Leto LXXI1I., št* 81 LJubljana, torek 9* aprila 1940 Ceno Din SLOVENS Izhaja vsak dan popoldne Izvzemat nedelje ta praznike. — Ineeratl do 80 petit Trst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.60. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inseratl petit Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratnl davek posebej. — >Slovenski Narode Telja mesečno t Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNTSTVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica it. 5 Telefon: 31-22, 31-23, 31-24, 31-25 in 31-2« Podružnice: MARIBOR, Grajski trg it 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta* telefon St. 28 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon it 65-podruznlca uprave: K ocen ova uL 2, telefon St. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg- S. — Postna hranilnic«, v Ljubljani st. 10.36X 11 U0! m Norveško emška vojska vkorakala v Dansko in na Norveško LONDON, 9* aprila, s. (Reuter.) Zjutraj je bila iz Berlina uradno javljene, da je zaradi greženj skaniknav shlm državam sklenila Nemčija vzeti N.orveško in Dan' sko y.?d svojo zaščito in so zato mcčtil oddelki nemške v&jske pričeli zjutraj korakati v obe ti državi* LONDON, 9. aprila, s. (Reuter.) Nemški poslanik v Oslu je sitoLl posetil norveškega zunanjega ministra Kohtet ter mu pismetr& in ustit.o sporočil, da mara prem vzeti Nemčija Norveško pod v&jaška upravo. Izjavil je, da pričakuje, da se K*yrveška ne b& upirala nemški okupaciji. K.3t razlog okupacije je Izjavil nemški poslanik, da misli Nemčija, da bi v nasprotnem primeru Anglija in Francija zasedal Norvešku. Kvht je odgovoril, da tega ne mare pričakovati od Anglije in Francije. Takoj nato se je sestala norveška vlada in sprejela sklep, da ne more sprejeti nemških zahtev. Washington, 9. aprila, s. (Reuter.) Poročilo ameriške poslanice, da je Norveška od s noči v vojni z Nemčijo, je sedaj uradno potrjeno. Angleško poslaništvo je zaprosilo ameriška poslaništvo, da prevzame zaščito angleških interesov v primeru, da bi moralo angleško poslaništvo zapustiti Oslo. Nemške čete na norveški obali LONDON, 9. aprila s. (Reuter.) Radio Oslo objavlja, da so se nemške čete pričele iz-krcavati na norveških obalah. Norveška vlada je zapustila Oslo in odšla v mesto Hamar v notranj.osti države. LONDON, 9. aprila s. (Ass. Press in Reuter). Davi ob 6. je dospelo iz Hodanja telefonsko poročilo, da so nemške čete davi ob 4.30 na sedmih mestih prekoračile dansko mejo in vkorakale na dansko ozemlje. Danska vojska se povsod umika in ne nudi nikjer odpora. Nemške čete sestoje iz pehote, topništva in mehaniziranih oddelkov. Mislijo, da je najbrže zasedba v zvezi z zahtevami, ki jih je postavila nemška vlada Danski in da je na te zahteve danska vlada pristala. Pričakujejo, da bo nemška vojska še tekom dneva zasedla vso Dansko. Podrobneje javljajo naslednje: Tri nemške križarke so dospele pred luko Middelfart v Malem Beltu, se zasidrale j*red mestom in izkrcale nemško vojaštvo, ki je mesto zasedlo. V Schlesvvig-IIoIsteinu so vkorakale nemške čete na več mestih, danska posadka v Sonderburgu se je umaknila. Poročevalec New York Timesa potr-hvje, da so nemške čete vk^akaV v Kodanj. Izkrcale so jih nemške vojne ladje. London, 9. aprila, j fReuter) Sltržbeui norveški krogi v Londonu še vedno iz- javljajo, da nimajo nobenih točnih podatkov o zadnjih dogodkih na Norveškem. ' STOCKHOLM, 9. aprila. Havas. AA. Mesto Oslo je bilo ponoči zaradi nevarnosti letalskih napadov vso noč zatemnjeno. OSLO, 9. aprila. AA. Tukajšnja radijska postaja javlja, da so nemške čete zavzele Trondheim. Oslo, 9. aprila. AA. Radijska postaja v Oslu javlja, da so se nemške čete davi ob 3. izkrcale v raznih norveških obmejnih krajih. Oslo, 9. aprila. AA. Tukajšnja radijska postaja javlja, da so se nemške čete izkrcale v Bergenu in mesto zavzele. Oslo, 9. aprila. AA. Havas. Norveška vlada je zapustila prestolnico in se preselila v Hamer. Stockholm, 9. aprila, a. (Reuter) Vac telefonske zveze z Norveško in Dansko so prekinjene. Ker gre telefonski promet iz Švedske v Anglijo preko Hodanja, je tudi ta zveza prekinjena. Tukajšnje angleško poslaništvo je objavilo, da so vesti o invaziji Danske po nemških četah potrjene. Danska vojska se povsod umika, puščajoč med seboj in nemškimi četami pas pol milje. V severnem Jut-landu so nemške ladje izkrcale vojaštvo in začele zasedati tudi tam dansko ozemlje. NEVV YORTC, 9. aprila. Havas. Norveški poslanik v Zedinjenih državah je izjavil, da je njegova država v stanju vojne z Nemčijo. Vest je prvi priobčil Reuter. NEW YORK 9. aprila. AA. Reuter javlja, da je norveška vlada v vojnem stanju z Nemčijo. LONDON, 9. aprila. AA. Sem so prispele vesti iz Kjdbenhavna, da so nemške čete prekoračile dansko mejo. »l®šssa mobilizacija na Norveške London, 9. aprila, s. (R-uter) Norveška vlada je po zadnjih poročilih odredila splošno mobilizacijo. Nadalje je bila odrejena takojlnj^ evakuacija Osla in Kristiansunda. V Oslu so bili na hišah, ki jih je treba še danes evakuirati, nabiti modri listi. Hiše, ki morajo biti izpraznjene do jutri, pa so dobile bela obvestila. Javljajo, da so nemška letala že napadla Oslo in Kristiansan, ni pa še znano, da bi bila povzročena škoda. Norveške vojne ladje in obalne baterije so preprečile poskuse nemških čet, da bi se izkrcale na južni obali, pač pa potrjujejo vesti, da so Nemci zasedli Bergen in Trondhjem. Prav tako je nemška vojna ladja dospela v luko Nar-vik in izkrcala manjšo posadko. Na jugozapadni obali je bil zaseden Eger-tund. Poročila iz Danske javljajo, da jo nemška vojska Kodanj že popolne na zasedla. Do poldneva so Nemci lairdli že skoraj vse dansko ozemlje. Danska vojska se nikjer ne upira. London, 9. aprila, s. (Reuter) Zadnjo poročila potrjujejo, da so nemška letala davi ponovno bombardirala Oslo. Nemško vojno poročilo Berlin, 9. aprila, j. (DNB) Nemško vrhovno vojno poveljništvo je danes dopoldne izdalo komunike, ki nravi: -ostani in ostani CIan Vodnikove drnibol Da se prestreže napad, ki ga Vel'ka Britanija trenotno organizira in delno tudi že izvršuje proti nevtralnosti Danske in Norveške je nemška armada prevzela obrambo teh dveh držav. Davi so močni oddelki nemške armade vseh vrst orožja vkorakali na ozemlje teh dveh držav oziroma so se izkrcali v njih pristaniščih. Da se zaščiti mirna izvrši-teh teh vojaških ukrepov So bile v raznih delih morja položena zelo razsežna minska polja. Nemške mine v Skageraku Kodanj, 9. aprila, j. (Havas). Nemška radijska služba za zaščito plovbe je davi razglasila službeno, da je bila Nemčija prisiljena v zvezi s svojimi ukrepi na Danskem In Norveškem položiti mine pred vsemi švedskimi luka ml v Skageraku. Napad na Scapa Flow London, 0. aprfla. s. (Reuter). Letalsko ministrstvo in admiral i teta sta izdala skupen komunike o snočnjem napadu nemških letal na Scapa Flow. Ugotovljeno je, da ni bila zadeta nobena angleška vojna ladja in da ni bil nihče ubit pri napadaj pač pa sta bdJi sigurno sestreljeni dve nemški letali, bržkone pa še tudi tretje, ki so ga videli, kako se je močno poškodovano spuščalo proti morski gladini Nemška letala so odvrgla več zazidalnih eksplozivnih bomb, ki so delno padle tudi na kopno na Orknevskih otokih. Pet bomb je padlo v bližini neke kmečke hiše in so Jo popolnoma porušile. Neki civilist je bil pri tem lažje ranjen. Očividci pripovedujejo, da so nemška letala priletela vad Scapa Pk>w v veliki višini v treh skupinah. Takoj so se dvignila v ogromnem številu angleška lovska letala ln ae zaupietla z nemškimi letali v borbo. Vpad nemških lađi] v norveške vode vVashington, 9. aprila, s. (Ass. Press) Ameriška poslanica ga. Harriman je brzojavno sporočila svoji vladi, da jo je obvestil zunanji minister K oh t, da so Štiri nemške vojne ladje poskusile prodreti v Oslofjord. Norveški obalni topovi so odgovorili z ognjem. Po izjavi zunanjega ministra Kohta je Norveška v vojnem stanju z Nemčijo. Letalski alarm v norveški prestolnici Oslo, 9. aprila, s. (Reuter in Ass. Press) V norveški prestolnici je bil dan ponoči ponovno letalski alarm, prvi ob 1.30 zjutraj, drugi pa ob 2. Zadnji ob 5. zjutraj še ni bil preklican. Odrejena je bila zatemnitev mesta. Nad mestom so opazili več tujih letal neznane narodnosti. Telefonski promet je bil preko noči prekinjen. Odgovor na nemški način vojevanja London, 9. aprila, s. (Reuter) Današnji angleški listi se bavijo s položitvijo min v norveških teritorialnih vodah. »Times« piše, da je bilo vedno priznano od pravnih strokovnjakov vseh narodov, da vojujoča se stranka, ki krši zlonamerno mednarodne zakone, osvobodi nasprotnika obveznosti teh zakenovjn mu da pravico, da se odloči za način represalij, ki bi bile sicer normalno ilegalne. List pripominja, da je splošno znano, da je Nemčija ponovno očividno kršila mednarodne zakone, kakor tudi principe humanosti. »Daily Telegraph« in »Dailv Herald« se vprašujeta, če je protest norveške vlade proti namestitvi min v skladu s pravim čustvom norveškega naroda. Lista izražata mnenje, da je boli resno mišljen protest Norveške zaradi potopitve ladi«» »N*v*^a« no nemški podmornici. »Dailv Herald« dvomi, če nevtralci res obžaluj "jo položitev min. Aneleško-francoski ukrerv pravi list, je samo oderovor na nemški način oomorskesa bojevanja. Anglija in Franciia s svojim ukrepom mV-» prekršili prinemov pravičnosti in človečan-stva. L. 1918 ie Norveška sama ustavila oromet nemških podmornic po norveških teritorialnih vod*>h. Sed~j so zavezniki prihranili Norveški stroške in sami zavarovali varnost plovbe. Kaj pravi Skandinavija Prišel je trenutek, ko morata Norveška ln Šved ska jasno izjaviti, na kateri strani stojita Oslo, 9. aprila br Zunanje-politieni odbor poslanske zbornice je zasedat včeraj skoraj do 15. Kmalu nato je norveška vlada irdaila posebno deklaracijo, v kateri označuje svoje stališče glede zavezniško vojne akcije v norveških teritorialnih vodah. Norvešk* vlada pravi, da so zavezniški vojni ukrepi takega značaja da mora naj-resneje in najsvečaneje protestirati proti očitni kršitvi mednarodno-pravnih določb in še posebej norveške suverenosti m nevtralnosti Norveška se je ves čas vojne ravnala po načelih najstrožje nevtralnosti. Zato je rudi dovoljevala pomorski promet po svojih vodah vsem državam, pa tudi vsem vojujočim se državam, če je bil v skladu z mednarodnim pravom Angleška vlada je o priliki sporazuma, ki ga je »klena« s Norveško le H. marca letos izjavila, da sme Norveška izvažati v Nemčijo - ^ske vrste blaga Norveška vlada zahteva glede na to, naj zapadni velesili nemudoma odstranita vse svoje vojne ladje in mina Iz norveških teritorialnih vod. Obenem si pridržuje pravico, da zahteve sleherno odškodnino za škodo, ki je bila na ta način povzročena Norveški, in da izvršuje tudi ukrepe, ki se ji bodo zdeli primerni ss ohranitev norveške suverenosti in nevtral-nos t i. Popoldne ob 16. se je sestal norveški parlament. Zunanji minister Koht je v svojem govoru pred norveškim parlamentom snoči sporočil vsebino not. ki sta jih an-g*eska in francoska vlada dostavili pretekli petek norveau vladi. Noti pravita, da Je razvoj dogodkov v zadnjih treh mesecih pokazat, da Nemčija noče dovoliti Norveški in Švedski pirmerne svobode v njuni zunanji politiki. Zavezniški vladi zaio čutita, da Je prišel trenutek, ko morata Jasno izjaviti, da hočeta ohraniti in braniti gotove bistvene svoje zahteve. Angleška in francoska vlada napovedujeta v notah, da bosta primorani braniti sami svoje interese, če Jima norveška vlada ne dovoli gotovih prednosti. Koht Je nadalje sporočil, da sta norve-ika in švedska vlada ie sestavili svoje odgovore na noti, ko Je včeraj prejeta norveška vlada novi noti, ki sta sporočali, da so bile položena mine v norveških teritorialnih vodah. V norveških političnih krogih Je izzvalo velik vtis v prvi vrsti dejstvo, da sta zavezniška diplomatska zastopnika v Os!u obvestita norveško vlado službeno o zavezniški blokadni akciji šele, ko Je bila akcija sama že v polnem teku in so angleške vojne ladje že nekaj časa kri žarile po norveških teritorialnih vodah ter so bila minska polja tako rekoč ie dovršena. Kaj sodijo v Ameriki vVashington, 0. aprila, j. (Untt. Press) V ameriškem zunanjem ministrstvu ter v Beli hiši sedaj ne izjavljajo ali je znano, Če bo prezident Rooseveit takoj izdal proglas, s katerim so Norveška proglaša za vojujooo se državo, do bi se na to odnošaji naprsni njej razvijali po predpisih, kakor jm določa Drugo vprašanje, ki ga Je treba razčistiti, ali bodo Zedinjene države že spočetka vojne določeni tako zvani vojni pas, v katerem je ameriškim ladjam vstop prepovedan, sedaj raztegnile preko celotne norveške obale. Doslej je sesal ta prepovedani morski pas do Bergena. V poučenih ameriških krogih zatrju- ie-?©. da je norveškega poslanika v .ajprej zunanje ministrstvo Zedi-n.enih držav obvestilo o vojnem stanju med Norveško in rajhom. Kratko pred polnočjo je prispel v ameriško zunanje ministrstvo norveški poslanik v Wa-shingtonn Morgenstierne, ki je z mero-dajnimi člani ameriškega ministrstva nemudoma pričel razgovore, kaj mislijo ukreniti Zedinjene države glede na nova stanja. Nočni čuvaj ameriškega zunanjega ministrstva le nemudoma sklical vse potrebno uradništvo ministrstva, ki je v najprajšem času prispelo na svoja mesta, tako da je ameriško zunanje ministrstvo bilo že kratko po polnoči v polnem obratu. Razsvetljena okna ameriškega zunanjega ministrstva so opo-zorisa prebivalstvo ameriške prestolnice, da so se morali pripetiti usodni dogodki, ki zahtevajo vso pozornost Ze-dnjenih držav.. Navzlic temu, da pre-zidenta Roosevelta ni v Wasfoingtonu, ker se mudi na .svojem posestvu v Hy-deparku, je vendar ameriško zunanje ministrstvo z njim v neprestani telefonski zvezi. Krogi, ki so blizu ameriškemu zunanjemu ministrstvu, zatrjujejo, da norveški poslanik Morgenstierae še zmerom nima nikake zveze s svojo vlado v Oslu. Wan6»hingr»n, 9. aprila, a. (Ass. Prese). V tukajšnjem danskem poslaništvu Izjavljajo, da se jim zde vesti o zasedbi Danske malo verjetne. Nimajo še nobenega ofl-cieinegra potrdila. New Yor*, 9. aprila, s. Ob 8. zjutraj javlja posebni poročevalec raddjsSte družbe >OoIumbiaii*>ci umit Ka/rdinal Jean Verdder je bil rojen 19. februarja 1864 v Lacroixu. L. 1887 je bU v Rimu posvečen za mašnika, nato pa se je posvetu Studiju in sd je kmalu pridobil odličen sloves med svojimi stanovskimi tovariši. V duhovniškem seminarju r Perigueuxu je postal profesor, nato je prišel v L»yon in 1. 1905. v duhovniški seminar . L. 1912. je postal superior seminarja v Carmesu. Po smrti superiorja pri ML BUnplciusu je bil v juliju 1920 izvoljen ss generalnega superiorja te družbe, Id je ena najpomembnejših francoskih zavodov se vzgojo katoliških svečenikov. Tik pred svojo smrtjo pa je kardinal DuboLs, pari« flkl nadškof, priporočal Verdiera za svojega naslednika. Po kardinalovi emrti je bal 1. 1929 imenovan za škofa in v decembru Istega, leta. je od papeža prijel kardinalski klobuk. Kardinal Verdier je užival v vsej francoski javnosti nedeljen sloves. Bil je znan kot znamenit govornik in navdušen patriot. Francija, ki mu je izkazala mnoge časti ln ga tudi imenovala za oficirja častne legije, je prav v teh zanjo teflkfh in usodnih časih izgubila enega izmed Vilkih sinov. Sli mi 2 »SLOVENSKI NARODf, torek, 9. aprila 1940. Stev. 81 Splošna mobilizacij? tudi na Švedskem LONDON, 9* aprila s. (Ren-ter.) švedski radio lavlja, da je odredila švedska vlada splošno mobilizacijo. Nemška vojska pred Oslom LONDON, 9. aprila, s. (Reuter). Po zadnjih poročilih so nemške vojne ladje izkrcale vojaštvo v Oslofjordu. Ni še znano, če je bil zaseden tudi Oslo sam. LONDON, 9. aprila, s. (Reuter). Nor- veški poslanik je zjutraj posetil zunanje ministrstvo in se posvetoval skupno z zunanjim ministrom lordom Hali-faxom in francoskim veleposlanikom Cor binom. LONDON, 9. aprila, s. (Reuter). Potrjujejo, da je skorp vso Dansko že dopoldne zasedlo nemško vojaštvo. Nemške ladje so izkrcale čete ob raznih točkah ob Velikem in Malem Beltu. Nemško vojaštvo sedaj napreduje v notranjost danskih otokov. Tudi otok Zeland je bil zaseden. Nemška vojska v Kodaitju LONDON, 9. aprila s. (Reuter.) Po uradnem nemškem poročilu je bil Kodanj popolnoma zaseden ob 8. uri zjutraj. Kodanj, 9. aprila j (Havas) Kakor poročajo z mer o daj' nzh strani, se je izvršila okupacija Danske po nemških četah v nekaj urah ter tr.g prišlo nikjer do kakega vojaškega spopada. Washtngton, 9. aprila. j. Dansko poslaništvo v Wa-shingtomi je dalo spričo okupacije Danske naslednjo izjavo: Zasedba Danske po nemški armadi je hud udarec za nas vse. To nemško dejanje je skoraj neverjetna in tem bolj neverjetno zaradi tega. ker napad na nas nikakor ni bil izzvan. Zadnje leto je dala Danska Nemčiji ponovno vse svoje zagotovitve, da ne bo pristopila k nobenemu bloku, ki bi bil kakorkoli usmerjen proti Nemčiji .oziroma proti zasedbi nemškega teritorija. K®t protio d govor je dobila Danska od Nemčije zagotovilo, da bo Nemčija vedno spoštovala neodvisnost danskega teritorija. PARIZ, 9. aprila i. (Havas) Kodanjska radijska postaja j2 ob 0.45 uri prekinila svojo oddajo. Napovedovalec je objavil, da so nemške čete prešle na Dansko in da \e dansko poslaništva potr' dilo te vesti. Nemško sporočilo Danski in Norveški BERLIN, 9. aprila, i. Vrhovna nemška komanda je davi ob 11.30 objavila naslednje: Davi ob "5.15 so nemške motorizirane čete in oklopni vozovi prekoračili nemško mejo na Danskem pri Flensburgu in Tonderju in se nato pomikale v severni smeri proti Aaberrau. NEMŠKA MEJA, 9. aprila, j. (Havas) Dopoldne ob 9.45 je nemški radio prekinil svoj glasbeni program ter objavil, naslednjo vest: Dansko in Norveško smo vzeli pod zaščito nemške armade. Dodatno k tej vesti je nemški radio objavil še komentar, čigav glavna misel je, da je bila Nemčija prisiljena k vojaški okupaciji Norveške, ker ni pokazala dovolj energije v svojem protestu proti položitvi angleških min v svojih teritorialnih vodah. Razen tega je bila Nemčija prisiljena podvzeti ta ukrep, da definitivno iztrga nordijske države iz vojaških načrtov Anglije. BERLIN, 9. aprila, j. (DNB). K prvotnemu komunikeju o vkorakanju nemške vojske na Dansko je nemško vrhovno poveljstvo izdalo dodatno poročilo, ki pravi: Zjutraj so nen^ške motorizirane in oklopne čete prekoračile nemško-dan-sko mejo v bližini Flensburga in Ton-derna ter so napredovale preko Apen-rode in Nebesbjerga proti severu. Ob zori so nemške čete prispele do Velikega Belin ter so se izkrcale pri Korsoerju in Nvborgu, v kclikcr so bile tjakaj dirigirane preko Nernunda. Motorizirane in oklopne čete so se pripeljale v trajektih do luke Gedserja ter so od tod nadaljevale pohod proti severu. Istočasno so nemške čete zasedle pristanišče Verdinhorg v južnem delu otoka Zeeland. Prav tako ob zori so se nemške rele izkrcale tudi že v Kodanju. Najprej so zasedle iCtadelo ter vse ra- dijske postaje. Ob 8. zjutraj je bil ves Kodanj že v nemških rokah. Izredna seja angleške vlade LONDON, 9. aprila, s. (Reuter). Zjutraj ob 4.30 se je sestala angleška vlada ( k izredni seji. Navzoči so bili tudi vsi šefi angleških obrambnih ministrstev. Popoldne bo podal VVinston Churchill v parlamentu izjavo o položaju. V Parizu se je sestala francoska vlada k izredni seji. Sklep angleške in francoske vlade LONDON, 9. aprila, s. (Reuter). Angleško zunanje ministrstvo je objavilo ob 12.15 izjavo, ki pravi, da sta angleška in francoska vlada že podvzeli vse potrebne vojaške in mornariške ukrepe, da pomagata Norveški, da odbijeta nemški napad nanjo, in sicer tem prej, ker pravi nemška vlada, da je bil napad izvršen na Norveško zato, ker so bile zavezniške mine položene v norveških vodah. Sklep o angleški in francoski pomoči Norveški je bil sprejet na jutranjih ae-jah angleške in francoske vlade. Opoldne se je angleška vlada zopet sestala k seji. Zavezniška pomoč Skandinaviji LONDON, 9. aprila, j. (Reuter). Po temeljiti proučitvi položaja, ki je nastal po zasedbi Danske s strani nemških čet ter zaradi ogrožanja Norveške sta se francoska in angleška vlada po temeljiti izmenjavi misli odločili nuditi Norveški vso svojo pomoč. Gifb&els odgovarja Berlin. 9 aprila, i. Davi ob 10.30 je minister dr. Gobbcls objavil po radiu naslednjo spomenico, poslano danski in norveški vladi, v kateri je med drugim rečeno: Po informacijah nemške vlade sta nameravali Anglija in Francija ekspedicijo na Finsko porabiti kot sredstvo za napad na Nemčijo. Nameravali sta poslati svoje čete preko Skandinavije tudi proti volji skandinavskih držav. Predvsem pa zasesti Narvik in prekiniti s tem dovoz železne rude v Nemčijo. Prav tako sta nameravali zasesti v Skandinaviji več oporišč, da jih uporabita za bočni napad na Nemčijo. Angleška in francoska vlada sta zadnje čase tudi ponovno objavili, da ne poznata v sedanji vojni nevtralnosti in da morajo vse nevtralne države stopiti na njuno stran. Zadnje dni so se konkretna poročila o nameravan* okupaciji skandinavskih držav s strani angleške in francoske vojske vedno bolj množila. Skandinavske države tem pOSkUSOm nlSO nasprotovale, temveč so celo dopuščale najbolj flagrantne kršitve svo^e nevtralnosti. Neir.'ka vlada pod nobenim pogojem ne bo trpela, da bi postala Skandinavija vojno področje in da bi bilo dansko ljudstvo ClireKtno ali indirektno zlorabljeno proti I-Jemčiji Kemčlja nI bila voljna, da mimo -icdn. kako skušajo zavezniki razširiti vojno po Skandinavijo. Nemška vlada je danes odredila, naj nem$ka vojska vko- raka na dansko ozemlje, ne z*tto, da bi od tam izvajala vojne operacije, temveč zato, da na ta način zaščiti kraljevino Dansko. Zato je sklenila, da z vsemi svojimi sredstvi brani mir na severu proti vsakemu napadu. Nemška vlada tega razvoja ni hotela, odgovornost za to imata samo Anglija in Francija. Nemška vrhovna komanda nima namena, da bi zasedba teh krajev služila za operacijsko podlago ln borbo proti Angliji. Nemške vojaške operacije imajo edino namen zavarovanja severa pred vdorom sovražnika. Nemška vlada je prepričana, da te operacije služIjo interesom Danske. To je za skandinavske države edino jamstvo, da ni in o ve dežele ne bodo prizorišče najhujših vojnih borb. NemSku vlada upa, da bosta danska vlada in danski narod razumela te ukrepe in jih mirno sprejela Vsak odpor proti temu bo zatrt z vsemi sredstvi in bi bil samo nesmiselno prelivanje krvi Danska vlada je bila naprofena, naj ukrene vse potrebno, da bo prodiranje nemških čet brezhibno in brez zaprek, v duhu od nekdaj dobro obstoječih odnosov-med nemško ln dansko vlado in obema narodoma izjavlja nemška vlada, da Nemčija nima s svojimi ukrepi namena kršiti eritonalne integralnosti in neodvisnosti kraljevine Danske In Jo v oodoee ograftatl. Enaka spomenica je bila poslana tudi kraljevski norveški vladi. Danes se otvorjen Italijanski kulturni institut Kot samostojen in svoboden kulturo t v cresi narod pozdravljamo ustanavljanje tujih kulturnih zavodov Ljubljana. 9. aprila LJubljana ima že nekaj kulturnih konzulatov, kakor lahko imenujemo institute tujih kulturnih narodov, kakršne ustanavljajo v Inozemskih kulturnih središčih, da bi tako ustvarili boljše in globlje kulturn? stike. Naravno je bi*o, da ^o naši kulturni in javni delavci takoj po svetovni vojni z navdušenjem sprejeli kulturne poslanike Francije in Anglije. Francoski institut in Angleško društvo sta bili prvi inozemski kulturni instituciji, za kateri se je Ljubljana navdušila. Zlasti Francoski institut ie opravil v zadnjih 20 letih pomembno kulturno nalogo. Njemu gTe zahvala, da se je Ljubljana kulturno usmerila proti Franciji in se začela s pridom in velikim uspehom oplojevati s kulturnimi dobrinami velike zapadne demokracije. Tudi naša soseda Italija se je tako?' po vojni prizadevala navezati kulturne stike z Ljubljano, toda zaželenega uspeha ni bilo zaradi izvestnih političnih rasmer. Danes pop Dldne pa bo slovesno otvoi en v Ljubljani tudi Italijanski kulturni institut (I-stituto di Cultura H %na). V skladu s prijateljsko pogodbo med našo državo ln Italijo in po sporazumu med beograjsko in rimska vlado so bili taki kulturni zavoda ustanovljeni v vseh naših kulturnih središčih ln sicer po načelu reciprocitete. Glavni smoter zavodov bo seznanjati našo najširšo kulturno javnost s klasično in moderno italijansko kulturo ter prirejati jezikovne tečaje. Ljubljanski Italijanski kulturni institut so uredili na Napoleonovem trgu št. 6 v udobnih prostorih s predavalnico in učilnicami. Včeraj so si ljubljanski novinarji ogledali prostore instituta iu so lahko ugotovili, da je vzorno opremljen. V čitalnici je goste pozdravil predsednik vseh treh italijanskih institutov v Jugoslaviji prof. dr. Maver, ki je v srbohrvaščini orisal smotre institucije. G. profesor ie očrtal program instituta za tekoče akademsko leto. Povedal je, da obiskuje že pred meseci ustanovljene učne tečaje za italijanski jezik okoli 400 Ljubljančanov. Profesorja instituta dr. Evelin Gasparini in dr. Alfred Grill sta gostom razkazala prostore, popoldne pa je novinarje in druge ljubljanske odličnike, med katerimi je bil tudi ban, povabil na čajanko italijanski konzul g. Guerrini-Maraldi. Ob tej priliki so gostje spoznali tudi senatorja Balbina Giuliana, ki bo pri današnji popoldanski slovesni otvoritvi zastopal italijansko vlado, iz Beograda pa bo prišel poslanik in minister Giorgio Mamell. Senator Balblno Giuliano bo ob otvoritvi Instituta predaval o profilih italijanske kulture v 20. stoletju V skladu z naš) demokratično in svobodno miselnostjo je, da snio S'ovenci dovzetni tudi za kulturne vrednote tuiih narodov. Na*a dovzetnost v tem pogledu je bila do osvoboienja celo pretirano razvita. Tako smo bili ket narod vzgojeni, da nam je bilo dobro in vredno samo to. kar v tujega. Prav zaradi tcua smo sami seb' upravičeno očitali, da smo narod s suženj sko miselnostjo in ta očitek je padel na nas dostikrat tudi iz ust tujcev, ki so :me-ii priliko spoznati naše življenje Z osvobo-:enjem in osamosvojitvijo po svetovni vojni se je pričelo tudi v tem pogledu med nami veliko preporodno delo, ki je že rodilo lepe sadove, vendar pa še ni končano v celoti, kajti tako narodno vzgojno delo se ne opravi v dveh desetletjih. Z veseljem pa lahko ugotovimo, da so položeni temelji za preporod v tem pogledu in da td. Danes, ko otvarjamo v Ljubljani Italijanski kulturni institut, še prav posebno vroče želimo, da bi naši pokucam kulturni delavci takoj pripravili načrt za slo vensko in jugoslovensko kulturno adeistvo-vanje v Italiji. Ne smemo pozabiti na na čelo reciprocitete, ki je podlaga za vzajemno kulturno sodelovanje med nami in Italijo. Od nas je odvisno, kako bomo mi izpolnili to našo važno kulturno propa gandno delo pri naši sosedi. Občni zbor bežigrajske CM podružnice Prvi redni občni zbor te podružnice ie pokazal njeno lepo urejeno narodno obrambno delo Ljubljana, 9. sprila V soboto je bil v prostorih telovadnice Sokola lil. dobio obiskan I. letni občni zbor bežigrajske podružnice CMD Predsednica Minka Govekarjeva je pozdravila vse zborovalce. a že posebno iskreno za stopnike glavne Družbe sv. Cirila in Metoda ter vseh podružnic bele Ljubljane. Pozvala je vso našo javnost k požrtvovalnemu delu. da rešimo vse svoje življenjske prostore svojemu domu in rodu, da očuvamo svoje narodne mamšine sramotnega potujćevanja. Poućujmo našega delavca in kmeta v ljubezni do domovine in materine besede, da se rešimo tuje propagande, ki je do naše svobode vihtela svoj bič nad našim narodom in nss potujčevala na naših rodnih tleh, kjer še danes kradejo tujci naš slastni kruh in vse prirodne dobrine, da potolažijo svoje disciplinirane želodce in razboljene živce. Bodimo povsod ponosni Slovenci, svobodni Jugosloveni in odločni Slovani, ki poznamo svoje geslo: »Mafl položi dar — domu na oltar!« Tajnica Ojda Pavlin je porocaila o od-borovem delu v prvem našem poslovnem letu, ki nam je dalo 234 članov. V 11 sejah in neštetih sestankih smo imeli debatne pomenke o širjenju jugoslovcnske miselnosti, pobiranju članarine in denarnih prispevkov ter naših prireditvah. Pri predavanjih nas je odbornica Marta Zužkova vodila po Bolgarskem in nam opisovala njene naravne krasote, a učitelj Ostanek Fran nam je popisoval nacionalne borbe na Kočevskem, kjer smo utrdili svoje narodne postojanke Najlepše delo pa je bil Ciril-Metodov pevski veter v beograjski šolski telovadnici, kjer so nam naše pevke in pevci-umetniki nudili po vsebini m iz- vedbi kvalitetno dovršen pevski koncert v blagor naše obmejne dece Odo.jrnice so prodale mnogo naših narodnih razglednic ter z njimi izpodrinile tuje nič\redno blago s katerim si polnijo žepe našn sovražniki. Izrekli smo »Jutru« in »Slov. Narodu« zahvalo za priobčevanje društvenih notic in propagandnih dopisov, kakor tudi Sokol-skemu društvu Ljubljana III za prepustitev društvenih prostorov Blagajničarka Demšar Marija je podrobno poročala o na; era denarnem prometu in konstatirala, da smo izp ačali v prvem poslovnem letu glavni Družbi «v C in M 7069.25 din kar štejemo v čast rodoljubnim Bežigrajcem z željo, da b: v 1940 podvojili svojo požrtvovalnost Odbor je dobil razrešnico, blagajničarka pohvalo. Mnogo smernic narodnega obrambnega dela so nam dali prvomestn k inž Mačkov šck, predsednici podružnic Potočnikova in Govekarjeva, kakor tudi predsednika šent-petrske in šentjakobske podružnice Rajko Turk m Ivan S t ruke i i m drugi. Daljšo razpravo o delu Ciril-Metodove družbe nam je lepo povedal uč'telj Fran Ostanek in vsi smo zahoteli v svojih srcih, da bi ponehalo potujčevanje naših v Koro-tanu, ob Jadranu in Soči Soglasno je bil izvoljen prejSnji odbor s predsednico Govekarjevo Minko, pomnožen z nekaj članicami naSih uglednih bežigrajskih narodnih delavk. števni dinar ie vrgel podružnici 130 dinarjev in predsednica ie zakliučifla zborovanje s pozivom, da se zberemo vsi rodoljubni Bežtgrajci pri tem organiziranem narodno obrambnem delu. Tako bodil Sre«lnfe?$Iska akademija Ljubljana, 9. aprila dcftnikl ln staanii se morajo zanimati tudi za lzvensolsko delo svoje mladine in zasledovati njeno uveljavljanje, kajti dijak, ki bi se zanimal samo za predmete, ki so za šolo potrebni, je slab dijak. Zato so sa šolnika in starše dijaški nastopi prav zanimivi, ker jasno kažejo na izvršeno dalo oosarneznikov kakor »kupine. Taki nastopi pa imajo tudi drugo dobro stran in ta je, da med dijaki odkrijejo mla de moči, ki radi sposobnosti zaslužijo, da d ostanemo nanje pozorni. Ker pa je veliko dijaških prireditev, človek tudi ce bi hotel, vsem na more slediti. Dobra reklama je poskrbela, da sem si iz radovednosti ogledal akademijo maturantov bežigrraj-ske gimnazije in sicer VHI.c razreda, ki je doživela poooln uspeh. OdEtrila je, da je med mladino prav mnogo talentov, ki bodo, morda val ne, eden pa prav gotovo, igrali v kulturnem »vijanju našega naroda ie vidno vfogo. Opozarjamo zlasti na Tirana Jožeta, ki je poleg recitacijsKe tn pevske sposobnosti pokazal mnogo smisla za režijo. Želeli bi samo, da pretanejo nanj merodajni činitelji, morda kak mecen ali nafta Drama, poaorni in mu omogočijo nameravani studij v moz«m*tvu. z njim M Slovenci prav gotovo dobil dostojnega naslednika na*'h velikih umetnikov Verovika Rogoza ln drugih. Akademijo so poaetlli poleg startov še mnogi profesorji S ravnateljem sole na čelUi ki so vsi odhajali navd«9enl m zadovoljni. S h'miio, Id jo je pel ves razred. s« je akademija pričela. Po pozdravnem g-ovoni Koftrja, v katerem je netotu post Olj***, fcjar mare j*- kaizatl javno plod svojega Izven §ni=;kAga dela, se je spored pričel. Oktet 1e zapel dve narodni pesmi prav dobro. Pavle Oblak, mlad pesnik, je z doživljanjem recitiral Zupančičev >Slap« in zato žel odobravanje, ki pa sta ga bila še bolj deležna Tiran in prvošotec K and are po prizoru Oba junaJta (Stritar). Bachov Solfegietto, igran od Battiste na klavirju, je pokazal, da se poleg študija že resno ukvarja z glasbo. Po kratki pavzi pa smo pričakali napovedan višek prireditve >Dumo«. Zborna recitacija je v resnici doživela velik uspeh. Tako način izvedbe po zamisli Tirana, kakor tudi enotnost zbora m solista Blaganjeta so pokazali ono, kar od enega samega razreda ne bi najmanj pričakovali. Po tej točki so nastopili k orise r-vatoristi. ki so s svojimi imeni poskrbeli, da je bila dvorana polna. Tako gg. Orel, PoljarJsek, Lipušček, Hubarl, Osa na in gdč. Tiran so prireditvi dali še več nadpovpre-čnostl sličnih akademij. Kritika o njih ali pohvala sta odveč, ker jih nase občinstvo prav dobro pozna. Tudi na tem nastopu so pckazali ponovno svoj napredek in vrednost. Vsi smo prav aadovolmo zapuščali dvorano in smo fnntom hvaležni za prijeten večer, želimo jim prav iz srca, da bi imeli vsepovsod take uspehe. —ag. Izpod Tivolija Ljubljana, 9. aprila Lepa je oh železnici nova Široka prorae- nadna pot, ki veze glavni drevored »promenado« z Rožno dolino. Zdaj Se dobiva žvo mejo, ki se bo kmalu razkoSatila fffll zelenela Ob lepih pomladanskih sončnih dnevih opazuje3, kako postaja ta nova pot res priljubljena »promenadua« pot; polna je aprehajalk ln sprehajalcev vseh staro- sti, barv in temperamentov. Sploh je lep ta kotiček Ljubljane. Na eni strani naš p-nos — Tivolski park, na drugi pa same vile z lepo urejenimi in negovanimi vrtovi. Le na obeb skrajnih točkah, ob glavnem tivolskem drevoredu in ob Erjavčevi cesti, so objekti, ki kvarijo s svojo siromaščino in zapuščenostjo celoten vtis. Med Erjavčevo cesto in Nunsko ulico stoji v velikem zapuščenem »vrtu-, »vpo-kojera« čuvajnica. Po vi. czu sodeč spada gotovo mevi »starovpokojence«! Ne vemo, ali v nji stanujejo tudi > staroupokojenci varno le, d;i so železničarji ;n da je ta velika zapuščena parcela med samiini vilami železniška last. Ker se po precej obsežnem svetu pode razni zastopniki domače favne in raste na njem dvomljiva flora, si kibko sprehajalci belijo glave, ali je tu morda še ostanek ljubljanskega zoo'.ožkega vrta. kurja farma ali pa celo stalna razstava rejcev mn-lih živali. Ta čuvajnica nedvomno ne dela s trhlimi in polomijerihni ograjami, z \7-hojenim, blatnim in neasfalt"ranim troto-aijem časti lepi okolici in ne železniški upravi. Do lani je imela 5o vrednega tekmeca v stan kulisami gleoal šča, ki pa se je sama umaknila s pozorlsca, kratkomalo zgorela je. Ker ni upanja, da bo tudi ta zapuščena reva sledila lepemu ziz\q u, bi svetovali železniški upravi, naj odkupi od uršulink še ostali del samostanskega z olu in obda ž nj:m vso to krasoto, da ne bo več spotike! Naj bi našli za tiste uboge kajžice pri prelazu ob Trubarjevem parku kakšno rešitev! Sai je železniška uprava pokazala z adaptacijo čuvajnice ob Celovški cesti, da zna, če hoče! Sprehajalec Iz Kr^nfa — Občni zbor Legije koroških ^•uoV. V nedeljo 7. aprila se je vrSil občn; zbor Legije koroških borcev, krajevne organizacije v Kranju, na katerem je društvena uprava podajala svoj obračun za leto 1939-40. Predsednik tov. dr. Demšai je v svojem pozdravnem govoru pozival vse čl:ine z ozirom na položaj v katerem se nahaja naša domovina, k skupnemu delu v prid in dobrobit nase domovine. Bodril je vse bivše borce k skupnemu nastopu za narod in državo. Po podanih poročilih ostalih društvenih funkcionarjev je zastopnik glavnega odbora tov Pire, poročal o delu tega odbora ter pozival vse navzoče tovariše na smotrno in skupno delo za dosego ciljev, ki jih ima naša Legija. Po poročilu delegata so se izvršile volitve novega upravnega odbora, ki so potekle v znamenju tovarištva ter je nova uprava z malo razliko ostala v rokah dosedanjih odbornikov. Z občnega zbora ]e članstvo poslalo tudi vdanostne oziroma tovariške pozdrave gospodu ministru vojske in mornarice Milanu Nediču tn pa predsedniku Legije koroških borcev polkovnika v pok. Andrejki Viktorju. Občni zbor se je končal v znamenju tovarištva, ter je v svojem zaključnem govoru predsednik dr. Demšar ponovno pozival vse člane na skupno delo. — Skalaši! Opozarjamo vas, da bo dre- vi ob 20. oziroma ob 20.30 uri redni občni zbor našega kluba v sejni dvorani palače Grafike (Masarkova c. IV. nadstr.) Udeležba obvezna. Odbor. Ez Metlike — VlBok obisk. V soboto se je preko Karlovca pripeljal v Metliko grško katoliški škof prevzv. g. Niaradi na poti na vizitacijo v žumbersk h župnijah v Kaštu, RadatoviClb in Sošicah. Na kolodvoru v Metliki so ga sprejeli prost knžniškežika« v zav tkih po pol kg od 11.75 na 13 din, v zavitkih 1 petinke kg od 12.72 na 14 in v zavitkih po pol kg od S na 10 kg (razne kvalitete). Prav tako je dovoljena pouiažitev praženega ječmena. Podjetje i-Persi>, d. z o. z. iz Celja je zaprosilo za dovoljenje, da sme podražiti pralni pia.^ek »Pers 1« v nadrobni proaji. Tudi ta podražitev je dovoljena. — Enodinarskl kovanci izgube velj-.ivo. Narodna banka kraljevine JugosLav je opozarja vse zainteresirane, da bodo na osnovi sklepa f:nnnčnega ministrstva eno-dmaiski kovanci prenehali biti z 20. aprilom 1940 zakonito plačilno sredstvo. Zarad tega se pozivajo vsi. ki imajo take kovance naj jih čim prej zamenjajo pri blagajnah Narodne banke ali državnih finančnih ustanov. — Prizad je odkupil doslej 120 vagonov vina in 80 vagonov žganja. Odkar je Privilegirana izvozna druži a. začela intervenirati na tižišču z vinom in žganjem, se je položaj znatno izbo"jSal. Prizad je doslej že o. kupil okrog j. JO vagonov vina in s cer v glavnem v vinorodnih okoliših Srbije in Hrvatske. Vino m je medtem podražilo na 5 do 7 din pri stoprji alkohola žganje odkupuje Prizad v Srbiji V Bosni ni potrebno posredovanje, ker bo tam cene de \ olj vLsoke. Prizad še nakupuj. žganje j nadalje; doslej ga je nakupil 80 vagonov. — Zasedanje medparlainentarne unije. Naša delegacija, ki se je udeležila zasedanja medpai lamentarne unije v Lugaru, se je po končanem delu vrnila v Beograd. Med zasedanjem unije sta delali dve sek-cij:t gospodarska in politična. V politični sekciji so razpravljali o vprašanju organizacije držav po vojni, gospodarski sekciji pa o vprašanju prehoda iz. vojnega v gospodarstvo v mirni dobi. Dela v obeh sekcijah so se udeležili naši delegati Ste-van ču ,/•. Dušan Pantič. Vukovjč, Sa:ne-Uč in Fran Smodej. Prihodnje zasedanje me parlamentarne unije bo v treh mesecih, kraj zasedanja pa bo objavljen naknadno. — 1500 hiš je poruŠHa vo-li. Vče-ai popoldne je prispel v Novi S:: d voini m ni-ster general Nedić, da si ogleda zažčito Novega Sada in Petrovaradina pred ocplava-mi. Civilnemu prebivalstvu ie p htela na pomoč tudi vojska, ki utrjuje nasipe in rešuje ljudi iz OLTroženih hiš. S:ano v Ada-movičevein naselju je voda porušila nad 150j hiš in škoda znaša tu okrog 30,000.000 din. Iz hiš se je mora'.o izseliti nad 15 000 ljudi. To so več.noma siromašni ljudje, ki nimajo niti najpotrebnejše za življenje. Mno ,e so spravili v šole in druga javna poslopja, nad 3000 se jih pa mera še vedno stiskati do vagonih. Vlada je dala zaenkrat po poplavi prizadetemu prebivalstvu 4,500.000 din podnore. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo manj oblačno, spremenljivo vreme. Včeraj je znašala najvišja temperatura v Beogradu in Splitu 15, v Dubrovniku 14. v Ljubljani in Rabu 10, na Visu 9, v Mariboru 8.4, v Zagrebu 7, v Sarajevu 5. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.4, temperatura je znašala 0.0, na aeroJro-mu —3.3 C. — Sneg r.a bosanskih plan'nnh. V nede- i.-o je postajo v Bosni precej hladno in včeraj zjutraj so .meli v Sarajevu samo 3 stopinja nad ničlo. V nedeljo in vČ3rai zjutraj je v Sarajevu snežilo Po planinah je zapadlo precej snega, v dolinah pa sneg ni oDiežal. — V enj noči oplenjeno vaško pokopališče. V vasi Bueici pri Glini na Hrvatskem je bilo v eni noči ODlenjeno pokopališče, na katerem ni ostal noben'železen knž orožniki so kmalu nažli pri nekem trgovcu s starim ±eWom vse s pokopališča ukradene križe. Trgovec ni vedel, da kri- zcv nr> sme kupiti, ker mu je prodajalec pokazal potrdilo občinske uprave, da je dovoljeno stare križe s pokopališča prodajati. — Tragedija pravoslavnega duhovnll-"* V Poželi se je odigrala v hiši opankarja M*>t. Stm^jeviea težka tragedija. Njegova hči Jovanka je bila dve leti in pol poročena s pravoslavnim duhovnikom Novakom Stojšičem Zakon pa ni bil srečen in Jovanka se je nedavno vrnila s hčerkico k staršem Stojšič ji je prigovarjal, naj se vrne k njemti in večkrat je prišel ponjo. toda vse je bilo zaman. V soboto je zopet Prišel v Požesro In je ženi za°rozil. da bo obračunal z njo. če se ne vrne k njemu. lovankir. oče je obvestil o tem policijo, ki ie naročila Stojšiču, nai zapusti Požego. Stojšič je to storil. V Pleternici je izstopil iz vlaka se preoblekel in vrnil v Po-že?o Tam je streljal na tasta in ga težko ranil v trebuh Videč, kaj je storil, si je pognal kroglo v srce — S sekiro ubil brata. V Trleu blizu Mi-trovicp je kmet Borromir Bogolevic v nedeljo s sekiro ubil svojega brata Gliso Sprla sra «P iia zarndi enmta. Naiprei je udaril Ghš-> br^ta z žel^z^imi vilami po glavi po+em na je brat pograbil sekiro in razk1^' r:usi rri„.,~ Imeli so kra.sno stanovanje 9 sob. Preiskavo nadzoruje inšpektor finančnega ministrstva Sofronič. _ Dekle utonilo v vodnjaku. V dalmatinski vasi Baljcu je odšla I71etna Anica Kokič včeraj zjutraj po vodo, pa se ni vrnila. Ko so p:išle sosede k vodnjaku, so našle Anico v njem že mrtvo. Iz Lfttb*1ine _Ij opozorilo telefonskim naročnikom. Vljudno obveščamo vse telefonske naročnike, da poteče 15. aprila rok plačila redne telefonske naročnine in dolžnih obrokov instalacije. Vsi telefoni, za katere narečnina ni do tega roka plačana, se morajo po predpisih telefonskega pravilnika začasno izključiti. Za ponovno \ključitev pa se mora plačati pristojbina za ponovno vključitev 100 din. Naročniki so čekovne položnice pravočasno prejeli. Vse eventualne reklamacije naj s°t raslavljajo pošti T.jub-ljana I ali pa telefonično na št. 43-07. —lj V šentjakobskem frledallfcču bodo ponovili jutri zvečer in v soboto 13 t. m. ob 20.15 št riindvajsetič in posiednjič zabavno Nušićevo veseloigro »Uje2«, ki je imeia nenavaden uspeh, saj so bile vse dosedanje predstave popolnoma razprodane. Ker je odšlo tudi pri zadnji predstavi mnogo ljudi brez vstopnic, je uprava upoštevala želje stalnih obiskovalcev, ki spet niso cobili vstopnic, in se odloiila še za dve predstavi. Jutrišnja predstava se igra v korist zgradbe Sokola II. Preskrbite si pravočasno vstopnice, ker jih na dan predstave ne boste več dobili. —lj Z velikim uspehom je že ponovno nastopil pred našim koncertnim občinstvom francoski violinist Robert Soetens. Je najidealnejši propagator francoske glasbe, poleg tega pa resnično velik umetnik, ki mojstrsko obvlada svo,j inštrument. Zato je povsod, kjerkol nastopa izredno cenjen in priljubljen. V Ljubljani bo kon-certiral v ponedeljek r"ne 15. t. m. v veliki Filharmonični dvorani. Začetek točno ob pol 9. uri zvečer. —lj Društvu slepih je daroval g. dr. Albin Kandare iz Ljubljane 70 din iz neke kazenske poravnave. Za plemeniti dar se društvo najtopleje zahvaljuje, 191 fn VSE SE SMEJE priljubljenemu komiku v burki Hansu Maserju ki polni te dni dvorano kina Matice. OSTRIŽENI JEZ KIXO MATICA, tel. 21-24, ob 16., 19., 21. i DANES ZADNJIKRAT ob 16., 19. in 21. uri Najnovejše pustolovščine »kralja džungle« TARZAN IN NJES9V SIN Največja senzacija sezone! KINO VNION, tel. 22-21 I Samo Se danes I. del senzncijonalnih in nadvse napetih prizorov lz gigantskega velefilma afriške džungle TIM TATLORJEVE PUSTOLOVŠČINE I. del: GROZA V PRAGOZDU V tem izredno zanimivem filmu je Tim Tavlor junak dneva, ki se ne boji ne strahu in ne groze. V skrbi za svoje prijatelje pa pokažejo svoje razumevanje in zvestobo panter Fang, opica Juju in orjr.ski slon Bolo. Senzacija pragozda je tank v službi zločinske bande. KINO SLOGA, tel. 27-30. Samo Se danes ob IG., 19. ln 21. Položaj ljubljanskega trgovstva Sssiči je imelo Združenje trgovcev v Ljubljani svoj le", jsnji ot C nI zbor razk1^ rpifif n Zalja. ravnatelja velesejma tir M; Ana Du'arja predsednika osrednje sekeje ie.^-nih trgo\cev g Frana ?ikrbca, predseJnka Dru'tva trgovskih potil kov g. Janka Kreka, predsednika dobro delnega dru tva »Fomoč« g Karla Kregar-ja in zastopnika po-noeni;keg:i zb-^ra g. Alojza Sitarja. Pred prehodom na dnevni red se je prc.ihidnik spomnd med letom umrlih tovari'cv, katenh spomin »o navzoči počastili z vzk'ikom: Slava jim! Predsednik jc obzirno poročal o delu v pretck'cm pci'oMicm letu. ki >e nrmeslo v vsakem pog'etlu premnoge težkoče. kar je pač odraz d^b-\ v kateri živimo Uprava združenja pa jc tv'a povsod na mestu in jc vse delo vodila vestno in z uspehom Omenjal jc skrb za oncin<-g'e trgovske tova-; e in trgovske name'čence posebno pri srcu pa jc bil združenju nas tr£<'vski pod-miadek, Zdru/vnje trgt 1cev v LjubMani stopa letos v 106. leto obstoja in je tore i prvo ter najstarejše združenje v na;i m'a di državi, ki je dalo pobudo m iniciativo, da so se raz'irila združer.'a trgovcev ne le v naši ožji domovini Sloveniji, marveč tudi širom naše države. Scdania uprava je končno tudi rc'-ila vpra:anje lastnega doma. Predsednik jc omenja! delo oo>ekov in pa vse ogromno interno delo v združe nju in so bila vsa njegova izvajanja spre jeta s toplim odobravanjem in priznanjem Tajni "ko poročilo je poda. g Lojze Smuc. Takoj uvodoma jt nag!a>il da živimo v dobi stalnih presenečenj tudi na gospodarskem pOiju. Ko tore i ugotavljamo, da živimo in delamo v izredn h razmerah, je tudi razumljivo da so men dajm faktorji v preteklem letu manj upoštevali upravičene predloga m zahteve trgovcev in da so izredne prilike prines'e spet nove dajatve Vidimo, da je bii banovinski prora čun za 1. 1939-40 povi.šan približno za 15 milijonov zvi:an je tudi občinski proračun in sicer od 123 na približno 131 milijonov Gospodarski krogi v Lju^.jani prispevajo samo na mestni tro'arini in u\..-zniT približno 28 milijonov, na dok'adab aa direkt ne davke pa okrog 11 milijonov Lani poirla i je zavladala velika bojazen pred bodočnostjo, vendar je šlo gospodarsko žli ljenje precej mirno svojo pot naprej Ln se skušamo prilagoditi no^ im razmeram. Gospodarski krosri so pn 1i lan-kega poletja posvetili posebno pozornost naraščajočemu številu kartelnih družb, ki so na veliko škodo našemu trgovstvu. Kaj zmorejo karteli se je lahko videlo v zadnji kampanji pomanjkanja bencina in petroleja. Poleg borbe* proti kartelom se naše trgrovstvo bori tudi prot: delovanju Pri-zada, ki ne izpolnjuje svoje naloge v prid trgovstva in konzumenta, marveč se zdi, da je samo ustanova za koristi nekaj oseb. Jeseni so konzumenti navalili spričo nepotrebnega strahu pred vojno na trgovine, kakor da bi denar sploh ne mel več vrednosti. Vlada je pod vtisom nerazpo- loženja proti trgovcem izdala uredbo o pobijanju draginje in začel se je pasji lov na ubogega trgovca, zlasti detajiista, karteli pa so delali mimogrede Kar so noter. Trgovski stan se je postavni tako rekoč vsak dan pred nove težave in preseneče-nia ter dajatve. Energična je bila tudi borba proti kroSniarstvu. Izvoz in uvoz sta več ali manj odvisna od določenih kon-t ngentov in raznih odločb deviznega od-de'ka Narodne banke, zato ne moremo več govoriti o svobodni trgovini pač pa zaradi izrednih razmer, o diktirani trgovini. Po temeljith preiskavah je oblast ugotovila, da pri naših trgovcih ni skritih zalog, nasprotno, ljubljanski trgovci so prodajali blago še po starih cenah, kar je dokaz, da oblast ni na*la nikak h nepravilnosti. Pač pa so imeli ljubljanski trgovci lani nepremostljive težave z diktatom kartelov in ostalih dobaviteljev V našo državo so začele prihajati tuui številne delegacije iz tuiih držav ki so sondirale teren za nova trgovsko politična vprašanja. Po pol-tičnem srporaznmu z brati Hrvati, ki so ga gospodarski krogi vedno želeli, so se prenesle številne kompetence na banovino Hrvatsko. Treba je ugotoviti, č*a »o gopodarski krogi želeli decentralizacijo oblasti fte takrat ko drugi o tem vprašanju niso hoteli veliko slišati in niso imeli zanj pravega razumevanja. Vojni vpoklicane! so povzročili uredbo o podporah, pojavile so se nove davčne za- hteve, uvozne ln izvozne težkoče občutimo vsak dan bolj. Prav tako prometne težave. Draginja je začela rasti, indeks cen na debelo je tuči poskočil. Sporedno 8 sploš-n m dvigom cen so rasle tudi cene blagu v drobni prodali- s porastom cen so se pojavile nove težave in zahteve po zvijanju mezd. Naša davčna reforma Je zelo obsežna ir. je zbornica za TOI smatrala za potrebno izdati posebno knjigo o tem. ki jo je uredil generalni tajnik g. Mohorič. Knjiga po aja trgovcem :n našim organizacijam vsa potrebna pojesnila. Poleg novih davčnih bremen smo dDbili tudi uredbo o kon-trcli cen, ki se že uveljavlja. Mnogo se v zarnjem času go\ori o begu kapitala iz Slovenije, ki fc seli v južne kraje, največ v Beograd. Beg povzročajo velike samoupravne dajatve in se je bat', da bo Slo-venlja sčasoma postala res samo kmetske uradniška dežela. Tajnik je pedal še pregled internega dela združenja, ki ima skupa,]' 24 sekcij. Po njegovem poroč'lu je pozdravil v imenu župana zborovalce m s. g. Zvcnimir Lukič. želeč obilo uspeha, obrtni referent c'r. Mhelčič pa je omenjal ukrepe mestne občine proti k rošn Varstvu. Predsednik zbornice za TOI g. Ivan Jela čin je podal preelod dela trerovcev v širših obris h in izrazil željo, naj bi naši merodajni činitelji vse bolj posluSali gospodarske ljudi Nase trgovstvo in naš poslovni svet zahtevata tudi decentralizacijo v deviznem poslovanju in sta proti delovanju Prizada Za g. JelačJncm je povzel besedo predsednik zruženj trgovcev g. Stane Vidmar ki je piiporočal enotnost in discipMno med trgovci, kakor jo je imel priliko v deti v na'em obmejnem Mariboru, na zborovanjih, ki sc pravkar minile. Za pomočniški zbor je pozdravil zborovalce g. Sitar, želeč združenju najlepše aspehe. Računski zaključek za preteklo poslovno leto je podal g. Ivan železnlkar in z-haja iz l.ie^ovega poročila, da ima združenje ob koncu leta premoženja 1,705.000 dinarjev Za nadzorni odbor je poročal g. č^ejKJn. ki je predlagal razrešnico in je bi-'a ta spre/eta soglasno. Po sprejetju proračuna v znesku 391.000 din ter 50.0^0 din za zavetišče, je por-čal o zgradbi bo o-čega zavetišča, k: bo ^t~.lo na Prulah. kjer je že kupljena stavbna pa're'i ^osn Verbiča. Za bodoče zavetišče obutožan'h trgovcev In sotrudnikov, je že zbranih 230 000 din upati pa je da bo fend narasel kmalu na pol m:lHona. O delu društva ^Trgovski dom« je poroča1 g. Avgvust Volk Porodilo šolskega odbora 1e po 7al spet g Verbič Sedai obiskuje grernijalno šolo 264 učrmcev n učenk. SledPe so velitve noverra o^b^ra. Na nredlog g. Florjanč'ča se Je vo'.ilo po llst-Jrill in so b:le volitve tajne. Za predsedn'ka ie bil ponovno izvoren 0 Viktor Me-den za 1 podpredsedn'ka g Zvonimir Lukir za \\ podpredsednika pa 1 Franio Novak Nadalje ie bde «zvo!;e -iih 13 č-anov uprnve na i/orn odbor de-legati za zvezn- občn iboi 'n odbor »Zaveti "Ča« Pred zsfcl ručkom občneea /bora ie bila spreieta še re^o'ueiia ki zahteva .ner2;čno odpravo kro^niarstva opozicija na je prećita'a okrožnico k in ie razpo s'ala med trgovce m ki zahteva nekaj spre inemb v združenju Kmcsrt Or*iesli?al-nega čustva Ljubljana 9 norica Dvajseto ob'e+nico svojega obstoja je Orkestralno društvo Ol^sbene Matice Ifub-•jan'-ke včeraj p-oslavilo s simfoničnim koncertom, ng katerem je v prvem delu Izvajalo Saint-S**"nsovo »II simfonijo v a-mo!u. op 55«. To delo v štirih stavkih (All^gro ma'-cato — Ada^io — Scherzo presto — Prestissimo) je zanimivo boli kr>t po vsebinski morda Se pc ob'lkovnl zasnovi ter obdelavi. V drugem delu koncerta ie orkester naip-cs izvedel škerjan čevo *Suito godalni odkester v 8 stavkih^ ki je picfina v izredno zan'mH^ harmonični grpdnii- zvoki so b^strči in barvito se pre'iva oči ^k'adba kaž"1 m^čn^ d^zivetost in je odlično instrumentirana. kar velja tud: za rrnoge dn'S'P šVpri-n^-p pklr«dbe Med posan.ezjiiml stavki izstopajo zlasti Larghetto, Aliegreto giocoso, Allegro rit-mico. Maestaso. Lento lugubra in Allegro vivo. vs.ak zase predstavljajo fino zaključno estetske enoto, medsebojno pa kakšne neposredne povezanosti izrecno ni. Sker-jančevi »Suiti« je s^edil^ Faurčjeva čustveno bogat? predigra k operi »Penelopa* za veliki orkester, zatem ra nam že s prvega letOo*^"egp. filharmonič iega koncerta poznani Rrsh naninovliev »II. klavirski koncert v c-molu. op 18. s snremljevanjem konerta«, vsebinsko ter obMko'no m^čna tvorba, ki spada v vrsto najpomembnejših klavirskih koncertov. Pomnoenemu orke tru je dirigiral L. M. škerjan c. ki je s svoiim prizadevanjem posredoval koncertu lep ume*nški niveau. Orkester sam se je zelo potrudil, vendar povsod ni mogel doječi ti^tera elana, k' je dinamični razgibanosti ig-e potreben ter vodi k nepr^ano rastoči nnpetrst' tzva-jrn^a. Nedvomno je močan razlog temu v kvalittivni nrenotno~ti orkestra, kar trth-ni*no fn Interpretaeijsko skladnost ter do-vrSenost prav erotovo npk»oej iNajmanjSi znesek s.— din. £JS VSAHU t*KH IKO iijt-oljSa uj aajeeoejsa jDiaCii*^ • i o a o a v j t e pri P K C S H £ B Sv Petra cene i* Oglašuj male uglase v Slovenski Narod ker so najcenejši! mm SEDLARSKI MOJSTEB mlad, neoženjen — vojaščine prost, išče mesto v tovarni kot poslovodja ali podobno. Tudi v privatni delavnici sprejme mesto mojstra Zmožen tudi samostojnega obratovanja. Ponudbe poslati na naslov: šurk Lojze. Nova Štifta pri Gor. Gradu. 1049 PR H 23 Seseda 50 par davek posenej Najmanjši snese k 5. - din sortiran cvetlični mea m me Uico UoDiie aaiceoeje v AICDAKM Ljubljana, Ziaovsna ui 6 isa KAOLIN Prodam veliko količino belega kaolina. Na željo ga dostavim kupcu na dom ali pa dam parcelo v najem za izkoriščanje Vse ugodno po dogovoru Prane Šuštar. Studenca 6, p. Se!a -Kamnik. 1048 Beseda 1.— din davek posebej Najmanjši znesek 15.— din PREKLIC. Podpisani Tarman Janez z Jesenic, Podmožakljo 53. umikam in obžalujem ter preklicujem obdolžitve, izrečene o Kuraš Frančiški z Jesenic, Podmožakljo 31. Tarman Janez 1. r. 1051 KUPI LIK KRŠKE STEKLENICE rabljene, po 2 in 3 deci, kupim. Ponudbe na upravo SI. Narod* pod »steklenice«. 1050 SREČKE državne loterije prodaja MENJALNICA REICHER&TURK PreSernova "Verjemite mi. s pomočjo tega recepta s smetano mleka so žene. stare povprečno 50 let, videti kakor da štejejo komaj 30 leti Nanr.až te se na mestu, oz ačenim s strelco — potem pa po vsem licu in vratu. EVO Vam hitrega načina, da napravite gu-basto. ohlapno in velo kožo spet svežo, čvrsto in mlado Zmešajte enoto Ci^te mlečne smetane (očiSče^ • oankreatinom) z enoto očiščenega oljčnega olja. potem zmešajte tO s dvema enotama najfinejše sereme To bo takoj redilo Vašo kožo ter ji vrnilo mladost« no svežest jn lepoto v neverjetni meri Neka slavna Igralka se je pu^lur'a tega recepta, da ohrani svoj mladostni videz in § 70 leti je .te vedno igraia vloge m!al:h žena To zmes Vam lahko napravi tudi VaS lekarnar, S pripravljanje male količite ^e zelo drago. Krema Tokahn bee barve (ki ni mastna) v?c;buje mlečno smetano očiščeno in specialno pripravljeno, z očiščenim oljčnim oljem, da rerli Vašo kožo To Je nrwi hr- - 7a kežo Dobiva se v tubah p rj>ln 15.— ln 22.— Uspešni rezultati so zajanru...«* v .i-meru. ali pa se Vam vrne dvojna kupna cena. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, torek, 9. aprila 1940 Stev. 81 Pravljični svet 2000 m globoko v morju V kremenčasti obli se namerava slavni biolog WiHiain Beebe spustiti v morske globine, kjer bo opazoval čudovite morske živali Na Kongresu Zoološkega društva v New Yorku je slavni biolog VVilliam Beebe v svojem referatu med drugim izjavil: Človek je proučil najbolj divje in najbolj nedostopne kotičke zemlje, tveg-al je svoje življenje, da bi premagal najvišje vrhove Himalaje In Kordiljer, z letalom se je dvignil v stratosfero, toda zdi se, da so raziskovalci in osvajalci pozabili na čudeže, ki jih krijejo v sebi globine morja. Znanost je predolgo oklevala s prodiranjem v oblast večne noči. S prijateljem sva sklenila prodreti v morske globine, morda naju čakajo tam velike neznane nevarnosti. Vsi moji prejšnji potapljaški poskusi, ki me morda niso privedli tako globoko, mi pa niso pokazali nobene nevarnosti. Nikoli ne bom pozabil kaj vse sem videl v morju in kak-fcne čarobne vtise so napravile name morske globine s svojim čudovitim življenjem. VVilliam Beebe Beebe ni pretiraval. On je res edini človek na svetu, ki je prodrl globoko v morje, kjer je tudi pridno fotografiral. Leta 1934 se je spustil s svojim sotrudnikom Otisom Bartonom 900 m pod morsko gladino. Ce pomislimo, da se iahko spusti potapljač z najmodernejšimi pripomočki samo 30 m globoko v morje, ker bi ga sicer voda stlačila, če bi se hotel potopiti Se globlje in da gredo potapljaške kamere največ 75 m globoko, lahko presodimo, kaj pomeni globina 900 m. Beebe je ostal s svojim spremljevalcem v tej globini več minut. Posnel je film, ob katerem je strmel ves kulturni svet. Zdaj pa hoče Beebe svoj potapljaški rekord prekositi in spustiti se 2.000 m globoko v morje, če bi se spustil s svojim prijateljem tako globoko brez posebnih zaščitnih naprav bi nosil vsak izmed njih na svojih ramenih in glavi vodni stolp, težak približno 4.000 ton. Učenjaka se nameravata spustiti v morske globine v posebni obli s premerom 2 m. Ta obla bo morala prenesti pritisk okrog 20.000 ton. Lahko si mislimo, da bi niti železo niti jeklo ne preneslo tako strašnega pritiska. Beebe in Barton sta si dala zato zgraditi oblo iz 8 cm debelega aluminija. Njeno ogrodje bo utrjeno Se z rudninskim kremencem, najtrdnejšo in najodpornejšo snovjo, kar jih poznamo. Na treh kakor roka debelih jeklenih kablih bo obla spuščena v globine velikega oceana. V enem kablu bo telefonska žica, po kateri bo Beebe neprestano v zvezi z ladjo. Razen neobhodno potrebnih s kisikom napolnjenih bomb, ki jih vzame seboj, da bo lahko v morskih globinah dihal, bosta v obli se dva mogočna žarometa. V morskih globinah namreč vlada večna tema. Brez umetne razsvetljave bi filmski in fotografski aparati ne mogli opraviti svojega dela. Ce pravimo večna tema, Je s tem prav za prav rečeno nekoliko preveč. Solčni žarki gotovo ne prodirajo tako globoko v morje, vendar si pa zna narava tudi tu pomagati sama. Mnoge morske živali, živeče zelo globoko v morju imajo fosforesclrajoče Izrastke ali tipalke, ki širijo precej daleč naokrog čarobno modrikasto luč. Druge živali proizvajajo celo v svoji koži nekakšno električno energijo, ki se tudi spreminja v svetlobo. Te morske živali se lepo leske-čejo. Med njimi so take, ki so naravnost podobne električnim žarnicam. Naravoslovci jih imenujejo Otonophora. Beebe in Barton sta na lastne oči videla mnogo teh čudnih živali. Videla sta tudi majhne mehkužce, ki širijo okrog sebe močno svetlobo vseh barv, Beebe je nazval te živali ce thauma-tolampas ali čarobne lučke. Na morskem dnu živeče živali nimajo oči, ker jih itak ne potrebujejo. Pač pa imajo izredno dobro razvit tip. V stožcu Beebejovega reflektorja so se premikale, kakor da sploh ni nobene svetlobe, toda drgetanje njihovih teles je kazalo, da čutijo neznatno toploto, povzročeno po žarometu. Naše domneve o živalih v morskih globinah še daleč ne obsegajo tega, kar v resnici morje krije v sebi Neštete, resam podobne živaUce so se trdno vgnezdile v pesku in skalah, kjer iztegujejo svoje tipalke, da love črve In druge manjše ži-valice. Druge, takozvane erinoidi se leske-čejo v pestrih barvah in dobivajo najčudovitejše oblike, da privabijo k sebi različne morske živali, da jih požro ali bolje rečeno s svojimi sesalkami izsesajo. Največje živali, ki jih je videl Beebe v morskih globinah, ogromni ostudni polipi, niso večji od teleta. V splošnem globoko v morju posebno velikih živali ni. Vprašanje je seveda, kaj bo našel Beebe, če se mu posreči spustiti se 2.000 m pod morsko gladino. Beebe jeva gondola Zal ni mogoče nobene živali iz morskih globin prinesti na površje ne žive ne mrtve. Njihova telesa so namreč prilagođena ogromnemu vodnemu pritisku, njihove kosti razvijajo izredno močan protipritisk. Na zemlji je pa pritisk razmeroma neznaten in zato vse živali iz morskih globin takoj počijo, čim jih dvignemo iz vode. Približno tako bi se zgodilo s človekom, če bi prišel v brezračno stratosfero. Treba se je torej zadovoljiti z Beebejevimi filmi, ki nam omogočijo vpogled v pravljični svet morskih globin. eno trgovci pro&aj&ti bencin Bcjii za svoje pravice se pa seveda niso odrekli Ljubljana, 9. aprila Ze 5 tednov noši trgovci s tekočimi gori vi ne prodajajo bencinske mešanice. Težko je reči. aii so prodajo opustili predvsem zato, ker so bili priseljeni, saj bi prodajali z izgubo ali iz protesta proti krivicam, ki se jim gode že več let. Povsem zanesljivo pa je. da jc bila njihova akcija tudi v interesu avtomobilistov in našega gospodarstva; javnost je bPa dovolj obveščena, da bi to lahko razumela. Zakaj so trgovci s tekočim gorivom zaprli bencinske črpalke? Ko je bila uveljavljena uredba št. 3 o prodaji bencina na nakaznice, je billa uvedena tako majhna poraba tekočih goriv, da bi se zelo občutno zmanjšal prodaja bencina pri črpalkah; ker pa znaša brutto zaslužek prodajalcev le nekaj nad 3rr, bi prodajalci pri tako majhnem prometu ne mog-i niti kriti režije. To niso prazne trditve. Trgovci so dokazali s točno kalkulacijo javno, da je njihov zaslužek v resnici zelo skromen. Naši trgovci so se obrnili na vsa pristojna mesta, čim so bili objavljeni novi predpisi o prodaji tekočih goriv in zahtevali povečanje obrokov bencinske mešanice na nakaznice. PrizadevaJi so si tudi. naj bi oblasti posredovale, da bi petrolejske družbe dajale trgovcem tekočega goriva blago po taksnih pogojih, da bi njihov brutto zaslužek zna al 10%. Nekateri avtomobilisti prizadevanja prodajalcev s tekočimi gorivi niso pravilno razumeli. MisiHi so da se trgovci potegujejo za večji zaslužek na račun podražitve bencina. Tek *:a goriva so pri nas v resnici precej draga, toda nikakor ne zaradi zaslužka prodajalcev bencina na drobno. Na pristojnih mestih so računali, da znaAa bruto zaslužek prodajalcev 107c Zato je tudi zašla v uredbo št. 3 določba, da mora av-tomobilist ali motociklist, ki preneha uporabljati vozilo, prodati gorivo, ki ga ni porabil, najbližjemu prodajalcu proti odbitku 10% na račun zaslužka. Določili so 10% za zaslužek, ker so zastopniki petrolejskih družb stalno trdili pri oblastvih, da prodajalci toliko zaslužijo. Prodajalci so pa dokazovali, da so petrolejske družbe na račun namišljenega zaslužka prodajalcev tudi sestavljale svoje kalkulacije. Razlika med resničnim zaslužkom in namišljenim je šla torej tudi v dobro na račun družb. Ta razlika je bila mnogo večja kakor zaslužek prodajalcev, kajti prodajalci so zaslužili samo 3.12%. Prodajalci so torej upravičeno zahtevali, naj bi oblasti uzakonile višino njihovega zaslužka na 10%. Niso predlagali, naj bi se podražil bencin zaradi njihovega zaslužka, temveč samo, naj bi dobili, kar jim gre in kar bi morali že zdavnaj prejemati. Razen tega so še zahtevali, naj bi oblasti predpisale, da morajo petrolejske družbe prodajati tekoča goriva vsem trgovcem s tekočimi gorivi, če izpolnjujejo po uredb'* št. 3 predpisane pogoje, dalje, naj bi bil čas prodaje tekočih goriv prilagođen banovinskim naredbam o odpiranju in zapiranju trgovinskih obratov in naj bi imenovale oblasti v odbor za določanje cen bencinske mešanice tudi zastopnika Osrednjega odseka trgovcev s tekočimi gorivi. Organizacija trgovcev se je obrnila na bansko upravo. Zbornico za TO I in na vsa pristojna mesta v Beogradu, da bi oblasti ukrenile čim prej, kar bi bilo potrebno. Iz Beograda ni biilo dolgo nobenega odgovora, .zato so ponovno pisali, zahtevali odgovor tudi z brzojavom in naslovili še posebno spomenico na pristojna mesta. Uprava državnih monopolov, oddelek za tekoča goriva, jim je odgovorila na vlogo odposlano že 29. februarja, 13. marca, a odgovor je prispel šele 18. V odgovoru je rečeno, da uprava državnih monopolov nima zakonske možnosti določati odstotka prodajalcem, češ to je stvar svobodnega sporazuma med interesentu Prav tako ne more prisiliti petrolejskih družb, komu naj prodajajo bencinsko mešanico, češ to je zasebna zadeva samih družb. Tudi časa prodaje uprava ne more spremeniti, češ predpisan je z uredbo in konec. Kar se tiče imenovanja zastopnika trgovcev v odbor za določanje cen bencinu, pa uprava monopolov zopet ni pristojna, češ ta odbor deluje pod finančnim ministrstvom Odgovor je bil torej povsem negativen. Ce ne more nič spremeniti uprava državnih monopolov, ki je edina pristojna kot nadzorna oblast nad prodajo tekočih goriv, na koga naj bi se trgovci še obrnili? V začetku tega meseca so bili povečani obroki bencinske mešanice na nakaznice. Prodajalci pa še vedno niso začeli prodajati bencina na črpalkah. Doslej so bencin na drobno prodajali le podzakupniki petrolejskih družb in družbe same na svojih črpalkah. Nekateri porabniki tekočega goriva so gojili nekakšno nerazpoloženje proti prodajalcem tekočega goriva, ker so mi-sflili, da nočejo še vedno prodajati samo zaradi tega, ker skušajo doseči večji zaslužek na račun podražitve bencina. Prodajalci so začeli razmišljati, ali naj bi začeli zopet prodajati bencin, zdaj ko so dovoljene večje količine. Mnogi bi še sicer najbrž ne mogli kriti režije ter bi morali delati zastonj. Toda vedno imajo pred očmi, da nikakor ne gre le za njihov zaslužek, temveč predvsem za to. da bi petrolejske družbe ne dobile monopola še za nadrobno p roda-j jo bencina. Ko bi bili izpodnnjeni vsi pro-\ dajalci, bi bili porabniki tekočega goriva i prepuščeni povsem na milost in nemilost i družbam, ki bi lahko navijale cene. Da bi do tega ne prišlo vsaj tako kmalu, če je že . rudi to mogoče, so se naši trgovci odločili, ' da bodo kmalu zopet začeli prodajati ben-j cmsko mešanico na svojih črpalkah. S tem ni rečeno, da so se odrekli svojega boja, temveč nasprotno, da ga bodo vztrajno na- | dal je vali, kajti sicer bi sploh več ne proda, i jali tekočega goriva. Ta boj bo zahteval žrtve predvsem od njih. Pričakovati smemo, da jih bo javnost vsaj dosledno moralno podpirala. Kako človek zaspi Spanje in sanje spadata med skiivnosti, ki jim znanost ne more do živega. Težave so navadno v tem. da opazovalec ne more vedeti, kaj speči človek v sanjah preživlja, na drugi strani pa človek po prebujenju ne more prav povedati, kaj se mu je sanjalo. Tako se opazovanje omejuje samo na ! lastna doživetja. Učenjak proučuje lastne I sanje in jih primerja s sanjami drugih ljudi. Nevrolog neke ameriške univerze je predložil nedavno javnosti uspehe svojega dolgega proučevanja spanja in sanj. Zanimivo je vprašanje, kako človek prav za prav za- spi, kakšen je ta čudni prehod iz zavesti bedenja v nezavest spanja. To vprašanje je skuša* ameriški učenjak pojasniti s pomočjo lastnih doživetij in izkušenj nekaterih svojih študentov. Človek i.aspi v petih eta-pat. V prvi delujejo misli še zelo živahno in se ukvarjajo večinoma z dogodki dneva, ki ga prehite naše misli v nekakšnem skrajšanem in zgoščenem filmu. Logika deluje še povsem jasno. V drugi etapi se misli izpremene v podobe in predstave, ki so še nekam jasne, ki pa vedno bolj oblede-vajo. V tem stadiju postane fantazija umetniško navdahnjenih ljudi najbolj aktivna. V tretji etapi človek že podleže moči sna, logika povsem odpove. Človek zvokov in glasov ne razločuje več uobro, odnosno jih zamenjava. Četrta etapa je dokaj neprijetna. Človeku se, recimo, zdi, da pada skozi okno ali iz visokega stolpa in naenkrat se ustraši. Včasih se ustraši tako močno, da se znova zdrami, šele po tej četrti etapi človek trdno zaspi. Normalno prebujenje gre nasprotno pot, tudi po etapah. Vloga vojnega letalstva v totalni vojni Zanimivo predavanje poveljnika gasilske čete KID Karla Luckmanna na Jesenicah Jesenice, 8. aprila V sredo zvečer se je vršilo v Sokolskem domu na Jesenicah predavanje, katerega se je udeležilo nad 300 poslušalcev. Med njimi smo opazili vidne osebnosti tukajšnjega gospodarskega in kulturnega življenja, posebno častno pa so bili zastopani gasilci ter žene in dekleta, ki obiskujejo samaritanski tečaj, ki se vrši v jeseniški šoli. Predaval je g. Karol Luckmann, poveljnik gasilske Čete KID in banovinski instruktor za obrambo pred letalskimi napadi, o temi: »Vloga vojnega letalstva v totalni vojni«. Predavatelj je v daljšem, lepo zasnovanem govoru orisal način vojevanja v zraku v zadnji svetovni vojni. Predavatelj se je opiral na teorije in izjave velikih italijanskih, francoskih, angleških in nemških vojaških znanstvenkov in vojskovodij, ki so dokazovali, da bo bodočo vojno dobila tista vojaška sila, ki bo obvladovala nebo sovražnega naroda. Govornik nam je predočil ogromen razvoj letalstva v raznih evropskih državah v teku zadnjih let. V zvezi s skioptičnimi slikami nam je predočil lovska letala izza zadnje svetovne vojne, do današnjih modernih lovcev, do ogromnih bombarderjev, ki razvijajo brzino do 750 km na uro in ki imajo ogromen akcijski radij. Predavatelj nam je orisal vlogo letalstva v abeslnsko-italijanski vojni, v španski državljanski vojni, v nemškem pohodu na Poljsko in v rusko-finski vojni. Predočil nam je, kako so letalci v navedenih vojnah za hrbtom sovražnih armad razbili nezavarovana sovražna letališča, železniške postaje, cestne ln železniška križišča, mostove, trdnjave in industrijska središča ter s tem odrezali velike armade od njihovega zaledja. S tem so onemogočili dovoz municije, orožja ln živeža ter celo preprečili celotno mobilizacijo sovražnih armad. Obstreljevanje zaledja je močno demoraliziralo prebivalstvo, da Je bilo lastnim armadam bolj v breme in na-potje, kot pa v oporo. Totalna vojna predstavlja popolno iztrebljenje naroda, ki bo v tej gigantski borbi podlegel svojemu močnejšemu nasprotniku. V totalni vojni so angažirane vse sile narodov, ki so zapleteni v to vojno. V totalni vojni se uporabljajo vsa dovoljena ln nedovoljena sredstva, ki vodijo h končnemu cilju vojne, ki se Imenuje zmaga. Ker nI skoraj nobenih izgledov, da bi se pozicijska vojna na kopnem spremenila v premikajočo se vojno, bo sedanjo vojno najbrže odločilo letalstvo. Govornik je naglasil, da se strahote in učinki letalskih napadov lahko zelo omeje, če bo organizirana učinkovita aktivna ln pasivna obramba pred letalskimi napadi. Pri pasivni obrambi moramo sodelovati prav vsi s tem. da se proti takim možnostim vsestransko pripravimo. Ce ima miška svoje rove, da se v njih lahko skrije v slučaju nevarnosti, zakaj bi se ne pripravil človek za primer take velike nevarnosti. Mi te nevarnosti ne smemo precenjevati in ne podcenjevati, temveč moramo gledati stvari realno v oči, s tem. da se za vsak primer pravočasno pripravimo. Predavatelj je žel za svoje zanimivo ln poučno predavanje gromko odobravanje hvaležnih poslušalcev. »Naša skrb za pohabljeno deco« Društvo so lani ustanovili člani ljubljanskega Rotarv kluba Ljubljana, 9. aprila Naša javnost niti ne ve, da smo dobili novo humanitarno društvo »Naša skrb za pohabljeno deco«, ki je imelo v sredo dne 3. t. m. svoj prvi redni občni zbor v dvorani TPD pod predsedstvom generalnega direktorja Skubeca. Društvo so ustanovili šele Člani ljubljanskega Rotarv kluba z namenom, da bi zbrali kar največ sredstev, s katerimi bi društvo dajalo podpore revnim in pohabljenim ter okrepitve potrebnim otrokom, p'sčevalo zanje zdravniške in zdravilne stroške in skušalo ustanoviti poseben zavod za zdravljenje revnih pohabljenih otrok ter jim pomagati na poti v samostojno življenje. V razmeroma kratkem času svojega obstoja je društvo nabralo doslej že nad 100 tisoč din m je sklenilo, da bo podpore deli Mo za zdaj samo iz obresti naložene glavnice in si bo na vse načine prizadevalo, da svojo imovino čim pTej poveča do zneska, ki bo potreben za ustanovitev posebnega zavoda, v katerem bi revne pohabljene otroke zdravili, jim uravnavali pohabljene ude in jim-skušali nadomestiti njihove telesne nedostatke. Namen društva je nad vse plemenit, ker skuša ugladiti življenjsko pot revnim otrokom, ki si sami ne morejo pomagati in bi zaradi svojih telesnih hib brez primerne m strokovne pravilne nege hirali v nesreči in pomanjkanju. Društvo ima 33 u&tanovnih in 60 rednih članov. Dober def društvene imovine izvira iz prispevkov društvenega predsednika generalnega direktorja Skubeca, ki je ob priliki prvega občnega zbora naklonil društveni blagajni zopet izdatno podporo v znesku 25 000 din. Po poročilu društvenih funkcionarjev o delovanju društva so bili zopet izvoljeni v odbor z žrebom odpadli odborniki. Odbor se je sestavil takale: Predsednik generalni direktor Rihard Skubec, prvi podpredsednik šet-prunarij in univerzitetni docent dr. Božidar Lavrič, drugi podpredsednik odvetnik dr. Viljem Krejči, tajnik ravnatelj Alfon? Lorger, blagajnik Rajko Ranzinger, odbornika Josip Ljubic in dr Igor Tavčar. Iskreno želimo, da bi se društvu prav kmalu posrečiilo uresničiti plemenite namene! 500 romarjev žrtev fatamorgane Iz Damaska prihaja vest o veliki nesreči, ki je zadela na letošnjem romanju v Mek-ko karavano 500 romarjev, v pustinji so romarji zgrešili pot in še sedaj jih niso našli. Čeprav so letala večkrat preletela vso pot, koder so romarji najbrž krenili. Boje se, da jih sploh ne bodo mogli najti. Romarska karavana je krenila na pot pred dobrim mesecem iz Hedžasa. Takrat so divjali tam silni peščeni viharji. Romarji so najbrž med viharjem zgrešili pot ali pa so postali žrtve fatamorgane, ki se pogosto pojavi v teh krajih. Fatamorgana je optično atmoferični pojav, povzročen po nepravilnem lomljenju ln totalnem odražanju svetlobnih žarkov v zračnih plasteh različne temperature. Tako vidi človek predmete daleč za obzorjem. Prebivalci arabske pustinje pravijo fatamorgani Bacher el ifrid ali vražje jezero. Ta naravni pojav je povzročil v puščavi te mnogo nesreč. Pred leti se je posrečilo v zadnjem trenutku rešiti karavano, ki je bila med peščenim viharjem zgrešila pot, tako da je prodirala vedno dalje v puščavo, misleč, da se vrača iz nje. Odkrili so lo z letalom. Pilot se je srečno vrnil in povedal, kje so romarji, ki so jih potem našli vse Izčrpane. Danici Lesueur BomiB Herve je pokazal na precizne aparate, na registra-torje z vlakenci, občutljivejšimi od živcev, na organe, občutljivejše od mesa samega. Pojasnjeval je in postavljal bežne teorije. — Hvala, dragi moj sinko, — je odklanjala proseče njegova pojasnila Gaetana in se naamehljala ne skromno, temveč ponosno. Čutila je v sebi ponos, da vidi svojega sina, kako se dviga visoko, ni pa čutila zadrege, da ne more slediti poletu njegovega duha. Odgovarjala mu je z nekoliko dobrodušno naga jivost jo: _ jaz sem že na cilju, kamor nas hoceS vse privesti ker sem kristjanka. Ne zahtevaj od mene, da bi šele z znanostjo doumela to, kar mi pravi sama vera — 6, znanost je tudi lepa, verjemite mi, mamica, je vzkliknil Herve žarečih oči. _ jaz sem samo nevedna žena, — je vzflinnlia Gaetana. — Vi ste svetnica! Gaetana je vedno čutila, kako prebledeva pri tej besedi, ki jo je tako rad ponavljal njen sin, otrok grešne ljubezni, sin, ki se mu je pretakala po žilah kri enega moža in ki je nosil ime drugega moža. Ce bi bil Herve opazil to zadrego svoje matere, bi jo bil prej pripisal nemiru duše, preveč čiste, da bi ne bila skromna in da bi je ne žalila pretirana hvala. Kako naj bi bil slutil tajno strast te občudovanja vredne matere, ki je ob njeni strani vsako minuto rasel v intimnem življenju, ne da bi naletel pri nji le na eno misel, ki bi ne bil on edini njen predmet? V dalji otroških spominov se je spominjal Herve svoje matere v drugačni vlogi, kakor v vlogi vzgojiteljice in nenadkriljive prijateljice — da, zares, v drugačni vlogi samo, da bi obudil spomine na njeno u danost in potrpežljivost ob strani mrkega slepca, katerega je imenoval »moj oče«. Kaj se je zgodilo z njim, ko je med večerno svečanostjo v gradu de Val coni videl, kako grdo so ravnali z njegovo materjo, kako so jo zapodili, ne da bi se temu čudila, ne da bi proti temu protestirala. In kako mu je proti njegovi volji prodiral v srce grd dvom?! Sicer 8e je pa ta dvom kmalu razpršil v srcu, prekipevajočem sinovske ljubezni. Toda na njegovo mesto je stopil strah pred nekakšno zagonetko in nemir, povzročen po ogražanju njegove ljubezni. V naslednjih dneh Herve ni hotel zastavljati grofici novih vprašanj, čakal je na pojasnilo. Potrpežljivost se mu je zdela manj težka od pogovora, ki ga je imel z Michelino na morski obali Podoba mladega dekleta, kako je stala naslonjena na ograjo terase, pogled njenih sladkih temnih oči, njen glas, besede iz njenih ust, vse to je stopalo med njega in med stvari, ko je skušal razmišljati, kako bi mogel verjeti, da je prišlo med Valcori in Ferneusi do popolnega razkola. Morda se bo nesporazum kmalu razblinil. Markiza se bo gotovo opravičila njegovi materi. In Gaetana je res dobila pismeno opravičilo. Cim je prečitala pismo, je poslala po sina. Laboratorij mladega grofa de Ferneuse je bil v posebnem paviljonu, precej oddaljenem od stanovanja. Okolnost, da so bile potrebne posebne naprave in da je bilo treba prekladati nevarne snovi in končno tudi samota, potrebna pri poskusih, vse to je kazalo na to zavetišče. Ko mu je prišel sluga povedat, da bi rada govorila z njim gospa grofica, je dal Herve nekaj navodil svojemu pomočniku, sinu istega domačega kraja, hrepenečemu po znanju, toda preveč siromašnemu, da bi mogel študirati. Potem si je mladi učenjak umil roke, oškropljene s kislinami, zamenjal svojo bluzo, v kateri je delal, s kratkim suknjičem in odšel domov. Srce mu je močno utripalo, ko je vstopil v rodbinsko sobico v prvem nadstropju, kjer se je tako rada mudila njegova mati To je bil budoar, opremljen v slogu Ludvika XVI., čeprav je kazalo globoko okno, čigar arhitektonika je ostala neizpremenjena, srednjeveški slog. Na mizicah, na peči, na stenah so bile v okvirih vseh velikosti njegove slike, predstavljajoče ga v vseh mogočih starostih. Nekatere, pasteli ali akvareli, so bile delo njegove matere. Umetnost je bila očarala s svojimi lepotami tu čakajočo plemenito ženo. Herve jo je našel sedečo v naslanjaču pri oknu. V tem priljubljenem kotičku je stal poleg naslanjača Še stol z blazinico in mizica, obložena z medeninastimi, delikatno cizeliranimi okraski, na kateri je stalo nekaj okrasnih igrač, toda zelo dragocenih, da, celo edinstvenih svoje vrste. Trodelno in deloma odprto okno je tvorilo okvir daljne perspektive širokega kraja, pogreznjenega v bujno zelenje. In žena, ki je tam sanjala in razmišljala v pričakovanju svojega sina, je bila s svojo dušo in lepoto v skladu z vsem tem. — Mati, — je dejal Herve in ji poljubil roko. Sedel je na stol prav blizu nje. In že je opazil list papirja, ki ga je imela v naročju. Oči so se mu razširile in ustavile na njem. — Citaj, je dejala mati in mu pomolila pismo. Gaetana je videla sina, kako se smehlja ta čas, ko je njen pogled hitel z ene poteze njegovega obraza na drugo. Gaetani se je pa nasprotno zmračil obraz in vzdih-nila je: Oh, te iluzije njenega otroka... Zakaj jih je treba uničiti? Mladenič je dvignil k materi svoj žareči obraz. Ureiup Josip Zupančič // Za »Narodno tiskamo" Fran Jeran // Za upravo in inseratni de! lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani