnili prvih kraških pustov. Na prvih so sodelovali z bršljanom okrašeni vozovi, na katerih so bili v glavnem godci, ali pevci, vozove pa so vlekli konji. Med tistimi, ki so uspešno in z velikim veseljem sodelovali pri Kršakem pustu so bili sedaj že pokojni dr. Hla-vaty, dr. Križnic in Rudi Vremec. Bili so veliki navdušenci in so to svoje navdušenje prenesli tudi na priprave in na potek pusta. Pustu sledi seveda na pustno sredo še pokop, ali sežig, ali pa spust v vesolje in seveda tudi tradicionalni pokop v Mlaki na Konto velu. Neva Lukeš NA KRATKO Pomaranče zdravja za raziskovanje rakastih obolenj Italijansko združenje za raziskovanje rakastih obolenj (AIRC) bo jutri že šesto leto zapored izpeljalo akcijo “Pomaranče zdravja". V 500 različnih krajih Italije bo razdelilo 700.000 kg pomaranč, ki so jih dali na razpolago sicilski proizvajalci. Kdor bo odkupil 3-kilogramsko vrečko, bo odštel 12.000 lir in obenem postal Član združenja. S to akcijo bo finansiralo raziskovanje rakastih obolenj in istočasno opozorilo na važnost pravilnega prehranjevanja. Pomaranče zdravja bo razdeljevalo v mestu, pred trgovinskim centrom “II Giulia" in v Miljah, pred občinsko palačo. Bruno Križman o Namibiji V Domu Brdina se nadaljujejo petkovi kulturni večeri, ki jih prireja dvojezični krožek Na pečini - La Rupe. Po večeru, ki je bil prejšnji teden posvečen psihiatriji in na katerem sta predavala psihiatra Pavel Fonda in Raimondo d’Aronco, bo danes ob 20.30 na vrsti prikaz zanimivega popotovanja. O svojem stiku s puščavsko Namibijo, njenimi značilnostmi, ljudmi in navadami bo govoril Bruno Križman, ki je že večkrat predaval po raznih društvih o svojih potovanjih po svetu. Ob tem bo seveda predvajal diapozitive, ki jih je posnel med svojim enomesečnim vivanjem v tej afriški deželi. Dan katoliške šole v Trstu Tržaška škofija prireja jutri Dan katoliške šole. Ob tej priložnosti bo jutri od 9. do 12.30 v semenišču v Ul. Besenghi 16 zasedanje, na katerem bo o vzgojnem sistemu v katoliški šoli ter njenem sodelovanju s starši in župnijami govoril msgr. Renato Tomasi iz Vicenze. Katoliška Sola v Trstu vključuje okrog 700 uCencev v 12 vrtcih, 6 osnoVhib šolah, 2 nižjih srednjih šolah in 2 poklicnih zavodih. OBVESTILO IZLETNIKOM Cenjene bralce, ki so prijavljeni za potovanje na Florido in križarjenje po Karibskem morju, obveščamo, da lahko dvignejo ustrezno dokumentacijo pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Milano 20 in v Gorici pri potovalnem uradu GOTOUR, Ul. N. Sau-ro 12 (nasproti sodišča) med običajnim delovnim umikom. Trgovina Ul. Ginnastica 22 - Tel. 7600051 //i /i/^ic&na otoori/eo fr'moofieniAftmstomth z 6o(/alo i.zSiro 'Sfeoc/n/egafee/'e/a in žensA&AonfeAg/£,' ^jufrv, sobota, 2&ja/uicuyqJ)S, 06 /ET PON TOR SRE ČET 1599 156 H 15,9 15 83 158 16,7 1600,2 A- i 056,2 10 N 47,6 10 48 10E 3,2 1054,5 ADRIA AIRWAYS % SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK IZ j^.lliBLIANg V pRANKFURT pONDON j^JUNCHEN JS1ANBUL jy|QSKV0 pDPENHAGEN pARIZ piM gKORIE gPLIT JIRAN0 ])UNA.l ^ilRICH Rezervacije in informacije: ADRIA AIRWAYS, Koper, Pristaniška 45, tel. 066/38-458,38-512 ADRIA AIRWAYS, Maribor, Cankarjeva 3, tel. 062/27-038,26-155 ADRIA AIRWAYS, Ljubljana, Kuzmičeva 7, tel. 061/131-81-55 Ljubljana, Gosposvetska 6, tel. 061/313-312 J GORICA / POGOVOR S PREDSEDNIKOM CENTRA INFORMEST GIANNIJEM BRAVOM Mesto ob Soči se predstavlja kot središče gospodarskega povezovanja v Evropi Marko Waltritsch GORICA - Mednarodna srečanja za Gorico niso nič novega. Ze vrsto let prireja mednarodna tekmovanja pevskih zborov, folklornih skupin, violinistov, mit-televropska srečanja in podobno. Veliko je Gorica pridobila tudi s fakulteto za diplomatske vede: ne le študentov, ki prihajajo tudi iz drugih držav, temveč predvsem predavatelje, med katerimi so kdaj pa kdaj tudi svetovno znane osebnosti. Morda najpomembnejša pridobitev pa je za mesto ob Soči center Informest, ki je bil pred nekaj leti ustanovljen na podlagi določil italijanskega zakona za razvoj obmejnih območij. Za njegovega predsednika je bil imenovan Gianni Bravo, nekdanji predsednik videmske trgovinske zbornice. Od ustanovitve in začetka delovanja Informesta pa je preteklo kar precej časa, saj je postal operativen pred komaj poldrugim letom, najprej v zasilnih prostorih na goriški trgovinski zbornici, nato pa v svojih prostorih v stavbi na vogalu med ulicama Diaz in Cadorna. Poslopje je sicer majhno, ima le nekaj sob, vendar je prostora dovolj, saj vse delo centra sloni na računalniškem zbiranju podatkov. Gianni Bravo je v skladu s svojim stilom in s svojo agilnostjo dal centru pravega zagona. 2e takoj na zečetku delovanja v Gorico privabil strokovnjake iz vse Italije in iz več evropskih in celo čezoceanskih držav. O tem, kaj naj bi center delal, so razpravljali kar nekaj dni. Ustanovljen je bil strokovni odbor, ki je tudi dal ustrezne odgovore, potem ko je bilo ugotovljeno, kaj v Evro- preosnovi in razmahu, italijanski in sploh zahodni mali zasebni podjetniki pa največkrat ne vedo, kam naj bi se obrnili. Goriški Informest se je zaradi tega povezal z ustanovami v vseh vzhodnoevropskih državah in tudi drugje - stike imajo v km 28 državah -in zbira vse poslovne podatke, ki bi zanimali tako zahodnjake kot vzhodnjake. Čeprav imajo stike z uradnimi ustanovami in organiza- Poslovni udeleženci iz Slovenije V katalogu, ki so ga natisnili posebej za to priložnost, je kar precej podatkov o vsakem raz-stavljalcu. Iz Slovenije so na goriško srečanje prišli: Slovenijavino, Comet-Holding, Galvanska oprema - Plama, IMP Montaža, Kolpa, PUV Celje, Cele-se - lesna industrija, Final, Javor Pivka, Meblo - Jogi, Svea - lesna industrija, Etiketa, Lokateks, Scala Zarja - modna konfekcija Petrovče, Sebra Velenje, Tom - tovarna opreme Mirna, Tovarna sukancev in trakov TSP, Tosama, Goltes Snovvboarding, Kompas Turizem, Roli Run, Spin - informacijski inženiring in Titan - Kamnik. pi manjka. Se posebno malim in srednjim podjetjem, katerim je center v prvi vrsti namenjen. Treba je zbirati podatke o ponudbi in potrebah malih in srednih podjetij Italije in vzhodne Evrope. Gospodarstvo na vzhodu je v polni cijami, se v vsaki državi opirajo na osebe, ki so danes na čelu svojih podjetij in ki so v preteklosti imeli vodilne vloge v gospodarstvu oziroma ki dobro poznajo domači trg in domače potrebe. »Nima smisla, da bi čez mejo pošiljali italijanske funkcionarje,« pravi Bravo, »ki se tam morajo šele udomačiti.« Povsod smo pridobili domačine. V Sloveniji jih npr. zastopa dr. Bogo Kovač, v slovenskih gospodarskih krogih zelo znano ime, ki interesentom nudi vse mogoče informacije o Informestu, za pridobivanje poslovnih interesentov pa skrbi prof. Jazbar. Velika pridobitev Informesta je popolna dokumentacija o ruskem gospodarstvu. Popolne podatke o tem, kaj potrebujejo in kaj nudijo ruska podjetja v vseh 64 republikah ož. samostojnih regijah ruske federacije nudijo zahodnim trgom v eksk-luzivi. Podatke, s katerimi Informest razpolaga in ki se stalno posodabljajo, pri Informestu prodajajo. Ne gre za eno tolikšnih javnih ustanov, kjer podatke dobiš brezplačno ali pod roko. Ne, pri Informestu se obnašajo kot zasebno pridobitniško podjetje, pa čeprav so javna ustanova. Hočejo se finančno osamosvojiti, pa čeprav so veliko denarja potrebovali in ga še potrebujejo, da se postavijo na noge. Ze pred časom, ko je Bravo novinarjem in poslovnim ljudem predstavljal Informest, je dejal, da bo skušal v Gorico privabiti poslovne ljudi iz vse Evrope, da bi tu imeli možnost za srečanja in da bo za to izkoristil prostore na goriškem sejmišču. Zamisel se je uresničila. Pripravljali so jo leto dni. Včeraj se je ta partnerski »sejem« začel, nadaljeval pa se bo danes in jutri. Svoje delovne mize ima na sejmu 180 operaterjev. Nekateri razstavljajo le kataloge, v katerih je prikazana njihova ponudba. Drugi so s seboj prinesli tudi razstavne predmete. Napovedan je obisk 300 operaterjev, vsakemu pa je zagotovljeno najmanj pet srečanj. Poslovnih srečanj v teh treh dneh bo torej najmanj 1.500. Organizacijsko je to za prireditelje velik napor, saj so morali pripraviti urnike vseh poslovnih srečanj. Brez dvoma pa bodo tako razstavljale! kot obiskovalci (vsakdo med njimi bo za svojo prisotnost tudi plačal pre-cejšnjo odškodnino) našli še dovolj časa za dodatna srečanja. V poštev pridejo mali in srednji podjetniki, takšni, ki običajno nimajo lastne informacijske službe. Tokrat se na goriškem sejmišču srečujejo poslovni ljudje iz Italije, predvsem iz njenega severovzhoda, iz Slovenije, Korzike, Bavarske, Slovaške, Madžarske, Katalonije in Estonije. Ob koncu pogovora, tik pred začetkom tridnevnega poslovnega srečanja nam je Gianni Bravo povedal, da bodo najbrž že pred koncem letošnjega leta ali pa na začetku prihodnjega priredili še nekaj podobnega. Takrat bo na vrsti Rusija. Prišli naj bi poslovni ljudje iz vseh krajev velike ruske republike. Pogovori o tem novem srečanju že tečejo. Prav tako naj bi kaj kmalu priredili še eno tako srečanje, tokrat posvečeno Madžeirski. V obeh primerih imajo že zagotovljeno finančno podporo nekaterih mednarodnih ustanov. Sedanje goriško srečanje podpirajo banke in uradne ustanove, finansira pa ga evropska komisija prek programa Interprise. »Gorica bo s temi srečanji veliko pridobila. Skoda je le, da nima zadostnih kapacitet. Hoteli bodo v teh dneh prepolni. Udeležence tridnevnega posveta, ki jih je precej več od 500 uradno akreditiranih, smo morali poslati v vse hotele tja do Tržiča in Vidma. Tudi to je bil precejšen organizacijski napor,« pravi Gianni Bravo. Ljubljanska železniška postaja bo v dveh letih dobila novo podobo LJUBLJANA - Slovenske železnice bodo letos začele uresničevati dolgoletne nacrte za posodobitev ljubljanske postaje Poslopje železniške postaje iz leta 1849 je pod zaščito spomeniškega varstva, zato bodo vsa prenovitvena dela v skladu s prvotno zasnovo stavbe. Tako bodo preuredili stropove in tlak v notranjosti postaje in pred njo, obnovili fasado in okna ter rekonstruirali stolpic z uro, ki ga je porušil veliki potres pred stotimi leti. Dela naj bi zaceli pozno pomladi, do takrat pa naj bi dokončali gradnjo podaljšanega prehoda pod postajnimi tiri vse do Vilharjeve ceste, ki so ga zaceli graditi ta teden. Drugega junija 1996 bo minilo 150 let odkar je na slovensko ozemlje pripeljal prvi vlak. Čeprav je v Ljubljano pripeljal šele tri leta kasneje, so se pri Slovenskih železnicah odločili, da bodo na ta datum odprli prenovljeno in posodobljeno železniško postajo. Prenovitvena dela, zanje je načrte narisal arhitekt Marko Mušič, so zaceli že leta 1989, ko so med drugim prenovili dvorano z blagajnami. Zaradi pomanjkanja denarja so se nadaljnja dela ustavila, medtem pa je Ljubljanski urbanistični zavod preverjal načrte za najprimernejšo rešitev ljubljanskega železniškega vozlišča iz leta 1984. Studijo, ki jo financirata mesto Ljubljana in Slovenske železnice, naj bi dokončali do srede letošnjega leta, v njej pa naj bi prometni strokovnjaki predlagali najboljšo dolgoročno rešitev prometnega vozlišča in nove postaje na območju med Massarykovo, Vilharjevo, Smartinsko in Dunajsko cesto. Generalni direktor Slovenskih železnic Marjan Rekar je včeraj na tiskovni konferenci dejal, da bo projekt predvidoma stal 800 milijonov tolarjev, sofinanciralo pa naj bi ga tudi mesto. Dodal je še, da so v preteklem letu železnice poslovale zelo dohro. Za 3, 5 odstotka se je povečal potniški, za 6, 5 odstotka pa tovorni promet, medtem ko so realne stroške znižali za veC kot 9 odstotkov. Vendar pa se podjetje, v katerem je 9900 zaposlenih, samo ne more rešiti finančnih bremen iz preteklih let, zato upajo, da bodo dobili pomoč iz državnega proračuna. Anita Zmahar AJDOVŠČINA / DRŽAVNA UPRAVA Sodelovanje je dobro Uprava za Ajdovščino in Vipavo bo na dveh lokacijah Oblikovanje upravne enote s sedežem v Ajdovščini, ki obsega dve novi občini, Ajdovščino in Vipavo, poteka brez večjih težav. Celo nasprotno, je dejala vršilka dolžnosti načelnice Karmen Ražem; obem občinam in državni upravi je do tega, da bi se tako pri opremi kot prostorih dogovorili za rešitve, ki bodo predvsem v prid občanom oziroma strankam. Sodelovanje je zastavljeno tudi med načelniki upravnih enot v regiji. Delavci so v upravno enoto prešli iz dosedanje ajdovske občinske uprave, kjer je bilo po odhodu geodetske uprave in davkarije v državno pristojnost stalno in začasno skupno 47 zaposlenih. V upravno enoto jih je prešlo 37; o ostalih se bosta novi občini dogovorili s pomočjo aktov o sistematizaciji. Karmen Ražem je dejala, da za solidno delovanje enote delavcev celo primanjkuje: potrebovali bi predvsem ljudi na ključnih delovnih mestih oziroma vodje odsekov, za katere je tudi formalno zahtevana visoka izobrazba pravne ali ekonomske smeri. V kratkem bo državna uprava zaCela delovati na dveh lokacijah, v dosedanjih prostorih oddelka za gospodarstvo in v novi občinski stavbi, kjer bodo službe za notranje zadeve za delo z občani: to je bil naj-vecji problem dosedanje ajdovske občine. V vipavski občini zaenkrat ostaja matična in prijavno-odjavna služba, od dogovora pa je odvisno, ah bo tu še kaj. Artur Lipovž LJUBLJANA / UPRAVA RS ZA GEOFIZIKO Zadnja dva potresa nista zaskrbljujoča Vznemirila sta samo okoličane Ilirske Bistrice in Mirna pri Novi Gorici Uprava republike Slovenije za geofiziko je včeraj sporočila, da so seizmografi observatorija na Golovcu v sredo ob 19.56 zaznali šibek potresni sunek iz potresnega središča, oddaljenega 78 kilometrov zahodno ob observatorija, na mejnem območju z Italijo, v spodnji Vipavski dolini, Čutili pa so ga predvsem prebivalci v bližini Nove Gorice. Istega dne ob 12.38 so se tla zatresla tudi 50 kilometrov jugovzhodno od seizmološke opazovalnice na Vojskem, kar je povzročilo majhen pre- plah med prebivalci v bližini Ilirske Bistrice. Včeraj nam je v krajšem pogovoru vodja seizmoloških analiz pri upravi za geofiziko Majda Hržic dejala, da je šlo v obeh primerih za šibka potresna sunka (dosegla sta 3. do 4. stopnjo po Mercallijevi lestvici), ki sta znanilca življenja v zemlji. Ce bi se potresni sunki pogosteje ponavljali na določenem območju, bi jim bolj sledili, v tem primeru pa ni nic zaskrbljujočega. Potresa v bližini Ilirske Bistrice naprave na Golovcu niso niti zaznale, šele po spo- ročilu ljudi so z inštrumenti seizmološke opazovalnice na Vojskem zabeležili sunek in določili njegovo jakost. Potresi, ki dosegajo moč do 4. stopnje po Mercallijevi lestvici, navadno ne povzročajo večje materialne škode, vznemirijo pa posamezne prebivalce, odvisno od stopnje oddaljenosti od žarišča potresa in od globine njegovega delovanja. Spodnja Vipavska dolina ni potresno aktivno območje, Ilirsko Bistriški prelom pa uvrščajo med takšna območja. Helena Drewry NOVA GORICA / MESTNI SVET 0 mestnem odboru bodo razpravljali prihodnjič Včeraj popoldne se je na svoji drugi seji sešel mestni svet občine Nova Gorica. Predlog statuta mestne občine, o katerem naj bi razpravljali in ga tudi sprejeli, so odborniki prestavili na naslednjo sejo, prav tako so odložih sprejemanje Zupanovega predloga o sestavi desetčlanskega mestnega odbora. Župan je za pomoč pri funkcioniranju mestne občine predlagal: Dragana Valenčiča (za podpredsednika odbora in strokovnjaka za finance), Stefana Krapšeta (družbene dejavnosti), Franka Kacafura (obča uprava), Dušana Martinuča (stanovanjska problematika), Gojmirja Mozetiča (komuna- la), Vojka Hareja (gospodarstvo), Ivana Mignozzija (krajevne skupnosti), Franja Batagelja (varstvo okolja in urejanje prostora), Franca Bizjaka (visoko in višje šolstvo) in Vido Štucin (finance). Na seji so na mesto upokojenega ravnatelja OS Cepovan Radoslava Bolčine postavili Magdo Klanjšček-Stare, profesorico italijanskega in angleškega jezika. Prav tako so soglašali, da postane Ivica Ba-gon, profesorica slovenščine in knjižničarstva, v. d. ravnatelja na OS Dornberk. OS je tudi pooblastil namestnika javnega pravobranilca Zdenka Trunkla za zastopanje mestne občine Nova Gorica. (V. C.) JESENICE / F1PROM Delavci še brez odločb Arbitražna komisija o tehnoloških viških Poročali smo že, da v podjetju Fiprom nameravajo do konca letošnjega leta zmanjšati število zaposlenih in da so za 90 delavcev že napisane odločbe. Vendar se je pri vsej stvari zataknilo, saj po besedah predstavnice sindikata Neodvisnost Milene Koselj Šmit, v podjetju odločbe o trajnem tehnološkem višku še ni dobil nihče, predvsem pa ne invafidi, ki jim po zakonu o delovnih razmerjih, delovno razmerje ne morejo prekiniti, razen Ce sami ne želijo tako. Sindikat Neodvisnost je namreč sprožil arbitražni postopek. Prva seja arbitražne komisije, ki jo sestavljajo Irena Virant, Milena Koselj Šmit ter Ivan Voh in Rafael Penic kot predstavnika podjetja Fiprom, bo že v ponedeljek. Kot ugotavlja Milena Koselj Šmit je bil sindikat o trajnih presežnih delavcih v Fipromu obveščen konec lanskega novembra, konec decembra pa so dobili tudi spisek z imeni odvečnih delavcev. Sindikat se je nekajkrat sestal z vodstvom Fipro-ma, ves Cas je opozarjal na nepravilnosti v postopku ugotavljanja presežnih delavcev in končno 17. januarja sprožil arbitražni postopek. Ob tem Šmitova poudarja, da je odločitev arbitražne komisije dokončna. (M. F.) ILIRSKA BISTRICA / PLINIFIKACIJA V novi soseski že polagajo omrežje Prihodnjo zimo se bodo občani in večji porabniki že greli na plin Medtem ko ima postojnska občina s pripravo na plinifikacijo oziroma gradnjo plinske postaje nemalo težav, saj zanjo še nima ustrezne lokacije, pa v bistriški občini priprave potekajo brez večjih zapletov. Tudi tu so namreč pred približno poldrugim letom podpisali pogodbo o dodelitvi koncesije za plinifikacijo mesta Ilirska Bistrica z ljubljansko družbo APE d. o. o. Na podlagi ustrezne lokacijske dokumentacije je ministrstvo za okokje in prostor že izdalo lokacijsko dovoljenje za gradnjo glavne plinske postaje, ki bo v bližini tovarne Lesonit. Prav pridobivanje lokacije, ki je bilo povezano z odkupi zemljišč, je Bistričanom vzelo precej časa. Za gradnjo in ureditev plinskega omrežja je občina tudi že izdala gradbeno dovoljenje. V novi stanovanjski soseski S-13 plinsko omrežje skupaj z ostalo komunalno infrastrukturo že gradijo, s koncesionarjem APE d. o. o. pa je tudi že dogovorjeno, da se bo z urejanjem plinskega omrežja v drugih predelih mesta polagalo še vodovodno in kanalizacijsko ter telefonsko omrežje. Poleg gospodinjstev se bodo na plinsko omrežje priključili tudi vsi večji porabniki (podjetja, tovarne, šole, vrtci). Ce ho šlo koncesionarju vse po sreči, naj bi se Bistričani ogrevali s plinom že v prihodnji kurilni sezoni. Za gradnjo plinskega omrežja se zanimajo tudi že v Podgradu in v najbližjih krajih Ilirske Bistrice, v slednjih pa je plinifikacija tudi že predvidena. Mateja Godejša TRGOVINA Z OROŽJEM Adolf Štorman spet v rokah policije Zaseda, divji beg sumljivih avtomobilov, streli, poškodovani policijski avtomobili, aretacija... SENOŽEČE - Štiridesetletni Velenjčan Adolf Štorman je pred približno letom dni zapustil zaporniške prostore, kaže pa, da bo morda spet moral del svojega življenja prebiti za rešetkami. V sredo zvečer so ga namreč kriminalisti in policisti specialne enote ministrstva za notranje zadeve po divjem begu - potem ko so mu pri Senožečah postavili zasedo - spet ujeli v svoje mreže. Na podlagi zbranih obvestil, po katerih naj bi v sredo zvečer prišlo do prodaje orožja, so policisti v Senožečah postavili več zased. Okoli osme ure sta se na parkirni prostor pred restavracijo Adria pripeljala dva audija z nemško oziroma celjsko registracijo. Policisti so osebe v vozilih skušali legitimirati, vendar so se možje pogna- ti v beg. Audi z nemško registracijo je kljub opozorilnim strelom prebil kar nekaj policijski blokad in pri tem poškodoval tri policijske avtomobile.-Po divji vožnji je avtomobil kmalu zaneslo s ceste na travnik, kjer so ga policisti ustaviti in aretirali znanega Slovenca Adolfa Štormana, predsednika Republikanske zveze Slovenije in mestnega svetnika občine Velenje, ki je bil v preteklosti že obravnavan v zvezi s preprodajo orožja. Štormanov 40-letni sopotnik D. Z. je ob prihodu policistov stekel proti gozdu, kjer so ga policisti po nekaj opozorilnih strelih ujeti. Tudi audi s celjskimi registrskimi tablicami je »padel« v roke policistom; iz njega sta izstopila 28-le-tni B. C. in 23-letni K. K. S parkirnega prostora je med to akcijo z veliko hi- trostjo speljal tudi BMW z italijansko registracijo (po vsej verjetnosti gre za registracijo PD - Padova) in kljub opozorilnim strelom policistov odpeljal proti Ljubljani. Italijanski avtomobil je skušalo ustaviti več policijskih patrulj, toda voznik je z nezmanjšano hitrostjo zapeljal proti policistom, tako da so ti morati odskočiti, če so si hoteti rešiti življenja. BMW-ja do trenutka, ko to poročamo, še niso izslediti. V avtomobilu nemške registracije, ki ga je vozil Štorman, so kriminalisti našli deset kosov avtomatskega orožja z nabojniki za 30 nabojev, deset dušilcev in 300 nabojev kalibra devet milimetrov. Štiri ujete može, so včeraj s kazensko ovadbo predali v roke preiskovalnemu sodniku... Vlado Ka dimeč PRIMORSKI NOVICI Vino 95 DOBROVO -Sejem Vino 95 v Ljubljani, najbolj popularen in tudi najbolj vesel sejemski dogodek pri nas, ne bo veC v septembrskih dneh, ampak bo slabe tri mesece prej. Letos bo potekal med 5. in 9. junijem. Poleg novega termina sejem vse bolj išCe nove možnosti. Ena prvih usmeritev je vse bolj prisotna potreba po širjenju vinske kulture, promocija domačih vin in z njimi tudi drugih turističnih zanimivosti naše dežele. Sejem Vino bo slejkoprej ostal osrednja slovenska sejemska prireditev, z novim terminom in novimi prijemi pa naj bi postal tudi ena osrednjih sejemskih predstavitev in evropskih promocij vinske kapljice. Zato pripravlja Ljubljanski sejem vrsto predstavitev celotnega dogajanja ob letošnjem vinskem sejmu in mednarodnem ocenjevanju vin. Ena takšnih je nocojšnje srečanje slovenskih in italijanskih vinarjev na gradu Dobrovo v Goriških Brdih. Ni prostorov NOVA GORICA - Na srečanju novinarjev in Zupanov štirih občin, ki so nastale na ozemlju bivše občine Nova Gorica, so spregovoriti tudi o težavah, s katerimi se srečujejo predvsem male občine. Zupani Kanala, Mima-Kostanjevice in Brd tožijo o slabih delovnih pogojih, saj nimajo niti prostorov za delovanje novih občinskih uprav. V Goriških Brdih delujejo v prostorih nekdanje občine, kjer pa je veC lastnikov, stavba pa potrebuje temeljito obnovo. Za prenovo bo potrebnih vsaj 25 milijonov tolarjev. Občina Miren-Kostra-njevica ima sedež v stavbi, kjer domuje mirenska pošta, pod isto streho pa živita tudi dve družini. Se na najslabšem so v Kanalu, kjer so prostori, kjer naj bi delovala občina, majhni, pa še ti imajo več lastnikov. Vse ureditve in prenove bodo verjetno bremenile kar občinski proračun. POTRDILI DVA NOVA MINISTRA Manj kot ura je bila dovolj LJUBLJANA - Že miroljubno vzdušje na sejah odborov, na katerih sta se predstavila kandidata za ministra, je napovedovalo, da tokrat pri imenovanju novih ministrov ni pričakovati večjih zapletov. Zoran Thaler: Samo eno in samo to Slovenijo imamo! »Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in da bom z vsemi svojimi modni deloval za blaginjo Slovenije.« S temi besedami sta prisegla nova ministra, Zoran Thaler in Janko Deželak. 33 letni Thaler, diplomirani politolog mednarodne usmeritve, se je v nagovoru po prisegi poslancem priporočil za sodelovanje. Dejal je, da se bo zavzel za Cim večjo enotnost pri zunanji politiki. Petdesetletni diplomirani ekonomist Janko Deželak, dosedanji direktor Agencije za sanacijo bank in hranilnic, pa se je poslancem zahvalil za zaupanje in dejal, da se bo potrudil, da bo s svojim delom upravičil zaupanje tistih, ki so ga predlagali na novo dolžnost, in skušal prepričati tudi tiste, ki morda dvomijo vanj. Tudi napovedi, da se bo zapletlo pri dnevnem redu oziroma vrstnem redu glasovanja, se niso uresničile, saj so poslanci sprejeli predlog Jožefa Školča, da bodo zaradi prihranka Časa glasovali hkrati. Precej nemira, zlasti v vladnih klopeh, pa sta tokrat povzročila poslanca Združene liste Jože Jagodnik in Lev Kreft. Jagodnik je namreč premiera Drnovska opozoril, da se mu zdi dogajanje okrog nesojene kandidature Mojce Drčar - Murko nekorektno, Lev Kreft pa je premiera Drnovška izzval, da naj glasovanje o novih ministrih poveže z glasovanjem o zaupnici vladi, ki jo vodi. Kreft je svoj predlog utemeljil z oceno, da predlog za imenovanje novih ministrov ni skupni predlog vladne koalicije, pac pa z njim Drnovšek ureja odnose med liberalnimi in krščanskimi demokrati. Z glasovanjem o zaupnici bi tako odstranili dvome. Janez Drnovšek, ki je bil včeraj še posebej redkobeseden, saj ni že- lel ustno obrazložiti svojih predlogov za imenovanje novih ministrov, je Kreftov izziv zavrnil, Ceš da za glasovanje o zaupnici vladi ni razlogov. Združena lista je s Kreftovim predlogom potrdila svoja zagotovila, da nikoli ne strelja s prazno puško in jasno napovedala, da se majavi koalicijski temelji še ne bodo nehali tresti. V poslanski razpravi je prvi govoril Borut Pahor, ki je imenovanje novega zunanjega ministra pozdravil Ceš da se bomo končno lahko zaceli pogovarjati o zunanji politiki. Glede Thalerjeve mladosti pa je Pahor pripomnil, da novi minister to »napako« odpravlja dobesedno z vsakim dnem. Jožef Kopše je protestiral, ker zaradi koalicijskih zdrah vlada širi državno administracijo, kar je utemeljil z napovedjo, da bosta Mojca DrCar - Murko in dr. Davorin Kračun predsedovala zunanjepolitičnemu oziroma ekonomskemu svetu. Ivan Sisinger je »v imenu mnogih Mariborčanov« povedal, da se mu zdi Čudno, da je dr. KraCun kar tako odstopil. Mimogrede: dr. KraCun je z včerajšnjim dnem ponovno prevzel svoj poslanski mandat v državnem zboru, njegovemu »namestniku« Rudiju Mogetu pa je s tem prenehal poslanski status. Boštjan Lajovic Foto: Boban Plavevski Radar na Slavniku bo postavljen še letos LJUBLJANA - Krajane Podgorja v koprski občani je močaio vznemirila vest, da namerava Hidrometeorološki zavod Slovenije kljub njihovemu nasprotovanju na Slavniku postaviti radarski center. Radar na Slavniku je v preteklosti močno buril duhove zaradi domnev, da bo zaradi sevanja škodil zdravju prebivalcev, povrh vsega pa naj bi služil tudi vojaškim namenom. Prebivalci so pred petimi leti prepredli, da bi hidrometeorološki zavod dokončal naložbo, tako da draga oprema propada v skladišču tamkajšnje železniške postaje. Državni sekretar na ministrstvu za okolje in prostor Radovan Tavzes je dejal, da bi bili termični učinki delovanja meteorološkega radarja že po sto metrih oddaljenosti pod dovoljeno evropsko mejno vrednostjo. Biološki vplivi po Tauzesovih besedah niso dokazani, saj v svetu še ne obstajajo metode, po katerih bi lahko izmerili njihovo škodljivost. Toda krajani Podgorij se bodo Se naprej borili proti postavitvi radarja, je včeraj dejal predstavnik Zelenih Kopra Jožef Horvat »Nepoznavanje škodljivih bioloških učinkov oziroma nezadostno znanje ne more biti opravičilo, da bi s pomočjo enostranskih strokovnjakov postavili neko napravo, ki dokazano poslabša življenje, zdravje ljudi, živali in rastlin v občini Koper, in to v imenu izmišljenega nacionalnega interesa«. Horvat je dejal, da so ljudje v koprski občini že preveč ogroženi s škodljivim delovanjem radarjev z ladij, dodatne doze sevanja pa naj bi dobili še od Natovih radarjev v letalskem vojaškem oporišču v Italiji. Po njegovem mnenju radijsko sevanje prispeva, da je med Slovenci preveč bolezni srca in ožilja, smrtnosti, samomorov in premalo rojstev. Vremenskega radarja na Koprskem ne potrebujejo, saj dobijo dovolj natančne vremenske napovedi iz sosednje Italije, Ce pa bi ga kljub temu postavili, bi bilo to genocidno dejanje, je dejal Horvat. Radar nameravajo strokovnjaki pregledati in postaviti še letos, pri čemer bodo upoštevali priporočilo, da se v razdalji dvesto metrov od radarja ne bo odvijala nobena dejavnost. Državni sekretar Tavzes je dejal, da razume težave prebivalcev, ki pa bodo za povračilo lahko zahtevali t.i. psihološko odškodnino za razvrednotenje okolja. Borut Meško VLADA / VČERAJ NAJVEČ O PROJEKTU CRPOV Z denarjem za kmetijstvo niso prenavljali cerkva S februarjem povečanje preživnin za 9J odstotka LJUBLJANA - Čeprav je vlada na včerajšnji seji obravnavala (in sprejela) pet različnih zadev - zvišanje preživnin s 1. februarjem za 9,3 odstotka, nacionalni raziskovalni program, predlog zakona o organizaciji in financiranju na področju znanosti in tehnologije ter predlog programa razvoja gozdov v Sloveniji - je Jože Osterc, minister za kmetijstvo in gozdarstvo, večji del novinarske konference namenil poročilu o uporabi sredstev za celostni razvoj podeželja in obnovo vasi (ti. projekt CRPOV). Porodio je bilo pripravljeno na osnovi zahteve Odbora DZ za nadzor proračuna in javnih financ, predvsem pa kot odgovor na pisanje novinarjev Dela, Ceš da so v okviru programa celostnega razvoja podeželja in obnove vasi z denarjem za kmetijstvo polepšavali cerkve in kapelice. Iz odgovora ministra Osterca s sodelovaci smo uspeli razbrati, da sredstev za polepšanje sakralnih objektov menda niso namenjali in da projekte CRPOV financirajo tudi lokalne oblasti. Te pa lahko sredstva namenjajo tudi za prenovitev cerkva. »Pogodbe, ki jih sklenemo z lokalnimi oblastmi za izvedbo določenega projekta CRPOV, vedno pregleda ministrstvo za finance - brez njegove privolitve denarja ne moremo nakazati - samo izvajanje projektov oziroma nadzor nad porabo sredstev pa vrši kmetijska inšpekcija,« je zatrdil Osterc. Projekt CRPOV je sicer ena izmed dejavnosti ministrstva za kmetijstvo, sam projekt izvaja sektor za celostni razvoj podeželja in obnovo vasi, med dejavnosti sektorja spadajo tudi kmetijsko-ureditvene opre-racije. Vzorčne projekte CR- POV izvaja sektor v skoraj vseh slovenskih občinah, za same projekte je značilno meddrugim to, da so njihovi glavni nosilci občine oziroma lokalna skupnost preko projektnega sveta. Za CRPOV je bilo v okviru sektorja leta 1991 porabljeno 8, 4 milijona tolarjev sredstev (3, 6 odstotka sredstev sektorja CRPOV) in lani že 83, 5 milijona tolarjev oziroma 11 odstotkov sredstev sektorja. Vlada je kot rečeno sprejela se sklep, po katerem se preživnine, določene s sodno odločbo, in preživnine, določene z dogovorom iz zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki so bile že revalorizirane s 1. avgustom 1994, ter preživnine, določene ali dogovorjene v mesecu juniju 1994, povečajo s 1. februarjem 1995 za 9,3 odstotka. Irena Pirman Odbor za MO: Zelena luč za kandidata Thalerja LJUBLJANA - Odbor za mednarodne odnose je po uvodni predstavitvi in odgovorih na vprašanja poslancev podprl kandidaturo Zorana Thalerja za novega zunanjega ministra. Thaler je dejal, da je dobršen del predstavitve pravzaprav njegovo dosedanje delo, ko je vodil odbor za mednarodne odnose. Nujni pogoj za uspešno opravljanje dolžnosti zunanjega ministra se mu zdi dogovor o tem, kaj je nacionalni interes in kako ga mesniciti. Thaler je kot prvo omenil nacionalno varnost v najširšem smislu, kar je mogoCe zagotoviti s pravšnjo kombinacijo razvoja lastne državnosti in sledenja združevalnim procesom v Evropi. Slovenski nastopi v tujini morajo zveneti ubrano, »kot ena viža«, zato bi kazalo razmišljati tudi o ustreznem kodeksu. Slovenija mora skrbeti za uravnoteženo zunanjo politiko, glede sosedov pa se Thaler zavzema za razvoj in stabilizacijo. Osnova za zunanjepolitični aparat je profesionalizacija, nujni so tudi izpiti za diplomate, ki jih določa zakon o zunanjih zadevah. Stališča in sklepi državnega zbora o odnosih z Italijo so dobra popotnica za kateregakoli zunanjega ministra, je dejal Thaler. Zanimivo je njegovo stališče v zvezi z lanskoletnim obiskom zaselkov na spornem ozemlju ob reki Dragonji ter prvimi ocenami v italijanskem tisku, Ceš, da Thaler sodi med jastrebe. Kandidat za zunanjega ministra meni, da ni nic slabega, če nekdo velja za jastreba, saj mu takšna pozicija omogoča umik za pol koraka nazaj. Dosedanje urejanje odnosov s Hrvaško pa ni omogočalo potrebnega maneverskega prostora. Boštjan Lajovic Podpora kandidaturi Janka Deželaka LJUBLJANA - Včeraj se je na tako imenovanem »zaslišanju« odbora za gospodarstvo državnega zbora predstavil kandidat za ministra za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak. V uvodnem govoru je Deželak na kratko predstavil svoje dosedanje delo in svoje poglede na delo ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Med vsebino dela ministrstva je še posebej izpostavil zunanjo trgovino, potrebo po večanju investicij, nadzor nad cenami in privatizacijo. Za slednjo je dejal, da sicer ni idealna, ampak kompromisna rešitev, ki zaradi tehnično - izvedbene zahtevnosti poteka počasi, kar je po drugi strani prednost, saj laJtko med samim procesom pravočasno odkrijemo in odstranimo nastajajoče napake. Predsednika odbora Ferija Horvata je zanimalo kandidatovo mnenje o tečaju tolarja, o kreditiranju za izvoz ter o tem, kako si predstavlja promocijo slovenskega gospodarstva v tujini. O vodenju tečajne politike je kandidat povedal, da je ta sicer v pristojnosti Banke Slovenije, vendar pa moramo ob tem upoštevati, da zaradi majhnosti slovenskega monetarnega sistema, ko se vsak večji priliv ali odliv deviz pomembno odraža na tečaju, tudi vpliv BS na tečaj ni neomejen. Sam vidi vlogo centralne banke v nevtralizaciji fluktuacije tujih valut v narodno gospodarstvo, tečaj pa bo skušal usmerjati z večanjem povpraševanja po investicijskih dobrinah, naložbena politika pa bo vplivala tudi na tečaj. Glede obrestnih mer je opozoril, da v razpravah pogosto pozabljamo, da se obrestne mere pomembno znižujejo, prav tako pa raste število prvovrstnih komitentov. To pomeni, da smo na pravi poti, vendar pa bo normalizacija razmer zahtevala še nekaj časa. Na vprašanje Izidorja Rejca o tem, kako namerava slovensko gospodarstvo pognati v intenzivnost, je Deželak odgovoril, da je treba delež investicij v narodnem dohodku s 17 odstotkov povečati za dvakrat. V tem smislu vidi pomen novonastajajočega podjetniškega sektorja za gospodarski zagon. Po odgovorih na ostala še zastavljena vprašanja so člani odbora podprli njegovo kandidaturo. Sabrina Slak Delavci štorskega Jekla stavkajo STORE - Ze od torka popoldan zaradi neizplačanih decembrskih plač stavkajo delavci podjetja Jeklo v Štorah. Vodstvo od novega leta združenega štorskega Jekla in ravenskega Metala je trikrat obljubilo izplačilo, vendar do včeraj svoje obljube še ni uspelo izpolniti. Po dlje časa napovedovanem nacrtu sta se z novim letom v skupno podjetje združili družbi koncema Slovenske železarne, Jeklo iz Štor in Metal iz Raven na Koroškem. Istočasno je vodstvo koncema razrešilo dotedanje vodstvo Jekla in družb na lokaciji Store, med njimi tudi nekajletnega direktorja Železarne Store in nazadnje direktorja Jekla ter koordinatorja del v vseh štorovskih družbah, Borisa Marolta. Čeprav obe družbi še nista registrirani kot enotno podjetje Metal, je na Ravnah že pričelo delovati novo vodstvo, ki ga vodi Vinko Pogačnik. Pogačnik bo s svojo ekipo vodil družbo z nekaj manj kot 2.000 zaposlenimi, izmed katerih jih je sedaj 814 v Štorah. Vsi, tako člani svobodnih kot neodvisnih sindikatov pa so se v torek odločiti za pričetek stavke. Zahtevajo izplačilo decembrskih osebnih dohodkov, ki bi moralo biti 18. januarja. Novo vodstvo podjetja jim je sprva obljubilo redno izplačilo plač, nato izplačilo prestavilo na 20. januar in kasneje na 24. januar, ko pa tudi tega dne ni bilo plač, sta sindikata pričela s stavko. (B. P.) NOVICE AVSTRIJA / PRISLUŠKOVANJE V PROSTORIH PARLAMENTA SPO / SKLEP Odstop gomjeavstrijskega glavarja Josefa Ratzenbocka LINZ - Na seji predsedstva gomjeavstrijske ljudske stranke in kluba deželnih poslancev ČVP je vCeraj napovedal svoj odstop od položaja deželnega glavarja zvezne dežele Zgornje Avstrije Josef Ratzen-bock. Dolgoletni deželni glavar bo odstopil 3. marca, njegov naslednik pa bo dosedanji deželni svetnik Josef Pubiinger. 66-letni Ratzenbock je na tiskovni konferenci poudaril, da gre za »menjavo generacij«, odločno zanikal pa je vsako povezavo s provizijsko afero, v katero je vpleten gomjeavstrij-ski državni poslanec OVPHermann Kraft. Andraes Laun imenovan za pomožnega škofa v Solnogradu DUNAJ/SOLNOGRAD - Papež Janez Pavel H. je dunajskega teologa Andreasa Launa (52) imenoval za novega pomožnega škofa v nadškofiji Solno-grad. Laun velja za zastopnika konservativnega tabora znotraj katoliške Cerkve. Stolni kapitelj je imenovanje Launa sprejel s »prizadetostjo« ter v izjavi za javnost poudaril, da bodo potrebni veliki napori za vzpostavitev vzdušja medsebojnega zaupanja. Protest nad 20.000 učiteljev DUNAJ - Protestne akcije proti ti. varčevalnemu paketu vladne koalicije za sanacijo državnega proračuna se nadaljujejo: vCeraj je približno 20.000 učiteljev na splošno izobraževalnih višjih šolah po vsej Avstriji priredilo protestna zborovanja, protestirah pa so tudi učitelji na ljudskih in glavnih šolah. Pedagogi se izrekajo predvsem proti načrtu novega ministra za pouk Erharda Buseka, ki hoče učno uro skrajšati od trenutno 50 na 45 minut. Sindi-dakat za nastavljence v javni službi poudarja, da bi uresničitev spornega načrta pomenil nadaljnjo zmanjšanje delovnih mest za učitelje. Hkrati so zastopniki uCiteljvev napovedali nadaljnje prostne akcije. Odprt sejem »Dopust ’9&< DUNAJ - V avstrijski prestolnici so včeraj odprli turistični sejem »Dopust ’95«. Na strokovnem sejmu na dunajskem sejemskem razstavišču razstavlja 656 razstavljalcev iz 55 držav. Minister za gospodarstvo VVolfgang Schussel je ob tej priliki izrazil prepričanje, da bo avstrijski turizem premagal trenutno hudo krizo ter da bo že leta 1995 šlo na bolje. Kot smo včeraj obširno poroCah, so dohodki iz turizma v letu 1994 v Avstriji nazadovati za 5,5 odstotka. Razširitev omrežja za oskrbo z zemeljskim plinom CELOVEC - Koroška energetska družba Kelag od leta 1989 dalje načrtno širi omrežje za oskrbo podjetij in gospodinjstev z zemeljskim plinom. Kelag ima danes na Koroškem 3900 odjemalcev v desetih občinah, v dveh nadaljnjih občinah so začetek leta zaceli z gradno krajevnega omrežja. Kelag je v preteklem letu 1994 prodala 121 milijonov kubičnih metrov zemeljskega plina, prodaja napram letu 1993 se je povečala za 7,6 odstotka, je zapisano v tiskovni izjavi koroškega deželnega energetskega podjeta. Provizijsko afero pretresla koalicijo Ivan Lukan DUNAJ - Močan politični potres v avstrijski notranji politiki. Tedenski magazin »News« je v svoji najnovejši izdaji odkril provizijski kupčijo, s katero sta poslanca iz vrst koalicijskih strank Peter Marizzi (SPO) in Hermann Kraft (OVP) hotela napolniti (prazne) strankine blagajne. Tednik objavlja pogovor med obema poslan-cima, ki ga je nezakonito posnela v prostorih avstrijskega parlamenta doslej neznana oseba ter posnetek posredovala uredniku »news«. Le-ta je zadevo najprej preveril in -ko je ugotovil, da gre za avtentično zadevo - pogovor med politikoma objavil. Vest o načrtovanem milijonskem dealu je v avstrijski politični javnosti povzročil pravi politični potres, znana pa je tudi že prva žrtev - Hermann Kraft je medtem že oddal svojo funkcijo kot državni poslanec, Peter Marizzi pa se je kratkoročno podal na dopust... Pogovor med Kraftom in Marizzijem, oba sta v njunih strankah pristojna za vprašanja obrambne politike, je bil posnet Ze 7. februarja leta 1994. Kraft je ob tej priliki svojemu koalicijskemu kolegu Marizziju (ki je hkrati tudi organizacij siti sekretar Socialdemokratske stranke Avstrije) v zvezi z načrtovanim nakupom helikopterjev za avstrijsko vojsko predlagal, naj se stranki (OVP in SPO) zedinita na dobavo večjega števila helikopterjev in enega »vladnega letala« pri britanskem proizvajalcu British Aerospa-ce. V primeru naročila bi le-ta namreč bil pripravljen plačati 2-odstotno provizijo. Pri naročilu v obsegu 3,8 milijarde šilingov bi to pomenilo provizijo v višini 70 milijonov šilingov, zadeva pa da bi bila Poslanec Hermann Kraft je medtem že odstopil. izvedljiva brez večjih problemov, je zatrdil Kraft svojemu poslanskemu kolegu od SPO. Kot posrednika pri transakciji denarja pa je imenoval Alfonsa Mendsdorff-Po-uillyja, moža sedanje ministrice za okolje Marie Rauch-Kallat. Marizziju da bi bilo treba samo še privoliti v kupčijo in že bi tekle milijone, je poudaril Kraft. Marizzi - tako na posnetku - je Kraftu odvrnil, da je prepričan, »da Vranitzky v tako kupčijo ne bo privolil«. Politična usoda Petra Ma-rizzija je še negotova. SooCen s posnetkom je Marizzi dejal, da zadevo nikoli ni jemal resno in da tako kupčijo tudi nikdar ne bi sklenil. »Počutil sem se le kot neka stranska figura v neki kriminalki«, je dejal Marizzi in poudaril, da je bil takore-koC prisiljen v pogovor s Kraftom. Stranko o tem ni obvestil, »kar je bila napaka«, je priznal Marizzi, preden da se je kratkoročno podal na dopust. Predsednik SPO in kancler Vranitzky je od Marizzija zahteval takojšnjo poročilo, pri OVP pa je zadeva očitno veliko bolj vroča: stranka je znova soočena z domnevami, da je bila v preteklosti posredno ali neposredno vpletena v provizijske posle pri nakupu orožja, Čeprav zato ni dokazov. Predsednik OVP Busek je poudaril, da Kraft stranko o provizijski kupčiji ni informiral, tako da je zadeva zanj zaključena. Izpostavil je še, da stranka v preteklosti tudi ni prejemala provizije iz poslov z orožjem. Opozicija je še vCeraj zahtevala ustanovitev preiskovalnega odbora. Le uvedba prispevka na višje dohodke? DUNAJ - Zvezni kancler in šef avstrijskih socialdemokratov Franz Vranitzky, ki je še pred 14 odklonil uvedbo solidarnostnega prispevka za osebe z znatno nadpovprečno mesečno plačo (nad 50.000 šilingov bruto), je svoje stališče spremenil. Na včerajšnjim zasedanjem predsedstva socialdemokratske stranke je Vranitzky - očitno pod pritiskom odloCne zahteve Zveze sindikatov - le privolil v sklep, v katerem se stranka izreCe za uvedbo solidarnostnega prispevka. Kompromis: zahteva ni neposredno povezana z izvedbo t.i. varčevalnega paketa, določena tudi še ni višina davka, v razpravi pa je bil govor do petih odstotkov, omejeno na tri leta. Za koalicijskega partnerja ČVP je generalna tajnica Ingrid Korošec poudarila, da zanj uvedba solidarnostnega prispevka za osebe z mesečnim dohodkom nad 50.000 šilingov ne pride v poštev, proti uvedbi prispevka pa sta se izrekli tudi svobodnjaki in Liberalni forum. Kot znano je uvedbo solidarnostnega prispevka najprej zahtevala Avstrijski zveza sindikatov (OGB) z argumentom, da realizacija obširnega varčevalnega paketa ne sme iti samo na račun poslabšanja socialnega položaja javnih uslužbencev, družin in ljudi z nižjimi osebnimi dohodki,, itd. OGB je zato zahteval večjo socialno uravnovešenost in mdr. predlagal solidarni prispevek na vicje plaCe. Ivan Lukan Odrešujoče odprtje jadranskega naftovoda Goran Moravcek REKA - Odprtje Jadranskega naftovoda, ki so ga na Reki pričakali z opaznim zadovoljstvom, napoveduje tudi konec gospodarske krize na severnem Jadranu. Upajo, da bo uresničitev gospodarskega sporazuma, ki sta ga sklenila Zagreb in Knin 2. decembra lani, pomenila tudi začetek mirne vnovične vključitve tako imenovane Republike srbske Krajine. Strah pred vojno je precej prisoten v turističnih področjih Istre in Kvarnerja, saj bi nov spopad, potem ko je predsednik Tuđman odpovedal gostoljubje Unproforju, pomenil močan udarec gospodarstvu. Istrski demokratski sabor (IDS) Ivana Jakovčiča je v nasprotju z vladajočo Hrvaško demokratično skupnostjo (HDZ) in opozicijskimi strankami zadržan do Tudmanovega sklepa o odpovedi mandata Unproforju. Ivan Pauletta, zastopnik IDS v hrvaškem državnem parlamentu, meni, da istrski regionalisti ne morejo biti niti »za« niti »proti« odhodu modrih Čelad iz Hrvaške, ker niso seznanjeni z vsemi potrebnimi informacijami, ki so pripeljale do takšne predsednikove odločitve. »Brez informacij ne moremo glasovati o tako pomembnem političnem vprašanju, od katerega je odvisen hrvaški jutri. Veliko dejstev ne poznamo, od tega, ati obstaja kak dogovor med Zagrebom in Beogradom, do tega, kakšna je dejanska moč hrvaških oboroženih sil,« poudarja Pauletta. Istrski regionalisti so prepričani, da o tako resnem vprašanju ni mogoče razpravljati evforično in da je za sklep o odpovedi mandata Unproforju potrebna potrpežljivost in podpora prijateljskih držav. »Z gospodarskim sporazumom, ki sta ga podpisala Zagreb in Knin in se že izvaja, je storjen majhen korak. To je priprava za odpiranje političnih vprašanj, ki bi jih lahko s potrpežljivostjo in ob pomoči zahodnega zavezništva zelo hitro uvrstili na pogajalski dnevni red,« meni Ivan Pauletta. Po odprtju avtoceste Zagreb-Lipo-vac so zdaj odprti tudi Jadranski naftovod, ki je, kot menijo hrvaški po- litiki, nov dokaz, da je reintegracija zasedenih območij države mogoča tudi po mirni poti. Hrvoje SariniC, vodja pogajalske ekipe, ki se je pogajala s kninskimi Srbi, meni, da je prav odpoved mandata Unproforju omogočila, da so uporniški Srbi hitreje pristati na gospodarsko sodelovanje. V Zagrebu pričakujejo, da bo kmalu odprta tudi železniška proga od Zagreba do Beograda, kakor tudi tista, ki pelje od hrvaške prestolnice Cez Knin do Splita. Severni krak Jadranskega naftovoda, ki je zaCel delovati, bo povezal naftno pristanišče Omišalj na otoku Krku s Siskom. Od tod bo šla nafta od vozla Virje do Lendave in v naftne rafinerije na Madžarskem, Češkem in Slovaškem. Na tako imenovanem UNPA območju Sever, ki ga nadzorujejo uporniški Srbi, je 64 kilometrov naftovoda. Kninski Srbi nadzorujejo šest ventilov: Hrastovi-co pri Petrinji, Prekopo pri Glini, Satomje pri Topuskem in postaje v Vrginmostu, Vojniču in Kmjaku. Ko so uporniški Srbi pred več kot tremi leti zaprti ventile, je v ceveh ostalo veC sto kubičnih metrov surovega »Črnega zlata«. Za nagrado, ker so omogočili odprtje Jadranskega naftovoda, se je Hrvaška zavezala, da bo na zasedena območja dobavljala približno tri tisoč ton naftnih derivatov na mesec. Srbi so zahtevati 10 tisoč ton, a jih je Zagreb zavrnil. Na osnovi sklenjenega gospodarskega sporazuma naj bi ustanoviti tudi skupno zagrebško-kninsko naftno družbo, ki bi tako imenovano Republiko srbko Krajino oskrbovala z naftnimi derivati. Sporno je njeno ime, ki so ga predlagali Srbi, prav tako pa niso dosegli soglasja o hrvaškem predlogu, da bi bile vložek Ine v tem »mešanem« podjetju bencinske črpalke, ki so formalnopravno še zmeraj v njihovi lasti, Čeprav so si jih kninski Srbi - kot veliko drugih dobrin hrvaških podjetij - preprosto prilastiti. Jadranski naftovod, ki so ga Srbi zaprti na tem območju in ga nadzorujejo veC kot tri leta, so zgraditi leta 1979 in ima zmogljivost približno 20 milijonov ton. Naftna kriza in prekinitev sporazumov z Madžarsko in tedanjo Cehoslovaško, kakor tudi nelikvidnost takratnih jugoslovanskih rafinerij, so pripeljale številne analitike do sklepa, da je Jadranski naftovod najdražja zgrešena naložba. Spremenjene okoliščine, ki jih je izzvala politična osamosvojitev in pospešeni razvoj Madžarske, Slovaške in Češke ter Slovenije, pa so znova aktualizirale pomen naftovoda. Tako zdaj razmišljajo celo o tem, da bi ga razširili in mu dodati še nekatere nove smeri. Za Hrvaško - ki si prizadeva oživiti svoje gospodarstvo, zlasti na severnem Jadranu, in hoče dokazati, da je njena državna politika miroljubna kljub odpovedi gostoljubja Unproforju - ima odprtje Jadranskega naftovoda velik pomen. Tako si vsaj lahko razlagamo politično zadovoljstvo hrvaških politikov, ki zatrjujejo, da je proces reintegracije zasedenih območij države v polnem teku. Toda hrvaška javnost precej previdneje spremlja razvoj dogodkov, saj kljucne prometne povezave še zmeraj deloma nadzorujejo Srbi, kar praktično pomeni, da so v njihovih rokah ključi vojne in miru. VIZUALNA UMETNOST Prepletanje tehnik in pristopov tvori Redfernovo izraznost Jan Bednarik V teh dneh si v prostorih Katoliške knjigarne v Gorici lahko ogledamo fotografsko razstavo Paula Davida Redferna (na sliki, foto Studio Reportage). Redfem je sicer po rodu American, »estetsko občutljiv v moderno tehnologijo, odseva ameriški pogled, v katerem je prehod iz naravnega ambienta v tehnološki hitrejši in bolj travmatičen kot v Evropi; umetnik pa se kulturno oblikuje in razvija v Trstu, mestu s kozmopolitskimi spomini, tudi v svojih protislovjih, in z današnjo realnostjo obmejna mesta,« je zapisal vizualni oblikovalec in profesor designa na ALU v Ljubljani Fabio Smotlak. Redfernovo iskanje upodobljivosti poteka vzporedno z razvojem novih fotografskih in infonnatskih tehnologij. Slika nastaja kot križanje klasičnega fotografskega postopka in njegove grafične predelave, izvedene z računalnikom. V kompozicijski raznolikosti Red-fernovih podob se težnja k enotnosti sporocevalnega tkiva razodeva v spajanju različnih oblikovalnih metod, kar bi nekako potrjevalo staro modrost, da vse vede obrodijo največ sadov tam, kjer se medsebojno križajo. Ce je Redfernova slika predvsem spoj različnih nivojev tehnične obdelave in različnih načinov upodabljanja, se lahko vpaSamo, kaj pravzaprav zajema njegova fotografija, kam lahko postavimo ločevalni obseg ustvarjanja in kako naj razberemo jezikovno mnogoClenost končnega produkta. Slika se pojavlja v svoji podobi kot izraz zapletene dinamike, ki se razvija v trikotniku pred-met-umetnik-raCunalnik. Tvarna sestavina umetnosti, prisotna v površini ali prostoru, ki so temeljne ravnine vizualnega sporočanja, v Redfernovem delu stopa v ozadje in odstopa svoje mesto računalnikovemu spominu. Slikani predmet izseva iz ekrana svojo nestabilno, veCno spreminjajočo se naravo, podobno valu, ki se ohranja v stalni preobrazbi svojega izgleda. V tem smislu smemo trditi, da se vedno nekako umika pred nevidnim in da se konCna dovršenost slike rojeva v tistem trenutku, ko se umetnik odloči za stabilizacijo in tiskanje podobe na zaslonu. Redfernovo ustvarjanje gre od izbire predmeta slike preko grafične predelave slednjega do trenutka, ko fotograf zagleda svoje sporočilo v neprekinjenem nizu sprememb. Redfern si je omislil goriško razstavo kot presek skozi svoje večletno delo na področju fotografije, sicer osredotočeno na tehnično postopanje pri ustvarjanju kolažev. Od slike do slike spremljamo fotografovo pot in njegov razvoj kot v vsebinskem, tako tudi v tehničnem pogledu. S tehničnega vidika se kolaži in fotomontaže postopoma pretvarjajo v »fotomorfoze«, kakor je umetnik poimenoval svoje nove slike. Z ozirom na vsebinski sklop razstave pa smemo povedati, da Redfern ljubi prizore iz vsakdana, ki se prepletajo s posebnim vrednotenjem Čarobne govorice barv in predmetov. V razstavljenih slikah lahko zasledimo utrip predmetnosti, seveda tudi računalniško s o ustvarjene predmetnosti, in utrinke nadrealizma, Čeprav je sam fotograf izjavil, da so slike na razstavi iz različnih dob njegovega dela in ne tvorijo enotne vsebinske zasnove. Avtor je slikam dodal tudi zanimive naslove, ki namigujejo na vso razsežnost likovno izraženega sporočila. Redfernovo umetniško iskanje se v vsem tem sklada z našim Časom - nestabilno lepljenko prizorov in občutkov na pragu tretjega tisočletja. Ko fotografija razkriva žensko duševnost Ze naslov Zenski spol (ali pol) boga (II femminile di Dio) dovolj nazorno predstavi fotografsko razstavo Sebastiane Papa. Od vselej je Sebastjana Papa posebej občutljiva do Zenskega sveta, ženski, njeni usodi in njenemu pogledu na svet pa so v pretežne meri namenjene njene dosedanje fotografske razstave in publikacije. N sliki njena fotografija iz »indijskega« ciklusa, ki je bila najprej prikazana že pred leti v okviru razstave Znaki tišine (I segni del silenzio). V Trstu so njeno razstavo priredili kot spremno pobudo k gleda- liški predstavi »Pri petdesetih je odkrila ... morje« (A cin-quant’anni lei sco-priva ... ii mare). Gre za koprodukcijo tržaškega gledališča La Contrada in videmskega centra Centro servizi e spettacoli, s predstavo, ki si jo bodo najprej ogledali abonenti sezone v dvorani Cristallo, nato pa še abonenti videmske sezone Con-tatto, se bo uiz Trsta v Videm selila tudi fotografska razstava Sebastiane Papa. V Trstu bo razstava odprta do 5. februarja, in sicer v prostorih Občinske galerije na Trgu Unita. FILM Maori: propad nekdanjih bojevnikov Igor Devetak Once vvere warriors (NekoC so bili bojevniki). Nova Zelandija, 1994. Režija: Lee Tamahori. Predloga: po istoimenskem romanu Alana Duffa. Scenarij: Rivvia Brovvn. Fotogr.: Stuart Dryburgh. Glasba: Murray Grindlay, Murray McNabb. Produkcija: Communicado Auckland, New Zeland Film Commission, Avalon Studios, New Zeland on Air. Igrajo: Rena Owen, Temuera Morrison, Ma-maengaroa Kerr-Bell, Clifford Curtis (na sliki prizor iz filma). Moški naroda Maori so nekoč bili neugnani bojevniki, »truculent nati-ves«, so zapisali o njih prvi kolonizatorji. Iz filma izhaja, da je arhaično ljudstvo Aotearoe danes le tragična karikatura svoje pretekle podobe. Ni jih pokončala angleška oborožena vojska, njihovo tradicionalno kulturo je steriliziral evropski družbeni model priseljencev. NekoC so bili branilci svojih mitov in pomenov, danes pa brezciljni postopači, zapisani ne veC vojni, ampak razpadu. Sebi podobne nesrečneže obdelujejo s pestmi in brcami, katerih trušč prav glasno odmeva v filmu ob glasbeni kulisi rap in raggae zvokov. Tamahoriju je to tega, da splošno nasilje kar se da razgali. Tudi zato nas na začetku za trenutek zavede: velikanski reklamni lepak ponuja pogled na neomadeževano razsežnost, obenem napoveduje idilo, ki bi si jo od novozelanskega otočja edino pričakovali na osnovi svojega površnega poznanja tamkajšnjega stanja stvari. Na kartelu je fiksirana podoba izgubljenega. Tamahori je zaigral kinematografski trik, saj je za sliko brezkompromisni bojevniški logiki se obupu upira samouničevalno: večere zapravlja v pubih in svojo silo, ki spominja na nepomirljivo bojevitost njegovih prednikov, zlorablja proti pivskim bratcem. Na dom se vrača zapit in udarcev ne prihrani niti svoji ženi; nad njo, potomko maorskih prvakov, še z večjo težo udarja, tudi da bi se maščeval zaradi svoje pripadnosti rodu sužnjev. Ženska pa ostaja neupogljiva in na moža globoko navezana; od kod ji je tolika moC? Na nji je napor, da se družina ohrani. Najmlajša sinova sta v nevarnosti: eden se je zapisal skupini krajevnih zločincev, ki oživljajo napadalni instinkt svojega naroda in na kožo zapisujejo obredna znamenja za družbeno dostojanstvo. Njihovo nasilje pa je samo potlačeni obup, ker jim je vsiljena socialna izključitev. Drugega sina so zaprli v poboljsevalnico. Tretjega bitja Jakeja in Beth, Grace, se v prvem delu filma nesreča ni dotaknila. Njeno nagnjenje k premišljanju in pisanju ji obeta drugačno perspektivo od tiste, ki zabija k tlom gnile periferije vse ostale. Tenkočutno in ranljivo Grace je treba SCititi pred surovostjo okolice, toda njen oCe je pripeljal v hišo posiljevalca. Greh nad dekletom bo ostal zapisan v njenem dnevniku, telo pa obviselo na vrvi. Usoda preživelih je v Bethinih rokah, ne Jakeovih, po predpostavki, da ostane suženj, kdor je bil v vojni ujet. V središču prvega popolnoma maorskega filma, ki mu je uspelo priti na mednarodni trg, je zgodba o paradiža pejsaž drugačen. Kamera se torej premakne v ozadje in pronikne v realnost, kjer je vse oskrunjeno, narodna istovetnost in posameznikovo dostojanstvo zdrobljena. V odslikovanju bednega prostora je Tamahorijev pogled najbolj prodoren in učinkovit. Periferija - iztirjeni svet in geto za novozelandske tuzemce je kraj enak že poznanim filmskim prikazom razpadajočih predmestij, pregnetenih s smradom od kopicenih smeti, zarjavelih razbitin, prepredenih s klateži in prostitutkami. To je zibelka za nasilneže. Kraj in zgodbe pa nam niso po videzu veC tako zelo oddaljene. Jake in Beth Hake imata pet sinov. Jake je ob službo in po družinski tragediji, ki ji ne manjka človeške tehtnosti in spodleteli bodočnosti za narod zanikane istovetnosti. Preporod je zanj nuja. Film se odvija s tesnim razvojem kadrov, kakor da bi bili pod Časovnim pritiskom; v razboleli stvarnosti vrezuje močne slike bolj kot skladno sosledje dogodkov. Gledalca Čutno vodi med tetovirana telesa, potaplja v oranžno fotografijo izrednega vizualnega efekta, v vznemirljive akcijske posnetke s posiljevanjem prikaza fizičnega nasilja. Oko in želodec dobita svoje, ko pa bi si razvajeni humanisti pričakovali Se kaj globljega emotivnega blaga, intimnih opravičil za dejanja, bi ostali nezadoSCeni. ODTRGANO Individualci na pohodu Množična gibanja, množice brez imen, politične stranke, prostovoljne skupine, anomnimne skupnosti - vse to je daljna preteklost. Na Celo moderne družbe prihajajo uporni in drugačni posamezniki. Dolgočasne in večne »farmerke« je treba pospraviti v zaboje na podstrešju in kupiti bale platnenega blaga za udobne in prosto vihrajoče hlače. Nadarjeni posamezniki, ki so se odtrgali od brezglave množice, si porišejo bele majice z razposajenimi mavričnimi vzorci. Čevlji niso pomembni. Seveda pa je glavno vodilo fanatičnih individualcev: biti drugačen, izstopati iz brezbarvne množice, ki se mora radovedno ozirati za udarnimi posebneži. Tetovirana glava, roza suknjič, ni pomembno kaj - samo da pritegne. Pravi tatu ali ponaredek Tahiji niso nic novega. Motijo se tisti, ki mislijo, da so si jih izmisliti vojaki, ki si z iglo vtisnejo v kožo ime svoje izvoljenke. Poznali so jih že Rimljani leta 54 pred našim štetjem. Nekaj časa so bili v zatonu, zdaj pa so, Ce vam to ugaja ali ne, najveCja modna zapoved. Omislilo si jih je že nekaj priznanih manekenk - Christy Tur-lington, Stephanie Seymour in Niki Tayor, največ pozornosti pa zbuja Eve, ki ima na glavi kar celega zmaja. Ker pa so ta-tuji žal trajen spomin, se mnogi raje odločajo za njegove ponaredke, ki jih je mogoče po nekaj dneh sprati z vodo. Taki so na primer pisani metuljčki na Naominih prsih. g— Obleke za hiteče Otroci in odrasti, ki so gledali Batinana in Supermana vedo, da je bila pri obeh neustrašnih dečkih najpome-mnejša vrtina ta, da sta imela vedno pri roki čudežni obleki. Ko Superman zasliši v daljavi klice nemočnega na pomoč, hitro zasuka svoje vitko, a mišičasto telesce in zdrsne v čudežni, tesno oprijet pajac. Današnji hitri časi silijo tudi neleteče in nesupermenske ljudi k uporabi praktičnih oblačil. Majhna krilca, skromni nedrčki, udobni škornji, to je garderoba hiteče modeme ženske, ki pa vseeno ostaja zapeljivka. Ure za nove generacije Časi so postali zelo zahtevni za svetovno uspešne nadaljevanke. Gledalci niso veC zadovoljni le z nadaljevanko in njenimi zapeljivimi igralci. Moderni gledalci zahtevajo več: majice s slikami svojih slavnih junakov, brisače z naslovom nadaljevanke, spodnjice, značke in seveda tudi ure. Sedaj ena najbolj priljubljenih nadaljevank na satelitskih postajah, Star trek - The Next generation, je na zahtevni trg televizijskih gledalcev končno poslala zapestno uro z vesoljskimi motivi. Sončnice tudi, če ni sonca Nizozemci, ki so že tako in tako nori privrženci in strastni ljubitelji - gojitelji cvetja, predvsem tulipanov, zelo častijo tudi rožo sonca - sončnico. Na svojih velikih in starih kolesih, v priročnih košaricah, vozijo s trga v svoje domače vaze velike rumene sončnice. Sončnice, ki v temačnih in zaprtih stanovanjih nadomeščajo sicer nenadomestljivi vir energije in življenja -sonce. Posebno priljubljene, cenjene in najbolj znane rože sonca pa so nedvomno Van Goghove čudovite Sončnice. Preprosta vaza, polna cvetočih sončnic, narisana z otožnostjo in strastjo nenavadnega nizozemskega slikarja, je očarala in začarala svet. Naslednja sončnična faza je sončnična obleka. Krojač za očala Tanjša ozonska plast, močnejše sonce, sneg, modne zapovedi, so stvari, ki silijo ljudi, da nosijo sonCna oCala. Cme okvirje nosijo nezaustavljivi zapeljivci, kovinske okvirje imajo piloti in vsi, ki bi biti radi piloti in okrogle okvirje imajo pesniki in vse umetniške duše. In kaj preostane alternativcem, ki se ne morejo sprijazniti z uniformiranimi očali? Najnovejši izdelek na »očalarskem« trgu so stroga usnjena očala. Thomas Andre, mlad berlinski modni kreator, se je potrudil in presenetil vse s pravimi usnjenimi očali. Čas plavalnih kap Do nedavnega se je zdelo, da so plavalne kape pokrivalo, ki naj ga nosijo vrhunski športniki, otroci in starejši. Profesionalni plavalci v tesnih prilegajočih se kapah dosegajo boljše rezultate, otroci v kapah pomirijo zaskrbljene starše, ki so prepričani, da bi se brez nje takoj prehladili, starejši plavalci, predvsem plavalke, pa si nataknejo kape, da si ne uničijo urejene pričeske. Plavalne kape z raznimi vzorčki in našitki pa prihajajo v modo in si jih rade nataknejo tudi zapeljive lepotičke, ki le posedajo poleg bazena. Prav nic jih ne moti, da v kape skrijejo svoje dolge lase, saj si k svojemu obrazu najdejo najprimernejše pisano vodno pokrivalo. GLEDALIŠČE / KRIZI IN TE2AVE SVOBODNJAKOV Z AGRFTV NA KRATKO ahko (pre)živi dniak iaralec? Kakol svobodnjak igralec? LJUBLJANA - To, da je tudi gledališče eden temeljnih konstitutivnih elementov identitete slehernega naroda, tudi slovenskega, dandanes lahko slišimo ob skorajda vseh pomembnejših gledaliških obletnicah, kulturnih praznikih in nenazadnje tudi ob provincialnih prireditvah, ki vsaj malo spominjajo na gledališke predstave. In Čeprav se Slovenci radi kitimo z uspehi naših gledališč doma in v tujini (Četudi gre za južno zemeljsko poloblo) in naše gledališke hrame zato celo poimenujemo ambasadorji slovenske kulture, ob tem vse preveč radi pozabljamo, da tudi gledališča ne bi bilo brez njegovih »neposrednih proizvajalcev« -igralcev in režiserjev. In prav ko govorimo o igralcih, režiserjih ali dramaturgih, žal vse prevečkrat ugotavljamo, da se zgodovina ponavlja: ne gre le dejstvo, da jim država (tako kot kulturi nasploh) že vrsto let reže vse tanjši kos kruha in tako (ne) hote degradira vrednost njihovega dela, temveč je še bolj alarmantno dejstvo, da mnogi izmed njih kljub visokim umetniškim potencialom vendarle ostajajo »na cesti« in s tem prepuščeni lastni (ne) iznajdljivosti. Akademija za gledališče radio, film in televizijo, edina tovrstna visokošolska organizacija v državi, ne more imeti vpliva na gledališko politiko; neodvisno od dejanskih potreb in povpraševanj vsako študijsko leto v dokaj hermetično zaprt slovenski gledališki prostor »proizvede« relativno visoko število gledaliških profilov, ki jih tudi devet profesionalnih slovenskih gledališč ne more zaposliti. Režiserji, igralci, scenografi, dramaturgi itd., ki se po končanem šolanju ne zaposlijo v institucijah, največkrat zaprosijo Ministrstvo za kulturo za status »svobodnjaka«. Na ministrstvu, ki do 17. marca, ko naj bi bila najkasneje potrjena nova Uredba o pogojih za vpis v razvid samostojnih ustvarjalcev na področju kulture in o vodenju tega razvida, ne bo veC razreševalo prošenj za pridobitev statusa samostojnega kulturnega delavca in samostojnega kulturnega delavca s pravico do plačila prispevkov za socialno zavarovanje, so nam povedali, da je med slednjimi, za področje gledališča, kar oseminosemdeset upravičenčev. Zal je med njimi vse veC tistih, ki sodijo v mlajšo generacijo, torej tisto, ki je študij na omenjeni akademiji končala šele pred nekaj leti, res pa je tudi, da so med njimi tudi tisti, ki se za »svobodo« ne odločijo iz nuje po preživetju, temveč iz želje po izgrajevanju lastne igralske osebnosti, ki jo delo v inštitucijah v določeni meri zavira, kajti nemalokrat pojem igralske »uspešnosti« zabriše razmerje med kvaliteto in kvantiteto. In kako lahko preživi svobodnjak igralec? Ob delu v neinstitucionalnih in institucionalnih gledališčih ima še vedno možnost, da sodeluje z osrednjo radijsko in televizijsko hišo, ki ob visoki produkciji kvalitetnih radijskih iger in radijskih literarnih oddaj, manj kvalitetne »trefaltovske« produkcije in precej skopega deleža igranega programa honorarno zapo-sljuje številne igralce. Nekateri izmed njih že vrsto let sodelujejo tudi s slovenskim programom tržaškega radia, kjer so honorarji za italijanske razmere seveda nizki, preračunani v tolarje pa vendarle zadovoljivi. Zgolj priložnostno, vendar finančno zadovoljivo delo ponujajo tudi številne televizijske reklame, vendar pa je sodelovanje v njih največkrat povezano s splošno popularnostjo posameznega igralca, kar je nenazadnje tudi njen namen. Bolj za lastno »veselje« (in zato mnogokrat z več entuzi-azma) kot pa za finančni »blagoslov« mnogim še vedno ostaja delo v številnih produkcijah, ki nastajajo zunaj institucionalnih zidov. NiC novega torej ne povemo, Ce rečemo, da ima vsaka medalja dve plati; toda tudi tista »svobodnjaška« utegne v prihodnjih mesecih še bolj potemneti... Morda bi kdo utegnil v splošnem neadovolj-stvu nad trenutnim stanjem nezaposlenosti modro pripomniti, češ »tudi igralce ubijajo, mar ne?«, vendar pa bi se veljalo vprašati (in hkrati s tem deloma tudi odgovoriti), ali je potemtakem bolj smotrno postati gradbenik ali tekstilec, Ce vemo, da tudi v teh »branžah« ne kaže iskati zaposlitve. Miha Trefalt Predstave po Evropi Drevi bodo v Dunajski državni operi uprizorili balet Romeo in Julija, v Gradcu bo nastopil Ruski državni balet, v Salzburgu bodo igrah Dunajski filharmoniki pod taktirko Riccarda Mutija. V operi v Zurichu bo na sporedu opereta Netopir Johanna Straussa, v BUbau v Španiji Donizettijeva opera Don Pasquale, v Državni operi v Pragi Madam Butterfly Giaccoma Puccinija. V Državni operi v Berlinu bo na sporedu Jenufa (Janaček), v Dresdnu Mozartov Don Giovanni, v Hamburgu pa Straussova Ariadna na Naksosu. V Stuttgartu bodo nocoj uprizorih Mozartovo opero Gosi fen tutte, enako kot v Kobenhavnu. V Helsinkih bo na sporedu Bizeto-va Carmen, v Toulouse v Franciji Verdijev Falstaff, v Lisboni pa Beethovnova opera Fideho. V Stokholmu bo nocoj Kavalir z rožo (R. Strauss), v Genovi v Italiji Bellinijeva opera MeseCnica, v Veroni pa Hoffmanno-ve pripovedke. Turandot v Metropolitan!« Medtem ko se Ljubljana pripravlja na operni dogodek leta s predstavitvijo Puccinijeve opere Turandot, to opero uspešno pojejo in igrajo na drugih svetovnih odrih. Nocoj jo bodo, na primer, lahko slišah v Metropohtan-ski operi v New Vorku. Dirigiral bo Nello Santi, peh pa bodo sopranistki Gwyneth Jones (Turandot), Teresa Stratas (Liu), tenorist Lando Bertolini (Calaf) ter basist Paul Plishka (Timur). Jutri bosta na sporedu dve operi: Figarova svatba (prek radijskih valov jo bomo lahko poslušali tudi v Ljubljani; dirigent bo James Levine, pevci pa Vaness, Hong, Ziegler, Grofi), zvečer (po ameriškem Času) pa bo na programu Ljubezenski napoj Gaetana Donizettija (na radiu smo jo slišali zadnjo soboto). Pavarotti in turizem Nemška turistična agencija ponuja potovanje v New York naa ogled Puccinijeve Tosce, kjer bo Cavaradossija pel znameniti Ludano Pavarotti. Kandidatom nudi poleg poleta tudi tri prenočišča v hotelu Mayflower (enoposteljna soba stene skoraj 600 nemških mark), karto za operno predstavo (200 DEM) ter obisk Manhattana. Sku- j pna cena tridnevnega obiska je okrog 2.600 DEM. Dva posnetka Rossinijevih oper Dve Rossinijevi operi, Armida Sony Classical ter La donna del lago Philips, sta izšli pred dnevi. Prvo dirigira Daniele Gatti, pojejo pa Renee Fleming, Gregory Kunde, Donald Kaasch ter Ildebrando D. Arcangelo in drugi. JM La donna del Lago je dirigent Riccardo Muti, pevci pa June Anderson, Rockvvell Blake, Giorgio Su-rjan, Martin Dupuy itd. Francesco Petrarca: Soneti Prevedel Andrej Capuder, zbirka Svetovni klasiki 35, poezija, Založba Mihelač, Ljubljana 1995, 345 strani, trda vezava, 12 x 18 cm, 6.930 SIT. Italijanskega pesnika Francesca Petrarce (1304-1374) ni potrebno posebej predstavljati, saj velja za osrednjega renesančnega lirika in za prvega italijanskega humanista. V slovenščino ga je leta 1954 prevedel že Alojz Gradnik (Soneti in kancone), Andrej Capuder, ki je znan po tem, da se drži Petrarcove zahtevne forme, pa je njegove sonete in kancone pred to knjigo prevedel že za dve knjižnji izdaji, in sicer za zbirko Kondor in Lirika. Za to knjigo je Andrej Capuder prvič v slovenščino prevedel vse Petrarcove sonete, ki jih je toliko kot dni v letu - 365, in ki jih je skupaj s kanconi Petrarca izdal leta 1366 v knjigi Canzonie-re, iz katere je izšla vsa evropska renesančna lirika. Andrej Capuder je prav tako avtor opomb in spremne besede. Spremna beseda je zaradi tega, ker je Petrarca pri nas dovolj znan, bolj esej o fenomenu Petrarce kot običajno faktografsko podajanje življenjepisa. Z objavo Petrarcovih sonetov se zbirka Svetovni klasiki vrača k svojemu programskemu jedru predstavljanja avtorjev iz obdobij pred 20. stoletjem. (V. R.) Fran Jaklič: Peklena svoboda Povest o ljubljanski in ižanski revoluciji leta 1848, Zbirka Slovenska povest 33, povest, Založba Mihelač, Ljubljana 1995, 173 strani, trda vezava, 12 x 18 cm, 1.995 SIT. Fran Jaklič (1868-1937) je po krivici manj znan slovenski pisatelj, narodni buditelj, politik in učitelj, ki je bil aktiven elan Krekovega socialnega gibanja. Svoje kmečke in zgodovinske povesti je začel objavljati leta 1890 v Domu in svetu, tržaški Edinosti in Ljubljanskem zvonu, kasneje pretežno le še v kato-hškem glasilu Dom in svet. Za njegove povesti je značilno popisovanje realnega dogajanja, generacijskih konfliktov in izjemnih življenjskih usod vaških posebnežev, pa tudi tradicije in folklorne idilike. Povest Peklena svoboda je bila njegova šesta kmeCko-zgo-dovinska povest, ki jo je v dveh knjigah izdal leta 1925, tako da je vsaka samostojna pripoved.V prvem delu spremljamo družino Glavarjevih, ki se upre gosposki, v drugem pa posledice tega upora. V tej povesti, enem redkih pričevanj o marCni (točneje ižanski) revoluciji, Jaklič tematiko obravnava na humoren in ironičen način, ob zgodovinskih dejstvih in ljudskem izročilu pa je bilo pomemben vir njegovega pisanja prav pri tej povesti tudi ustno izročilo. Povest Peklena svoboda ima zato kulturno-zgodo-vinski pomen, pa tudi pripovednega, saj gre za slikovito in zanimivo fabulo. Spremno besedo je napisal Miran Hladnik. (V. R.) Josip Stritar Sodnikovi Zbirka Slovenska povest 34, povest, Založba Mihelač, Ljubljana 1995, 162 strani, trda vezava, 12 x 18 cm, 1.995 SIT. Sodniki se od vsega prejšnjega literarnega ustvarjanja Josipa Stritarja (1836-1923) močno razlikujejo in nekateri literarni zgodovinarji jih imajo za najboljšo Stritarjevo pripoved. Povest (nekateri ga uvrščajo tudi med roman) je napisal leta 1878 in v njej se je prvič obrnil k estetiki realizma, v kateri se ukvarja s socialnimi vprašanji in premiki na slovenskem podeželju. V njej Čutimo sentimentalizem, melanholijo po krajih iz mladosti, ki se izražata v fabuli, prek idealiziranja življenja na podeželju kot tistega, kar je dobro, slovensko, v primerjavi z življenjem v mestu, ki je nemško in izprijeno. S to povestjo se Stritar, ta svetovljan, ki je živel pretežno v tujini, vrača preko literature v domači svet s hrepenenjem po idilični podeželskosti, po kateri je hrepenel. V njej se po prozi o meščanskem življenju približa strukturi mohori-janske pripovedi, ki je bila namenjena preprostejšemu bralcu, z izrazito socialno-vzgojno poanto Slovencem, naj ostanejo na svoji zemlji kot osrednji vrednoti, je med drugim povedal Matjaž Kmecl, ki je napisal tudi spremno besedo. (V. R.) Umri je priznani etnolog Niko Kuret LJUBLJANA - V sredo je v 88 letu starosti umrl akademik dr. Niko Kuret, redni elan Slovenske akademije znanosti in umetnosti in upokojeni znanstveni svetnik Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU.Ukvarjal se je predvsem z raziskovanjem slovenskih ljudskih šeg in navad. Poleg številnih dragih znanstvenih del s področja narodopisja je Niko Kuret_______________ tudi avtor pomembnega in obsežnega dela Praznično leto Slovencev. Bil je dosmrtni elan Mednarodnega združenja za etnologijo in folkloro (Societe Internationale d'Etnologie et de Folklore) in dopisni elan Belgijske kraljeve komisije za folkloro (Commission Royale Belge de Folklore). Slovenska akademija znanosti in umetnosti bo spomin na pokojnega akademika počastila z žalno sejo. (STA, V. R.) Matjaž Farič gostuje v Zagrebu ZAGREB - Slovenski koreograf Matjaž Farič gostuje te dni v Zagrebškem gledališču mladih, kjer kot koreograf v sodelovanju s plesalci Studia za sodobni ples iz Zagreba (Sanjo Devic, Boso Vujovič Mažuran, Ano Sa-škor, Brankom BankoviCem, Marinkom Corakom, Bojanom Valentičem) in dramskim igralcem Vilijem Matu-lo pripravlja premiero plesne predstave z naslovom Stravinski i ja (Stravinski in jaz). Plesni projekt na glasbo Stravinskega in Killing Jokea, pri katerem sodelujejo še scenografinja Dinka JeriCević, kostumografinja Irena Sušac, dramaturg Nana Soljev in oblikovalec luCi Olivije MareCiC, bodo premierno uprizorili 3. februarja v dvorani Istra ZeKaeM. (M. T.) Ptujska predpremiera plesnega projekta Trio LJUBLJANA - Nocoj ob 20. uri bodo v Palaciju na ptujskem gradu predpremiemo uprizoriti plesno gledališko predstavo koreografinje Nataše Tovirac, ki nastaja v so-delovaju Plesnega studia Intakt in SOU- a v Ljubljani. Projekt za tri plesalke (Lena Knific, Nina Meško in Nataša Tovirac) je nastal z namenom, da spregovori o Času, senzibilnosti in iskrenosti treh oseb, ki poskušajo »odložiti breme vesolja in občutek, da so nekdo«, hkrati pa je produkt raziskovanja emocionalnega in fizičnega stanja v Času ustvarjalnega procesa. Predstavo, ki naj bi premiero doživela konec februarja v Ljubljani, so sooblikovali še scenograf Pepi Sekulič, kostumografinja sanja Grcic, oblikovalec luci Miran Šušteršič in oblikovalec besedila Aleš Stegar. (M. T.) Nagrada zlati klovn za Žerjave MONACO (AFP) - Nagrado zlati klovn je na 19. festivalu cirkusov podelil predsednik žirije princ Rainer ruski skupini na trapezu Žerjavi, ki s svojo cirkuško točko slavi mir. Njihova točka je bila ena najbolj nenavadnih v zgodovini modernega cirkusa, saj uprizarjajo let žerjavov v režiji Pijotra Majestrenka, nekdanjega telovadca in sedanjega profesorja na Cirkuški šoti v Moskvi. Na temo filma Žerjavi letijo, ki je posvečen spominu padlih vojakov v vojni, je ustvaril osupljiv zračni balet na glasbo Bacha, Ravela, Stravinskega in VVagnerja. Za več nastopov domačih umetnikov i LJUBLJANA - V prostorih Društva slovenskih pisateljev so se na občnem zbora zbrali v sredo elani Društva glasbenih umetnikov Slovenije. Za njegovega novega predsednika so izvolili Tomaž Severja, sicer pa bo najpomembnejša dejavnost društva še naprej organizacija koncertov in podeljevanje Betettovih nagrad. Lani so izvedli trinajst koncertov v ciklusih Ljubljanski umetniki Ljubljani, Društvo glasbenih umetnikov predstavlja, Mednarodni koncerti v Grand hotelu Union in - prvič v sodelovanju z nekaterimi organizacijami - Ob soju sveč. Na koncertih, ki so izvajalsko lepo uspeti in so bili dobro obiskani, so prostovoljno nastopili elani društva, da bi tako obogatili Ljubljano v poletnih mesecih. Ob tem so na zboru poudarili, da se je v zadnjih desetih letih zelo zmanjšala možnost nastopanja domačih umetnikov, kar je najverjetneje vzrok nezadostnega zanimanja države in nekaterih institucij za to. Denar, ki ga država namenja vsako leto društvu, bi po besedah njegovih elanov komaj zadoščal za plačilo rednega administrativnega uslužbenca. Ker pa zaposlenih v društvu ni (a to ne pomeni, da jih ne bi potrebovali), prav tako tudi nimajo svojih prostorov, lahko namenjajo ves denar za organizacijo prireditev. Dosedanji predsednik društva Igor Dekleva je opozoril, da jih je v društvu Se posebej razburilo, ker zastopa v novem svetu RTV Slovenija »barve« slovenskih poustvarjalnih umetnikov samo Društvo slovenskih glasbenikov, saj so doslej izbirali svojega predstavnika skupaj. Zato je Dekleva na obenem zboru javno izrazil pomislek in zahteval, da pristojni organi odgovorijo, zakaj je do tega prišlo. Sicer pa bo prihodnje prednostna dejavnost društva zavzemanje za boljše možnosti nastopanja domačih umetnikov, mladih glasbenikov in navezovanje stikov s sorodnimi društvi po svetu. (T. F.) 18 Petek, 27. januarja 1995 SVET OBLETNICA OSVOBODITVE AUSCHWITZA Spor med Židi in Poljaki Židovski skrajnež iz protesta zasedel cerkev KRAKOVV, BONN - Več kot tisoč Židov se je včeraj zbralo na židovski verski svečanosti v nekdanjem taborišču Au-schvvitz, da bi počastili spomin na rojake, Id so jih nacisti v tem taborišču zverinsko umorili. Obletnica osvododitve Au-sdnvitza je ponovno zaostrila poljsko-židovske odnose, saj so židovski predstavniki prepričani, da so poljske oblasti »pokristjanile« spominske slovesnosti ob osvoboditvi največjega nacističnega uničevalnega taborišča, kar naj bi dokazovalo, da je antisemitizem na Poljskem Se vedno živ. NewyorSki rabin Avi VVeiss je »zaradi poljskega odnosa do židovskih mučencev v Auschvvitzu« protestno zasedel župnijsko cerkev v bližini nekdanjega taborišča. Kljub opozorilom in prošnjam cerkve ni hotel zapustiti, zato so ga nasilno odstranili policisti. Poljski predsednik Lech VValensa pa je na znanstvenem posvetovanju, ki ga je organizirala Jagelon-ska univerza v Krakovvu izjavil, da »Poljaki niso odgovorni za nacistični genocid nad Židi.« Posvetovanja se ni udeležil nihče od povabljenih židovskih gostov. Ob petdeseti obletnici osvoboditve največjega nacističnega koncentracijskega in uničevalnega taborišča Au-schvvitz-Birkenau, kjer so nacisti med drugo svetovno vojno umorili več kot poldrugi milijon ljudi, se bo danes v nekdanjem taborišču zbralo več deset tisoč preživelih taboriščnikov ter predstavnikov različnih držav. Najprej bo v nekdanjem taborišču uradna spominska svečanost, ki se je bodo poleg poljskega predsednika Lecha VValense, predsednice nemškega Bun-destaga Rite Sussmuth ter visokih predstavnikov tridesetih držav, udeležili tudi predstavniki različnih krščanskih cerkva ter islamske verske skupnosti, ki bodo na prizorišču najgrozljivejših zločinov v človeški zgodovini molili za duše žrtev ter za mir in sodelovanje med narodi. Izrael in evropske židovske organizacije bodo pripravile posebno spominsko svečanost, saj Židje menijo, da uradna spominska slovesnost ne upošteva dejstva, da je bilo več kot devetdeset odstotkov žrtev tega uničevalnega taborišča Zidov. Po uradni spominski svečanosti se bodo predstavniki držav in verskih skupnosti ter sedem Nobelovih nagrajencev za mir sestali na Jage-lonski univerzi v Krakovra, kjer bodo sprejeli posebno deklaracijo o miru in strpnosti med narodi. Poslanci nemškega Bun-destaga so se včeraj zbrali na spominskem zasedanju, ki je bilo posvečeno petdesetletnici osvoboditve taborišča Auschvvitz-Birkenau. Predsednica spodnjega doma nemškega parlamenta Rita Sussmuth je poslance pozvala, naj z minuto molka počastijo spomin na vse žrtve omenjenega taborišča. Poudarila je, da »zločinov, ki so jih nacistične pošasti zagrešile v Auschvvitzu ni mogoče primerjati z ničemer. Kdor še vedno zanika Auschvvitz in njegove žrtve, je kriv pred njimi«. Nemški kancler Helmut Kohl je na tiskovni konferenci po srečanju s predstavniki Osrednjega sveta nemških Židov izjavil, da je »bil Auschvvitz najstrašnejše poglavje v nemški zgodovini.« Predstavniki Osrednjega sveta nemških Zidov pa so v sporočilu, namenjenemu nemški in mednarodni javnosti zapisali: »Vsi smo moralno dolžni, da se upremu nečlovečnosti. Privrženost demokratičnim in človekoljubnim načelom je pogoj za svobodno družbo. Veseli smo, ker so krščanske cerkve priznale, da so soodgovorne za nacistični genocid nad Židi, saj so stoletja razpihovale protižidovsko sovraštvo.« Tiskovni predstavnik grškega zunanjega ministrstva Konstantinos Bikas je izjavil, da se grški zunanji minister Karolos Papuljas ne bo udeležil svečanosti v Auschvvitzu, ker bo tam izobešena tudi zastava Republike Makedonije. Anthony Barker / Reuter Stol, na katerem naj bi ob Lechu VValensi sedel Nobelov nagrajenec Elie VViesel, je včeraj ostal prazen (Telefoto: AP) V Auschvvitzu je bilo 2000Slovencev, preživelo jih je 25 V zaporih in koncentracijskih taboriščih je bilo zaprtih vec kot 25 milijonov ljudi vseh ras, narodnosti in veroizpovedi. Čeprav smo Slovenci maloštevilen narod, je bilo pod naci-fasizmom približno 219.000 Slovencev izseljenih, pregnanih, v vojnem ujetništvu, konfi-naciji, na prisilnem delu, v okupatorskih zaporih in koncentracijskih taboriščih. V nemških koncentracijskih taboriščih je trpelo 19.867 Slovencev, svobodo pa jih je dočakalo nekaj več kot polovica. Letos bodo spominske slovesnosti v vseh nekdanjih koncentracijskih taboriščih na dan njihove osvoboditve. Prva je danes v enem izmed največjih uničevalnih taborišč Auschvvitz-Birkenau (Osvviecim-Brzezinka) na jugu Poljske. 17. januarja 1945 je bil v Auschvvitzu zadnji zbor internirancev. Našteli so 67.012 jetnikov. Vse, M so bili sposobni za pot, so Nemci razdelili v velike skupine in jih poslali v druga koncentracijska taborišča na zahodu, da jih sovjetska vojska ne bi mogla osvoboditi. Jetniki so več dni hodili v snegu in mrazu, za njimi pa je na poti ostajalo na tisoče trupel, ki so podlegli utrujenosti ali padli pod kroglami. Bolniki, ki so ostali v Auschvvitzu, so na pragu svobode preživljali najtežje trenutke. Ostali so brez oskrbe, prepuščeni na milost in nemilost sadističnemu izživljanju SS-ovskih vojakov. 27. januarja 1945 so enote Rdeče armade pod poveljstvom maršala Konjeva odprle vrata Auschvvitza in našle 7000 sestradanih jetnikov, ki so jih Nemci ob begu pustili za seboj. Med tedaj osvobojenimi interniranci je bilo 23 Slovenk in dva Slovenca. Boji za osvoboditev Evrope in uničenje tretjega rajha so se nadaljevali še nekaj mesecev. Približevanje zavezniških sil je povzročilo veliko zmedo v koncentracijskih taboriščih. Nemci so skušati čimbolj izbrisati sledi svojih zločinov in še zadnje dni svoje oblasti skušali ubiti čimveč internirancev. 9. aprila 1945 se je taborišče Bu-chenvvald samo osvobodilo, istega dne je bil osvobojen Bergen-Belsen, 11. aprila Dora, 23. aprila Ravensbriick.Sachsenhausen, Flos-senbiirg, 30. aprila Dachau, 4. maja Neuengam-me,7. maja Mauthausen... Maja 1940 so nemški nacisti v stari vojašnici v Osvvietimu mediti koncentracijsko taborišče Auschvvitz, kjer so najprej zapirali poljske borce proti nacizmu. Taborišče se je sčasoma povečalo in vanj so privedli jetnike iz tedanje Ce-hoslovaške, tedanje Jugoslavije, Francije, Avstrije in Nemčije, po letu 1941 pa tudi sovjetske vojne ujetnike. Leta 1942 se je začelo množično iztrebljanje Zidov, ki so jih v Auschvvitz pripeljali iz vse zasedene Evrope. Jetnike so usmrče-vati v plinskih celicah in krematorijih na 200 hektarov veliki površini med Auscvvitzom in Birkenauom (Brzezinka). Do leta 1945 so v tem taborišču pobili milijon Židov, poleg njih pa 85.000 Poljakov, 20.000 Romov, 15.000 Sovjetov in 12.000 predstavnikov drugih narodnosti. V taborišču Auschvvitz je bilo tudi 2000 jetnikov in jetnic iz Slovenije, preživelo jih je 25. V Auschvvitzu naj bi umrlo milijon in pol jetnikov - 90 odstotkov od teh Židov, ostati so bili vojni ujetniki, Romi, homoseksualci, politični nasprotniki nacistov in nemški delavski voditelji. Poveljnik sovjetskih sil, ki so osvobodile Auschvvitz, je bil ruski Žid, ki je ukazal, da so vojaki na fihn posneli, kaj so našli v taborišču, v dokaz, kaj se je dogajalo v Auschvvitzu. Posneti so tudi velik napis na vhodu v taborišče: Arbeit Macht Frei - Delo osvobaja. Nacisti so ob bližan ju sovjetskih sil skušali prikriti dokaze genocida. Uničiti so del dokumentov in osebnih predmetov žrtev ter minirati plinske celice in krematorije. Zločina pa nacistom kljub temu ni uspelo prikriti. V Auschvvitzu so julija 1947 odprli muzej, ki je najstrašnejši simbol genocida - brutalnega množičnega iztre- bljanja in nacističnega zla. V nemški internacijski sistem je bilo zajeto vse slovensko narodno območje: Koroška po priključitvi Avstrije, Gorenjska in Štajerska po okupaciji tedanje Jugoslavije, jeseni 1943 Ljubljanska pokrajina in Primorska, spomladi 1944 Prekmurje. Slovenskih jetnikov je bilo največ v nemških uničevalnih taboriščih Mauthausen, Dachau, Buchenvvald, Ravensbriick in Auschvvitz. Na zasedenih območjih so jih policijske oblasti začele v koncentracijska taborišča pošiljati kmalu po okupaciji, predvsem pripadnike narodnoosvobodilnega boja, družinske člane partizanov in ustreljenih talcev. Po kapitulaciji Italije leta 1943 so v nemška taborišča prišli tudi jetniki iz italijanskih koncentracijskih taborišč. Italijanski okupator je začel pošiljati slovenske prebivalce v taborišča leta 1942. Sprva so jih postavili na Primorskem, nato v Furlaniji, na jadranskih otokih in globje v Italiji. Večino intemiranih so prijeti v množičnih racijah in leta 1942 med veliko italijansko ofenzivo. Vrhunec interniranja je bil med junijem in septembrom 1942. Internirani so biti večinoma moški, pa tudi celotne družine in posamezni družbeni sloji, pribežniki z nemškega okupacijskega območja, del zapornikov in osumljeni sodelovanja v narodnoosvobodd-nem boju. Za vedno internirancev delo ni bilo obvezno, poglaviten vzrok smrti pa je bila oslabelost zaradi zelo pičle hrane in neugodnih bivalnih razmer pod šotori v mrzli zimi. Po kapi-taliciji Italije se je velik del taboriščnikov prebil domov ati ostal v partizanskih enotah. Madžarski okupator je iz Prekmurja interniral 700 Slovencev in Židov. Maja 1944 so Žide odpeljati v Auschvvitz in jih tam usmrtili. Sistem koncentracijskih taborišč je leta 1941 razvila tudi Neodvisna država Hrvaška. Jetniki so bili nasprotniki režima, pripadniki narodnoosvobodilnega gibanja, Srbi in Romi. (STA) tem tednu poteka 50. obletnica osvoboc katerega so rešili samo 5.200 'preživelih. > / J;j M ivna zbirna taborišča v opi, iz katerih so pošiljali ii (večinoma 2lde) v :> Bergen irišče Auschvvitz na ■ {.A 11 ■.......■ j L i 'v E 1 h . Kaliningrad e • Bremen •Sčečin - - »Narva OTalinn • Viljandi i© Riga • Kaunas •Vitsjebsk © Minsk / % • Bremen •scecin Amsterdam© _ © • ©Varšava rv " > • Essen Berlin Poznan Krakov Bobignv » O® »Lvov ParizCf *Augsburg AUSCHWITZ eBorislav Pithiviers Miinchen* eeG^ded5 Budimpešta Orel S Holokavst v nemški kolektivni zavesti BONN - Ali gre za pošasten zločin, katerega težo in breme mora v celoti in sama prevzeti Nemčija, ali pa gre za dogajanje, ki ga je mogoče primerjati z drugimi genoddi iz zgodovine? Petdeset let po osvoboditvi Auschvvitza, po pomoru šestih milijonov Židov, ki so jih pobiti nacisti, to vprašanje v Nemčiji še vedno sproža strastne razprave s številnimi političnimi poudarki. Po drugi svetovni vojni nekatera vprašanja nenehno burijo nemško kolektivno zavest: ali holokavst pomeni takšno absolutno zlo, da ni mogoča nobena primerjava s podobnimi dogajanji v zgodovim? Ali ni že primerjava z genocidi drugih narodov navsezadnje namenjena relativizaciji nacističnih zločinov in celo odvezo zanje? In Se: ati si z etičnega vidika sploh smemo zastavljati takšna vprašanja? Po letu 1986 se je v zavesti nemških intelektualcev zasidrala zlasti polemika, ki je prišla v zgodovino kot »spor zgodovinarjev«. Sprožil jo je članek zgodovinarja Ernsta Nolteja, objavljen v Frankfurter Allgemeine Zeitung 6. junija leta 1986, na dan obletnica izkrcanja zaveznikov v Normandiji. V njem je Nolte genocid Židov primerjal z genocidom, ki so ga Turki zagrešiti nad Armenci, predvsem pa s stalinističnimi pokoli: »Veliko večino tega, kar so početi nacisti, z izjemo tehničnega postopka usmrtitve s plinom, je zgodovina v začetku dvajsetih let že zabeležila,« je zapisal. Ta zgodovina nas po- temtakem uci, da za to početje ne gre pripisati kolektivne in izključne odgovornosti samo Nemcem, saj gre predvsem za to,« je zapisal Nolte, »da se moramo osvoboditi tiranije kolektivne miselnosti«. Njegove misli so naletele na hudo kritiko. Že pet dni po objavi članka mu je v liberalnem Štirinajstdnevniku Die Zeit odgovoril filozof Jiirgen Habermas: »Nacistični zločini izgubijo svojo edinstvenost kakor hitro skušamo iskati pojasnilo zanje tako, da jih primerjamo z boljševističnimi čistkami. Posebnost Auschvvitza se v tej primerjavi skrči na nekaj, kar je posebno le po svojem tehničnem postopku, nekaj, kar je zlahka mogoče pojasniti tudi kot‘aziatsko‘grožnjo sovražnika, ki stoji pred našim pragom.« Nolte, ki se naprej objavlja danke v tem duhu, kar počnejo tudi drugi zgodovinarji, ki se bolj ati manj strinjajo z njegovo tezo, naj bi tako zagotavljal znanstveno podlago skrajni in konservativni desnici, ki ju močno skrbi banatizadja nemške preteklosti. »Spor zgodovinarjev,« je leta 1986 zapisal munchenski zgodovinar Christian Meier, »se je nanašal in se še vedno nanaša veliko bolj na sedanjost in prihodnost, kot na preteklost.« Leta 1993 je Steffen Heit-tmann, vzhodni Nemec, ki ga je kancler Helmut Kohl izbral za to, da bi se v barve njegove krščansko demokratske stranke udeležil predsedniških volitev, je sprožil prepir s trditvijo, da »genocid nad Židi Nemtije ne sme pripeljati do tega, da bi za vselej v zgodovini igrala posebno vlogo«. »Nacistično obdobje naj bo odslej uvrščeno v splošni okvir zgodovine Nemčije.« Toda politiki in komentatorji so njegovo stališče skoraj soglasno razumeli kot željo, da bi potegniti črto pod hi-tlerjansko preteklostjo in se razbremeniti zgodovinske odgovornosti. »Heitmann napeljuje vodo na mlin skrajne desnice,« je izjavil Ignatz Bubis, vodja nemške židovske skupnosti. Tudi Center Simona Wiesenthala iz Los Angelesa, ustanove, ki brani židovske interese po vsem svetu, je v eni od svojih izjav neposredno obsodil stališče predsedniškega kandidata He-itmanna in znova poudaril stališče žrtev: »Nemčija se ne more izogniti odgovornosti za holokavst, tako kot se Egipt ne more čez noč spremeniti v deželo brez piramid.« Spričo napadov, ki so se nanj zgrniti z vseh strani, je Heitmann še pred volitvami umaknil svojo kandidaturo. V obdobju, ko se bližajo številne proslave 50-letnice zmage nad fašizmom, je drugi človek nemške židovske skupnosti Mic-hel Friedmann, ki je tudi vodilni elan Kr-šcansko-demokratske zveze Helmuta Kohla, zelo jasno opozoril: »Spravo preprečujejo tisti, ki hočejo dokončno obračunati s preteklostjo.« Po njegovem mora neži-dovska Nemčija prevzeti »polno zgodovinsko odgovornost za holokavst, ki Se naprej ostaja edinstven dogodek v modemi zgodovini človeštva«. Christophe Beaudufe / AFP SVET ČEČENIJA Ogrožen tudi Dagestan? Rusi ne morejo streti odpora GROZNI, MOSKVA (AFP, Reuter) - Ruska vojska je tudi včeraj silovito napadala položaje vztrajnih Dudajevih borcev, ki se kljub vse bolj obupnemu položaju noCejo predati. Rusi so z letati, topovi, tanki in raketami obstreljevali Grozni in položaje upornikov v južnih predmestjih, po trditvah domačinov pa so granate zažgale tudi bližnjo rafinerijo nafte. Prebivalci čečenske predstolnice bežijo iz porušenega mesta, ki je brez elektrike, vode, ogrevanja in nujnih potrebščin. Ruski komisar za človekove pravice Sergej Kovaljov, oster kritik Jelcinove politike do Čečenije, ki se namerava jutri s predstavniki Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) podati v Čečenijo, je dejal, da bi bil morebitni sprejem Rusije v Svet Evrope bogokletno dejanje. Kovaljeva je že večkrat ostro napadel obrambni minister GraCov, ki je med sredinim obiskom v Čečeniji ranjenih ruskih vojakov priznal, da je bilo v spopadih doslej ubitih 564 pripadnikov ruske vojske. Poznavalci razmer dodajajo, da minister pri naštevanju žrtev ni upošteval žrtev med pripadniki notranjega ministrstva in »drugih« enot. Zunanji minister samozvanega čečenskega predsednika Du-dajeva Jusuf je Rusom zagrozil, da bodo CeCenci zažgati Moskvo in da imajo za take naloge že pripravljene ljudi. Jusuf, ki se trenutno mudi v VVashingtonu, kjer skuša najti podporo za borbo svojega naroda, je Jelcina označil za pijanca in voditelja mafije, ki mu ne gre zaupati. Ruski voditelji se bojijo, da bi se boji iz Čečenije prenesli še v sosednji Dagestan, saj so se po najnovejših podatkih nekateri Dudajevi borci menda že zatekli v omenjeno sosednjo kavkaško republiko. NOVICE Jugoslovanski veleposlanik pisal Galiju BEOGRAD - »ZRJ je po mednarodnem pravu zakonita naslednica nekdanje šestčlanske federacije in zato lastnica premoženja bivše države vse do dokončne delitvene bilance,« je v pismu Butrosu Galiju zatrdil veleposlanik ZRJ pri OZN Dragomir DjokiC. Povod za DjukiCevo pismo je decembrska zahteva Hrvaške, Slovenije, Makedonije in BIH, naj Gali zavrne jugoslovansko prošnjo za sprostitev dela sredstev nekdanje SFRJ, ki so blokirana v tujih bankah. DjukiC poudarja »nevzdrznost« trditve omenjenih republik, da je ZRJ le ena izmed naslednic nekdanje federacije. Obenem velikodušno sporoča Galiju, da se ZRJ ne poteguje za vse premoženje nekdanje SFRJ, vendar pa naj bi znaten del sredstev pripadal izključno podjetjem in bankam iz ZRJ. (STA) Alžirija in Ubija bosta dobili »pravo« mejo TUNIS - Alžirija in Libija sta se dogovoriti, da bosta začeti z označevanjem razmejitvene Crte med državama na tistem delu meje, ki poteka skozi puščavo. Alžirski notranji minister Serif in libijski minister za javni red Higazi sta včeraj oblikovala posebno komisijo, ki bo poskrbela za demarkacijo 800 kilometrov saharske meje, kar naj bi »zbližalo oba naroda in pomagalo odpraviti razloge za morebitna nesoglasja«. Libija je doslej zavračala ta korak, saj državne meje po njenem mnenju škodujejo panarab-ski enotnosti. Vlada v Alžiru pa sumi, da se prek nenadzorovanih puščavskih poti z orožjem oskrbujejo alžirski islamski skrajneži. (Reuter) Podpis sporazuma med PLO in Jordanijo AMAN - Vodja PLO Jaser Arafat in jordanski premier Said Bin Sakir sta včeraj podpisala sporazum o sodelovanju in tako uspešno sklenila veC kot leto dni trajajoča pogajanja, ki so pogosto potekala v napetem ozračju. »Splošni sporazum o sodelovanju in usklajevanju« obsega sedem točk, ki se nanašajo gospodarsko, kulturno in politično področje sodelovanja, posebno dopolnilo pa ureja vprašanje skrbništva nad islamskimi svetimi grobovi v arabskem Vzhodnem Jeruzalemu. Uradni viri so sporočiti, da namerava Jordanija odpreti svoje predstavništvo na avtonomnem območju Gaze, da bi tako okrepila stike s Palestinci. (Reuter, Telefoto: AP) x t , Z 5$ ~ ' ; p /ti ** *«. % X Vik, Petek, 27. januarja 1995 19 Boris Jelcin: »Zahod preskuša obrambno sposobnost naše vojske« (Telefoto: AP) BIH / PRISPEL JE NOVI POVELJNIK UNPROFORJA Karizmatični, a molčeči Smith Enainpetdesetletni general je obiskal bosanskega predsednika SARAJEVO (Reuter) - V bosanski prestolnici je včeraj dopoldne pristalo letalo ZN z Ruperom Smithom, novim poveljnikom modrih čelad v BiH. Britanski general je ob prihodu dejal, da se bo tnidil predvsem za utrditev miru. »Vesel sem, da nalogo prevzemam od kolega Rosea in naredil bom vse, kar je v mojih močeh, da bi se končalo dolgotrajno trpljenje bosanskega prebivalstva,« je ob pristanku na sarajevskem letališču Butmir dejal britanski general, ki se je pred tem še posebej izkazal v zalivski vojni. Dopoldne je Smitha sprejel bosanski predsednik IzetbegoviC, vendar pa novi poveljnik Unproforja v Bosni ni želel dati o tem nobene izjave. Tisti, ki ga poznajo, vedo povedati, da je enaipetdesetletni general precej bolj molčeč kot njegov predhodnik. Napovedal pe je že tudi, da prvih štirinajst dni medijem ne bo dajal nikakršnih izjav. Rupert Smith je v zalivski vojni poveljeval britanski oklepni diviziji in postal ena osrednjih vojaških osebnosti zavezniških sil, ki jim pripisujejo največ zaslug za hitro zmago nad Iračani. Za zasluge v omenjeni vojni so ga odlikovali s kolajno za posebne zasluge. Pred prihodom v BiH je bil pomočnik po- Rupert Smith na sarajevskem letališču (Telefoto: AP) veljnika britanskega generalštaba. V tej vlogi se je tudi seznanil z britanskimi mirovnimi operacijami v BiH. Predstavnike Združenih narodov je navdušil z jasno predstavitvijo različnih možnosti in z razumevanjem zapletenage položaja. Dobro je podkovan v vojaški taktiki in strategiji, je pa v primerjavi z Roseom dosti bolj tih in manj vpadljiv. Neimenovani britanski oficir iz Smithove bližine je dejal, da je Ruperth Smith »karizmatičen vodja, ki pa tega ne kaže na vsakem koraku«. Na novega poveljnika Unproforja bosta po vsej verjetnosti pritiskali obe strani, zato njegova naloga ne bo lahka. Čeprav ga v Sarajevu niso »pozdravili« z granatami, tako kot pred letom Rosea, pa si Srbi včeraj niso mogli kaj, da ne bi s topovi obstreljevali vsaj BihaCa. O čem pišejo drugje po svetu O Clintonovem govoru »Clintonovo opozorilo glede mednarodnega terorizma zbuja v nas upanje, da Američani končno spoznavajo, kakšna nevarnost grozi celotnemu človeštvu. Nedvomno se opozorilo nanaša predvsem na terorizem islamskih skrajnežev ... Predstavniki Izraela bi morali Belo hišo opozoriti na nujnost posredovanja proti iranskemu režimu: dokler bo na oblasti, svet gotovo ne bo našel miru.« (Maariv, Tel Aviv) »Letošnji govor predsednika Clintona je bil v bistvu govor o stanju Clintonovega predsednikovanja. Enajst tednov po hudem porazu, ko so republikanci dobili večino v obeh domovih ameriškega parlamenta, je Clinton pokazal, da se poCasi navaja na novo politično situacijo v ZDA ... Clinton je v svojem govora dokazal, da se do neke mere že pripravlja na naslednje predsedniške volitve, ki bodo na sporedu Cez dve leti.« (La Vanguardia, Barcelona) »Seveda je razpoloženje volilcev zelo spremenljivega značaja. Kljub temu pa je sledeče dejstvo vredno omembe: ko je Clinton vstopil v dvorano ameriškega kongresa, je njegovo politiko podpiralo 51 odstotkov Američanov; ko jo je zapuščal, se je ta odstotek povzpel na zavidljivih 83 odstotkov ... Nekateri komentatorji so mnenja, da je bil Clintonov govor predolg. Toda bil je dober govor, brez negotovosti in govorjenja v prazno. Ameriška javnost mu zaradi tega ploska. Toda njegovi privrženci bi namesto dobrih govorov raje slišali poročila o prepričljivih dejanjih ameriškega predsednika.« (La Repubbtica, Rim) O zaupnici novi italijanski vladi »Italijanska desnica je skušala premiera Dinija z grožnjami prisiliti k določitvi datuma novih volitev. Premier je s tem, da se je odločno zoperstavil desnici, pridobil na ugledu in zaupanju. Berlusconi in Fini sta bila nato v hudi dilemi: če bi podprla nezaupnico Dinijevi vladi, bi izgubila podporo svojih volilcev. Zato sta se odločila za milejšo možnost in se pri glasovanju vzdržala. Ne smemo pa zanemariti naslednjega dejstva: Cim dlje in uspešneje bo nova italijanska vlada delovala, toliko veC Italijanov bo spoznalo, da obstaja življenje tudi po Berlusconiju.« (Der Standard, Dunaj) O položaju v Rusiji »Nedvoumen signal, ki ga je Boris Jelcin dobil s strani zahodnih držav, se glasi: Cas je, da se Rusija znebi najbolj odvratnih (in najbolj netalentiranih) političnih likov ruske vlade. Zdi se, da je Jelcin pripravljen žrtvovati »padalca« in obrambnega ministra Pavla GraCova, ki je očitno že zdavnaj izgubil oblast nad seboj. Predstavnik predsedstva Sergej Pilatov je s svojo previdno (pozitivno) oceno dela Sergeja Kovaljova (ruskega strokovnjaka za človekove pravice) že nakazal, da si skusa Jelcin ponovno pridobiti podporo ruskih liberalcev in svetovne javnosti. Nekaj pa lahko z gotovostjo trdimo: prišlo bo do nekaterih sprememb.« (Utro Rosiji, Moskva) O obletnici osvoboditve Auschivitza »Nekateri še vedno trdijo, da holokavsta sploh ni bilo. Toda spomini osvoboditeljev, pričevanja osvobojenih in taborišča so nedvoumen dokaz, da tovrstne trditve nimajo nobene realne osnove. Vsi, ki so preživeti te strašne dogodke, morajo zdaj živeti z njimi. Veliko upravičenih vprašanj glede preganjanja Zidov ostaja še naprej aktualnih: Ati bi morati zavezniki bombardirati oskrbovalne poti koncentracijskih taborišč? Ati bi moral Churchill že prej skleniti mir s Hitlerjem? Ce pogledamo v zgodovino, nam postane marsikaj v zvezi s holokavstom jasno. Ko je prvi presenečeni vojak RdeCe armade prestopil prag osvobojenega koncentracijskega taborišča, je bil dogodek izrednega pomena tudi v moralnem vidiku. Ljudje so spoznati, Česa vse so zmožni.« (The Times, London) Srbi so spet obdstreljevali Bihać SARAJEVO, BIHAC (Reuter, AFP) - Najmanj Sest granat je vCeraj eksplodiralo v Bihaću in ranilo nekaj ljudi, severno od BihaCa pa so se kljub sporazumu o premirju stopnjevati pehotni spopadi, je sporočil tiskovni predstavnik Unproforja Paul Risley. Po njegovih trditvah so granate izstreliti Srbi s hrvaških ozemelj. To je prvi tovrstni napad po štirinajstem januarju letos, ko so topovske granate in rakete v Bihaću ubile sedem ljudi precej pa so jih tudi ranile. In to kljub dejstvu, da je Bihać območje, ki naj bi ga Ščitili ZN. Šibke enote bangladeških pripadnikov modrih čelad pa območja ne morejo niti nadzorovati, saj so Srbi streljati tudi že nanje. Poleg tega Pale niso pripravljene dati modrim Čeladam dovoljenja za varno gibanje, ovirajo pa tudi njihovo oskrbo z vsem potrebnim materialom za normalno delovanje. OTOPLITEV MED ZAGREBOM IN KNINOM? Jadranski naftovod spet deluje Podjetniška miselnost zmaguje nad starim sovraštvom ZAGREB - Nekaj minut po deseti uri v Četrtek so iz cevi jadranskega naftovoda, ki se začenja na otoku Krku, poteka po okupiranih hrvaških območjih in se končuje v Sisku, pritekli prvi litri nafte. To je vsaj za zdaj eden najpomembnejših korakov pri izvedbi gospodarskega sporazuma med Zagrebom in Kninom. Hrvatje in hrvaški Srbi očitno vedno bolj popuščajo drug drugemu. Hrvaške oblasti so pred dvema dnevoma dovolile konvoju s človekoljubno pomočjo, nadaljevati pot v vzhodno Slavonijo. Obe strani menita, da je to znaten napredek v zagrebško-kninskih odnosih. V bistvu pa je v ozadju omenjenih dogodkov običajna politična trgovina; Zagreb je prejšnji teden krajinskim Srbom dostavil generatorje za hidroelektrarno Obrovac, kninske oblasti pa so v zameno odprle jadranski naftovod. Nadaljne izboljšanje odnosov med Kninom in Zagrebom bo verjetno povzročilo tudi ponovno odprtje železniških prog, ki bodo povezovale svobodni del hrvaškega ozemlja z okupiranim delom Republike Hrvaške. Medtem ko se gospodarski odnosi med Zagrebom in Balinom izboljšujejo, pa so politični odnosi med hrvaškimi oblastmi in nekdaj lojalno Srbsko narodno stranko (SNS) vedno bolj zapleteni. Poslanci vladajoče HDZ so med Četrtkovim parlamentarnim zasedanjem ostro napadli poslance SNS, ki se zavzema za podaljšanje mandata mirovnim silam OZN na Hrvaškem. SNS, ki naj bi jo po mnenju nekaterih poznavalcev hrvaškega političnega prizorišča ob zaCetku srbsko-hrvaške vojne ustanovila Tudmanova HDZ, se zavzema za konfederalno meditev hrvaške države. Njeni voditelji menijo, da bi morala zdajšnja okupirana območja dobiti široko ozemeljsko avtonomijo, mednarodna skupnost pa naj bi hrvaškim Srbom celo priznala pravico do odcepitve od Republike Hrvaške. Uradni Zagreb odločno zavrača takšna stališča, politični analitiki pa se Čudijo dejstvu, da je nekdaj lojalna srbska stranka izvedla neverjeten preobrat v svojih političnih stališčih. Nekateri so prepričani, da se SNS preprosto maščuje HDZ, saj naj bi jo vladajoča stranka, potem ko je ni veC potrebovala, preprosto zavrgla. Previdnejši analitiki pa menijo, da HDZ in SNS neuradno se naprej sodelujeta, saj naj HDZ stranka s pomočjo SNS hrvaški javnosti predlagala mogoče rešitve srbskega vprašanja na Hrvaškem. Omenjene rešitve naj bi bile izredno kočljive, saj predvidevajo vzpostavitev srbskega avtonomnega območja na Hrvaškem. Res pa je, da bo treba po gospodarskih sporazumih doseči tudi politične sporazume, ki pa po vsej verjetnosti ne bodo ustrezali nobeni od sprtih strani. Darko Pavicic VREME / SEVERNO IN SREDNJO EVROPO ZAJELO NEURJE STOLETJA V Veliki Britaniji sneg, na celini pa povodnji V Nemčiji in Franciji so poplave terjale prve žrtve Narasle reke ogrožajo tudi Belgijo in Nizozemsko HAMBURG - Vso srednjo in severno Evropo je v teh urah zajelo neurje s silovitim dežjem in snežnimi meteži. Iz Nemčije in Francije, kjer se ubadajo predvsem s poplavami, prihajajo vesti o prvih človeških žrtvah. Trinajst mesecev po katastrofalnih poplavah, ki so decembra 1993 prizadeli porečje Rena in Mozele, bo sedanja povodenj še hujša od lanskoletne. Ob silovitem deževju je namreč prišlo do nenadnega porasta temperature, tako da je začel kopneti sneg v alpskem predgorju. Višina Mozele je vCeraj dopoldne pri Trierju znašala že 9, 80 metra, na uro pa se gladina viša za kakih 10 centimetrov. V Bad Kreuznach-tu, kjer je utonil neki 81-letni upokojenec, so proglasili preplah 4. stopnje. V Koblenzu, kjer se Mozela^ izhva v Ren, so izselili prebivalstvo z nižjeležeCih mestnih območij. Dramatično je tudi v Posarju in v zvezni deželi Rheinland-Pfalz. Mesto Merzig ob luksemburški meji je pod vodo. Neprevozna je avtocesta A-8 in številne zvezne in deželne ceste, prav tako je oviran promet proti Luksemburgu in Švici. Na Bavarskem je Main prestopil bregove in poplavil številne kraje. Pri Faulbachu gladina reke narašča za 20 centimetrov na uro. Mesto Amorbach je po poročilih policije popolnoma odrezano od sveta. V južnohesenskem Erbachu in Odenvvaldu so proglasili preplah 2. stopnje. Voda je zalila mestna središča Kassla, Melsungna in Roten-burga. Teržave so tudi v Baden-VViirttembergu, kjer so prekinjene številne ceste in celo železniške proge. Podoben položaj kot v Nemčiji je tudi v Belgiji in na Nizozemskem. Reka Maas je v številnih krajih že prestopila bregove, tako da je najhuje v belgijskem Dinantu in na območju Namurja. Se bolj dramatično je na Nizozemskem, kjer v pokrajini Limburg po lanskoletni pričakujejo novo povodenj stoletja. Maastrichtski župan Philip Houben je že ukazal evakuacijo prebivalstva iz dveh vasi ob bregu reke Maas. V Franciji je neurje terjalo že tri človeška življenja. Pri bretonskem pristaniškem mestu Concameau so narasla vode odnesle osebni avtomobil, tako da so tri osebe utonile. Najhuje je v severovzhodni Franciji, kjer se položaj slabša iz ure v uro. Veliko Britanijo pa pestijo snežni meteži, ki so predsinCnjim povzročili prometni kaos v južni Škotski, v Vorkshiru in Lancashiru. Na avtocesti M-62 je ostalo blokiranih v visokem snegu veC kot 5.000 vozil. V zasneženih mestih Bradford, Halifax in Leeds so odprli katedrale, mestne dvorane in gledališča, tako da so se lahko vanje zatekli ljudje, ki jih je neurje zalotilo na poti. Včeraj se je snežno neurje pomaknilo proti južni Angliji, tako da na celini upajo, da bo danes dež prešel v sneg in zaustavil naraščanje francoskih, nemških in belgijskih rek. ZDA / SODNA RAZPRAVA STOLETJA JAPONSKA / PREPLAH MED PREBIVALSTVOM Simpsonova obramba prešla v protinapad Branilci trdijo, da je OJ. žrtev tožilčevih ambicij in nemarnosti oziroma rosnih predsodkov preiskovalcev Potres načel nosilne stebre nebotičnikov LOS ANGELES - Na losangeleškem sodišču se nadaljuje sodna razprava na raCun O.J. Simpsona. Drugega dne obravnave je obtoženec porotnikom pokazal poškodovano koleno, zaradi katerega naj ne bi bil sposoben ubiti dveh oseb. Simpson, ki je star 47 let, namreč uporablja zaščitno protezo. Zaradi tega obramba trdi, da ne more biti on morilec, ki je 12. junija lani z nožem prerezal grlo bivši ženi Nico-le Brovvn (35 let) in njenemu postavnemu spremljevalcu Ronu Goldmanu (25 let). Na obtožbo tožilstva, da je Simpson od kraja zločina do doma za seboj pustil pravo krvavo sled, obramba odgovarja, da je pobcija površno zbrala dokaze in da je javni tožilec obseden z voljo do zmage. Temnopolti Simpsonov odvetnik Johnny Co-chran je poleg tega pobcijo obtožil, da je namenoma prezrla štiri sumljive osebe, ki so jih videti v okolici vile Nicole Brovvn Simpson ravno v Času, ko je prišlo do umora. Simpsonovi branilci nameravajo razdreti na indicih sloneče obtožbe tožilstva. Cochran bo s svojimi kolegi predvsem skušal dokazati, da krvna preiskava sledi, ki so jih našli na kraju umora in na Simpsonovem domu, ni povsem zanesljiva. Da bi to dokazali, se bodo poslužiti najrazličnejših strokovnjakov. Poleg tega bodo skušati porotnike prepričati, da so biti preiskovalci neprofesionalni pri zbiranju dokazov in da so večkrat postopati nemarno. KonCno bodo Simpsonovi odvetniki poudariti rasistični element in nakazali možnost, da je Simpsona obtožil črncem sovražen policist Mark Fuhrman, ki naj bi okrvavljeno rokavico prenesel od kraja umora na Simpsonov dom. Obramba pa bo o tem mogla spregovoriti, šele ko bo Fuhrmana lahko zaslišala pred porotniki. Cochran verjetno ne bo imel težav vzbuditi v porotnikih dvome o človeku, ki je bil v javnosti izredno priljubljen vse do dne, ko so ga aretirali. Dovolj je, da Simpsonu verjame tudi en sam porotnik, pa bo rešen, saj mora biti razsodba soglasna. Simpsonu preti dosmrtna jeca. Med razpravo je doslej že prišlo do raznih zapletov. V torek je televizijska kamera pomotoma pokazala obraz enega od namestnikov porotnikov, zaradi Cesar je sodnik Lance Ito zagrozil, da bo prepovedal snemanje v živo, sedaj pa kaže, da bodo obravnavo morali odložiti, ker je sodnik zbolel. TOKIO - Na Japonskem so ljudje preplašeni, ker so izvedenci vCeraj sporočili, da je nedavni katastrofalni potres hudo naCel nosilne stebre 21. od 52. stolpnic in poslopij visokih od 40 do 70 metrov, ki so jih s strogimi protipotresnimi kriterji zgradili v letoviščarski Ashihami med Kobejem in Osako. Izvedenci osaškega podjetja Takenaka, ki je te stolpnice in poslopja načrtovalo in zgradilo leta 1979, so mnenja, da bi morati na Japonskem revidirati vse dosedanje protipotresne kriterije, predlagajo celo, da bi se Japonska odpovedala stolpnicam in vsem visokim gradnjam. Podjetje je že napovedalo, da bo nosilne stebre ojačilo z jeklenimi ploščami, a to ni omililo strahu. Ljudje zapuščajo te stolpnice, ker je vsem jasno, da bi jih močnejši potresni sunek porušil. To bo še povečalo število ljudi, ki so ostali brez strehe nad glavo. Na celotnem prizadetem območju je nad 310 tisoč ljudi, ki živi pod šotori in v zasilnih zbirnih središčih. Med njimi se je že zaCela širiti gripa, tako da so zdravniki do skrajnosti zaskrbljeni. Kljub naporom obla- sti je položaj za preživele še vedno skrajno dramatičen. Ljudje živijo v mrazu brez kurjave in tekoče vode, primanjkujejo tudi premične kopalnice in stranišča, tako da se številni niso še okopali in preoblekli od potresa. Medtem sta osrednjo Japonsko prizadela dva nova potresna sunka 4, 7 stopnje po Richterjevi lestvici, ki pa nista povzročila novih žrtev. Izredna potresna dejavnost pa je načela živce ljudi na prizadeten območju, a tudi v drugih krajih Japonske. Kobe: posledic potresa Prebivalstvo 307.000 brezdomcev Živijo v šotorih in zasilnih bivališčih 5.073 mrtvih 61 pogrešanih Poslopja 75.000 poškodovanih 1.268 uničenih AP/Wm. J. Castello Osnovna šola v Londonu je uvedla tečaj za stresirane otroke LONDON - Stres se polešCa celo Šestletnikov, ki so zaradi tega vse bolj zaskrbljeni, žalostni in nezmožni primemo reagirati v raznih okoliščinah. Neka londonska osnovna Sola je zaradi tega uvedla tečaje, pri katerih otroke udjo, kako naj se sprostijo. UCencem sledi skupina psihiatrov, ki jim lahko malčki zaupajo vse svoje tegobe. »Ugotovili smo, da so tudi najmlajši izčrpani od modernega naCina življenja; odkar smo uvedli ta teCaj, se uCencipočutijo veliko bolje,« je dejala ravnateljica Dale Chowdhury. Otroke vznemirjajo predvsem prve Šolske dolžnosti, pogosto pa so stresirani tudi zaradi neurejenih družinskih razmer. O marsičem se ne morejo ali nočejo pogovoriti s starsi, Id so večno raztreseni ali pa se jim nekam mudi, zato pa se radi pogovorijo s terapevti, ki jim znajo prisluhniti. Izkazalo se je, da kar 360 od 420 otrok starih od šest do enajst let potrebuje strokovno pomoC terapevta. Otroški psihiater Camilla Batman-gheli je v zvezi s tem izjavila: »Otroci so si moCno želeh govoriti o svojih tegobah. Po približno enem letu dela, so uCenci konCno zado-voljnejši, bolj sproščeni v šoli in v domaCem okolju, kar pomeni, da bodo tudi kot odrasli veijetno bolj uravnovešeni.« AMERIŠKI PREDSEDNIK JE RAZBURIL ISLAMSKE SKRAJNEŽE »Borci za svobodo smo, ne pa teroristi!« Z zamrznitvijo njihovega premoženja je Clinton napovedal vojno terorističnim skupinam VVASHINGTON - V skladu z ukazom Billa Clintona so v Združenih državah zamrznili vse registrirano premoženje nekaterih organizacij z Bližnjega vzhoda, ki se po besedah ameriškega predsednika ukvarjajo s terorizmom in resno ogrožajo bližnje vzhodni mirovni proces. Clinton je v pismu kongresu navedel, da je na ozemlju ZDA odslej z dvanajstimi gibanji, med katerimi sta tudi razvpita Islamski džihad in Hamas, prepovedano sleherno finančno sodelovanje. Omenjeni skupini islamskih skrajnežev, Id odločno zavračata mirovna prizadevanja laserja Arafata in izraelskega vodstva, saj zagovarjata vojaško uničenje zidovske države, sta med drugim odgovorni za nedavni uboj 19 Izraelcev v Netanji in za oktobrski teroristični napad na avtobus v Tel Avivu, ko je umrlo 22 ljudi. Zamrznitev premoženja terorističnih skupin Glavne skupine, ki jih zadeva Clintonov ukrep: KACH: Ustanovljen sredi sedemdesetih. Ustanovitelj rabin Meir Kahane. Po ukazu predsednika Clintona bodo na ozemlju ZDA zamrznili vse premoženje 12 organizacij z Bližnjega vzhoda, ki so neposredno vpletene v dolgoletno teroristično nasilje. Zagovarja izgon Arabcev iz Izraela in z zasedenih ozemelj ter uvedbo židovskega teokratskega režima v Izraelu. Teroristična dejanja: 25. februarja 1994 Kahanejev privrženec Baruh Goldstein ubije 30 palestinskih vernikov. Trenutni položaj: Potem ko je Kahane leta 1990 v New Vorku umorjen, pride v gibanju do razkola. HAMAS Ustanovljen leta 1988 kot organizacija islamskih skrajnežev. Zagovarja uničenje Izraela. Nasprotuje bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu. Teroristična dejanja: V zadnjem času izvede več samomorilskih napadov, vključno z razstrelitvijo avtobusa v Tel Avivu oktobra lani. Trenutni položaj: Glavni tekmec PLO na avtonomnem območju Gaze. Prisoten je v Jordaniji, Izraelu in na zasedenih ozemljih. Druge skupine islamskih skrajnežev: ISLAMSKI DZIHAD (Islamska sveta vojna): Ustanovijo ga odpadniki iz vrst Muslimanske bratovščine sredi šestdesetih let v Egiptu. Po šiitski revoluciji v Iranu se pojavi tudi v drugih delih arabskega sveta. Zagovarja uničenje Izraela. Nasprotuje bližnjevzhodnemu mirovnemu procesu. Teroristična dejanja: Odgovoren za več eksplozij avtomobilov-bomb in ugrabitev izraelskih vojakov. Nazadnje pripravi teroristični napad v središču Tel Aviva, ki zahteva 19 življenj, 62 ljudi pa je ranjenih. Trenutni položaj: Deluje v majhnih, tajnih skupinah, ki pa vdržujejo stik z vodstvom na zasedenih ozemljih in v Jordaniji. V Egiptu sodeluje s tamkajšnjim kriminalnim podzemljem, zlasti v akcijah proti krščanski koptski skupnosti. HEZBOLAH: Ustanovljen leta 1982 v Libanonu ob podpori Irana. Zagovarja izgon Izraelcev z območja in krepitev iranskega vpliva. Teroristična dejanja: V začetku osemdesetih izvede samomorilske napade na ameriško veleposlaništvo, vojašnico ameriških marincev in poveljstvo francoskih padalcev v Bejrutu. Takrat umre več sto ljudi.Nekaj let zatem v Libanonu pripravi več samomorilskih napadov na izraelske vojake. Verjetno je odgovoren še za mnogo terorističnih akcij po vsem Bližnjem vzhodu, zahodni Evropi in Aziji. Trenutni položaj: Vodi gverilsko vojno v južnem Libanonu, odkoder želi pregnati izraelske vojake. FRONTA ZA OSVOBODITEV PALESTINE: Ustanovljena leta 1977. Svoje sedeže ima v Siriji, Libiji in Iraku. Zagovarja uničenje Izraela in ustanovitev palestinske države na njegovem ozemlju. Teroristična dejanja: Oktobra 1985 organizira ugrabitev italijanske ladje Achille Lauro. Trenutni položaj: Aktivno nasprotuje Arafatovi spravi z Izraelom. AP/Wm. J. Casteiio »Za ta ukrep sem se odločil zaradi naraščajočega mednarodnega terorizma, ki utegne pokopati vse upe, da se bo na Bližnji vzhod kmalu vrnil mir,« je zapisal Clinton in dodal, da morajo teroristi že danes postati del preteklosti, v prihodnosti pa zanje ne sme biti prostora. »Moramo in bomo vztrajali v naših prizadevanjih za dosego sprave med židovsko državo in vsemi njenimi sosedami.« Clinton je obenem pozval »vse nase zaveznike in miroljubne narode sveta, naj se pridružijo VVashingtonu v odločnem boju proti mednarodnemu terorizmu«.Napovedal je, da bo kongresu Se letos predstavil predlog nove zakonodaje, ki naj bi omogočala bolj učinkovito zatiranje terorizma, »ne glede na to, ali atentatorji udarijo doma ah v tujini«. »Treba jih je izslediti in izročiti roki pravice,« je pribil ameriški voditelj. V Izraelu so samomorilski »bombaši« v minulih devetih mesecih kar petkrat udarili in pri tem umorih 54 ljudi, prav v Času, ko so izraelski voditelji sklepali mirovne dogovore s svojimi tradicionalnimi sovražniki. Clinton, ki je oktobra lani obiskal Bližnji vzhod in prisostvoval podpisu sporazuma med Izraelom in Jordanijo, je poudaril, da razmah terorizma na tem območju ogroža tudi ameriške interese. »Uporabo ameriškega bančnega sistema za finančne operacije zlonamernih, terorističnih skupin je treba za vsako ceno preprečiti.« Predsednikov ukaz, ki je zaCel uradno veljati že v torek, je prizadel deset arabskih, pa tudi dve Zidovski organizaciji: Hamas, Hezbolah, Egiptovski džihad, Organizacijo Abu Ni-dala, Demokratično fronto za osvoboditev Palestine (frakcijo Najefa Havatmeha), Palestniski islamski džihad (frakcijo Sika-ki), Palestinsko osvobodilno fronto (frakcijo Abu Abasa), Islamsko skupino, Ljudsko fronto za osvoboditev Palestine (vrhovno poveljstvo) in omenjeni židovski Kadi in Kahane Chai. Clinton je poleg tega zamrznil tudi premoženje 18 posameznikov, za katere domnevajo, da so vpleteni v teroristične akcije. Med temi so egiptovski duhovnik Šejk Omar Abdel Rahman, ki mu v New Vorku sodijo zaradi vpletenosti v eksplozijo bombe, podtaknjene v Svetovnem trgovinskem centru, pa Abu Nidal, Georg HabaS (generalni sekretar Ljudske fronte za osvoboditev Palestine) in Abu Abas. Po mnenju uradnih ameriških predstavnikov utegne trajati kar nekaj Časa, preden bodo uspeh zbrati natančne podatke o tem, kakšno vsoto denarja pravzaprav zadeva Clintonova odločitev. Na novinarsko vprašanje, kako bo vlada izvršila ukaz, ko pa lahko prizadete organizacije preprosto spremenijo imena imetnikov računov, so uradniki odgovorih, da utegnejo res imeti nekaj težav, vendar pa so prepričani, da bo ukrep v glavnem dosegel svoj namen. Predvsem mnogo pričakujejo od omenjene nove zakonodaje, ki bo omogočala uporabo »posebnih sredstev«, vključno z uporabo prisluškovalnih naprav, izgonom iz države po hitrem postopku, uvrstitvijo pripravljanja zarot proti tujim državam na seznam kriminalnih dejanj in prepovedjo ustanavljanja skladov. V Nevv Vorku so predstavniki nekaterih arabskih in židovskih organizacij obsodili Clintonovo potezo. »Njegovo enačenje Kacha z organizacijami, kakršna je Hamas, je nekaj nepojmljivega; kot bi jaz primerjal Clintona z Hitlerjem,« je bil ogorčen Benjamin Kahane, sin ustanovitelja Kacha Meirja Kahaneja. M. T. Mehdi, prvi Človek Nacionalnega sveta za islamska vprašanja, ki ima sedež v New Vorku, je Clintonovo odločitev označil za nesmiselno, saj naj bi bila večina denarja, ki ga na ameriške bančne račune nalagajo muslimanske organizacije, »uporabljena v dobrodelne namene«. Odzva- la so se tudi vodstva prizadetih palestinskih skupin. Celo najbolj radikalne med njimi Clintonu očitajo, da je njegovo dejanje »nedemokratično«. »Prvič - v ZDA nimamo prav nobenega premoženja, ki bi ga bilo mogoče zamrzniti - in drugič - nismo nikakršni teroristi, ampak borci za svobodo, kakršen je bil tu- di George VVashington. Nobene agresije ne izvajamo, le svoje dostojastvo si prizadevamo ohraniti,« je izavil Fat-hi Sukaki, Sef Islamskega dži-hada, Cigar pristaši so minulo nedeljo pobili 19 nic hudega slutečih Izraelcev, Čakajočih na avtobusni postaji. Susan Comvvell, Kinda Jayoush / Reuter Islamski džihad Islamski džihad je zapletena in skrivnostna ;; : ■ združba skupin in celic, ki delujejo na Bližnjem vzhodu in v Evropi. Omenjene skupine sicer delujejo dokaj samostojno, vendar se vse zavzemajo za iste cilje. ■ Islamski džihad hoče strmoglaviti laične arabske režime ter na njihovih ruševinah vzpostaviti islamski panarabski imperij. ■ Pripadniki Islamskega džihada so prepričani, da je vojna proti Zidom in Izraelu bistveni korak v tej smeri. Menijo namreč, da je spor z Židi, ki živijo v Palestini, možno rešiti le z vojaškimi sredstvi. ■ Islamski džihad novači mlade Arabce predvsem s pomočjo verske indoktrinacije. Džihadova strategija temelji na terorju in na pripravljenosti njegovih pripadnikov, da za takoimenovane svete cilje žrtvujejo svoja življenja. Prav po zaslugi samomorilskih akcij je džihad izredno nevaren nasprotnik. ■Islamski džihad in Arafatova organizacija Fatah sta v preteklosti sodelovala. Fatah je skušal izkoristiti versko gorečnost pripadnikov Islamskega džihada, ki so potrebovali Fatahova materialna sredstva in infrastrukturo. Sodelovanje se je v letih 1989-1990 skrčilo na minimum, saj vodstvo Islamskega džihada meni, da Arafat »priznava židovsko državo«. ■ Pripadniki Islamskega džihada so igrali pomembno vlogo v palestinski vstaji na zasedenih ozemljih, saj so pripravljali in usmerjali množične demonstracije in stavke zasebnih podjetnikov. ARABSKI SVET / ZAHODNO ZAVAROVALNIŠTVO JE ZA PRAVOVERNE MUSLIMANE NAVADEN HAZARD Zaščita po božjih zapovedih Nekateri teologi menijo, da je življenjsko zavarovanje smrtni greh DUBAJ - Zahodne zavarovalnice, ki so po mnenju nekaterih pobožnih muslimanov nemoralne ustanove, se soočajo z resnimi tekmeci, ki se sklicujejo na islamska na-Cela. Rezultati zadnjih raziskav namreč kažejo, da so se islamske zavarovalnice razširile po vseh zalivskih državah. V Savdski Arabiji, ki slovi po muslimanski pravovernosti, ima sedež kar pet islamskih zavarovalnic, v Združenih arabskih emiratih sta dve, pa tudi Bahrein in Katar imata vsak svojo. Katarska Islamska zavarovalniška dražba, ki je začela poslovati prvega januarja letos, ima kar 20 milijonov rialov (7, 6 milijona ameriških dolarjev) osnovnega kapitala. Du-bajska Islamska zavarovalnica ponuja »življenjsko zavarovanje, ki temelji na spoštovanju božjih zapovedi«. Pravoverni mush-mani namreč ostro zavračajo zahodno zavarovalništvo, CeS da je to navaden hazard in oderaštvo, se pravi nedopustno bogokletje. Nekateri skrajni islamski teologi celo menijo, da je življenjsko zavarovanje smrtni greh, saj naj bi bilo to navadno izzivanje usode, ki jo človeku določi vsemogočni bog. Toda zavarovalnice vztrajajo pri svojem. »Med hazardom in življenjskim zavarovanjem obstaja bistvena razlika, saj vedno obstaja možnost, da se smrtno ponesrečimo. To je življenjsko dejstvo, medtem ko je ha- zard Spekulacija s pridobitniskim namenom,« je prepričan Ajamal Bhati, menedžer bahreinske Arabske zavarovalniške skupine. V Islamskih zavarovalnicah pravijo, da je njihovo temeljno vodilo dehtev dobička oziroma »modarhaba«. Tega vlagajo v tiste gospodarske dejavnosti, ki so v skladu s šeriat-skim pravom. Podpisniki tovrstne zavarovalniške pogodbe zaupajo zavarovalnici za določen Cas točno določeno vsoto denarja. Približno devetdeset odstotkov vsote zavarovalnica vloži v naložbene sklade, ostanek pa gre v tako imenovani sohdamostni sklad oziroma »takaful«. Sklad zavarovancem ne izplačuje obresti, Ce pa se zavarovanci ponesrečijo ali celo umrejo, jim (ah njihovim dedičem) zavarovalnica izplača vloženo vsoto denarja. Predstavniki zahodnih zavarovalniških dražb, ki delujejo na območju Zaliva, pravijo, da postajajo islamske zavarovalnice zaradi svoje prilagodljivosti arabski mentaliteti vse hujši konkurenti. »Danes je zavračanje zahodnega načina življenjskega in invalidskega zavarovanja na tem območju zelo razširjeno. V jedra tega pojava je dejstvo, da je islam holistična vera, ki zavrača razlikovanje med vero, politiko in poslovnim svetom. Za nas zahodnjake pa je ločitev omenjenih področij nekaj povsem samoumnevnega,« je položaj opisal predstavnik neke ameriške zavarovalnice v Riadu. Jusuf Kasem / Reuter SLOVENSKI PROGRAMI fr” SLOVENIJA 1 ® RAI 1 RETE 4 iH Koper OtD Hrvaška 1 Video strani Rakuni, pon. 12., zadnjega dela ameriške risane nanizanke Roka rocka, pon. Iskanje pustolovščin, pon, 2/6 dela am. dokumentarne serije Ze veste, pon. Poročila Video strani Kam vodijo naše stezice, oddaja TV Koper - Capodistria Slovenske novele: Tantadruj, ponovitev tv filma Podarim - dobim, ponovitev Tv dnevnik 1 Otroški program: Učimo se ročnih ustvarjalnosti, 4. oddaja Spominjam se, potopis iz Kanade Regionalni studio Koper Hugo, tv igrica Risanka Tv dnevnik 2, vreme Sport Poglej in zadeni Turistična oddaja Dnevnik 3, tema dneva, vreme (VPS 2200) Šport Žarišče Sova Davov svet, 13/24 del ameriške nanizanke Vedoželjna Rita Severna obzorja, 20/33 del ameriške nanizanke Razodetja Slamnati psi, angleški film Video strani Jutranja oddaja Unomat- Nan.: Tre cuori in affitto, tina, (7.00, 8.00, 9.00) 7.30 Jeffersonovi dnevnik, gospodarstvo Nad.: Diritto di nascere, Dnevnik, 9.35 nan. Cuori 8.30 Pantanal senza eta Variete: Buona giornata, Film: Lo sceicco rosso vmes 9.05 nad. Guadalu- (pust.. It. ’62), vmes pe, 9.40 Manuela, 10.30 (11.00) dnevnik Catene d’amore, 11.35 Aktualna odd. koristnih Febbre d’amore, 12.30 nasvetov Utile Futile Lasciati amare, vmes Vreme in dnevnik (11.30) dnevnik Nan.: La signora in giallo Dnevnik Dnevnik Rubrika o lepoti Tednik TG 1 Week-end Nad.: Sentieri, 15.10 Dok.: Kvarkov svet Cuore selvaggio, 16.00 La Nan.: Pustolovščine mla- donna del mistero dega Indiane Jones Aktualno: Perdonami, Mladinska oddaja Solle- 18.00 Funari News, tico, vmes risanke vmes (19.00) dnevnik Nan.: Zorro Nad.: Perla nera ros Danes v Parlamentu Film: La notte dei gene- Dnevnik rali (krim., VB ’67, i. P. Neverjetne zgodbe O’Toole, O. Sharif), vmes Variete: Luna Park (vodi (23.30) dnevnik Pippo Baudo) Pregled tiska SLOVENIJA 2 M Video strani g.PEP v košarki (Z): Ježica - Galatasaray, posnetek iz ljubljane Odprto prvenstvo Avstralije v tenisu, posnetek iz Melbourna Razjarnikovi v prometu, pon. 10., zadnjega dela tv nad Zadnje novice, ponovitev ameriške humoristične oddaje Osmi dan, pon. Sova, ponovitev Večen sanjač, 4/27 del ameriške nanizanke Severna obzorja, 19/33 del ameriške nanizanke Znanje za znanje: Učite se z nami V zanki bolečine, ponovitev 2. dela plz oddaje Podarim - dobim Poglej me! Queen, 5/6 del ameriške nadaljevanke VVindsorsld, 3/4 del angleške dokumentarne nadaljevanke Opus R. Šeligo: VoljCji Cas ljubezni, posnetek gledališke predstave Drame SNG Ljubljana Video strani KANAL A Video strani Spot leta Na velikem platnu LuC svetlobe, ponovitev 349. dela ameriške nadaljevanke Magnetoskop, ponovitev Spot leta CMT Spot tedna Na velikem platnu Pred poroto, ponovitev 27. dela ameriške nanizanke Dvojno Veronikino življenje, ponovitev filma Dogodivščine male koale Poročila Risanka LuC svetlobe, 350. del ameriške nadaljevanke Pozitiv +, kontaktna glasbena oddaja Zločini stoletja, 3. del ameriške nanizanke Poročila Teden na borzi Prepozno za solze, ameriška drama Album show, glasbena oddaja CMT Erotični film Video strani Aktualno: fi fatto dok.: Superkvark (vodi Piero Angela, 1. odd.) Dnevnik 1 Dok.: Velike bitke - El Alamein Nan.: Matt Hotel Dnevnik in vreme Danes v Parlamentu Dok. Videosapere: Rodos in drugi otoki RAI 2 V kraljestvu narave Oddaja za najmlajše Nan.: Doogie Howser, 8.15 Lassie Nad.: Beautiful Aktualno: Fra Le righe, 11.00 Lo sportello del cittadino TG2-33,11.45 dnevnik 2 Aktualno: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo in vreme Variete: Quante storie! Ragazzi Nad.: Paradise Beach, 14.50 Santa Barbara Aktualna oddaja Kronika v živo, vmes (15.45, 17.00) dnevnik Sport in vreme In viaggio con Sereno va-riabile Nan.: Miami Vice Dnevnik in šport Aktualna odd.. I fatti vostri - Piazza Italia di sera 23.00 Ho bisogno di te Dnevnik, pregled tiska in vreme Avtorska glasba: Umbria Jazz ’94 - Joe Zatvinul -Trilok Gurtu Nan.: Soko 5113 ^ RAI 3 Z MĐ^ MMTV (62. kanal) MMTV shop, televizijska prodaja Kuhajmo skupaj, kulinarična oddaja Risanka MMTV shop, televizijska prodaja Popotnik, oddaja o popotovanjih in nasveti popotnikom z gostom Andrejem Strmeckim: Po Južni Ameriki Forgoten One, film Proud And Danmed, film MMTV shop, televizijska prodaja Video strani mimi Deutsche Welle Jutranja odd,: L’altrarete Oddaje DSE: Španščina, dok. Grčija, Filozofija, Zenske in glasba, Fanta-sitca Eta, Euronews DSE Fantastica Mente Dnevnik in gospodarstvo, 12.15 Znanstveni dnevnik Dove sono i Pirenei? Deželne vesti, dnevnik TGR v Italiji Športno popoldne DSE Faraonovo oko, 17.00 Parlato semplice, 18.00 dok. Geo Sport, Insieme in vreme Dnevnik, deželne vesti Blob Soup, 20.10 Blob Film: Colpi proibiti ((pust., Kan. ’90, i. J.C. Van Damme, C. Gibb) Dnevnik in vreme TGR Deželne vesti Aktualno: Speciale 3 Aktualna odd.: Pubbli-mania (vodi R. Frassa) Dnevnik, pregled tiska CANALE 5 Na prvi strani Maurizio Costanzo Show Aktualno: Forum Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Nad.: Beautiful Kviz: Complotto di fami-glia Aktualno: Agenzia matri-moniale (vodi M. Flavi) Otroška oddaja TG 5 Flash - Kratke vesti Kviza: Ok, il prezzo e giusto!, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5, 20.25 Stri-scia la notizia Variete: Paperissima (vodita Marco Columbro, Lorella Cuccarini) Variete: Target Variete: Maurizio Gostan-zo Show, vmes (24.00) dnevnik Sgarbi quotidiani ITALIA 1 I Otroški variete Til Nanizanke Aktualno: Village Odprti studio Sport studio Otroški variete Odprti studio Variete: Non e la RAI Variete: Smile Nan.: Star Trek Variete: Talk Radio Nan.: II mio amico Ricky, 18.10 Ultraman, 18.45 Village, 18.50 Bayside School Odprti studio, vreme Sport studio Variete: Karaoke Film: Moon 44 - Attacco alla fortezza (fant., ZDA ’90, i. M. McDovvell) Fatti e misfatti, 22.45 No Limits Nan.: L'ombra della notte Italia 1 šport # TELE 4 19.30, 22.00, 0.05 Dogodki in odmevi Film: II fuciliere del deserta (vestem) MONTECARLO 18.45, 20.35, 22.30, 24.00 Dnevnik, 13.30 Sport Film: Duello di spie (zgod., ZDA ’55) Nad.: Homefront Variete: Tappeto volante Časa: Cosa? Euronevvs - tv novice »Meridiani« Odprte strani, oddajo pripravlja Rosanna Giuricin Stanje stvari - kultura, oddajo pripravlja Nataša Melon Slovenski program: Studio 2 - magazin Primorska kronika Tv dnevnik Vesolje je... reka življenja (akvarij v Tennesseeju), 2. del Euronevvs Srečanja z zgodovino, avtor Ezio Giuricin Juke Box, glasbena oddaje v živo, L del, vodi Alex Bini Tv dnevnik Juke Box, glasbena oddaja v živo, II. del, vodi Alex Bini OSIP Avstrija 1 Cas v sliki Naš hrupni dom, pon. EvToturizem Zgodbe iz Avstrije Hiša v Carrollovi ulici, pon. ameriškega filma Notranjepolitično poročilo Cas v sliki Mi, pon. Pravica do ljubezni Ordinacija Bulovvbogen Pogledi od strani Otroški program Mini Cas v sliki Wurlitzer Cas v sliki Nas učitelj dr. Specht Naš hrupni dom Cas v sliki Sport Primer za dva Pogledi od strani Plavolaske prej umrejo, ameriški triler, 1987 Igrajo: Tom Hanks, Virginia Madsen in drugi Cas v sliki Nevarni trikotnik, ameriški film, 1983 z Nastassjo Kinski v glavni vlogi Simon Templar Video strani Poročila Šolski program: Kviz ob 10 in 10 Glasba v času: Dunaj, 2. del Nemški jezik Deklica iz prihodnosti, 5/24 del serije Poročila Cesarica, 82 del Afriška kraljica, ameriški film,1951 Igrajo: Humphrey Bogart, Katharine Hepburn, Robert MorIey, Peter Buli, Theodore Bikel in drugi; režija: John Huston Hrvaški pevci, 2/3 del Religijski leksikon Nemški jezik Program za otroke: Zgodbe o lisici Briljantina Poročila Angleščina: Zgodovina Amerike Otrok, šola, dom Hrvaška danes Kolo sreče Santa Barbara, 921. del ameriške nadaljevanke Male skrivnosti velikih kuharskih mojstrov Dnevnik Sport V iskanju, dokumentarna serija Dobri ljudje Slika na sliko Poroka v Buffalo Juomu, angleški film, 1979 Igrajo: Wendy Crewson, Paul Gross, Marion Gilse- nan in drugi Poročila Sanje brez meja Hrvaška 2 Tv koledar Zasedanje hrvaškega sabora Oddaja resne glasbe Steze slave, ponovitev 4., zadnjega dela nanizanke Tenis: Australian Open, polfinale (M) Risanka Dnevnik Vreme Spori Me je kdo iskal?, zaba-\moglasbena oddaja Sto let filma: Sedem samurajev, japonski film,1954 Igrajo: Tosiro Mihme, Ta-kaši Simura, Kuninori Kodo in drugi; režija: Akiro Kurosava Film - video - film Video strani (mtv) Madžarska ^Avstrija 2 Igra, nadaljevanje ob Tenis: iz Melbourna, pol- 11.20 finale (M) Dallas Tisoč mojstrovin Mejno mesto NLP Opoldanski zvon Tenis: iz Melbourna, pol- Posel finale (M) Otroški program Cvetovi v prahu, ameriški film,1941 Glasbena veriga Angleščina S Moč strasti Tenis, iz Melbourna Ukročeni divjaki, 4. del Igrivo od A do 2 Mi Telefonski kviz 2? Milijonsko kolo Dnevnik Zvezna dežela danes Posel Cas v sliki Gospodična, serija Kultura Za upokojence Živalski vrt - med ječo in Okno Noetovo barko Pravljica Trailer Muza, novice iz kulture Šiling Dnevnik, telešport Cas vsliki Dallas, ponovitev Spori Dnevi obleganja Budim- Nora televizija pešte Made In The USA Apropo Stephen King: This Is Bila je nekoč Amerika, Horror ameriški film, 1. del Spin Doctors - Live Jezz Video strani [M Dnevnik BBC TV SLOVENIJA 2 20.50 VVINDSORSKI angleška dokumentarna serija Nova mlada kraljica Elizabeta II. je izvedela za smrt svojega očeta in konec svojega zasebnega življenja na potovanju po Keniji. Tisk je pozdravil njeno kronanje kot novo elizabetinsko obdobje, toda z bleščečo ceremonijo so se kazali obrisi številnih težav. Ljubezen njene sestre in Petra Tovvnseda se je nesrečno končala, saj so Margareto žrtvovati verski vlogi monarhije. Njen mož, ki ni imel nobene prave funkcije, je negodoval in njegova dolgotrajna izginotja so povzročila govorice. Po porazu v Suezu je prišlo do nove erozije v identiteti naroda, kraljico in njene svetovalce pa so napadali zaradi odmaknjenosti. Kraljica je na pobudo lorda Mountbattena pristala na tesnejše sodelovanje s televizijo in na vrsto spektakularnih porok in obredov, zaradi katerih je pridobila popularnost, obenem pa žrtvovala veliko čarobne vzvišenosti stare monarhije. V burnih sedemdesestih letih je to pomenilo težave za Windsorske. Koliko so stati? So bili vredni tega denarja? Kaj pravzaprav predstavljajo? Humoristi so se začeli norčevati iz njih. Kraljičina obletnica leta 1977 pa je pokazala, da je še vedno žeto popularna. Uboj lorda Mountbattena dve leti pozneje je bil opomin družini, v kako razburkanih časih živijo in je vrgel iz tira predvsem velškega princa, to pa v času, ko so bile njegove odločitve življenjskega pomena. TV SLOVENIJA 2 OPUS, oddaja o glasbi 21.45 Začeli bomo z reportažo o otvoritvi operno baletne sezone v sloviti milanski Scali. Na tej gala prireditvi je prvič nastopila slovenska mezzosopranistka Marjana Lipovšek v Wagnerjevi Walkiri skupaj s svetovno znanim tenoristom Placidom Domingom. Ta španski operni umetnik, ki je tani praznoval 25-letnico svojega umetniškega dela, je prvič spregovoril za slovensko TV. Gostje v studiu bodo mladi dirigent Marko Letonja, ki je kot dirigent treh baletov v tej sezoni prvič angažiran v Scali, solist ljubljanske Opere Ferdinand Radovan, ki praznuje v tej sezoni 30 let svojega nastopanja in Juan Vasle, ki je pred kratkim posnel ploščo s slovenskimi pesmimi, izvedenimi tudi v Argentini. Oba operna solista bosta v studiu tudi zapela dve skladbi. Oddajo pripravlja in vodi Darja Korez-Korenčan. TV SLOVENIJA 2 22.45 VOLČJI ČAS LJUBEZNI, posnetek gledališke predstave Portret slovenskega pisatelja in dramatika Rudija Šeliga smo predvajali pred tednom dni, nocoj pa vas vabimo, da si ogledate televizijski posnetek gledališke uprizoritve Šeligove drame VOLČJI ČAS LJUBEZNI. S tem delom avtor nadaljuje in razvija dramski opus, ki govori o ideološkem nasilju in pustošenju človekovega sveta. Skozi usode treh žensk, pripadnic treh generacij revolucionark, nam Šeligova drama govori o postopnem razvrednotenju revolucionarne ideje in o njeni nezadržni zlorabi. Najstarejša Marja, ki jo interpretira Majda Potokar, je kot narodnjakinja in pripadnica teroristične organizacije delovala v gibanju, ki je svet desakraliziralo. Njena hči Olga, igra jo Silva Čušin, pripada liberalnemu krilu komunistične partije ter zagovarja idejo ljubezni kot najvišje, absolutne svobode. Tretjo generacijo revolucionark zastopa Olgina hči Geni, ki jo igra Veronika Drolc. Njena Geni je le še člen v policijsko-obla-stniškem aparatu, tragično dehumanizirano bitje, ki v svet ne prinaša nikakršne svobode, ampak le pogubo, strah in smrt. Krstno uprizoritev Šeligove drame »Volčji čas ljubezni«, ki govori o usodnem in tragičnem razkoraku med človekovo naravo, posameznikovimi intimnimi hotenji ter ideološkimi projekti, je z ansamblom ljubljanske Drame Slovenskega narodnega gledališča pripravila režiserka in scenografka Meta Hočevar. KANAL A 21.20 PREPOZNO ZA SOLZE, ameriška drama Režija: Byron Haskin Igrajo: Lizabeth Scott, Don DeFore, Dan Duryea, Arthur Kennedy, Kristine Miller in drugi Mlada žena, ki igra vlogo standardne ameri-čanke, udarjene na denar in urejene gospodinje, se zaplete v dokaj razburljivo pustolovščino, ko v njen avto pade torbe z denarjem, v katerem ona takoj vidi svojo svetlo prihodnost. RADIO SLOVENIJA 3 T 3.05 ZBOROVSKA GLASBA, Lucijan Škerjanc, Srečko Koporc Najprej bodo pesmi Lucijana Marije Škerjanca, skladatelja, pedagoga, publicista, ki je začel samostojno ustvarjalno pot proti koncu prve svetovne vojne. Potem bodo pesmi Srečka Koporca, pomembnega predstavnika glasbenega ekspresionizma na Slovenskem. Njegov skladateljski opus je prav tako segel na vsa ustvarjalna področja. TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ V SOVI Slamnati psi S.Peckinpaha Scenarij: David Zelag Goodman, Sam Peckin-pah po romanu Gordona M. VVilliamsa Režija: Sam Peckinpah Glasba: Jerry Fielding Fotografija: John Co-quillon Igrajo: Dustin Hoffinan, Susan George, David VVarner, Peter Vaughan, T.P. Mc Kenna »Nisem antiintelektual-no razpoložen, a sem proti psevdointelektualcem, ki se kot psi valjajo po lastnem verbalnem izmetu in jim je to cilj in identiteta. Intelektualec, ki svoj intelekt udejanja v akciji - to je pravo Človeško bitje. Morate spoznati pravo naravo nasilja in se mu potem upreti.« Tako je govoril režiser o filmu SLAMNATI PSI -enem najbolj analitičnih, pronicljivih del o nasilju, ki nikakor ni samo sebi namen. Predstavil ga je večplastno v razmerju med protagonisti te zgodbe. Mlad ameriški znanstvenik David študira v mirnem okolju cornvvalske vasi. Mlada in privlačna žena -ob možu, ki preveč študira, ni čisto zadovoljna. Nezavedno izziva vaške fante, ki prekrivajo streho na bližnjem poslopju. Oblečena v tesno oprijet pulover, ter v kratkem krilu vzbuja poželenje. Ko zakonca odkrijeta v shrambi zadavljeno mačko, se mlada žena zave, da fantje pripravljajo še nekaj več. Režiser nam izjemno spretno brez besed predstavi montažni panoptikum tistega, kar sledi: fantje so povabih mladega moža na lov, ga pustih samega in se vrnili da bi posilili ženo. Prvemu, ki se ji približa, ni potrebno posiljevati, saj si jo osvoji. Nasilje, s katerim jo osvaja, vzbudi v mladi ženi dotlej neznane strasti. Sele drugi, ki se je loti, jo zares posili. Ko se David vrne z »lova«, je v ženinih očeh le še popolna ničla, šleva. Tu se film prevesi v drugi del. Zena o posilstvu možu seveda ničesar ne pove in morda bi ostalo pri tem, če ne bi po vaškem koncertu - kjer so bili vsi vaščani - slaboumni Heruy Nils nehote zadavil spogledljivo mladoletno sestro prav tistih fantov, ki so se lotih Davidove žene. Henry je bil že dolgo na očeh vaščanov, ki so terjah, da mora v umobolnico. Toda Henry nikdar ni bil nevaren in po storjenem zločinu ga na vožnji s koncerta zbije David in ga odpelje k sebi domov da bi ga spravil k sebi. Medtem so bratje pogrešili umorjeno dekle in začeh iskati Hemyja, s katerim so jo ljudje zadnjikrat videli. Sled jih pripelje k Davidu, ki pa Hemyja noče predati pijanim nasilnežem. Sledi obleganje in obračun... David naenkrat ni več šleva, ko svoj dom in svoj »prav« lahko ohrani le s silo. Izpostavljeno nasilje v tem filmu je res prevladujoče in ostane v spominu kot osnovno gibalo, vendarle je v filmu vrsta podrobnosti, ki silijo k razmišljanju. Razmerje med zakoncema ni več idelano in Pe-čkinpah je enkratno predstavil ženino nezvestobo -tudi po zaslugi izvrstne Susan George. Hkrati pa Davidov obračun ni samo obračun s posiljevalci, ampak z nasilneži, ki so se drznili lotiti se nedotakljivosti njegovega doma - njegove lastnine. mm as mvmvm MUSIČ TEUEVISION 09.00 Video; 12.00 The Soul; 13.00 Greotest Hrte; 14.00 Popoldanski mix; 16.30 Coca Cola Re-port; 17.30 Dial MTV; 18.00 Musič Non Stop; 20.00 Greotest Hite; 21.00 Most VVanted; 22.30 Beavis & Bufthead; 23.00 Ponovitve; 00.00 Party Zone SKVONE 12.00 Sally Jessy Raphael; 13.30 E Street; 14.00 St. Elsewhere; 15.00 Shaka Zulu; 16.00 Oprah Winfrey Show; 16.50 DJ Kat Show; 18.00 Star Trek; 19.00 Svet iger; 19.30 Blockbusters; 20.00 E Street; 20.30 M.A.S.H.; 21.00 The Andrew New-ton Hypnotic Experience 3; 21.30 Videnja; 22.00 Chicago Hope; 23.00 Ponovitve PRO 7 05.00 Ponovitve; 12.00 Hart; 13.00 Charlijevi angelčki; 14.00 Arabella Kiesbauer; 15.00 Colbyje-vi; 16.00 Hišica v preriji; 18.25 Rock 'n 'roli očka; 18.55 Roseanne; 19.25 Alf; 19.55 Poročila; 20.15 Akti X; 22.20 The Sguad, hongkončki akcijski film PREMIERE 14.00 Korentinove fantastične pustolovščine; 14.50 Mayrig - pot v raj, francoska drama; 17.20 Premiere; 17.50 Red Rock West, ameriški triler, 1992; 19.25 Absolutely Fabulous; 20.00 Premiere - program; 20.15 Brez sledi, ameriški triler, 1993; 22.05 Dragon, zgodba Bruce Leea, ameriški akcijski film, 1993 SATI 07.30 Dopoldanski program; 14.30 Tarzan; 15.00 Vesoljska ladja Enterprise; 17.00 Tvegaj!; 17.30 Regionalna poročila; 18.00 Pojdi na vse!: 19.00 Poročila; 19.15 Sport; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Indiana Jones in vlak duhov smrti, uvodni film k ameriški seriji: 22.10 Blaže Of Glory, ameriški vestem, 1989 EUROSPORT 08.30 Euroski; 09.30 Olimpijski magazin; 10.30 Eu-rofun; 11.00 Tenis, posnetek iz Malbouma; 18.30 Nordijsko smučanje, posnetek iz Lahtija; 19.30 Športna poročila; 20.00 Mednarodni motošport; 21.00 Motorji; 22.00 Tenis; 23.00 Wrestiing; 00.00 Golf; 01.00 športna poročila RTI 09.05 Ponovitve; 12.00 Opoldanski magazin; 14.10 Umor je napisala, am. serija; 15.00 llona Christen; 17,00 Jeopardyi; 17.30 Med nami; 18.00 Bogati in slavni; 18.45 Poročila; 19.10 Eksplozivno; 19.40 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Zmenek z morilcem, ameriški triler, 1993; 22.00 Nevami angel, ameriški triler, 1991 RTI 2 05.55- 17.30 Ponovitve; 17.30 Zorro; 18.00 Umile 18.30 Nasmehnite se, prosim; 19.00 21, Jump Street; 20.00 Poročila; 20.15 Pekel Manitobe, nemško-španski vestem, 1965; 22.00 Brez milosti za Johnnyja T., am. vestem, 1951 SKY MOVIES 13.00 Ordeal In The Arctic; 15.00 Summer And Smoke; 17.00 Dream Chasers; 19.00 Sunset Bou-levard; 21.00 A Milllon To One; 22.40 Whlte Sands MOV1E CHANNEL 12.50 Cockshell Heroes; 14.30 The Kid Prom Texas; 15.50 The Prizoner Of Zenda; 18.55 Shat-tered Family; 21.00 The Distinguished Gentle-man; 23.00 The Assassin FILMNET + 12.00 lili Murder Do Us Part II; 13.50 Year Of The Comet; 15.30 Tek na smučeh; 19.00 In Focus: Junaki Hollywooda; 20.00 Deadbolt; 22.00 Junak Toto SUPER CHANNEL 05.30 Poročila; Gospodarstvo; Super Shop; TBA; 14.00 Kolo denarja; 17.30 Gospodarstvo; 18.00 Danes; 19.00 Poročila: 19.30 Motošport International; 20.30 Dateline; 21.30 Notranja izdaja; 22.00 Poročila; 22.30 The Tonight Show; 23.30 Res osebno CNN 06.00-23.00 VVorld News; 08.30 in 11.30 VVorld Report; 09.45 CNN Nevvsroom; 12.30 Business Moming; 14.30 Business Asia; 154.00 Larry King Live; 15.45 VVorld Sport; 17.30 Business Asia; 21.00 International Hour; 21.45 VVorld Sport; 22.30 Shovvbiz Today; 00.00 The VVorld Today; 01.00 Moneyline; 01.30 Crossfire mm© Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio ga-ga; 10.30 Pregled tiska; 11.05 Petkovo srečanje in Glasbena oprema; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 18.30 Gremo v kino; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.30 Informativna oddaja v tujih jezikih; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Zvezdni pregled; 8.00 Poslovne novice; 8.40 Rekreacija; 9.10 Koledar prireditev; 11.00 Country glasba; 11.50 Vreme; 12.00 Opoldne; 14.00 Drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.40 Petkova centrifuga;!7.30 Obvestila; 17.50 Šport; 19.30 Stop pops; 21.45 Kratka igra; 22.20 Heavy metal. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Izobraževalni program; 10.05 Izbrana proza; 11.05 Reprize in soočanja; 12.05 Igramo in pojemo; 13.05 Zborovske pesmi; 13.40 Glasb, tradicija; 14.05 Gymna-sium; 15.00 Šanson; 16.05 Od uverture do plesa; 16.45 Likovni odmevi; 17.00 Solistični koncert; 18.05 Jean iz Parizai; 19.30 Koncert mariborske filharmonije; 22.05 Igra; 23.00 Šestnajst strun; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba, koledar; 6.30 Osmrtnice: 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.40 OKC obveščajo; 7,45 Ever-green; 8.00 Modri val; 9:00 Servisne Informacije, prireditve; 9.10 Cestne razmere; 9.20 Vreme za konec tedna; 9.45 Mnenjsko rešeto; 11.15 Hladno toplo vroče; 12.30 Opoldnevnik; 13.00 Jagode in podoknice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 17.15 Borzno poročilo; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Muzak; 20.00-23.15 Večerni pr. Modrega vala RK; 23.15 Nočni pr. RS. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.45 Prireditve; 8.05 Horoskop; 8.40 Telefonski kviz; 9.00 Pred naše mikrofone; 9.50 Izbirali ste; 10.00 Pregled tiska; 10.05 E. Gallet-ti; 10.35 Souvenir d'ltaly; 11.00 Med vrsticami; 11.30 Aktualnosti; 12.00 Balio e bello; 13.00 Glasba po željah; 14.50 Sin-gle tedna; 15.00 Discote-ca sound; 16.00 Modri val; 18.45 Folk studio; 20.00 Prenos RMI, R. Glas Ljubljane 5.15, 7.15, 10.15, 13.15, 14.15, 17.15, 19.15 Novice; 7.35 Vreme; 8.15 Napoved; 9.30 Kam danes v Ljubljani; 11.00 Anketa; 12.00 BBC Novice; 12.15 Šport; 14.05 Pasji radio; 15.15 RGL komentira in obvešča; 16.10 Spoznajmo se; 17,55 Špeckahla; 18.15 Evropa v enem tednu; 21.00 Odprta dlan; 22.00 Rockoteka; 1.00 Camera obscura. Radio Kranj 9.00, 14.00, 18.00 Gorenjska včeraj, danes, jutri; 5.30 Dobro jutro; 7.40 Pregled tiska; 9.20 Tema; 10.40 Informacije, zaposlovanje; 12.30 Osmrtnice, zahvale; 13.00 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.20 Ko sem še majhen bil; 19.30-24.00 Večerni program. Radio Maribor 6.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Poročila; 17.00, 19.00 Dnevnik; 6.05 Kmetijski nasveti; 6.15 Horoskop; 6.45 Pregled tiska; 7.00 Kronika; 9.05 Štajerske miniature; 10.05 Evropa; 11.45 Infoservis; 12.10 Mali oglasi; 13.05 Kadar boš na rajžo šel; 14.00 Osmrtnice, obvestila; ■ 15.10 Kmetijski nasveti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Želeli ste; 17.30 Osmrtnice, obvestila; 18.00 Skriti kotiček; 19.30 Po domače; 20.00 Petkovi akvareli;23.15 Nočni pr. Radio študent 11.00 Preklop; 12.00 Borzni parket; 14.00 OF (24 ur-info); 15.00 Recenzije & Napovedi; 17.00 Avtogoli 8c Avtogolgeterji tedna; 19.00 TB: Melvins; 20.00 Radio ropot; 22.00 Idealna godba (gost. Z. Botas Kenda). Radio Trst A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevniki.00. 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Kulturne diagonale; 9.00 Odprta knjiga: Cvetje v jeseni (I. Tavčar, 15. del); 10.30 Intermezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.45 Primorska poje: MePZ Hrast; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Otroški kotiček; 14.30 Krajevne stvarnosti: Od Milj do Devina; 15.00 Potpuri; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Glasbena kronika s Hrvaškega; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Slovenska lahka glasba; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 17.00 Izmenično Venus in Razpoke časa in življenja; 18.15 0ver noise. Radio Koroška 18.10-19.00 Kulturna obzorja, y GLEDALIŠČA SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 V nedeljo, 29. januarja, ob 20. uri: B. Slade - OB LETU OSOREJ (SD). V nedeljo, 5. februarja, ob 20. uri: Sinja Ožbolt - ZRCALJENJE, premiera. Predstava bo še v petek, 10. februarja, ob isti uri (DP). SNG DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 27. januarja, ob 19.30: W. Bauer - CHANGE, za izven in konto. V soboto, 28. januarja, ob 19.30: D. Zajc - GRMACE, za izven in konto. V ponedeljek, 30. januarja, ob 20. uri: A. Nicolaj -BLAGI POKOJNIKI, DRAGI MOŽJE. Razprodano! MALA DRAMA, tel.: 061/221-511 Danes, 27. januarja, ob 20. uri: F. Boyer - ALI BOG LAJA? za izven in konto. V soboto, 28. januarja, ob 20. uri: A. Nicolaj - PRVA KLASA, za izven in konto. OPERA, tel.: 061/331-950 V soboto, 28. januarja, ob 19. uri: G. Verdi - TRAVI-ATA, za izven in konto. V soboto, 4. februarja, ob 19. uri: P. I. Čajkovski -HRESTAČ, za izven in konto. V torek, 2. februarja, ob 11. uri: B. Adamič - SNE-GULjaCA. MGL, tel.: 061/210-852 V soboto, 28. januarja, ob 15. uri: S. Makarovič -SHOW STRAHOV, za izven in konto. Ob 19.30: J. Godber - NA SMUCISCU, za izven in konto. SMG, tel.: 061/310-610 V nedeljo, 29. januarja, ob 20. uri: D.Z.F. - LEPA VIDA. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/ 332-288 Danes, 27., in v soboto, 28. januarja, ob 20. uri: Zijah Sokolović - CABARES, CABAREI. šentjakobsko gledališče, tel.: 061/312-860 Danes, 27. januarja, ob 19.30: A. Hieng - ZAKLADI GOSPE BERTE, za izven. Predstava bo še v soboto, 28. januarja, ob isti uri, za abonma red sobotni in izven. LGL, tel.: 061/314-789 VELIKI ODER V soboto, 28. januarja, ob 11. in 17. uri: S. Makarovič - MEDENA PRAVLJICA, za izven. Predstava bo še v nedeljo, 29. januarja, ob 11. uri, za izven. CEUE SLG CELJE, tel.: 063/25-332 Danes, 27. januarja, ob 19.30: PLESNI DOGODEK 7+5, za HI. ljubiteljski kulturni abonma. DNEVI KOMEDIJE od 3. do 26. februarja V petek, 3. februarja, ob 19.30: J. Mortimer-B. Cooke - KADAR MAČKE NI DOMA. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja. V soboto, 4. februarja, ob 19.30:, W. Bauer -CHANGE. Gostovanje SNG Drama iz Ljubljane. Predstava bo še v nedeljo, 5. februarja, ob 17. uri, za izven. ODERPODODROM V soboto, 28. januarja, ob 20.30: S. Mrožek - NA ODPRTEM MORJU, za abonma oderpododrom 5. KRANJ RAGTIME, Sejmišče 2 V soboto, 28. januarja, ob 10. uri: JAZBEČAR TOBIJA v izvedbi lutkovnega gledališča Kobanci. MARIBOR DRAMA, tel.: 062/ 221-206 Danes, 27. januarja, ob 19. uri: LA DIVINA COMME- Uanes, 27januarja, ob 19. un: LA DIVINA CUMME-DIA - INFERNO. V soboto, 28. januarja, ob 20. uri: LA DIVINA COMMEDIA - PURGATORIO. V nedeljo, 29. januarja, ob 20. uri: LA DIVINA COMMEDIA - PARA- OPERA, tel.: 062/221-206 V ponedeljek, 30. januarja, ob 18. uri: G. Verdi - TRA-VIATA. Razprodano! V Četrtek, 2. februarja, ob 19. uri: G. Verdi - RIGOLETTO, za red beli in izven. LGM, tel.: 062/26-748 V nedeljo, 29. januarja, ob 11. uri: P. Polak - CONCER-TO GROSSO, za izven. MEDVODE KUD KOMANDANT STANE ODER TREH HEROJEV, Zg. Pirnice 6 V soboto, 28. januarja, ob 19.30: J. Kranjc - DETEKTIV MEGLA, premiera. Predstava bo še v nedeljo, 29. januarja, ob 16. uri. NOVA GORICA PDG, tel.: 065/25-326 Danes, 27. januarja, ob 17. uri: R Queneau - AVDICIJA, za abonma lipovega lista in izven. V soboto, 4. februarja, ob 10., 11.30 in 16. uri: B. Štampe Žmavc -CIRKUS CIGUMIGUS, za abonma malega polžka in izven. VELENJE DOM KULTURE VELENJE Danes, 27, januarja, ob 19.30: M. Camoletti - PRIDI GOLA NA VEČERJO, za beli gledališki abonma. VOJNIK Danes, 27. januarja, Kulturni dom ob 19.30: M. A. Bulgakov - ZOJKINO STANOVANJE. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Kulturni dom Jutri, 28. t. m., ob 20.30 (red A in B) slovenska premiera Handkejeve igre »Cas, ko nismo vedeli ničesar drug o drugem«. Režija Giorgio Pressburger. Gledališče Rossetti Danes, 27. t. m., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine Societa Teatrale Alfieri z delom Doris Lessing »Maudie e Jane«. Režija Lorenza Zambon. Predstava v abonmaju: predstava 2V (zelena). Predprodaja vstopnic za predstavi »Maudie in Jane« (predstava 2V) in »I giganti della montagna« (predstava 3) je v teku pri blagajni gledališča 8.30- 14.30 in 16.00-19.00 ob delavnikih (tel. 54331) in pri blagajni v Pasaži Protti (tel. 630063): 8.30- 12.30 in 16.00-19.00. V gledališču je na ogled razstava »40 stagioni in mostra». Umik od 16.00-19.00. Gledališče Cristallo - La Contrada Jutri, 28. t. m., ob 20.30 bo na sporedu predstava Denise Chalem »A cinquant’anni lei scopriva...il mare» v izvedbi gledališča La Contrada in Centro Servizi e Spettacoli. Režija Alessandro Marinuzzi. V nedeljo, 29. t.m., ob 11.00 - Povem ti pravljico -Skupina Sezione Aurea iz Bergama bo predstavila »Non aprite quella porta* TRŽIČ Občinsko gledališče V sredo, 1. in v Četrtek, 2. februarja., ob 20.30 gostovanje gledališke skupine I Magazzini s Pasoli-nijevim delom »Porcile«. VIDEM Gledališče Contatto Od jutri, 28. t. m. do 13. februarja »Učitelj in Marjetica« Bulgakova v izvedbi Giuseppeja Bevi-lacque. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: Danes, 27. t. m., ob 19.30 »Der Vet-ter aus Dingsda«. Jutri, 28. t.m., ob 19.30 »La Boheme* BELJAK Studijski oder (Kellertheater): danes, 27 t.m., ob 20.00 - Rupert Henning »Lift«. Ponovitev jutri, 28. t. m., ob 20. uri. BILČOVS V avli ljudske šole bo danes, 27. t. m., ob 20. uri prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku. RADIŠE Kulturni dom: Jutri, 28. t.m., ob 19.30 - Odprtje razstave del G. Loiskandla nato Koncert Adija Smolarja. RAZNE PRIREDITVE SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, tel.: 061/222-815 Danes, 27. januarja, ob 20. uri: izraelski film ŽIVLJENJE, KOT GA KAŽE AGFA (1994). V soboto, 28. januarja, ob 20. uri: izraelski film Zgodbe iz Tel Aviva (1993). V ponedeljek, 30. januarja, ob 20. uri: izraelski film Čudovita milina (1992). GORNJA RADGONA V torek, 7. februarja, Kulturni dom ob 19. uri: osrednja prireditev" ob slovenskem kulturnem prazniku. Uvodni nagovor bo imela KAROLINA KOLMANIČ. Nastopila bosta VITAL AHAČIČ (harmonika) in MILOŠ GENORIO (tenorist). PORTOROŽ AVDITORIJ, tel.: 066/ 747-230 V soboto, 28. januarja, ob 20.30: film KRATKE ZGODBE. PTUJ Danes, 27. januarja, Palacij na gradu Ptuj ob 20. uri: plesni projekt TRI - O, predpremiera. Predstava bo še v soboto, 28. januarja, ob isti uri. Koreografija: Nataša Tovirac. Plešejo: Lena Knific, Nina Meško, Nataša Tovirac. SLOVENSKA BISTRICA DOM KULTURE V Četrtek, 2. februarja, ob 18. uri: ponovitev DRUGEGA LJUDSKEGA VEČERA. VeCer, na katerem bodo prepevali stare slovenske pesmi ljudski pevci iz Slovenske Bistrice, KovaCe vasi, Zgornje Ložnice, s Tinja, iz Makol in Poljčan. ŠKOFJA LOKA KNJIŽNICA IVANA TAVČARJA, Šolska 6 V ponedeljek, 30. januarja, ob 19. uri: literarni večer s SILVO BRANK. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Narodna in studijska knjižnica Danes, 27. t. m., ob 19. uri predstavitev publikacije »Henrik Tuma - Pisma« (Osebnosti in dogodki 1893-1935). O delu bosta spregovorila dr. Branko Marušič in prof. J. Pirjevec. ČEDAD Knjižnica »Ivan Trinko« (Ul. IX. Agosto 8) Danes, 27. t. m., ob 18. uri predstavitev Trinkovega koledarja 1995. Spregovorila bosta urednika Marino Vertovec in Živa Gruden. V Galeriji ZDSLU v Ljubljani je na ogled pregledna razstava del DUŠANA LIPOVCA, nastalih med leti 1974 IN 1994 SLOVENIJA LJUBLJANA CANKARJEV DOM, Prešernova 10 Razstava OPERA PRIMA - 22 MEDNARODNIH UMETNIKOV: SEDAJ IN TEDAJ je na ogled do 30. januarja Razstava arhitekta IVANA VURNIKA je na ogled do 31. januarja. Razstava PREPOVEDANI PLAKATI - SKRIVNI rja. w TA je na ogled do 12. februarja. MODERNA GALERIJA, Slovenska 35 V Mah galeriji je do 12. februarja na ogled razstava švedskega umetnika ULFA ROLLOFA. V zgornjih prostorih Modeme galerije je do 28. februarja na ogled retrospektivna razstava MAKSIMA SEDEJA. V nedeljo, 29. januaija, Jm ob 11. uri organizirano javno vodstvo. Tokrat bo po razstavi vodil Marijan Tršar. MESTNA GALERIJA, Mestni trg 5 Razstava madžarskih umetnikov Arpada Szabadosa in Andrasa Markosa je na ogled do 4. februarja. GALERIJA ARS, Čevljarska 2 Razstava skulptur IRENE BRUNEC je na ogled do 6. februarja. KATARINE GALERIJA AVLA NOVE LB, Trg republike 2 Razstava risb, slik in skulptur VET"...... IN URŠE TOMAN je na ogled do 7. februarja. f do 3. februarja. kd Španski borci, zaloška ei Razstava grafik SPE! .E UDOVIČ je na ogled do 31. januarja. GALERIJA TIVOLI, Pod tumom 3 i ja- GALERIJA VODNIKOVA DOMAČIJA, Vodnikova 65 Razstava skulptur kiparja VIKTORJA PLESTENJAKA je na ogled do 31. januarja. GALERIJA ZDSLU, Komenskega 8 Pregledna razstava del DUŠANA LIPOVCA je na ogled do 10. februarja. BEGUNJE GALERIJA AVSENIK Razstava TROFEJE IZ NAMIBIJE je na ogled do 13. februarja. BOLA GALERIJA INSULA, Smrekarjeva 20 Razstava slik MAJDE SKRINAR je na ogled do srede meseca februarja. KOPER GALERIJA MEDUZA, Čevljarska 34 Danes, 27. januarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave del BOŽIDARJA JAKCA - Risbe iz obdobja 1918-1966. KRANJ GALERIJA PREŠERNOVE HIŠE Razstava slik MARJANA BELCA je na ogled do 31. januarja. MESTNA HIŠA V Stebriščni dvorani je na ogled razstava slik in plastik PETRA ABRAMA. V Galeriji Mestne hiše je na ogled razstave del KLAVDIJA TUTTE. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ, Trg Borisa Kraigherja 3 Razstava likovne skupine MI je na ogled do 11. februarja. MURSKA SOBOTA GALERIJA MURSKA SOBOTA Razstava del nagrajencev društvenih razstav DLUM 1993-1994 je na ogled do 12. februarja. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Razstava del DALIBORJA JELA VICA je na ogled do 8. februarja. Retrospektivna razstava JAKOBA SAVINSKA je na ogled do 13. februarja. PIRAN MESTNA GALERIJA, Tartinijev trg 3 Razstava litografij MARCA CHAGALLA. PTUJ V razstavišču na ptujskem gradu je do 21. februarja na ogled razstava prilagojena za slepe in slabovidne PROSIMO, DOTIKAJTE SE PREDMETOV. TACEN V torek, 31. januarja, bo ob 17. uri v dnevnem prostom Srednje policijske šole otvoritev razstave risb predšolskih otrok iz vrtcev enote Rožnik. VELENJE KG IVANA NAPOTNIKA Danes, 27. januarja, bo ob 19. uri otvoritev razstave slik TEREZIJE BASTELJ. Razstava bo na ogled do 21. februarja. FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Muzej judovske skupnosti »Carlo in Vera Wa-gner« (Ul. Monte 5): do 17.4. je na ogled razstava »Sveta dežela v antični topografiji«. Umik: ob torkih in sredah med 16. in 20. uro, ob Četrtkih in petkih od 10. do 13. ure, ob nedeljah pa dopoldne in popoldne.. Galerija Rettori Tribbio: do 3.2. je na ogled razstava slikarke Elettre Metallind. Galerija Torbandena: na ogled je skupinska razstava »Maestri del novecento«. Art Gallery: do 31. t.m. je na ogled razstava »Miniquadro 1995«. Studio Nadia Bassanese: do 7.2. je na ogled razstava »Video umetnost iz Nemčije 1990-1992«. Galerija Le Caveau (Ul. sv. Frančiška 51/A): do 3.2. je na ogled je razstava slikarke Mirne. Studio PHI: do 31. t. m., je na ogled razstave umetnikov Alpe-Jadran »Le cattedrah-Stolnice«. OPČINE Dvorana openske Zadružne kraške banke: na ogled je razstava ilustracij Magde Tavčar in risb Darje Čelik. MILJE Občinska razstavna dvorana (Trg. Republike 4): danes, 26. t. m., ob 18.30 otvoritev razstave slikarja Sergia Kostorisa. GORICA Kulturni dom: do 27. t. m. je na ogled razstava slikarja Jeraka Helmuta. KOROŠKA CELOVEC Mohorjeva knjigama: na ogled je foto-razstave »Planine v sliki«. Koroška deželna galerija: do 29. t. m. je na ogled razstava del Josefa in Ludvviga VVillroi-derja. BOROVLJE Galerija Riesen razstava 50 koroških umetnikov. BEGUNJE Galerija Avsenik Do 13.2. bo na ogled razstava »Trofeje iz Nambije«. GLASBA SLOVENIJA LJUBLJANA SLOVENSKA FILHARMONIJA, tel.: 061/226-544 V soboto, 28. januarja, ob 19.30: koncert ob 85-letni-ci prof. MARIJANA LIPOVSKA. Nastopajo študentje in profesorji Akademije ter MARJANA LIPOVŠEK. V nedeljo, 29. januarja, ob 11. uri: nedeljska matineja posvečena J. Haydnu -KOMORNI ANSAMBEL SLOVENICUM. Solisti: NORINA RADOVAN, MICHAEL TURNOVSKV, ZORAN MITEV, ČRTOMIR SISKOVIC, MILOŠ MLEJNIK. V nedeljo, 5. februarja, ob 19.30: koncert ELENE FILIPOVE (sopran). Program: Verdi, Puccini, Rossini. KUD FRANCE PREŠEREN, tel.: 061/332-288 V sredo, 8. februarja, ob 20. uri: koncert skupine BOYE in predskupine BABY CAN DANCE. KAMNIK RAZSTAVIŠČE VERONIKA Danes, 27. januarja, ob 19. uri: koncert OKTETA VALVASOR iz Litije in TRIA KAMNIŠKI KOLEDNIKI. SEŽANA KCSREČKA KOSOVELA Danes, 27. januarja, ob 20. uri: koncert SLOVENSKE FILHARMONIJE s solistko TANJO STERMAN, za glasbeni abonma in izven. FJK TRST Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1994/95 V ponedeljek, 6. februarja., ob 20."30 koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta. Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1994-95 Jutri, 28. t.m. t. m., ob 17. uri (red S) Puccinijeva opera »La Boheme«. Prodaja vstopnic in rezervacije pri blagajni dvorane Tripcovich (umik: 9-12/16-19 - zaprto ob ponedeljkih). Gledališče Rossetti V ponedeljek, 21. februarja, ob 21. uri enkratni koncert Fiorelle Mannoia. Predstava izven abonmaja. Za abonente popust, izkaznice niso veljavne. Tržaško koncertno društvo: V ponedeljek, 30. t.m., ob 20.30 bosta nastopila E. Gu-glielmo in J. Violante Gu-glielmo. Gledališče Miela Tržaški jazzovski krožek V torek, 7. marca, ob 20.45 nastop organista »Brothers Jack Mc Duff. Avditorij Muzeja Revoltella Danes, 27. t.m., ob 17.00 »Ura z...» - Recital Simoneja Alberghinija (bas). OPČINE SKD Tabor - Prosvetni dom Koncert »Mix orkestra« - ODPADE. TRŽIČ Občinsko gledališče V torek, 31. t. m., ob 20.30 nastop pianista Enrica Pace. GORICA Kulturni dom Danes, 27. t. m., ob 20.30 koncert Združenja R. Lipi-zer. Nastopil bo pianist Gio-vanni Bellucci, dobitnik mednarodnega natečaja »Praske pomladi« 1993. MENJALNIŠKI TEČAJI 26. januar 1995 menjalnica Nemška marka (tečaj za 1 DEM) Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS) Italijanska lira (tečaj za 100ITL) nakupni prodajni nakupni prodajni nakupni prodajni A banka Ljubljana 80,40 81,20. 11,40 11,55 7,57 7,85 A banka Koper 80,10 81,55 11,29 11,59 7,54 7,82 A banka Nova Gorica 80,50 81,45 11,30 11,58 7,59 7,83 Banka Celje d.d.,»: 063/431-459 80,50 81,00 11,30 11,65 7,30 7,80 Banka Noricum* d.d., t: 133-40-55 80,50 81,40 11,40 11,60 7,50 7,90 Banka Vipa NG, t: 065/ 28-511 80,50 81,45 11,18 11,65 7,60 7,73 Bund Ljubljana, t: 18-51-318 80,80 81,20 11,20 11,50 7,50 7,90 Come 2 us* Tel: 061/ 15-92-635, od 8-15, sob od 9-12 80,70 81,18 11,40 11,54 7,60 7,77 Creditanstalt d. d. - - - - - - Eros Ljubljana*, t: 13-17-197 80,90 81,00 11,45 11,50 7,65 7,80 Hida, od 7-19, sob od 7-14 81,00 81,04 11,48 11,50 7,72 7,74 Ilirika Ljubljana, t: 12-51-095 80,98 81,00 11,49 11,50 7,73 7,75 Kompas Hertz Celje* Tel: 063/26515, od 7-19, sob od 7-15 80,80 81,30 11,40 11,51 7,56 7,76 Kompas Hertz Velenje Tel: 063/ 855552, od 7-15, sob od 7-13 80,75 81,30 11,40 11,51 7,56 7,76 Kompas Hertz Idrija* Tel: 065/ 71-700, od 7-15, sob od 7-15 80,75 81,30 11,40 11,51 7,56 7,76 Kompas Hertz Tolmin* Tel: 065/81-707, od 7-15, sob od 7-15 80,75 81,30 11,40 11,51 7,56 7,76 Kompas Hertz Bled* Tel: 064/741519, od8-12, 17-19, sob od 7-16 80,75 81,30 11,40 11,51 7,56 7,76 Kompas Hertz Nova Gorica* Tel: 065/ 28-711, od 7-19, sob od 7-19 80,75 81,30 11,40 11,51 7,56 7,76 Kompas Hertz Maribor* Tel: 062/ 225-252, od 7-19, sob od 7-13 80,75 81,30 11,40 11,51 7,56 7,76 Nova kreditna banka Maribor d.d.* 80,00 81,80 11,35 11,63 7,47 7,85 Lemo Šempeter*,t: 065/ 32-250 80,60 81,42 11,32 11,58 7,62 7,73 Ljudska banka d.d. LJ, t: 13-11-009 80,72 81,20 11,43 11,56 7,60 7,80 Poštna banka Slovenije* 79,20 81,10 10,90 11,51 7,22 7,77 Publikum Ljubljana, t: 312-570 80,90 80,99 11,49 11,50 7,72 7,76 Publikum Piran, t: 066/ 73-269 80,75 81,03 11,43 11,49 7,66 7,70 Publikum Celje, t: 063/ 441-405 80,80 81,15 11,38 11,53 7,40 7,70 Publikum Maribor, t: 062/ 222-675 80,60 81,05 11,45 11,48 7,45 7,80 Publikum Šentilj, t: 062/ 651-355 80,00 81,80 11,30 11,65 7,35 7,80 Publikum Tolmin, t:-065/ 82-180 80,75 81,25 11,45 11,59 7,63 7,67 rPublikum NM, t: 068/ 322-490 80,60 81,15 11,43 11,55 7,65 7,84 Publikum Žalec, t: 063/ 715-114 80,60 81,30 11,40 11,55 7,20 7,80 Publikum Šentjur/CE, t: 063/ 743-174 80,80 81,30 11,38 11,53 7,30 7,80 Publikum Kamnik, t: 061/832-914 80,70 81,15 11,43 11,53 7,65 7,89 Publikum Trebnje, t: 068/ 45-670 80,80 81,39 11,40 11,53 7,65 7,80 Publikum Sevnica, t: 0608/ 82-822 80,65 81,29 11,32 11,55 7,65 7,79 Publikum Mozirje, t: 063/ 831-842 80,80 81,48 11,35 11,60 7,50 7,85 SKB d.d.,*** 79,99 80,99 10,90 11,65 7,50 7,90 SHP Kranj, t: 064/331-741 80,80 81,00 11,47 11,53 7,70 7,80 SZKB d.d. Ljubljana 80,80 81,15 11,42 11,53 7,63 7,91 UBK Ljubljana, 1:061/444-358 80,55 81,55 11,40 11,60 7,55 7,85 Upimo Ljubljana, t: 212-073 80,95 81,00 11,49 11,51 7,71 7,74 Tečaj velja danes: * Zaračunavajo provizijo:' ' Tečaji po poslovnih enotah SKB banke d.d. so lahko različni:"" Sedež: tel. +39/40/67001 - Agencija Stara mitnica: tel. +39/40/636311 Agencija Rojan: tel. +39/40/411611 Agencija Domjo: tel. +39/40/831131 26. JANUAR 1995 valuta v LIRAH nakupni prodajni ameriški dolar 1573,00 1622,00 nemška marka 1042,00 1065,00 francoski frank 299,75 309,50 holandski gulden 925,00 955,00 belgijski frank 50,25 51,95 funt šterling 2505,00 2588,00 irski šterling 2478,00 2555,00 danska krona 263,00 271,50 grška drahma 6,50 6,95 kanadski dolar 1114,00 1149,00 japonski jen 15,80 16,30 švicarski frank 1232,00 1273,00 avstrijski šiling 147,35 152,25 norveška krona 236,50 244,50 švedska krona 210,00 217,00 portugalski escudo 9,90 10,30 španska pezeta 11,80 12,30 avstralski dolar 1202,00 1241,00 madžarski florint 11,00 15,00 slovenski tolar 12,60 13,20 hrvaški dinar-kuna 255,00 272,00 26. JANUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1575,00 1620,00 nemška marka 1043,00 1063,00 francoski frank 300,00 309,00 holandski gulden 925,00 943,00 belgijski frank 50,30 51,50 funt šterling 2505,00 2575,00 irski šterling 2478,00 2563,00 danska krona 263,00 271,00 grška drahma 6,70 7,20 kanadski dolar 1114,00 1149,00 švicarski frank 1239,00 1266,00 avstrijski šiling 147,40 151,40 slovenski tolar 12,60 13,10 17. JANUAR 1995 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 8,70 9,30 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 8,70 9,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 8,35 9,30 Avstrija Posojilnica Šentjakob 8,70 9,40 Avstrija Posojilnica Ločilo 8,90 9,40 Italija Kmečka banka Gorica 12,60 13,10 Italija Tržaška kreditna banka 12,60 13,20 26. JANUAR 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.5175 francoski frank 28.9190 nizozemski gulden 89.2450 belgijski frank 4.8504 španska peseta 1.1505 danska krona 25.3500 kanadski dolar 1.0717 japonski jen 1.5255 švicarski frank 118.7500 avstrijski šiling 14.2150 - italijanska lira 0.9474 - švedska krona 20.2690 - ABANKA D.D. LJUBLJANA TEČAJI ZA PRODAJO DEVIZ NA DAN 27.1.1995 1 Redni teCaj m DEM 82.10 2. Tečaj za terminsko-valutne pogodbe za DEM 8124 po pogojih iz ponudbe Abanke z dne 24.1.1995 V J MENJALNICA HIDA 06i/ 1-335 555 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 018 z dne 26. I. 1995 - Tečaji veljajo od 27. 1. 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija Avstrija Belgija Kanada Danska Finska Francija Nemčija Grčija Irska Italija Rep. Hrvaška Japonska Nizozemska Norveška Portugalska Švedska Švica Velika Britanija ZDA Evropska unija Španija 036 040 056 124 208 246 250 280 300 372 380 385 392 528 578 620 752 756 826 840 955 995 avstr, dolar šiling frank dolar krona marka frank marka grd funt lira hrv. kuna jen gulden krona escudo krona frank funt šterling dolar ECU peseta 1 100 100 1 100 100 100 100 100 1 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 100 94,9041 1161,3332 396,2666 87,5554 2071,0374 2611,8763 2362,6166 8169,7727 7,7400 124,6299 7291,1136 1866,2212 79,0180 1655,9313 9701,6051 197,4634 123,9763 154,5312 93,9933 95,1897 1164,8277 397,4590 87,8189 2077,2692 2619,7355 2369,7258 8194,3558 52,6078 195,8861 7,7633 2200,0000 125,0049 7313,0528 1871,8367 79,2558 1660,9140 9730,7975 198,0576 124,3493 154,9962 94,2761 95,4753 1168,3222 398,6514 88,0824 2083,5010 2627,5947 2376,8350 8218,9389 52,7656 196,4738 7,7866 125,3799 7334,9920 1877,4522 79,4936 1665,8967 9759,9899 198,6518 124,7223 155,4612 94,5589 Opomba: Tečaj H RK se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.' Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 27. januarja 1995 št. dni veljavni srednji cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj) tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT) zapadlosti tečaj BS za 1 DEM (A) tolarski del (B) devizni skupaj del APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj 1) BLAG MAJNIŠKI ZAPIS , IZPLAČLJIV 12.5. 1995: 1,500,000 799,468 807,462 1,606,930 105 106.5957% 107.6616% 107.1287% 150,000 79,947 80,746 160,693 Uradna tečajnica ljubljanske borze vrednostnih PaP'riev’d,cl' Obijana St.; 16 Datum; 26. 1. 1995 Vrednost. papir obr. m.div. ex kupon Stoalfs) enotni tečaj % sprem datum povpraS ponudba Max. Min. IDfBSri i‘i»jiy4čr.i ME 2HS 5BCB! LEKC 796 (4.5.93) 11.000 19.1. 12.3« PRB 1.000 (6.6.94) 15.573 1,00- 26.1. 15.8« 15.650 15.500 5.762 ŠAL 500 (7)[29,8.94) 20.533 1,32- 26.1. 17.101 21.5« 20.600 20.500 616 SKBR 458 (16.5.94.) 36.807 1,10- 26.1. 41.500 37.000 36.650 12.735 ME •ITFF ime RS01 8,0 4.(31.12.94) 99,5 ,40- 26.1. 99,5 99,5 621 RS02 90 8.(1.10.94) 106,1 ,32- 26.1. 106,1 106,0 '9.849 RS08 5,0 3.(30.11.94) 92,2 16.1. RSll 70 4.(15.1.95) 100,4 9.1. 99,1 RSL1D 8,0 4.(31.12.94) 99,1 25.1. RSL2D 9,5 8.(1.10.94) 105,0 23.1. [SKBl 10,0 4.(1.11.94) 98,2 25.1. ME 3SEES BI® 12.990 25.1. 13,E DAD 10.000 (1.6.94.) 151.178 1,58- 26.1, 153.001 150.000 7.408 FMD (8) 21.691 25.1. 23.500 GPGR 16.000 1,84- 26.1. 16.000 16.000 11.200 HMER 16.180 23.1. 16.E MKZ 218 (30.3.93.) 9.141 1,01- 26.1. 9,250 9.120 3.474 NM 4.000 (81(10.6.94.) 5.250 2,44- 26.1. 5.221 5.251 5.250 368 O! (5) 780,5 25.1. [ME iZEBE Ilill-LI ■ KBTP 4000 (23.5.94) 41.500 ,39 26.1. 38.5(K 45.000 41.500' 41.500 291 PFNP 51.370 25.1, RGSP (6) 2,100 6,16 26.1. 3.100 3.100 31 UBKP 14.000 ,12- 26.1, us 14.000 280 VIPP 41.298 25.1. milile ifsm IH2 12,0 4.(1.11.94) 99,0 18.1. OZG 11,0 4.(1.1.951 86,6 25.1. 83,1 PCE 12,0 6.(1.12,94) 102,9 30.12. PL| 12,0 7.(1.1.951 99,0 23.1. 1 PGO 10,0 l.(1.6.94) 98,9 25.1. RSGSl 10,0 4.(1.6.94) 97,4 18.1. Gamd 02113 T311*! 250,1 5.900 GRDO 119 (8.3.94.) 410,( HBRO 3,500 9,38 26.1. 3.5« 3.500 3.500 84 INTR 3.474 25.1. 3.421 3.480 RDRO 18.000 23.1, RGSR 680,5 17,33 26.1, 615,1 770,0 760,0 601,0 136 mrnmim imz! TBfiTmnn rifitlifl! HBPO 3.678 12,72 26.1 3J00 3.5« 3.690 3.500 121 ra KBPP 44.916 20.1 UBKC 7.385 25.1. 5.0« 8.000 ieir GORO 10,0 9.(15.1.95) 96,5 25.1. 85,i LOK (1.10.94) 82,1 24.1. 85,( 94,1 MLjO (1.4.94) 93,0 25.1 89,5 94,1 OSMO (1.10.94) 78,5 OLSO 81.9.94) 86,5 1,17 26.1. 87,0 87,5 87,0 86,1 1.197 ONM (1.8.94) 84,7 24.1. 84,0 94,0 0P0 6.(1.2.95) 81,6 17.1 95,0 UBKK (15.10,94) 25,0 VPiO (1.10.94) 99,5 6.1 15,0 taiw fflOB 32321 ipfiflT um 3H» 3B!B trnju Ji'i'MB BS2 99,2 14.11 BS1 99,5 3.11 BS3 98,7 7.10 BNB2 (1.6.95) 92,0 ,18- 26.1 910 92,0 92,3 91,9 51.524 B8M B8MA 107,6 12,1 B8MB B8V B8VA IB8VB Hzmaa i :i :#i’ utiran Ktrnn Wl TSiTIl pi5M fin in me NBl 27,402 8,32 26.1 28.0« 29.0« 24.100 1.261 NB2 4.612 18,93 26.1 4.911 4.950 5.000 3.944 30.098 SBI 1 26.1.95 preišnji d T d% 1.344,07 1.348,74 -4,67 -0,35 Vse pravice pridržane .Opombe Obveznice, kanenialni zapisi in hlagayiiski zapisi kotirajo v odstotkih (osnova je najiizja nominacija), delnice kotirajo v tolarjih; obveznice kotirajo brez pripisanih obresti; enotni tečaj je izračunan na podlagi tehtane aritmetične sredine; (0) - izkoriščena davčna olajšava; A - aplikacijski tečaj borati posrednik je hirati kupti m prodal isti papir za različni stranti S-suspendiram hgovanje; Z - zadrtano hgovanje; *• dosežena Itkidstotna dn^ sprenimba tečaja; **• dosežena 3tki(kotna omejitev • hgovai^e je zadoam. Obveznice z amriletnim odplačilom Ravnice: RS01, RS08, RSLl, SKBl, OZG, P(E, PGO, PL), RGSl; ex kupon - številka kupona in datum zapadlosti kt4ega; (3) - obveznice kotirajo brez kupona vključno 4 delovne dni pred zapadlostjo ktega; (4) - dospele obisti od vključno kupona, ki je zapadel 13.93 dalje niso bile izplačane; (5) • od 12.4.94 del-irica koto brez lopom za 1^; (6)-d ZM^dAika kotira brez kupona za L93 in 92; (7Hzplacik)akontaqe divi-dende za to; obr. ra-obrestna mera (obveznice); div.-chvidenta (delnice) v Srr.ce rti navedem drugače; max.-naj-višji tečaj določenega vrednostnega papirja; mk - najtižji tečaj dokčenega vrednostnega papiija Tečajna lista Nove Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 27. januarja 1995 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji so ol trenutne tečale na tre šiling frank marka lira funt dolar (viml. Pri kan iu deviz oz. r 100 100 100 100 1 1 ikretnih f uoseben 1166,1986 2372,5148 8204,0000 7,7725 198,2907 124,4957 raslih je možno odsl doaovor. 1167,6201 2375,4067 8214,0000 7,7819 198,5324 124,6475 opanje glede na banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je DEM DEM nožno odstc 81,75 81,94 panje. 82,05 82,14 Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 27. januarja 1995 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Bank Austria Banka Creditanstalt d. d. Banka Noricum SZKB UBK banka Devizni tečaji za USD, ATS, UT in CHF so dob veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih val oziroma zmartišano za OSSodstotne točke. T do ECU = 30.000 na dan. Pri večjh ptMr in nak * Banke, Id objavljamo tečaje, se zavezujemo nem tečqu in v skladu s tekstom, Id dopolnjuje DEM DEM DEM DEM DEM ženi na pode utah pa p razi kžaji vejajo zc upn se tečaj kupovati in pogoje nakup 81,70 82,05 81,75 81,95 81,84 igi srednjih tečaje merje Banke Slove odkup prilivov določi v sporazum zadajati tujo vak. a ali prodaje. 82,10 82,15 82,05 82,25 82,19 sv po trenutno nije povečano prodajo deviz IU. rta po objavije- 26. JANUAR 1995 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1600,190 — ECU — 1995,760 — nemška marka — 1054,490 — francoski frank — 304,940 — funt Šterling — 2548,300 — holandski gulden — 941,180 — belgijski frank — 51,149 — španska pezeta — 12,137 — danska krona — 267,300 — irski funt — 2520,300 — grška drahma — 6,770 — portugalski escudo — 10,201 — kanadski dolar — 1131,840 — japonski jen — 16,079 — švicarski frank — 1252,590 — avstrijski šiling — 149,890 — norveška krona — 240,920 — švedska krona — 214,040 — finska marka — 337,020 — avstralski dolar — 1223,030 — 26. JANUAR 1995 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 10,4000 10,9000 kanadski dolar 7,3000 7,7000 funt šterling 16,6500 17,4500 švicarski frank 821,0000 853,0000 belgijski frank 33,4000 34,7000 francoski frank 199,5000 207,5000 holandski gulden 614,5000 638,5000 nemška marka 690,0000 716,0000 italijanska lira 0,6550 0,6890 danska krona 174,0000 182,0000 norveška krona 157,0000 164,0000 švedska krona 138,7000 145,3000 finska marka 221,0000 231,0000 portugalski escudo 6,7300 7,0700 španska peseta 7,9300 8,3700 japonski jen 10,3500 10,8500 slovenski tolar - - hrvaška kuna - - TeCaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. ALPSKO SMUČANJE / SP V SIERRA NEVADI n Prvenstvo so odpovedali! Izvedli ga bodo prihodnje leto GRANADA - Padla je že dalj Časa napovedana odločitev: svetovnega smučarskega prvenstva v alpskem smuč srn ju na Sierra Nevadi ne bo. Začetek meseca snega ni bilo. Ko je postalo dovolj mrzlo so ga nastrelja-li, odjuga pa ga je neusmiljeno pobrala. Kasneje se je spet pojavila snežna odeja, debela komaj dvajset centimetrov. V zadnjih dneh je namesto zajetnejšega sneženja spet prišlo do otoplitve in organizacija je morala dvigniti... belo zastavo. Španski smučarski delavci pa bodo nagrado za svoj trud vendarle dobili, saj svetovnega prvenstva ne bodo izpeljali drugje (pred kratkim se je kot alternativa postavil švicarski Vey-sonnaz), pač pa prihodnje leto na Sierra Nevadi. Organizatorji bodo zaradi preložitve na naslednje leto izgubili 11 milijonov dolarjev, je dejal predsednik organizacijskega odbora prvenstva Jeronimo Paez. »Na kaj takega na začetku letošnje sezone še pomislili nismo, vendar se proti naravi nismo mogli boriti. Zime, kot je letošnja, tu ne pomnimo. Prave poletne dnevne temperature, ki so dosegale 18 stopinj in nič kaj hladnejše noCi so onemogočile, da s topovi naredimo umeten sneg. Organizatorji, sponzorji in celotna pokrajina, ki je ena najrevnejših v Španiji, bodo imeli velikanske izgube, a se ne predajamo. Naslednje leto, seveda, Ce bomo imeli več sreče z vremenom, bomo pripravili še boljše prvenstvo, kot bi bilo letošnje,« je dejal Paez. Ob premestitvi svetovnega prvenstva velja zabeležiti tudi prvi letošnji »poraz« Alberta Tombe. Bolonjski šampion ni nikoli zmagal na SP in je letošnjo izvedbo pričakoval optimistično razpoložen, saj mu v trenutni formi nihče ni nevaren tekmec. V tolažbo mu bo vsekakor priskočil veleslalom v Adelbodnu, ki so ga prejšnji teden odpovedali, a ga bodo po odpovedi svetovnega prvenstva nadoknadili že 4. februarja. TENIS / ODPRTO PRVENSTVO AVSTRALIJE Maiy Pierce preprečila ženski finale Špank Presenetila je Martinezovo, za naslov pa se bo pomerila s Sanchezovo - Sampras odpravil Changa v štirih setih MELBOURNE - Finalistki ženskega dela prvega letošnjega Grand Siam teniškega turnirja Australian Open, z nagradnim skladom 6, 2 milijona dolarjev, sta 1. in 4. nosilka Španka Arantxa Sanchez Vicario in Francozinja Mary Pierce. Sanchezova je po pričakovanju gladko s 6:4 in 6:1 odpravila nepo-stavljeno Američanko Ma-rianne VVerdel Witmeyer in bo tako kot lani, tudi letos igrala v finalu tega turnirja. Lani jo je v finalu pemagala prva s svetovne jakostne lestvice Nemka Steffi Graf, ki pa je letos udeležbo na turnirju odpovedala, Sanche-zovi pa se tako ponuja priložnost za prvo mesto na WTA lestvici. Za malo presenečenje pa je glede na stanje na jakostni lestvici poskrbela 20-let- Sampras in Chang se rokujeta po dvoboju (AP) na Francozinja Mary Pierce, ki je odpravila drugo špansko igralko, 3. na WTA lestvici in 2. nosilko, Conchito Martinez ter tako prepredla španski finale v Melbournu. Posebej presenetljiva je bila gladka zmaga Piercove s 6:3 in 6:1. Piercova se je z današnjo zmago drugič v karieri uvrstila v finala turnirja za Grand Siam. Dvo- NOVICE Motthaus hudo poškodovan BERLIN - Kapetan miinchenskega Bayerna in nemške reprezentance je na pripravljalni tekmi v Bielefeldu staknil hudo poškodbo Ahilove tetive. Matthausa so takoj odpeljali v krajevno bolnišnico, kjer so ga operirali. Vsak dvom je razbliniti samo vodstvo Bayema, ki je potrdilo resnost poškodbe, igralec pa naj bi bil odsoten vsaj pol leta. Ni izključeno, da bo Matthaus obesil Čevlje na klin. Danilovič igralec leta RIM - Predraga DaniloviCa je Fiba Basketball Monthly Magazine, uradno mesečno glasilo mednarodne košarkarske zveze, izbralo za najboljšega igralca v Evropi. V izbiro so vključeni vsi igralci, ki so lani odigrali vsaj del sezone na stari celi. Srb bolonjskega Bucklerja je zmagal pred Arvidasom Sa-bonisom, Žarkom Paspaljem in Jordijem Villacam-po, najboljši trener pa je bil Željko ObradoviC. Med šestintridesetimi najboljšimi ni nobenega Italijana. Tauscher končal kariero MUNCHEN(STA/AP) - Nemški alpski smučar, svetovni prvak v smuku iz Veila leta 1889, Hansjorg Tauscher je sporočil, da je končal svojo aktivno smučarsko pot. Razlogi, da se poslavlja od tekmovanj, so zdravstvene težave, zaradi katerih je letos nastopil le na enem smuku svetovnega pokala. • Tauscher v svetovnem pokalu ni nikoli zmagal. Pingvini premagali Rangerje NEW YORK - V severnoameriški profesionalni hokejski ligi se po dolgotrajnem štrajku tekmovanja nadaljujejo v polnem zamahu. Nevvjorški Rangersi so doma z 2:3 izgubiti s Pittsburghom, prednosti domačega ledu pa niso izkoristili tudi hokejisti Anaheima, ki so z 1:4 izgubil z Dallasom. Rezultati: Hartford VVhalers - Ottavva Senators 4:1, Buffalo Sa-bres - New Jersey Devils 2:1. Montreal Canadiens -VVashington Capitals 2:0, New York Rangers - Pittsburgh Penguins 2:3, Tampa Bay Lightning - Florida Pantere 3:2, Toronto Maple Leafs - Vancouver Canucks 6:2, Chicago Blackhavvks - Edmonton Oi-lers 5:1, Anaheim Mighty Ducks - Dallas Stare 1:4. NBA: Radja 22, Divac 18 BOSTON - Celticsi so po sledeh Chicago Bulls kar na domačih tleh presenetljivo izgubiti z najslabšim moštvom sezone, LA Clippers. Dino Radja je dosegel 22 točk in imel rekordnih 18 skokov, tudi to pa ni preprečilo skoraj sramotnega poraza, saj je Do-minique VVilkins iz igre metal porazno (1:9). Utah Jazz (10 zaporedna zmaga) je zadal Kingsom pravo lekcijo, lakersi (Divac 18 točk) pa so dosegli deseto zmago v zadnjih 14 nastopih. V Philadelphi je Wil-tie Burton zadel kar 8 trojk, v zadnji sekundi pa je zgrešil oba prosta meta in Sbcersi so zgubiti s točko razlike. IZIDI - sreda: Boston - Clippers 98:107 (Radja 22, McDaniel 17; Vaught 22, Murray 21); Lakers - New Jersey 120:116* (Ceballos 33, Divac 18; K.Andereon 25, Coleman 24); Utah - Sacramen-to 130:88 (K.Malone 25; Richmond 18); Charlotte -Atlanta 96:103 (Mouming 36, L.Johnson 26; Norman 22, Blaylock 16); Philadelphia - Mihvaukee 97:98 (Burton 33). (VJ) AVTOMOBILIZEM / 63. RALLY MONTE CARLO Sainz po hudem boju premagal Delecourja MONTE CARLO - Zmagovalec prvega letošnjega rallyja za svetovno prvenstvo v Monte Carlu je Spanec Carlos Sainz (na sliki desno) s sovoznikom Luisom Moyo na subaruju, na drugo mesto se je z zaostankom slabih dveh minut uvrstil Francoz Francois Delecour na fordu escortu, tre ji pa je bil Finec Juha Kankunen na toyoti celici z zaostankom skoraj štirih minut. Slovenska posadka Peljhan/Kacin je osvojila 48. mesto z zaostankom 1:40 ure, posadka Milo-savljević/MegliC pa je odstopila. V izrednem finišu letošnje dirke je Sainz, svetovni prvak iz leta 1990 in 1992, pokazal izredno močne Živce in odbil napad Delecourja, ki je po koncu včerajšnjega tekmovanja zaostajal vsega 12 sekund in do cilja razliko povečal celo za debeti dve minuti. Že na prvi hitrostni prei-skušnji zadnjega tekmovalnega dne je bil Sainz najhitrejši, ko pa se je kmalu potem Delecourju pokvaril še amortizer, Sainz pa je na snegu in ledu ponovil najboljši Cas, je bila dirka bržkone odločena. »To je začetek sezone, ki sem ga doslej vedno le sanjal in prvi korak do naslova svetovnega prvaka,«je bil po prvi zmagi sezone razpoložen Sainz. Sainz in Delecour sta se v dramatičnem finišu ral-lyja Monte Carlo spoprijela že leta 1991. Takrat je imel prednost Delecour, ki je vodil vse do zadnje hitrostne preiskušnje, ledena plošča pa mu je tik pred ciljem preprečila zmago. »Dvoboj s Carlosom je izredno težak, ker na progi naredi izredno malo napak. Ce ne bo imel tehničnih težav, ga bo letos le malokdo lahko premagal,« je dejal Delecour. Prvima je bil pravzaprav nevaren le svetovni prvak Didier Auriol na petem mestu. Vsi se še predo- bro spomnijo njegovega zasledovanja iz leta 1993, pa tudi na vseh ostalih dirkah slovi kot nepopustljiv zasledovalec. »Tudi Ce Aurio-lu vzamejo ključe vozila, še vedno lahko zmaga,« je včeraj v hecu opisal nevarnega tekmeca zmagovalec Sainz. Auriol pa ponoči ni imel sreče. Z avtomobilom je nesrečno priletel v skalo, pri tem pa mu je odletelo levo kolo in dirke je bilo konec. Izidi (2.617 kilometrov, 21 HP): 1. Carlos Sainz/Luis Moya (Spa) Subaru Impreza 6:32:31; 2. Francois Delecour/Christi-ne Francois (Fra) Ford Escort Cosvvorth 6:34:56; 3. Juha Kankkunen/Nicky Grist (Fin/VB) Toyota Celica GT 6:36:28; 4. Tommi Makinen/Seppo Harjanne (Fin) Mitsubishi Lancer 6:37:12; 5. Bruno Thiry/Stephane Prevot (Bel) Ford Escort Cosvvorth 6:39:18; 6. Andrea Aghi-ni/Sauro Farnocchia (Ita) Mitsubishi Lancer 6:43:17;... 48. Peljhan/Kacin (Slo) Volksvvagen Golf 8:13:12; Vrstni red za SP: 1. Carlos Sainz 20 točk; 2. Franocis Delecour 15; 3. Juha Kankkunen 12; 4. Tommi Makinen 10; 5. Bruno Thiry 8; 6. Andrea Aghini 6. Vrstni red proizvajalcev. 1. Ford 47 točk; 2. Subaru 46; 3. Mitsubishi 36; 4. Toyota 25 boj obeh tekmovalk zna biti izredno napet, saj v dosedanjem poteku igranja ne Sanchezova, ne Piercova, nista oddati nobenega niza. Prvi finalist moškega turnirja je American Pete Sampras, ki je rojaka Michaela Changa premagal v štirih setih, v finalu pa se bo pomeril z zmagovalcem dvoboja med Agassijem in Kricksteinom, ki bo danes zjutraj. Sampras je po tie breaku izgubil uvodni niz, potem pa je bil boljši od Changa. Bolj kot zaradi uvrstitve v finale je bil Sampras po dvoboju v srediscu pozornosti zaradi sredovega joka med in po srečanju s Cou-rierom. »Bil sem fizično izčrpan, ker sem moral nadoknaditi dva seta zaostanka tako proti Larssonu kot proti Couriem in duševno prizadet, ker je moj trener Gullikson imel sreni napad,« je pojasnil Sampras, ki je prepričan, da ga v finalu Caka dvoboj z Agassijem. »To bo najtežja in najbolj pomembna bitka v mojem življenju,« je prepričano izjavil Sampras, ki se bo glede strategije igre po telefonu pogovoril z Gulfikso-nom. Kljub dobremu nastopanju obeh finalistk se na Austratina opnu vedno bolj jasno kaže dejstvo, da je ženski tenis v krizi. Konec lanskega leta se je poslovila Martina Navratilova, Jenni-fer Capriati se še ni vrnila na igrišča, Monika Seleš ne nastopa že skoraj dve leti, Steffi Graf pa pestijo stalne poškodbe. Seleševa in Grafova pa sta vse od leta 1988 denimo zmagovali na Australian Opnu. WTA je zašel v najhujšo krizo od svojega nastanka, ostajata pa trenutno le dve upanji, 14-letni Martina Hingis in Venus VVilliams. Vse glasneje se govori, da je ženski tenis nezanimiv in preplačan. Posebej v primerjavi z moškim tenisom, saj je denimo Sanchezova za gladko zmago v 62. minutah v četrtfinalu proti Japonki Naoko Savvamatsu dobila ravno tako 150.000 dolarjev, kot denimo Sampras za 3 ure 58 minut trdega boja proti rojaku Jimu Courierju. Polfinalni izidi, moški: Pete Sampras (Zda/1) - Michael Chang (Zda/5) 6:7 (6:8), 6:3, 6:4, 6:4; ženske: Mary Pierce (Fra/4) - Con-chita Martinez (Spa/2) 6:3, 6:1; Aranbca Sanchez Vicario (Spa/1) - Marianne VVerdel Witmeyer 6:4, 6:1; ženske dvojice: Cigi Fernan-dez/Natasha Zvereva (Zda/Bel/1) - Lindsay Davenport/Lisa Raymond (ZDA/3) 6:3 6:4, Jana No-votna/Aranbca Sanchez Vicario (Ceš/špa/2) - Manon Bollegraf/Larisa Neiland (Niz/Lat/4) 7:5 6:1; moške dvojice: Mark Knowles/Da-niel Nestor (Bah/Kan) - Petr Korda/Patrick McEnroe (Ceš/ZDA) 6:3, 2:6, 6:4, 0:6, 6:4; Jare d Palmer/Richey Reneburg (ZDA/13) - Jacco Eltingh/Paul Haarhuis (Niz/l) 6:3, 6:4, 6:7 (6:8), 4:6, 7:5. Lani nogometaš leta, zdaj celo za rešetkami? LONDON - Erič Canto-na je bil lansko leto prvi tujec, ki si je prislužil naslov nogometaša leta v Angliji. Novinarji in navijači so mu odpuščali marsikaj, kar navadnemu nogometašu ne bi. Toda tokrat je Francoz res prekoračil vsako mejo: v sredo zveCer je bil na tekmi svojega Manchester Uniteda proti londonskemu Crystal Palaceu izključen. Do tu nic Čudnega. Kot se ob takih priložnostih zgodi je publika glasno pozdarvila sodnikov sklep, Cantonaju pa so tokrat popustiti živci: skočil je iz igrišča direktno v gledalca in ga z nogami treščil ob tla (na sliki). Skratka, kot v pretepih po saloonih na ameriškem divjem Zahodu. Drugod po Evropi so pac vajeni visokih ograj, ki igrišče varujejo pred prenapetimi gledalci. Onkraj Rokavskega pretiva je očitno drugače: obvarovati bo treba prav gledalce. Cantonaju je na pomoč takoj priskočil tudi soigralec Paul Inče, da bi dokazal, da imajo vročo kri tudi Angleži. Toda Cantonaju, ki se je tudi v preteklosti konec koncev bolj izkazal z boksarskimi vložki kot miroljubnim brcanjem žoge, grozi zdaj dokončna prepoved nastopanja na angleških igriščih. Kaže, da ga bo iz svojih vrst izključila tudi francoska reprezentanca. Ni izključeno, da bo,Cas za premislek imel celo za rešetkami. KOŠARKA / EUROCLUB KOŠARKA NOVICE Presenetljiva zmaga Gibone v Bologni Veljko Mršić boljši od Predrago Daniloviča Buckler - Gibona 83:84 (42:40) Buckler: Brunamonti 5, Danilović 24, Morandotti 6, Binion 14, Binelli 10, Coldebella 9, Carera 12, Abbio 4. Gibona: Rimač, Mulao-merović 9, MrSić 31, Marcelid 11, Alihodžić 10, Pejeinovid 4, Abram 21, Gregov. Sodnika: Leeman (Svi) in Dorizon (Fra). PM: Buckler 21:27; Gibona 24:27. PON: Pejdino-vid (37), Carera (38)), Mu-laomerovid (39). TRI TOČKE: Buckler 3:7 (Brunamonti 1:2, Danilovid 2:5); Gibona 10:20 (Rimač 0:1, Mulaomerovid 2:3, Mršiti 5:9, Abram 3:4, Marcelid 0:3). BOLOGNA - Zagrebška Gibona je po zmagi v Barceloni v euroclubu poskrbela še za eno veliko senzacijo. Čeprav je nastopila v okrnjeni postavi, je sredi Bologne povsem nepričakovano ugnala Buckler. Jugoslavije ni veti, toda jugoslovanski kompleks očitno za Italijane še naprej obstaja, te »bolezni« pa se je nalezel tudi Srb Predrag Danilovid, ki je proti Hrvatom, verjetno zaradi želje, da bi se izkazal, naredil nekaj odločilnih napak v kondnici tekme. Komaj imenovani najboljši igralec Evrope za leto 1994 je kraljevsko krono sinodi (verjetno res le za hip) posodil Ciboninemu igralcu Veljku Mršidu, ki je bil z enaintrdiesetimi točkami najboljši strelec tekme, presenetljivo dobro pa je igral tudi mali American Gerrod Abram. Mladi Zagrebčani so bili boljši v metu na koš (24:27 za eno, 16:30 za dve in 10:19 za tri točke) in v igri ena proti ena, v kateri so sistematično preigravali BolonjCane. Bucklerjevi košarkarji so verjetno na začetku nekoliko podcenjevati nasprotnike, ki so v prvih minutah (12:7) igrati navidezno brez prave motivacije. Toda kmalu so vzpostavili ravnotežje in polčas Skupina A končati z dvema točkama zaostanka, že v prvi akciji drugega dela pa so izenačiti in nato skoraj ves drugi polčas vodili z najveCjo prednostjo osmih točk (44:51). Buckler je v 27. minuti spet imel točko naskoka, v deseti pa celo dve, toda odtleje je začelo iti gostom vse od rok. Od 11. minutre dalje je bila Gibona stalno v vodstvu s prednostjo od treh do petih, najved sedmih točk. Abram je v končnici izgubil nekaj žog, vendar pa tega BolonjCani niso izkoristili. Gibona je bila v zadnjih akcijah nepogrešljiva v prostih metih, tako da jim Buckler ni mogel do živega. BolonjCani so tako nepričakovano poslabšali svoj položaj na skupni lest- vici, Zagrebčani pa zdaj lahko spet upajo v ugoden razplet. Turški Efen Pilsen kar naprej preseneča. Včeraj popoldne je z 28 točkami Ufuka SariCa s 77:66 zmagal tudi v Leverkusnu proti Bayerju. Nemci so biti v prvem polčasu boljši (zlasti je blestel Michael Koch), vendar so jih gostje ujeli v zadnji minuti (40:40), v drugem poldasu pa so si nabrati deset točk prednosti in jih ohraniti do konca tekme. Limoges je s svojo značilno počasno igro ugnal Barcelono in se spet vključil v boj ua zvrstitev v Četrtfinale. Za Limoges je Michael Younf dosegel 17 točk. pri Barceloni pa je bil najboljši strelec Javier Fer-nandez (12). Brescialot izgubil dmgič zapored Katastrofalen poraz Vidma V sinočnji tekmi košarkarske A2 lige v Vidmu je goriški Brescia-lat z. 80:86 klonil pred Cantujem, Teamsystem iz Riminija pa je nasul videmskemu Libertasu 147 točk! Izidi 21. kola: Sassari -San Benedetto 95:85, Bre-sciala - Cantu 80:86, Tur-boiar - Olitalia 68:67, Au-riga - Francorosso 75:84, II Menestrello - Napoti 78:74, Juve Caserta - Pavia 122:72, Floor - Are-sium 92:80, Teamsystem - Libertas Udine 147:99. Vrstni red: Teamsy-stem Rimini 30, Aresium Milan in Poli Cantu 28, Juve Caserta 26, Olitalia Forli, Jcoplastic Neapelj, Banco di Sardega Sassari, Tirboair Fabriano in II Menestrello MOdena 24, Floor Padova in Francorosso Turin 22, Brescialat Gorica 18, San Benedetto Benetke 16, Auriga Tra-pani 14, Libertas Videm 10, Pavia 2. Prihodnje kolo: Libertas Udine - Cantu, Sassari - Olitalia, Teamsystem -Floor, San Benedetto -Napoti, Juve Caserta -Turboiar, Pavia - Aresium Milan, Francorsso -Brescialat, Auriga - II Menestrello. Izidi 10. kola: Smelt Olimpija - Scavo-lini 84:87, Real Madrid - Makabi 76:64, Benfica - Paok n.p, Panathinaikos -Cska 101:77. Vrstni red: Scavolini Pesaro 16, Panathinaikos Atene in Real Madrid 14, Cska Moskva in Makabi Tel Aviv 10, Paok Solun in Smelt Olimpija Ljubljana 6, Benfica Lizbona 2. Prihodnje kolo: Paok - Smelt, Makabi -Scavolini, Panathinaikos - Benfica, Cska - Real. Skupina B Izidi 10. kola: Buckler - Gibona 84:85, Olympiakos - Joventut 84:53, Limoges - Barcelona 69:57, Leverkusen - Efes Pilsen 66:77. Vrstni red: Efes Pilsen Istanbul in 01ympiakos Pirej 14, Barcelona, Buckler Bologna in Limgoes 12, Bayer Leverkusen 8, Gibona Zagreb 8, Joventut Badalona 0. Prihodnje kolo: Joventut - Gibona, Barcelona - Buckler, Leverkusen - 01ym-piakos, Istanbul - Limoges. Illycaffe - Birex ob 20. uri Prvenstveno tekmo košarkarskega Al lige med tržaškim Illycaffejem in veronskim Birexom, ki bo 12. februarja v Trstu, so prestaviti na 20. uro. Tekmo bo namreCv posrednbem prenosu, s pričetkom ob 22.30 predvajala zasebna pay TV postaja Tele +2. Rominger bi želel postati svetovni prvak MILAN - »Naša ekipa je najboljša na svetu«, je ob predstavitvi kolesarskega moštva Mapei-GB samozavestno izjavil njen lider, Švicar Tony Rominger. Italijanska ekipa z novim belgijskim so-sponsorjem GB je v minuti sezoni osvojila kar 58 dirk, letos pa se je še okrepila z nekaterimi kolesarji, kot na primer z Baffijem. Rominger, ki je lani dosegel kar 22 zmag in tretjič zapored osvojil špansko vuelto, bi želel osvojiti naslov svetovnega prvaka. Potrdil je, da bo nastopil na francoskem touru, pod vprašajem pa je njegova udeležba na italijanskem giru. Mapei-Gb 1995: Ballerini, Bortolami, Chiurato, Rominger, Della Santa, Colorma, Echave, Escartin, Femandez, Gonzales, Mauleon, Leysen, Nardello, Nicoletti, Noe, Olano, Pena Cacerez, Tafi, Unzaga. Prihodi: Baffi, Bellini, Beltran, Bomans, Casolari, Museemv, Peeters in VVillems. Lippi bo ukrepal TURIN - Po dveh zaporednih porazih s šestimi žogami v lastni mreži se je navdušenje v Juventu-sovem taboru zelo ohladilo, vodstvo društva z Bettego na Čelu pa se je po nepričakovanem debaklu v derbiju s Torinom takoj sestalo z igralci. »Na zatožni klopi ni samo obramba. Vsi so krivi. Igrati smo naduto, brez agresivnosti in želje po zmagi. Rekreacije je konec, zdaj je treba igrati resno,« je dejal trener Lippi. Grešni kozel bi lahko postal mladi Del Piero, ki ne igra vec tako briljantno kot v začetku sezone. Lippi je namignil na možnost, da bi na nekaterih naslednjih srečanjih opustil igranje s tremi napadalci in z možem vec na sredini igrišCa zaščitil majavo obrambo vrsto. Abel Xavier k Napoliju? LIZBONA - Portugalski reprezentant sicer pa elan Benfice Abel Xavier naj bi po pisanju portugalskega športnega Časopisa »A Bola« lahko zapustil lizbonski klub. Med možnimi kupci se menda najbolj ogreva Napoti, ki je ponudil poltretji milijon dolarjev. ODBOJKA / V POKRAJINSKIH PRVENSTVIH NA GORIŠKEM Važna zmaga mladink Sovodenj proti Torriani Domove »deklice« ugnale tižiški Alloys 1. moška divizija: ena zmaga in en poraz Olympie - Tesen poraz »deklic« Olympie Druga zaporedna zmaga naraščajnic Posojilnice Sovodnje in prva točka Olympie 1. MOŠKA DIVIZIJA Grado - 01ympia 1:3 (15:9, 2:15, 8:15, 3:15) OLVMPIA: E. Lutman 5+4, Corsi 2+2, Bensa 10 + 9, M. Vogrič 3 + 1, Hlede 7+2, M. Komjanc 3 + 3, Cevdek 1 + 1, M. Lutman 0+2. 01ympia je v Gradežu dosegla lahko zmago, Čeprav tekme ni zaCela najbolje. Zaradi številnih napak v napadu in serviranju je namreč izgubila uvodni niz, nato pa je s Stefanom Benso na čelu nadigrala gostitelje. Dobro sta svojo nalogo v četrtem setu opravila tudi Mihael Corsi in Marko Lutman, ki ponavadi manj igrata. Se prej so se Goričani pomerili z Intrepido iz Mariana in po hudem boju izgubiti v izenaC-nem petem nizu. 01ympia - Intrepida Mariano 2:3 (5:15,15:11, 16:14, 7:15,12:15) OLVMPIA: D orni 5+7, Seni 1+1, Hlede 3+3, M. Vogrič 0+1, Cavdek 0+0, Bensa 9+5, M. Lutman, Špacapan 0+0, M. Komjanc 6 + 9, Pintar 5+3. OSTALI IZIDI 7. KOLA: Cormons - Ronchi 0:3, Corridoni - Naš prapor 2:3, Torriana - Mos-sa 2:3, Ronchi - Fossalon 3:1, Cormons . Grado 3:0, Lih. Turriaco - Cal- dini 3:0. VRSTNI RED: Mossa 14, Ronchi 12, Intrepida Mariano, Naš prapor in Lih. Turriaco 10, Cormons 8, Torriana in 01ympia 6, Corridoni 4, Caldini 2, Fossalon in Grado 0. (Intrepida in Naš prapor ima tekmo manj, 01ympia in Grado imata tekmo ved) 2. ZENSKA DIVIZIJA Naše barve bodo v tem prvenstvu branile mlade domovke. Gre v bistvu za postavo, ki uspešno nastopa v prvenstvu »deklic«, poleg teh pa sta v ekipi še mladinki Kocina in Tronkar. Domovke računajo na dobro uvrstitev, saj vlada v njihovem taboru veliko navdušenje, Ce vemo, da niso v letošnji sezoni izgubile še niti ene uradne ati prijateljske tekme. 2e danes jih na domačih tleh (Kulturni dom ob 19.30) Caka nastop proti Azzur-ri, v prvenstvu pa sodelujejo še Torriana, Villa-cher Bier, Libertas Capri va, Caffe Morocco in Grado. MLADINKE Sovodnje - Torriana 3:2 (15:6, 9:15, 11:15, 15:7,15:13) SOVODNJE: Mikluš, Pavio, Pellegrin, Zavad-lal, Blasizza, Stecchina, Uršič, Tronkar, Kocina, Mozetič. V pomembni tekmi za začasno drugo mesto so Sovodenjke dosegle težko, prav zato pa še toliko bolj sladko zmago. Gostiteljice so pričele odlično in po hitrem postopku osvojile prvi niz, Čeprav v ekipi ni bilo standardne igralke C2 lige Federice Černič. Potem je šesterka iz Gradišča z odlično igro v polju onesposobila Sovodenjke, ki so se pobrale šele v četrtem setu, ko so spet uveljavile svojo boljšo igro ob mreži, v odločilnih trenutkih srečanja pa so bile tudi bolj hladnokrvne od svojih nasprotnic. Dekleta velja posebno pohvaliti, ker so po vodstvu Torriane z 2:1 lepo reagirale, predale pa se niso niti v tie breaku, Čeprav so ob zamenjavi igrišCa izgubljale kar z 8:3. Pred tem srečanjem so Sovodenjke z 0:3 (5:15, 11:15, 10:15) brez težav zmagale tudi v Staranca-nu. OSTALI IZID: Torriana - Acli Ronchi 3:0. VRSTNI RED: Fincan-tieri in Sovodnje 10, Torriana 8, Pieris in Acli Ronchi 4, Staranzano 2, VB L Cormons 0. MLADINCI IZIDI: Mossa - Torriana 0:3, VBL Cormons - Mossa Candolini 1:3, Espego ni igral. VRSTNI RED: Espego 4, 01ympia, Torriana in Mossa 2, VBL Cormons 0. DEKLICE Skupina A 01ympia - Libertas Gorizia 2:3 (15:10, 15:7, 9:15,10:15, 7:15) OLVMPIA: Perše, Sfiligoj, Cetul, Klede, Paulin, Batistič, Hlede, Ba-gon, Ožbot, Bruno. Igralke 01ympie so tokrat doživele pekoC poraz in dobro lekcijo, da trajajo tekme najmanj tri sete. Po vodstvu z 2:0 so namreč povsem popustile, kar je še toliko bolj nerazumljivo, Ce vemo, da se je pri nasprotnicah še pred koncem drugega seta poškodovala ena od boljših igralk. Libertas je ta dogodek nepričakovano motiviral in je zlasti z boljšimi. servisi nadoknadil ves zaostanek. Vsekakor so naša dekleta v prvih dveh setih s prikazano igro zadovoljila. OSTALA IZIDA 2. KOLA: Torriana - Fin-cantieri 3:0, Grado - Lib. Capriva 3:0. VRSTNI RED: Torriana in Grado 4, Fincan-tieri in Libertas Gorizia 2, 01ympia in Capriva 0. Skupina B Alloys Monfalcone - Domove naraščajnice Dom 2:3 (7:15, 5:15, 15:5,16:14, 12:15) DOM: Mozetič, Tomšič, Kovic, Humar, Uršič, Zuccarino, KocjanCic. Dom je v tem kolu dosegel izredno pomembno zmago v gosteh. Domovke so tokrat nastopile le v sedmih, saj je Pavlova nastopila z mladinkami, Lando-Musi-nova je bila bolna, Toso-rattijeva pa je poškodovana. Prva dva seta so igrale koncentrirano in zagrizeno, tako da so presenetile gostiteljice. V tretjem setu so potem gostje mislile, da so že zmagale in so popustile. Tržiška ekipa je tako povedla 10:1 in zmagala set. Četrti set je bil izenačen, Dom pa je imel pri stanju 14:12 tudi dve zaključni žogi, ki pa jih ni izkoristil. V tie-breaku so domovke prvič povedle pri 8:7, nato pa vodile do konca. OSTALI IZID 2. KO- LA: Acli Ronchi - Az-zurra 0:3. VRSTNI RED: Azzurra in Dom Imsa 4, Alloys, Farra in Ronchi 0. NARASCAJNICE Skupina A 01ympia - Lucinico 1:2 (9:15,17:16, 8:15) OLVMPIA: Sfiligoj, Cetul, Klede, Verban, Pipan, Dorni. 01ympia je s svojim nastopom povsem zadovoljila, saj se je boljšim nasprotnicam požrtvovalno upirala in po zelo dobri igri tudi osvojila drugi set, ki je bil še posebno razburljiv. 01ym-pia je namreč povedla z 14:12, v kondnici pa je imela kar šest zaključnih žog, nekaj priložnosti pa je imel tudi Lucinico, vendar so na koncu prevladale igralke trenerke Branke Kuk, ki pa so v tretjem setu nekoliko popustile. OSTALA IZIDA 2. KOLA: Morarese - Dom Imsa 3:0, Torriana - Cor- mons 3:0. VRSTNI RED: Torriana in Morarese 6, Dom Imsa 3, Morocco 2, 01ympia 1, VBL Cormons 0. Skupina B Ronchi - Posojilnica Sovodnje 0:3 (0:15, 2:15, 3:15) SOVODNJE: Tomšič, Terpin, K. in T. Visintin, Zulian, Devetta, Danie-lis, Ferletic in Uršič. Sovodenjke so dosegle drugo zaporedno zmago, tokrat pa se jim za točki sploh ni bilo potrebno naprezati, kajti Ronchi je bil povsem nedorasel nasprotnik in naše igralke so večino točk dosegel že s servisom. OSTALA IZIDA 2. KOLA: Pieris - Etsi Gorica 3:0, Staranzano - Fin-cantieri 1:2. VRSTNI RED: Villesse in Sovodnje 6, Fincan-tieri 5, Staranzano 4, Pieris in Etsi 3, Ronchi 0. PLAVANJE / JUTRI IN V NEDELJO PK Bor na močnem mednarodnem mitingu na Bavarskem V Bod Reichenhallu s sedmimi plavalci Pet plavalcev in dve plavalki PK Bor bodo danes odpotovali v Bad Reichenhall na Bavarskem, kjer se bo jutri začelo dvodnevno mednarodno plavalno tekmovanje, ki ga prirejajo 2e sedemnajstič, Bor pa bo na njem s svojimi mladimi tekmovalci sodeloval drugič. Miting v Bad Reichenhallu je množična, hkrati pa tudi kakovostna manifestacija (organizator zahteva normo), na kateri nastopajo tekmovalci vseh starosti iz Številnih evropskih držav. Za tri najboljše tekmovalce na absolutni lestvici po časih so predvidene tudi denarne nagrade. Na Bavarskem bodo mladi borovci zlasti pridobivali potrebne mednarodne izkušnje, navsezadnje pa je zdaj njihova stopnja znanja že tako dobra, da se jim res ni treba sramovati nastopov tudi v mednarodni konkurenci. Pri PK Bor računajo tudi, da bodo dosegli letos precej boljše rezultate kot lani. Borovek plavalce bosta v Nemčijo spremlja- li trenerki Andreina Meneghatti in Tatjana Gregori. Konec prejšnjega tedna so se trije člani PK Bor udeležili 2. izločilne preizkušnje v absolutni kategoriji (dečki, mladinci in čžlani) na deželni ravni v Cordenonsu. Vidnejših uvrstitev ni bilo. Napredek je spet potrdil Cristian Chirani (letnik 1981), ki je na 200 m prosto v dveh mesecih napredoval kar za 8 sekund. Dosegel je čas 2:27, 3, solidno pa je plaval tudi na razdalji 200 m prsno (3:18, 2), kjer je bil njegov napredek še bolj očiten (+19 sek.). Nicoletta Corossez (letnik 1979) je na 100 m prosto s časom 1:08, 4 še za malo izboljšala lasten društveni rekord na tej klasični razdalji, solidno pa je plavala tudi na dvakrat daljši razdalji. V dveh dneh je nastopila kar v petih disciplinah. V Cordenonsu je nastopila tudi Rosa Micol (letnik 1982), ki se je najbolje odrezala na 100 m prosto. KOŠARKA / ZADNJE KOLO V CN LIGI Dom Agorest pred težjo nalogo kot Bor Radenska Šibki Senators naj ne bi prestavljal resne ovire za borovce Domovci prebili led: bodo zdaj spotaknili ambiciozni Sgt? mo. DOM: Z zmago proti Staranzanu so se domovci končno otresli strahov in psihološkega bremena, ki jih povzroča ničla na skupni lestvici. Jutri zvečer bo Mianijeva ekipa spet zaposlena pred svojim občinstvom, tokrat pa bo naloga znatno težja, saj prihaja na obisk ekipa Sgt, ki je z 18 točkami na solidnem četrtem mestu. Tržačani imajo zelo homogeno moštvo, nekaj odličnih posameznikov (Fortunah, Collarini, Pecile) in skupino borbenih mladih igralcev Don Bosca, ki so že večkrat dokazali, da se lahko enakovredno borijo tudi z boljšimi moštvi. Naloga Doma bo torej zelo zahtevna in tudi ponovitev tekme iz prejšnjega kola najbrž ne bi zadostovala za nov uspeh, Corsi in ostali pa bodo skušali na vsak način dokazati sebi in ostalim, da jih teorija še ni izključila iz boja za obstanek. Kaj lepšega torej kot spotakniti ambicioznega nasprotnika? Na sliki: Marko Bordon (Dom) V košarkarskem prvenstvu C2 lige so na sporedu tekme zadnjega kola prvega dela. Tako Bor Radenska kot Dom Agorest bosta prvi del sezone zaključila na domačem igrišču. Borovci so pred navidez lahko nalogo, saj bodo gostili pred-zadnjeuvrščeni goriški Senators, domovce pa čaka trd oreh, saj je tržaška peterka Sgt v skupini glavnih zasledovalcev vodilnega Marti-gnacca. BOR: Če bodo borovci ponovili igro zadnjih tekem, jim prav gotovo ne bo nihče preprečil, da bi zaključili prvi del prvenstva z novo zmago, saj bo Sancinova ekipa gostila goriški Senators, ki je v dosedanjih 14 tekmah zmagal le dvakrat, in sicer na račun ostalih dveh kandidatov za izpad iz lige, Staran-zana in Doma. Belozeleni so kljub odsotnosh trenerja Sancina, ki si je privoščil teden snežnega oddiha, solidno trenirali, sinoči so odigrali prijateljsko tekmo s Cicibono pod vodstvom trenerja Jureta Krečiča, ki se tako pripravlja, da bo prevzel mesto odhajajočega Sancina (že je napovedal, da je to njegova zadnja sezona z Borom) in z izjemo Mama Simoniča (služenje vojaškega roka) so vsi ostali nared za jutrišnjo tek- NOVICE Igre Alpe-Jadran V prvem dnevu zimskih iger Alpe Jadran v švicarskem kantonu Ticino so se mladi predstavniki Furlanije Julijske krajine zlasti izkazali v smučarskih tekih. Ingrid Borrello se je vostri konkurenci uvrstila na 12. mesto. Med fanh so se v prvo dvajseterico uvrstili Eanmeule Fale-schini, Ivan Romanin in Igor Dorigo. Na igrah naša dežela sodeluje s 40-članski delegacijo, v kateri so tudi nekateri Krasovi namiznoteniški igralci. Slovense otvoritve iger so se udeležili številni predstavniki oblasti. KOŠARKA / »BIG MATCH« D LIGE JUTRI POPOLDNE V NABREŽINI Sokol bo v dvoboju z vodilnim Romom preveril astno moč Morebitni poraz Tržičanov bi ustrezal tudi Ciciboni in Kontovelu (na domačih tleh pred lažjo nalogo), saj so vse tri naše ekipe pri vrhu Obvestila ZSSDI sklicuje v petek, 10. februarja 1995, ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju 24. DEŽELNI REDNI OBČNI ZBOR. Dnevni red: 1. otvoritev občnega ubora; 2. izvolitev organov občnega zbora; 3. sprejetje nove članice; 4. poročila; 5. pozdravi in razprava; 6. razno. Dom Andrej Budal, Standrež, ul. Montello 9. SK BRDINA organizira tečaj za baby ski team, ki bo ob nedeljah. Informacije na sedežu kluba, Proseška ul. 131 na Opčinah vsak ponedeljek od 19. do 21. ure. tel. 212859. SPDT - smučarski odsek sporoča, da se bodo smučarski tečaji odvijali v nedeljo, 29. t.m., v Ravasclettu-Zoncolan. Informacije danes od 16.00 do 19.00 ure na sedežu SPDT tel. 368094. Tudi v prvenstvu D lige bodo kmalu zagledali bojo, ki označuje konec prvega dela sezone. Ozračje v naših moštvih pa je zelo naelektreno, saj je po istočasnem porazu obeh vodilnih moštev na vrhu lestvice spet vse živo in se v razmahu štirih točk nahajajo tudi vse tri naše ekipe. V tem kolu imata Cicibona in Konto-vel vsaj navidezno lahko nalogo (na domačih tleh proti Adiju iz Trsta in Adiju iz Ronk), pred najvažnejšo tekmo doslej pa je Sokol, ki bo gostil pr-vouvrščeni Pom iz Tržiča. CICIBONA: Z zanesljivo in prepričljivo zmago na račun Scoglietta so d-cibonaši potrdili, da se forma ekipe vzpenja, tako da bi morala biti jutrišnja tekma s tržaškim Adijem le gola formalnost. V športnih tekmovanjih pa se večkrat dogaja, da se po lepi tekmi proti solidnemu nasprotniku nepričakovano odpove proti mnogo slabšemu tekmecu, delno zaradi manjše mere motivacije, delno tudi zaradi podcenjevanja. In prav podcenjevanje bi lahko bilo jutrišnji najnevarnejši nasprotnik belo-zelenih, ki bodo sicer nastopili brez svojega doslej daleč najuspešnejšega posameznika Stefana Persija, v ekipo pa se bo po dvotedenski pavzi vrnil Stefan Semen. Za Acli igra tudi bivši B ligaš Marino Sterle, ki povprečno dosega preko 30 točk na tekmo. SOKOL: Pred dvema tednoma so nabrežinski košarkarji z zmago v gosteh proti Santosu potrdi- Damir Starc (Sokol Warm) li, da proti solidnim nasprotnikom igrajo v najboljšem slogu, tako da vlada za jutrišnjo tekmo s pr-vouvrščenim Pomom veliko pričakovanje. Z zrna- Konjske dirke piše: Giorgio Plettersech ■ DOnOS ^0 ZO VOS TotOCOldO Najbolj izenačena dirka bo prav v Trstu Naš favorit je vsekakor Orca Jet 1. dirka (Rim): Lazing Ef-fe (2) se lahko uveljavi, čeprav Starta iz druge vrste. Ouermuch (X) po kakovosti sodi med favorite. Meme AS (1) je nevaren, bo tudi v formi? 2. dirka (Milan): možnost baze z Orfeom (1). Odd di Jesolo (X) je zadnjič pokazal odlično formo. Preseneti lahko regularni Libbiano (2). 3. dirka (Firence): hitri Lambrakis (1) bi lahko bil nedosegljiv, če bi takoj povedel. Razdalja je ugodna za konja Newys Pechrari (X). Piavo as (2) ima vse možnosti, da se uveljavi- 4. dirka (Turin): Predapio (2) ima tokrat vse pogoje, da zmaga. Ovvfale Font (l) je žrtev neugodnega žreba, a se lahko izkaže. Pozorn na konja Okay D’Alma (X). 5. dirka (Trst): napoved je težka, naš fevorit naj bo drča Jet (X). Malisiano (1) bi tokrat lahko imel več sreče kot v svojem zadnjem nastopu. Za Passy (2) je vse odvisno od uspešnosti na Startu. 6. dirka (Piša), galop): najverjetnejši zmagovalec je Dow (2). Na težkem terenu bi se lahko uveljavil L’Ubrecche (1). Omembo si zasluži solidni Glimmer-man (X) z jahačem Detto-rijem. Dirka tris V Piši bo nastopilo 24 konj. Naši favoriti: št. 5 Mickey mouse, št. 10 Cap-tain le Saux, št. 17 Madame Doulab. Za sistemiste: št. 3 Rubio, št. 1. Rebiniski, št. 12. Mr. Valentine. Totip 1. — prvi drugi 2. — prvi drugi 3. — prvi drugi 4. — prvi drugi 5. — prvi drugi 6. — prvi drugi 2 XI 1 X2 1 X2 2 IX X 12 2 IX Jan Gregori Cagliari - Fiorentina X 2 Cremonese - Parma 2 Foggia - Roma 1 X Genoa - Milan 1 2 Inter - Torino 1 X Juventus - Brescia 1 Lazio - Bari 1 Padova - Sampdoria 1 X 2 Reggiana - Napoli 1 Ancona - Salemitana 1 Verona - Cesena 1 X 2 Carpi - Bologna 2 Siracusa - Trapani 1 Jan Gregori (letnik 73) seje s košarko pričel ukvarjati star 7 let pri Boru in je tam ostal do kategorije Propagande. Svojo košarkarsko mladinsko kariero je nadaljeval pri Kontovelu. V sezoni 90/91 je debitiral v članski D ligi. V naslednji sezoni je branil barve Jadrana v državnem mladinskem prvenstvu in nekajkrat okusil tudi prvenstvo B2 lige, zatem se je vrnil h Kontovelu, žal pa je zaradi težav s srcem moral prenehati z aktivnim igranjem. Letos se je posvetil trenerstvu pri mladinskih ekipah Jadrana. Prejšnji teden je Marco Zotti zadel 9 izidov. go bi se sokolovci dokončno vrinili v skupino najboljših, ki se potegujejo za najvišja mesta, s porazom pa bi spet zdrknili na šest točk zaostanka in dohitel bi jih prav Pom. Emilijevi fantje bodo morah zaigrati zelo čvrsto v obrambi. Posebej bodo morali paziti na najboljšega strelca' tržiške ekipe Zuppela. Močni orožji Poma sta nedvomno skupinska igra in veliko število enakovrednih menjav, glavna moč ekipe pa je zelo učinkovita obramba. Zaradi tega bodo morali sokolovci predvajati skupinsko igro in taktično izkoristiti sicer redke napake nasprotnikov. KONTOVEL: Po podvigu na igrišču drugouvrščene Ardite so Starčevi fantje veliko pridobili na samozavesti, z novima točkama pa so tudi ohranili stik z zgornjim delom lestvice. V tem kolu (zaradi istočasnega umika z Jadranom bodo Kontovelci igrali v nedeljo popoldne s pričetkom ob 17.30) imajo plavobeli lepo priložnost, da osvojijo novo zmago, saj bodo gostili Acli iz Ronk, ki se z 10 točkami nahaja na sredini lestvice. Obeta se lepa tekma s posebnim poudarkom na agresivno obrambo in hitro igro, saj tudi nasprotniki imajo mlado ekipo s podobnimi lastnostmi kot Kontovelci, le da imajo solidnejši napad in slabšo obrambo. Ključ uspeha našega moštva bo nedvomno mož moža obramba, dovolj pa bi bilo spet dvigniti živi zid, ki je v prejšnjem kolu zaustavil celo goriško Ardito. (Vanja Jogan) KOŠARKA Breg in Polet imata lepo priložnost, da izboljšata svoj položaj Po zadnjem dvojnem debaklu čakata naša predstavnika v 13. kolu košarkarskega promocijskega prvenstva, Breg in Polet, važna dvoboja z ekipama, ki imata na lestvici dve točki več. BREG: Ob dokaj neobičajni uri, v nedeljo popoldne ob 15.00, se bodo Brežani pomerili z moštvom Momo Gič J.L.David, ki si z desetimi točkami deli s Chiarbolo peto mesto na lestvici. Salvijeva ekipa ima torej priložnost, da se z zmago vrine med kandidate za play off, ki bo konec prvenstva odločal o napredovanju v D ligo. Zal pa so belordeči še vedno v težavah zaradi raznih poškodb, ključ za uspeh pa bo najbrž v tem, ali bodo Pavlica in ostali znah zaustaviti Gobbija, ki je pred leti strašil tudi v višjih kategorijah. V prvem delu prvenstva je Breg tesno zgubil z Momo Cio 84:88. POLET: Zadnji in doslej edini uspeh letošnje sezone so poletovci zabeležili 4.11.94, ko so v tretjem kolu premagali Magic Basket. Vremčeva ekipa je zatem vsakič ostala praznih rok in ima nezavidljivo serijo osmih zaporednih porazov. Jutri zvečer pa bi oranžni lahko končno spet okusili slast zmage, saj jih čaka dvoboj s predzadnjeuvrščenim moštvom Viale Sport, ki je doslej zbralo le 4 točke. V vrstah te ekipe, ki je v prvem delu prvenstva premagala openske košarkarje s 94:81, sta najnevarnejša Han in Crucit-ti, trener - igralec Andrej Vremec pa pričakuje, da se bo delo na treningih le obrestovalo. (VJ) POZOR! Primorski obdaruje naročnike! Vsem naročnikom Primorskega dnevnika za leto 1995 nudimo vrsto ugodnosti in prijetnih presenečenj: S K < O • Vsako jutro vas pred vrati čakajo sveže novice iz sveta in bližnje okolice... • ...in bistra razmišljanja, komentarji, reportaže in razvedrilo • Brezplačno vam bomo objavljali male oglase in čestitke • Za novoporočence v letu 1995 bo naročnina brezplačna • Ob novem letu vam bomo podarili stenski koledar za leto 1995, tiskan na originalnih strojih v partizanski tiskarni "Slovenija" • Ob petdeseti obletnici Primorskega dnevnika vam bomo maja meseca podarili lepo in dragoceno knjigo • Do 31. januarja 1995 ostane prednaročnina nespremenjena (300.000 Ur) KAKO PLAČATE: ► ► ► prednaroCnino lahko plačate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici pri vseh slovenskih bančnih zavodih v FJK pri vseh raznašalcih Primorskega dnevnika na Tržaškem in Goriškem Hej dnevnik. Petek, 27. januarja 1995 ZANIMIVOSTI, ZA RAZVEDRILO Horoskop zapisal B.R.K. OVEN 21.3.- 20.4: Od svoje okolice boste pričakovali iskrenost, ta pa vas bo zalotila nepripravljene. Določenih dejstev o sebi namreč Se niste zmozni sprejeti, zato se boste sprenevedati. _______IZLET ZA KONEC TEDNA__ Kjer se Kras prevesi v Istro Slikovite skalne oblike nad Črnim kalom Pogled po Kraškem robu proti Podpeči BIK 21. 4 - 20. 5.: V svojem navdušenju nad zdravim življenjem se boste odrekli prav vsemu, kar nima vitaminov. Sprva se boste sicer počutili malo bolje, nato pa bo v vas nekaj zaškripalo. DVOJČKA 21. 5. - 21. 6.: Odprti boste, vendar samo do najboljših prijateljev. Do novih obrazov boste še naprej precej nezaupljivi, čeprav vam nihče ne bo hotel nič hudega RAK 22.6. - 22. 7.: Globoko se boste zamislili nad dogodki iz preteklosti, ki so povezani z vašim najbližjim. Spomnili se boste neke obljube in jo na njegovo veselje izpolnili LEV 23.7. • 23.8.: Začutili boste veliko olajšanje, takoj ko si boste priznali neko svojo težavico. S tem se boste namreč izvlekli iz začaranega kroga obtoževanja svoje okolice. DEVICA 24 8. - 22.9.: V slutnji neljubih posledic se boste sprva držali na vajetih, medtem ko se bo okrog vas vrtel zagnani oboževalec. Končno se mu boste le prepustili TEHITMCA 23.9.-22.10.: Vaša radovednost bo dobila prav neverjetne razsežnosti. Se najbolj od vsega vas bo seveda zanimalo, zakaj ste toliko Časa dremali sredi vrveža življenja. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: V odkrivanju globinskih plasti svojega bivanja boste doživeli preporod. Naleteli boste namreč na neusahljiv izvir življenjske radosti, ki ga že od nekdaj pogrešate. STRELEC 23.11.-21.12.: Čemenju v vati boste odločno naredili konec, saj vam bo postalo jasno, da si želite korenitih sprememb in čim večjega zadovoljstva. KOZOROG 22.12. - 20. 1.: V veliki želji po odkritju smisla življenja boste prelistali toliko najrazličnejših knjig, da se vam bo začelo v glavi vrteti. Odvrtelo se vam bo na plesišču. VODNAR 21.1.-19. 2.: Vaše finančno stanje ne bo ravno rožnato, vendar se zaradi tega ne boste vznemirjali. Predobro se namreč zavedate, da vaše resnične potrebe ne zahtevajo denarja. RIBI 20.2.-20.3.: Vztrajnost bo tokrat obrodila najslajše sadove. Seveda pa se boste pri tem zavedali tudi tega, da vam je k uspehu še najbolj pomagala pravočasna izbira pravdne smeri. LABIRINT manja Ime in priimek:---------- Telefon in naslov:------- Glasbena želja: Prijavnico pošljite na naslov: RGL, Kopitarjeva 6, Ljubljana, za LABIRINT ZNANJA Nikar samo skozi Črni Kal proti Obali ali obratno. Potem bomo imeli vas vedno le v bežnem spominu, zanimive skalne stene bomo le oplazili s pogledom in se morda na kratko začudili nad ruševinami utrdbe nad vasjo. Če jo bomo sploh videli. Namesto običajnega »preleta« skozi vas se raje ustavimo v njej in ob njenih zanimivostih. Tu še vedno živi v kamen ujeta umetnost, lahko si ogledamo iz Hišnih in apnenčastih blokov zgrajeno Benkovo hišo, ki je z letnico 1489 najstarejša datirana kmečka hiša pri nas, in se odpravimo proti slikoviti gradnji narave, do sten Kraškega roba. Pred tem ustavi korak še cerkev svetega Valentina. Samostojeći zvonik cerkve je od vznožja do, kot pravijo domačini, bandere - na vrhu je bila včasih kovinska zastava, ki se je obračala glede na smer vetra - zamaknjen za en meter. Po svoje postavno še vedno trdno stoji, vendar je zvon nameščen posebej ob cerkvi, ljudje pa se ozirajo navzgor in se sprašujejo, kaj bo prinesla prihodnost. Utrditi - ali je sploh mogoče; podreti -to bi bila škoda. Takšnega zvonika, s čudovito izklesanimi ukrivljenimi elementi na vrhu ne bi nihče več naredil. Kraški rob nad Črnim Kalom ponuja eno najbolj slikovitih, če ne ravno najbolj razgledno hojo v Primorju. Do sten nad vasjo drži makadamska cesta, ki si je poiskala prehod med stenami in se nadaljuje proti Črnotičam. Iz vasi gremo navzgor do konca asfalta in se na prvem razcepu obrnemo levo in gremo pod stenami na rob Kraškega roba. Tam ni težko najti markirane steze, ki drži po robu mimo zbiralnika za vodo proti jugovzhodu. To je ena najlepših razglednih steza na Primorskem, ki ves čas poteka v območju Kraškega roba vse do Podpeči oziroma Hrastovelj. Pot je lahka in označena, le pri spustu pod stene pomagajo jeklene žice in nekaj klinov. ŠAH 8 7 6 5 4 3 2 1 a b c d e f g h Miiller - Dummer /1958 Vse črne figure so aktivno posegle v borbo, medtem ko je le bela dama zagospodarila na kraljevem krilu. Toda kljub temu je črni, ki je na potezi,organizirano pripravil napad na belega kralja. Mala mojstrovina napada črnih figur, bo poplačala trud, ki ste ga vložili ob analizi zgornje pozicije! Beli kralj se bo hitro znašel v matu: Rešitev naloge Napad Crnih figur se odvija forsirano in se začenja z žrtvijo trdnjave l...Th3:+! 2.gh3 Dh2+H Poanta črne kombinacije, ki vodi do mata! 3.Kh2: Tf2++ Po dvojnem šahu trdnjave in lovca se beli kralj znova vrača v kot 4.Khl. Tu pa ga čaka konec potovanja 4...Th2 mat. Lepa matna slika v kotu šahovnice! S. Kovač Med hojo ali, še bolje, med postanki očarajo pogledi navzdol in daleč naokrog: na Črni Kal, vasi Savrinskih brd, iz katerih izstopa Tinjan, izza njega na eni strani vidimo Koper, na drugi Trst, zadaj se razširja morje. V smeri hoje proti Hrastovljam je dolina Rižane, v daljavi nad njo izstopa stolp nad Podpečjo. To je bila ena izmed utrdb, ki so od Socerba do Zani-grada branile prehod proti morju. Pomembne so bile zlasti v časih turških vpadov in Se prej, kasneje pa je ob njih potekala meja med Beneško republiko in Avstrijo. Če si hočemo ogledati eno izmed utrdb, nam ni treba prav do Podpeči. Po robu prav kmalu pridemo do utrdbe nad Črnim Kalom. Stala je menda že v 11. stoletju, njene ruševine vztrajajo še danes. Le kako so ljudje hodili na utrdbo? Gotovo niso plezali, tako kot danes počnejo prosti plezalci v stenah nad Črnim Kalom. Se bolj zanimivo je vprašanje, kako so utrdbo delali. Ko stojimo pred samostojno stoječim skalnim stolpom, na katerem ždi utrdba, smo lahko samo začudeni. Vprašanje o dostopu razjasnijo dobro vidni ostanki ležišča dvižnega mostu, medtem ko je način gradnje še vedno zavit v skrivnost. Ko nadaljujemo pot, pod nogami šelesti suho listje, sonce toplo greje. Morda bomo imeli priložnost občutiti tudi drugo značilnost teh krajev: ko s Krasa povleče burja, je ravno območje pod Kraškim robom najbolj na udaru, zato domačini ne pravijo zastonj, da se burja meša pod Kraškim robom. Pri vpisni skrinjici, kjer se razgledni sprehod za- časno konča, se pot obme navzdol. S pomočjo jeklenih vrvi drži čez skale in potem za spremembo poteka pod stenami do železniške proge, kjer se spet vzpne na rob. Zdaj se hoja šele začne. Po bolj uravnanem svetu gremo proti obnovljeni cerkvici Marije Snežne in naprej proti Podpeči ali Hrasto- vljam. Ker se moramo potem vrniti na izhodišče, je to že celodnevni izlet. Pri tem nam bo izletniška karta Primorje in Kras v merilu 1 : 50.000 le v delno pomoč, ker omenjena markirana pot na njej ni vrisana. Po svoje Se bolje: nekaj stezosledstva ne bo škodilo. Tudi če zaidemo, ne bo nič narobe. Hoja po Kraškem robu pomeni pot v fantastično lep svet kamna, na rob, kjer se Kras prevesi v Istro. Stik dveh pokrajin ni običajen svet, ampak pokrajina presenetljivih potez in lepot. Predvsem pa - zimsko sonce vabi s svoji lenimi, vendar že toplimi žarki. Dario Cortese LJUBLJANA Slovenska prestolnica ima bogato zgodovino o) Skozi Ljubljanska vrata je vodila prastara trgovska pot Pomen lege Ljubljanske kotline za naselitev Prav izrednost prostora, na katerem danes stoji Ljubljana, je bila nekoč odločilna za njen nastanek. Mesto lezi v Ljubljanski kotlini, ki se na severu raztegne v Ljubljansko polje, na jugu pa na Barje. To delitev povzroči pregrada, ki jo tvorita Šišenski in Grajski hrib. Med obema hriboma je predrtina, imenovana Ljubljanska vrata, skozi katera je vodila prastara trgovska pot. Zato ni Čudno, da si je Človek izbral prav ta prostor za svojo nasehtev. Najdbe govorijo že o potujočih lovcih iz stare kamene dobe. V mlajši kameni dobi in v dobi kovin pa se je zaCel človek tu stalno naseljevati, in sicer v svojih kolišCarskih naselbinah na robu Barja, kasneje pa tudi na gričih okoli današnje Ljubljane. Rimska Emona je bila najprej vojaško taborišče Emono, ki je bila v začetku legijsko taborišče, je ustanovil rimski cesar Avgust Oktavijan okrog leta 34 pr. n. š. Načrt mesta je bil enotno zasnovan po vzoru rimskega vojaškega taborišča. Naselbina je postala civilno mesto nekaj let pozneje, za Časa cesarja Tiberija, ki naj bi na tem prostoru ustanovil Colonio Julio Emono. Izkopani ostanki emonskih zgradb govorijo o ljudeh z izredno visoko razvito komunalno in stanovanjsko kulturo, na primer o vodovodu in kanalizaciji ter centralnem ogrevanju prostorov s kurjenjem in prevajanjem toplote pod tlakom. Ob prehodu Cet Maksimina Tra-Cana je bila Emona leta 238 prvič razdejana. Pozneje pa je doživela še več vojaških opustošenj. Leta 546 je bizantinski cesar Justinijan odstopil to ozemlje Langobardom in Emona je sčasoma prešla v pozabo. Stolposti grad na griču nad Ljubljanico Na začetku 11. stoletja je ljubljansko ozemlje dobilo svojega prvega fevdalnega gospoda. Verjetno gre za rodbino Savinjskih grofov s Koroške, za tako imenovani Hemin rod, ki ima svoje prednike tudi v slovanskih velikaših. V 11. stoletju je Lju- bljana predstavljala agrarno-fevdalno središče fevdalceve posesti, iz katere se je proti Savi izvajala kolonizacija Ljubljanskega polja. Najdbe žitnih silosov na dvorišču Slovenske akademije znanosti in umetnosti iz 11. in 12. stoletja pričajo, da je nekje na mestu današnjih Križank nekoC stal fevdalni dvor. Enake starosti naj bi bil tudi grad na griCu, ki si ga lahko predstavljamo v obliki močnega stolpa z obzidjem. Na dvor.in grad so morala biti vezana tudi okoliška naselja (praviloma) nesvobodnih ljudi. To naj bi bili hlapci in dekle, Čolnarji, ribici, obrtniki, poljedelci in drugi. Vera Senica (Se nadaljuje) X M EH ZA SMEH\ Judo vske šale Na svojo veliko noC so Judje dolžni mizo pripraviti s posebnim pogrinjkom. Na novo poročeni Jud še ne pozna pravil za pripravo takšnega pogrinjka in pošlje ženo pogledat skoz okno pri sosedih. Ko žena tako opreza skozi okno vaškega kovača, vidi, kako možakar mlati ženo z lopatko za premog. Ko se vrne domov, se zagrne v zakrknjen molk in noCe odgovarjati na vprašanja moža. Ta pobesni in jo začne mlatiti z lopatko za premog. Zena pa:»Ce torej že veš, kako se dela pogrinjek, zakaj me potem pošiljaš na oglede k vaškemu kovaCu?« M M M ® ® ® Vzhod je smer, kjer leži Jeruzalem, in ta smer je Judom sveta. Vzdolž vzhodne stene so zato v sinagogi Častni sedeži. Preprost, vendar pa bogat Jud podkupi cerkovnika, da mu odredi prostor na vzhodni strani, Cisto zraven rabina, ker bi ga rad nagovoril. Rabin kupčijo opazi, se jezi, vendar ne reče nic. Ko potem prebere psalm, ki pravi: Adam ubehema toschia Adonai - Bog, ki si rešil ljudi in živino -, Jud ponižno vpraša rabina: »Rabin, zakaj stoji tukaj živina poleg ljudi?« Rabin ga premeri od nog do glave in reCe:»To sem se pravkar tudi sam vpraševal. Rekel bi, da je za to ^kriv cerkovnik.«______________ GENIJI V ŠOLSKIH KLOPEH Adolf Hitler (1889-1945) Hitler je v programskem delu nacizma, v knjigi Mein Kampf, navedel tudi razloge za takšen negativen razvoj. Dejstvo, da je v šoli odpovedal, je skušal opravičiti tako, da ga je razložil kot zavesten protest zoper očeta:»PrviC življenju so me....potisnili v opozicijo. Kot je hotel biti oCe trd in odločen pri uresničevanju načrtov in namenov, ki si jih je zadal, tako zakrknjen in trmoglav je bil njegov sin, ko je šlo za zavračanje zamisli, ki mu ni pomenila nic ali pa le malo...-Vsa prizadevanja, da bi zdramil ljubezen in poželenje po tem poklicu s primeri iz lastnega življenja, so se zasukala v svoje nasprotje. Kar slabo mi je postajalo ob misli, da bom smel nekoč v prihodnosti sedeti v uradu kot nesvoboden človek in dane bom mogel biti gospodar svojega lastnega Časa.« Vendar pa je Hitler s takšnih prikazom olepšal resnico. Kajti v šoli se tudi potem ni poboljšal, ko ga nihče ni več silil, da bi si za življenski poklic izbral uradniški poklic. Oce je namreč nepričakovano umrl, ko je bil Hitler star štirinajst let. Resnični razlog za Hitlerjeve slabe šolske rezultate vidi VVemer Maser v tem, da je »Hitler že v mladosti dojemal sistematično delo kot prisilo«. Opozorila je upošteval le, Ce so se ujemala z njegovimi pogledi, uspešen pa je bil samo na tistih področjih, ki niso terjala »intenzivno soočanje z vsebino predmeta«. Ali po domače: namesto da bi se pogabljal v vsebino, je raje improviziral. Se nadaljuje ___SLOVENSKI IZG N_A N C I (8 )_ Pozabljene žrtve? Madžarska je leta 1992 z zakonom priznala internirancem dodatek 11 tisoč forintov na mesec. Ker so do tega upravičeni tudi izgnanci iz Prekmurja, je to pravico zaradi slabe informiranosti in kratkega roka za prijavo uveljavilo le okoli 2000 izgnancev, zato je to vprašanje še vedno odprto. Tudi Poljska je 1. januarja 1991 sprejela zakon, ki je žrtvam nacizma priznal pet let skrajšano delovno dobo, dodatek k pokojnini, po 10 dni dodatnega letnega dopusta in vrsto drugih olajšav. To je le nekaj primerov, ki nazorno kažejo, kakšen odnos imajo evropske države, tudi iz nekdanjega vzhodnega bloka, do žrtev nacizma. Kaj pa slovenski izgnanci? 2e v uvodu je bilo povedano, da so bili slovenski izgnanci vsa povojna leta zapostavljeni in prezrti. Skandalozno je, da je nekdanja Jugoslavija trgovala z izgnanci in drugimi žrtvami vojne ter jih uporabljala kot argument v dogovarjanju z Nemčijo za ugodna gospodarska posojila. Pa tudi sicer ni pokazala nobenega razumevanja in jih ni obravnavala in opredelila kot dejanske žrtve vojnega nasilja. Pri urejanju teh vprašanj je bil osnovni kriterij aktirvna udeležba in podpora NOB. V takšne zasluge udeležencev NOB nihče ne dvomi, saj so le-ti s svojimi dejanji omogočili zlom nacifašizma. Nedopustno pa je različno rangiranje in vrednotenje borcev in žrtev vojnega nasilja. Pri tem nihče ni hotel upoštevati dejstva, da je bil izgon dejanski genocid nad slovenskimi izgnanci. Tudi na pismo izgnancev z zborovanja v Rajheburgu leta 1971 ministrstvu za zunanje zadeve SFRJ in ZR Nemčije z zahtevo za vojno odškodnino izgnanci niso dobili nobenega odgovora. Edino, Cesar je bil deležen le majhen del izgnancev, je bilo priznanje izgnanstva v posebno dobo. ZR Nemčija je namreč po posebnem sporazumu leta 1953 dala Jugoslaviji 26 milijonov mark odškodnine za zahtevke za socialno zavarovanje delavcev, ki so med vojno delali v Nemčiji. Na tej podlagi so lahko izgnanci, ki so bili po vojni v rednem delovnem razmerju, z izjavo dveh prič uveljavili izgnanstvo v delovno dobo, vendar samo do leta 1956, ko je bilo dokazovanje s pričami na splošno ukinjeno. To možnost pa je zaradi kratkega roka in premaj- hne informiranosti uveljavilo le manjše število. Večina izgnancev je bila zaradi tega materialno prikrajšana in prizadeta, zlasti tisti, ki so morali v invalidski pokoj, še posebej pa tisti, ki so bili v zadnjem Času odpuščeni. Zato lahko reCemo, da vprašanje izgnancev in odškodnine še vedno ni rešeno in Slovenija se zato ne more primerjati z drugimi evropskimi državami. Država je dobila denar Poleg odškodnine za medicinske poskuse na živih ljudeh in za socialno zavarovanje delavcev, ki so med vojno delali v Nemčiji, je nekdanja Jugoslavija dobila skupno 1.340 milijonov mark. Na podlagi posebnega sporazuma je ZRN leta 1956 dala Jugoslaviji 240 milijonov mark in sicer 60 milijonov mark za restitucije in ostalo kot ugoden gospodarski kredit. Poleg tega je od takratne NDR dobila 100 milijonov mark v obliki blagovnih kreditov in drugih plačil na račun vojne škode. Z obnovitvijo diplomatskih odnosov z ZR Nemčijo so se med njo in SFRJ začela pogajanja o vojni odšodnini. Značilno je, da se je ZR Nemčija upirala poravnavi vojne odškodnine Jugoslaviji z izgovorom, da bi to vzpodbudilo še druge, zlasti vzhodnoevropske države k tovrstnim terjatvam. Zato je bilo v razgovorih Tito-Brandt leta 1973 doseženo soglasje, da se v tej fazi vprašanje vojne odškodnine rešuje prek ugodnih gospodarskih kreditov. Dosežen je bil sporazum, po katerem je nekdanja Jugoslavija leta 1973 dobila 300 in leta 1974 še nadaljnjih 700 milijonov mark. Pretežni del teh sredstev je bil namenjen izgradnji 380 KW krožnega daljnovoda in za razvoj industrije, del za blagovni kredit za nabave v ZRN, za likvidnost v plačilnem prometu in za povečanje deviznih rezerv. Sedaj je znano, da je Slovenija iz teh sredstev prejela 490 milijonov mark, ki jih je Državni zbor lani opredelil kot državni oz. javni dolg. Ni sicer znano, ali se je Jugoslavija v teh razgovorih morebiti odpovedala zahtevku za poravnavo škode, na kar se sklicuje nemško finančno ministrstvo, češ da je zanje vprašanje vojne škode rešeno. Toda dejstvo je, da se je Jugoslavija v teh pogovorih sklicevala na povzročeno vojno škodo (storjeno tudi izgnancem), vendar jim te ni priznala. Tako so bili izgnanci elegantno izigrani. Se nadaljuje G. K. Chesterton Čudni koraki (8) Zavladal je dolg molk. Vsi drugi prisotni so poCasi odšli, da bi tovarišem odnesli vrnjeno srebrnino ali da bi se z lastnikom hotela pogovorili o Čudni zadevi, samo polkovnik mrkega obraza je še vedno postrani sedel na pultu, zvonil z dolgimi, suhimi nogami in si žvečil temne brke. Končno je tiho rekel duhovniku: "Očitno je bil pretkan, vendar mislim, da poznam še bolj pretkanega." "Bil je pretkan, " je odgovoril duhovnik, "ne vem pa, katerega še bolj pretkanega mislite." "Vas mislim, " je rekel polkovnik in se kratko nasmejal. "Ni mi do tega, da bi tistega spravil v zapor, glede tega bodite brez skrbi. Vendar bi dal veliko srebrnih vilic, da bi natančno izvedel, kako ste padli v to zadevo in kako ste ga prepričali, da je plen vrnil. Mislim, da ste najbolj spreten zlomek v prisotni družbi." Zdelo se je, da mrka odkritost sta- rega vojaka oCetu Brovvnu ugaja. "No, " je smehljaje se rekel, "seveda vam ne smem povedati, kdo je, niti vam ne smem odkriti njegove zgodbe. Ni pa nobenega posebnega razloga, zakaj vam ne bi smel povedati preprostih dejstev, ki sem jih sam odkril." Nepričakovano gibčno je skočil Cez pult, sšdel k polkovniku Poundu in s svojimi kratkimi nogami zvonil kot deCek na ograji. Zgodbo je začel pripovedovati tako sproščeno, kot bi jo na božični večer pred kaminom pripovedoval staremu prijatelju. "Vidite, polkovnik, " je rekel, "bil sem zaprt v tisti sobici tamle in sem nekaj pisal, ko sem na hodniku zaslišal ples korakov, ki je bil tako Čuden kot smrtni ples. Najprej so prišli hitri, smešni, kratki koraki, kot bi nekdo za stavo hodil po prstih; potem ‘so prišli počasni, brezskrbni, škripajoči koraki, kot bi se velik moški sprehajal s cigaro v ustih. To- da prisežem, da so korake delale iste noge, in sicer izmenoma; najprej tek, potem hoja in nato spet tek. Sprva sem se kar tja v en dan spraševal, zakaj isti Človek hodi na dva tako različna načina, potem pa me je zgrabilo. Eno vrsto hoje sem poznal, bila je prav taka kot vaša, polkovnik. Bila je hoja dobro hranjenega gospoda, ki nekaj Caka in se medtem sprehaja bolj zato, ker je telesno živahen, kot pa zato, ker je duševno nepotrpežljiv. Vedel sem, da poznam tudi tisto drugo hojo, vendar se nisem mogel spomniti, od kod vem zanjo. Katero divje bitje, ki sem ga srečal na svojih popotovanjih, na tako nenavaden način hiti po prstih? Potem sem od nekod zališal žvenket posode, in odgovor mi je vstal pred oCmi tako jasno kot katedrala svetega Petra. Bila je hoja natakarja, tista hoja, ko je telo nagnjeno naprej, oci gledajo v tla, nožni prsti se odrivajo od tal, škrici in prtiček pa vihrajo za hodcem. Nato sem še minuto in pol razmišljal. In verjamem, da sem naravo zločina zagledal tako jasno, kot da bi ga nameraval zagrešiti sam." Polkovnik Pound ga je bistro pogledal, toda govorCeve mehke, sive oCi so bile s skoraj prazno otožnostjo zazrte v strop. "ZloCin, " je poCasi rekel, "je podoben vsaki drugi umetnini. Ne glejte me tako presenečeno; zločini nikakor niso edine umetnine, ki prihajajo iz peklenske delavnice. Toda na vsaki umetnini, božanski ali peklenski, je nekaj neizogibnega - hočem reci, da je v svojem bistvu preprosta, pa naj bo njena izpolnitev še tako zapletena. Tako so, recimo, v ‘Hamletu' grotesknost grobarja, rože blaznega dekleta, fantastični Osri-kov lišp, bledica duha in rezanje lobanje vse samo nenavadnosti, spletene okoli preproste, tragične figure Človeka v Cmem. No, tudi to," je rekel in smehljaje se poCasi zlezel s pulta, "tudi to je preprosta tragedija Človeka v Cmem. Da," je nadaljeval, ko je videl, da ga je polkovnik vprašujoče pogledal, "vsa zgodba se suče okoli Cmega suknjica. Tudi v tej so, tako kot v ‘Hamletu1, rokokojski izrastki - na primer vi. Pa mrtvi natakar, ki je bil, kjer ni mogel biti. Pa nevidna roka, ki je z vaše mize pobrala srebrnino in se razblinila. Toda navsezadnje vsak bister zločin temelji na kakem popolnoma preprostem dejstvu - na dejstvu, ki samo po sebi ni skrivnostno. Skrije ga prikrivanje, speljevanje razmišljanja proC od njega. Ta veliki in pretanjeni in (Ce bi šlo po načrtu) zelo donosen zločin je bil zgrajen na preprostem dejstvu, da je večerno oblačilo imenitnega gospoda prav takšno kot oblačilo natakarja. Vse drugo je bilo igranje, in to zares izvrstno igranje, " "Se vedno nisem prepričan, " je rekel polkovnik, vstal in se namr-šCeno zagledal v svoje Čevlje, "da ra- zumem. Se nadaljuje Petek, 27. januarja 1995 VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE EVROPA / NA ZAHODU NOVO POSLABŠANJE ALPE-JADRAN / PADAVINE BODO PONEHALE Podatke pripravlja in posreduje Hidrometeorološki zavod OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan i.. 4 * pod 107«. | pod 5 10-307» 30-507» 44*6* 5-10 *** *** 1 10-30 ! ******** I 50-807« 30-60 *** *** *** *** nad 807» . nad 60 VETER | NEVIHTE središče središče ciklona anticiklon- 5-10 m/s nad 10 m/s BIOPROGNOZA Vreme bo zjutraj in del dopoldneva se vplivalo obremenilno. Do opoldneva bo vremenska obremenitev postopoma ponehala in popoldne bo učinek vremena na poCutie in razpoloženje ljudi usoden. Tudi pogoji za spanje bodo ugodnL KE2B2ZIIZiX23B5B Ceste so ponekod mokre in spolzke. Na cesti preko |eze-r-skega je obvezna zimska oprema, V Dolgi vasi je Čakalna doba za tovorna vozila do 8 ur. SNEŽNE RAZMERE dne 26.1. Rogla Krvavec ’-™ska Gora cm 70-90 do 60 90 10-30 do 70 20-40 do 40 Straža na Bledu Zelenica Golte Cerkno Soriška pianina Kohla cm 40-120 , 25 20 do 60 do 50 do 60 60 20-50 Na vseh omenjenih smuciscih naprave vozijo. Nočna smuka je mogoča na Mariborskem Pohorju. Tekaške proge so urejene na Pokljuki, Rogli, Kopah, Mariborskem Pohorju, Soriški planini in v Kranjski Gori. Dostop na Mariborsko Pohorje, Roglo in Kope je mogoč samo z zimsko opremo. Smučarski avtobus vozi na Mariborsko Pohorje, Roglo, Koblo, v Cerkno, med gozd Martuljkom in Zelenico in do pod Vogla. Avtobus za Veliko planino vozi vsak dan ob 7. uri izpred Kongresnega trga v Ljubljani. PLIMOVANJE Danes: ob 0.24 najnižje -8 cm, ob 6.26 najvisje 40 cm, ob 13.33 najnižje -52 cm, ob 20.13 najvisje 27 cm. Mri: ob 1.27 najnižje -13 cm, ob 7.18 najvisje 44 cm, ob 14.12 najnižje -60 cm, ob 20.50 najvisje 35 cm. Slovenija: Sosednje pokrajine: Padavine bodo povsod pone- Vreme se bo od zahoda hale, od severozahoda se bo izboljševalo, delno zjasnilo. Ohladilo se bo. Temperature bodo od 1 do 5, na Primorskem do 8°C. V Sloveniji: Obeti: V soboto bodo občasno rahle V nedeljo bo Se nestalno, ven- padavine, v nižinah deloma dar vednoma suho vreme, kot dež deloma kot sneg. TEMPERATURE ALPE-JADRAN včeraj ob 7. in ob 13. uri LJUBLJANA 9/10 TRST 8/3 CELOVEC -3/5 BRNIK 3/6 MARIBOR 5/14 CEDE 10/H NOVO MESTO 7/13 NOVA GORICA.. 7/10 MUR. SOBOTA 1/14 PORTOROŽ 9/12 POSTOJNA 8/9 ILIRSKA BISTRICA. 9/10 KOČEVJE ■ 10/- ČRNOMEU - 13/14 SLOV. GRADEC.. -4/10 RATEČE -3/7 VOGEL - o/o KREDARICA 1/-5 VIDEM 0/8 GRADEC -4/8 MONOŠTER 2/13 ZAGREB 12/15 REKA 10/U TEMPERATURE PO EVROPI včeraj ob 7. in ob 13. uri HELSINKI..... -3/2 STOCKHOLM.... -7/0 MOSKVA......... -3/-3 BERLIN........... 2/6 VARŠAVA...... 2/6 LONDON....... 5/8 AMSTERDAM.... 4/8 BRUSELJ...... 3/8 PARIZ............ 5/7 DUNAJ............ 0/6 ZGRICH........... 0/6 ŽENEVA....... 3/6 RIM............. 4/17 MILAN........... 0/14 BEOGRAD...... 1/9 BARCELONA.... 11/16 ISTAMBUL..... 6/13 MADRID....... 12/17 LIZBONA...... -/18 ATENE.......... 11/16 BUCAREST..... 0/3 MALTA.......... 12/17 PRAGA........ V5 PARIŠKA VISOKA MODA PARIZ - Po dolgi vrsti ekscentričnih kolekcij se je Yves Saint Laurent vrnil h klasični visoki modi in v Parizu doživel velik uspeh. Svoje elegantne črne smokinge je podaljšal in spremenil v večerne obleke, ki se zapenjajo z dolgo vrsto gumbov spredaj. Nositi jih je treba nad životci iz belega satena ali črnih čipk. To je kanček novega v duhu Saint Lau-rentovega stila, ki je publiko kar prevzel. Igralka Catherine Deneuve je pohvalila eleganco in lepoto modelov; o Saint Laurentu je dejala, da je pravi genij. Med kreacijami, ki so publiko najbolj navdušile, je bila tudi oprijeta obleka iz zlatega lameja s svilenim belim površnikom, okrašenim s svetlikajočimi se metuljčki. Gledalci so navdušeno ploskali tudi čudoviti dolgi večerni obleki iz vijoličastega tafta. Izredno elegantna so tudi dnevna oblačila; zanje je kreator uporabil veliko mehke volne in udobne kroje. Suknje imajo podložena ramena, robovi pa so samo toliko nad kolenom, da dajejo prijeten vtis mladostnosti. Kljub uspešni klasični kolekciji se Saint Laurent sooča s hudo konkurenco mlajših kreatorjev, ki so modi te sezone dali močan pečat. Eden od najboljših mladih krea- torjev je Michel Klein, ki je te dni v Parizu predstavil svojo tretjo kolekcijo visoke mode za modno hišo Guy Laroche. S svojimi kreacijami je poudaril preproste kroje in nakazal novo pot, daleč od leska tradicionalnih modelov. Vezeni kratki suknjiči in plesne obleke z neudobnimi spodnjimi krili niso več modemi. V bodoče bo eleganca po Kleinu na moč preprosta. Večerne obleke bodo podobne nekakšnim belim svilenim pižamam v kitajskem slogu. V popolnem nasprotju je kolekcija Oscarja de la Rente za modno hišo Bal-main. Navdih zanjo je kreator dobil pri kostumih Ziegfeldovih plesalk. Vse modele je okrasil s peresi, od sukenj do večernih oblek, še celo spodnje perilo. Oblačila iz rožnatega satena ali rumenega sifona, okrašena s puhastimi peresi, so odprla vprašanje, ali bodo Bal-mainove priletne stranke kupile take pižame. Kreator pa ni imal časa, da bi se ukvarjal s temi vprašanji. Mediji namreč poročajo, da namerava pustiti modno hišo Bal-main konec leta, češ da je žena Annette sita njegovih neprestanih potovanj v Evropo in bi raje videla, da bi se v New Yorku posvečal kreacijam za lastno modno hišo.