Poštnina plačana v gotovini
Maribor, četrtek 8. julija 1937
štev. 152. Leto XI, flCVHU)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
Uredništvo in uprava: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredu. 2440, uprave 2455 Izhaja razen nedelje in praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejcman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409
JUTRA
Debate
ter interpelacije
Tudi včerajšnja skupščinska seja je bila zelo burna. Med drugim je spregovoril v zvezi z zakonskim načrtom o prekrških bivši zemljoradnik Dj. Zdrav-ko^ič, ki je kritiziral vlado radi njenega nesodelovanja z narodno skupščino. Zelo ostro je kritiziral notranjega ministra. Kakoi povzemamo po »Slovencu« je med drugim tudi dejal, da je pokojni akademik Dolinar sam izzival.
Skupščinska živahnost se je razgibala, M) je spregovoril predsednik Jugoslovanskega kluba Janko Baričevlč, ki je kritiziral zunanjo in notranjo politiko sedanje vlade. Omenjal je preganjanje ju-Soslovenskih nacionalistov. V svojih nadaljnjih izvajanjih je dr. Janko Baričeve razčlenjeval določbe predloženega zakonskega načrta o prekrških in zbudil f svojimi kritičnimi opazkami vznemirjenje pri poslancih skupščinske večine. Rjavil je, da se ni treba poslancem skupščinske večine prav nič vznemirjati, ker se bo lahko že v kratkem času ta zakon izvajal tudi proti njim samim. Tudi je opozarjal dr. Baričevič v svojih izvajanjih, da ni vlada doslej predložila zako-n,ov °wsv°bodi tiska, volitvah v narodno skupščino ter o shodih in zborovanjih, četudi je v teku dveh let dobila od narodnega predstavništva pooblastilo za takšne zakone. Dr. Baričevič se je dotaknil tudi konkordata in je spregovoril tudi o zunanji politiki s Doseb-111111 ozirom na odnošaje z Italijo. Za ča-s)a di'- Bariče vice vega govora je prišlo C1° temperamentnega razjasnjevanja ined tovornikom in ministrom za gozdove Qj- 'Jankovičem.
. Naslednji govornik ie bil Mita Dimitri-I6v»e, ki je dejal, da je treba radikalno pristopiti reševanju našega političnega življenja, i .	>	. 1(
(. i rt 11 A v
J /til k
r I -
Frankovci uporabljalo strupene pline!
MADRID, 8. julija. V borbi pri Castru so' frankovci že drugokrat uporabili strupene pline, tako da so se republikanci morali poslužiti mask. Cia-ni mednarodnega Rdečega križa so ugotovili, da so frankovci uporabljali strupene pline tudi na madridski fronti.
RIM, 8. julija. »Giornale d’Italia« prinaša vest iz Lizbone, ad so britanske vojne ladje v španskih vodah dobile od britanske admiralitete nalog, da stre- ,aiai° s protiletalskimi topovi na vsako Francovo letalo, ki bi se jim približalo.
Nepriiike naših parnikov pri vožnji skozi Gibraltar
Ijen tudi parnik »Predsednik Kopajtič«. Sinoči je prispel v splitsko pristanišče grški parobrod -Estihio Vrgoti«. Pred 8 dnevi je ta parnik plul skozi Gibraltar in
SPLIT, 8. julija. Po pripovedovanju posadk naših parnikov, ki plujejo skozi Gibraltar, so vsi zelo izpostavljeni raznim neprilikam od strani frankovskih in valencijskih vojnih ladij. Najbolj jih zaustavljajo frankovske ladje in jih prisilijo, da plujejo z njimi v Ceuto, kjer jih pregledajo. Parnik »Vis« je bil že nekajkrat od frankovskih ladij zaustavljen in odveden v Ceuto. Te dni je bil zaustav-
je navzlic navedbi, da prihaja iz Nemčije, in da pluje v Split s premogom, bil po frankovcih primoran, da odpluje v Ceuto in so ga šele naslednjega dne pu-
stil:
V Japonski in Ameriki umirajo ljudje radi vročine
IOKIO, 8. julija. Po vsej Japonski je zavladal strahovit vročinski val. '.'roči-na je tako silna, da padajo ljudj» v nezavest. Trdijo, da ni bilo v Tokiu take vročine že 60 1f'
TORONTO, 8. julija. Vročinski val je zajel skoro vso Kanado tja do srednjih predelov Severne Amerike. Veliko število oseb je postalo žrtev velike vročine.
30. avgusta konferenca Male antante v Sinaji
BUKAREŠTA, 8. julija. Dne 30. avgu sta bo v Sinaj; konferenca stalnega sveta Male antante. Med drugim bodo vodilni državniki Male antante razpravljali o tem, kako so napredovali sklepi, ki
so bili sprejeti na znanem sestanku pri Turnu Severinu. Razen tega bodo obravnavali celo vrsto aktualnih vprašanj, ki zanimajo države Male antante kot seloto.
A A. ,
•A ,	1
*	'<	A	KT.	h
■ ■» >	'	v
* i « i \	.	i	J	.
' r ’ M,
/	\	S \	l * A
It, £ j «fo i: >4*. ialfe .,
Sledili so še drugi govori, med katerimi je zbudil zlasti veliko pozornost go-v«r poslanca dr. Vase Jovanoviča (JNS), ^ ie dejal, da ni Jugoslavija niti Velika ^fhija, niti Velika Hrvatska, uiti Velika Slovenija, ampak da vključuje prvo, dru->n tretje. Njegova izvajanja je spre-ieIa skupščina z živahnim vzklikanjem.
Danes dopoldne ob 8.30 se jc skupščinska seja nadaljevala in je bila jned drugim na dnevnem redu svoječasna de-ik!?ra®jia narodnega poslanca Avgusta Lnkaciča jn tovarišev na pametnega ministra glede nujne ureditve položaja železničarjev v območju ljubljanske direkcije.
Tudi senat kaže živahno sliko razgibanosti. .Na svoji včerajšnji seji jo sprejel zakon o Pooblaščenih inženjerjih. Senator dr. Albert Kramer je vložil na Predsednika vlade dr. Stojadinoviča obširno interpelacijo o političnih razmerah 11 dogodkih v Sloveniji. Mesto odsotne-ga vladnega predsednika je na zahtevano nujnost interpelacije prista] trgovinski "muster dr. Milan Vrbanič. Zatem jc grejel senat konvencijo s češkoslova-glede odprave dvojnega obdavčenja, jjPdatni sporazum k jugoslovensko ita-Jjartski trgovinski pogodbi, konvencijo uansko o arbitraži ter mednarodno Hvencijo o prevozu potnikov in prt. J«»gi pa železnicah. Jutri v petek pa bo ri "at razpravljal o konvenciji z Bolga-in /. Nemčijo ter najbrže tudi o tr-*°Viaskem zakoniku.
Obsojeni rajhovski katoliški duhovniki
KONIGSBERG, 8. julija. Posebno sodišče v Konigsbergu je obsodilo kanonika Buchholza na tri leta ječe, kaplana Szinsczetzkega na 2 in pol leti ječe, kaplana Hippela na dve leti ječe, kaplana Jordana na eno leto ječe. »Volkischer
Vedno novi Saški prostovoljci v Španijo
Beobachter« poroča v zvezi s tem, da žre pri Buchholzu za duhovnika politika, ki je bil pred letom 1934 znan kot fanatičen pristaš centruma v vzhodni Prusiji in ki mu je že sedaj pretil postopek radi protidržavnih izjav.
LONDON, 8. julija. Dopisnik »Daily Expressa« poroča iz Genove, da odhaja na tisoče Italijanov dnevno v Španijo, da se1 borijo na strani generala Franka. V Italiji tega tiikdo t»e prikriva. Navedeni
list opozarja, da ni Franco z ene strani proti odpoklicu prostovoljcev, z druge strani pa se čnje, da prihajajo vsak dan novi prostovoljci v Španijo
ge« Ivan Barič iz Čamerovca, lažje ranjeni so bili Tomo Vukovič iz Ladjevca, Ante Šajkar iz Čamerovca in Jure Kru-nič iz Gornjega Furjana. Ranjenci so bili prepeljani v bolnišnico v Karlovcu in Ogulinu. Nemudoma je bila uvedena tudi obsežna preiskava, da se izsledijo glavni organizatorji tega napada in da se krivci po zakonu strogo kaznujejo.
ra-ana—nag— —..............■———
Glas iz mariborske okolice. Gospod urednik! Nekje v okolici Maribora so dobili novega župana. Je zelo demokratičen. Celo škofa je ob priliki birme sprejel v navadni obleki. Med pozdravnim govorom je kadil svojo priljubljeno ci-Karo. Je zelo pobožen. Procesijo Sv. jRešnjega Telesa opazuje kar doma skozi 'okno, četudi so prejšnji župani, ki niso, kakor pravijo, tako pobožni, prejšnja leta vedno korakali v procesiji. Jc pravi Pohorc in skrbi vneto za to, da nastavlja ljudi tako, da se lahko domačini Pohorci v svoji brezposelnosti »sprehajajo« po zelenem Pohorju. — Volilec.
Limbuška socialna politika. Cenjeni g. urednik! Prejšnji občinski odbor nam je stalno in v redu izplačeval ubožno podporo. Sedaj pa je drugače. Tisto o krščanski ljubezni mi nekam čudno brni po ušesih. Pa še veliko drugega bi vam, gospod urednik, lahko naštel. Ob priliki! — Opazovalec.
MagdaSenski utrinki,'Slišali srno nekaj zvoniti o salezijancih, ki si bodo zgradili veliko palačo. Siromakom kruha in strehe, ubožcem pomoči, onemoglim podpore! To je mnogo važneje in pred Bogom ter ljudmi zaslužneje delo. Ljudje se čudom čudijo. — P. R., Frankopanova ulica.*
Za koga. G. urednik! Sedaj mi pa razložite in povejte, kako je z Delavskim azilom v Gregorčičevi ulici. Delavci, ki nimajo niti strehe, niti zaslužka, čakajo, kedaj se bodo lahko nastanili v lepili, še \ 'no praznih prostorih v prvem in drugem nadstropju. Brezposelni delavci se vprašujejo: kedaj... kedaj? Kaj pa odgovornost...?! Hm... — T. H., Tri: ti a rje va ulica.
Pred likvidacijo konflikta med poljsko vlado in krakovskim nadškofon^	/
VARŠAVA, 8. julija. DNB poroča, da ‘‘e bo v kratkem rešil spor med poljsko vlado in krakovskim nadškofom Sapie-ho- y torek je papeški nuncij v Varšavi MJrtazi ponovno kohferiral s poljskim nanjim ministrom Beckom. Danes pa
Šlunlski dogodki
Zagreb, 8. juliju, p. o dogodkih pri Slunju je banska uprava savske banovine izdala naslednji komunike:
Dne 5. t. m. so se organi finančne kontrole iz Slunja ob asistenci 6 orožnikov po svoji službeni dolžnosti odpravili v vas Dotiji Ladjevac, da bi tam uničili tobačne sadike, kj so bile nasajene brez dovoljenja. Ko so prišli v vasico Rupo ob poljih pri vasi Donji Ladjevac, so takoj pričeli uničevati tobak na neki parceli blizu hiš.. Spočetka so službeni organi vršili to svoje delo nemoteno in brez vsakih ovir ter so jim pri tem celo prostovoljno pomagale tudi nekatere žene iz dotičnega kraja. Okrog 8. ure pa
prispe krakovski škof Rospond v Jura-to. letno rezidenco predsednika poljske republike, ki nosi s seboj oprostilno pismo nadškofa Sapiehe, v katerem bo opravičil zaradi svojega postopanja glede grobnice maršala Pilsudskega.
je nenadoma prišla iz bližnjega občinskega gozda, ki se imenuje Jelvik in sosednega grmovja večja skupina nahujskanih kmetov, ki so nepričakovano napadli službene organe s flobertovkami in puškami. Že takoj spočetka je bil hudo ranjen orožniški kaplar Josip Vodopivec. Zaradi tega napada so organi oblasti, ki so bili v tako mučnem položaju pri izvrševanju svojih službenih dolžnosti napadeni, takoj odgovorili na napad s tem, da so se poslužili svojih službenih pušk Proti napadalcem. Med spopadom so bili težje ranjeni orožniški kaplarji Josip Vodopivec, Dušan Bunčevič in Islam Dže ianovič, lažje pa sta bila ranjena finančni podpregledmik Vaso Žigič in orožniški kaplar Ivan Rončevič. Med napadalci pa jc bil ubit poverjenik »Gospodarske Slo-
Po dveh letih . . .
V štev. 25 piše »Pohod«: »Tako smo po dveh letih doživeli, da je žalostno konča! poizkus pripraviti k pameti one pontike v Dravski banovini, ki nikakor ne »morejo iz okvira vatikanske internacionale z razumom in srcem v okvir naše s'kupne državne in narodne zajed-mce. Jugoslovenski nacijonalisti pri tem dejstvu gotovo ne občutimo nikakršnega veselja čeprav nam je v zadoščenje, da smo tak konec od početka predvidevali. lem večje zadoščenje in tem večje veselje pa občutimo spričo dejstva, da je doba teli dveh let konsolidirala na« cijonalni element v Sloveniji, ga prekovala v mogočno nepremagljivo frortto, ga dvignila iz mrtvila ter borbenega in povsem pripravljenega za bodočnost postavila na plan, da dovrši ono, nalogo, ki inu jo je določila ^goidvina.«
za sPomenrl< blago-mmmmmm ookofnega viteškega kralja Aleksandra I Zedini-> telja v Mariboru. Pisarna: Mestno ooglavarstvo, Rotov-ški trg 1, soba št. 6 a
UcM&ua oteotie
Dr. Stoiadinoviievo plimo skupščinskemu predsedniku o konkordatu s pojasnili papeškega nuntiia v Beogradu
Predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovie je poslal skupščinskemu predsedniku Čiriču pismo, ki vsebuje nekatera pojasnila beograjskega papeškega nuncija o predlaganem konkordatu /. namenom, da jih skupščinski predsednik Čirič pred debato o konkordatu v skupščinskem odboru izroči temu odboru na znanje. Pismo se glasi sledeče:
Gospod predsednik!
Odkar sem imel čast poslati skupaj z u. pravosodnim ministrom narodni skupščini zakonski predlog o ratifikaciij konkordata s sv. stolico, so izšle v naši javnosti razne razlage nekaterih njegovih določb, ki utegnejo zbuditi bojazen, da bi mogla biti ta pogodba v nekaterih važnih točkah škodljiva ugledu in koristim države.
Da se odstrani ta bojazen, sem zaprosil na pristojnem mestu iti dobil od tukajšnje apostolske nunciature vsa potrebna avtoritativna pojasnila. Ta- pojasnila sc tičejo tehle členov konkordata:
Depolitizacija duhovščine
1. Člen 8, kjer je govora o depolitizaciji dušnepastirske duhovščine, je bil predmet kar najbolj ogorčene kritike. Na raznih straneh ga razlagajo tako, kakor da se je sv. stolica hotela vmešavati v naše notranje politične razmere. Ker sc takšno vtikanje nikakor ne bi smelo dogoditi, se mi je zdelo potrebno, da se ta stvar popolnoma razjasni. Pojasnilo, ki .sem ga dobil, prežene vsak sum glede namenov svete stolice. Apostolska nun-ciatura v svoji noti z dne 27. aprila t. 1. št. 19.567 (ki vam jo imam čast poslati v overovljenem prepisu) izrečno izjavlja, ne samo, da sv. stolica ni imela nobenega interesa, da pride to določilo, v konkordat, temveč da se tudi za bodoče odpove sleherni pobudi v tem vpraSanju. Ta člen 8. je prišel v konkordat na predlog in na zahtevo naše vlade. Omenjena nota pravi dobesedno, da bo izvajanje omenjenega člena konkordata odvisno le od kraljevske vlade.
Vatikan in naše narodne manj«
šine
2. Člen 11, drugi odstavek, govori o obljubi sv. stolice, da sc bo pri bodočih pogajanjih z državami, kjer žive naše narodne manjšine, zavzela za to, da se tem našim manjšinam zajamči postopek, ki ne bo manj ugoden od postopka, ki velja za njihove manjšine pri nas. V tej stilizaciji so nekateri hoteli videti namen sv. stolice, da sc reši dolžnosti in sc tudi izven konkordatskih pogajanj zavzema za pravice naših manjšin na cerkvenem polju. Ker se po vsej verjetnosti v doglednem času ne bodo vršila konkordat-ska pogajanja z državami, kjer žive nase manjšine, se je zdelo, da na podlagi omenjene razlage sv. stolica prepušča naše narodne manjšine njihovi usodi. Zaradi tega se mi je zdelo potrebno, spraviti to vprašanje na čisto. Kakor se vidi iz navedene note apostolske 'nuncia-ture. sem dobil kategorično izjavo, da se bo sv. stolica zavzela za pravico do uporabe narodnega jezika v dušnem pastirstvu vernikov, pri pouku in v življenju katoliških organizacij tudi izven konkordatskih pogajanj z državami, kjer žive naše manjšine. Morem vam zagotoviti, gospod predsednik, da sta obe obljubi širši in izrečnejši od tistih, ki smo
jih mogli doseči od raznih vlad, s katerimi smo razpravljali o istem vprašanju. Sv. stolica se bo po omenjeni izjavi tudi izven konkordatskih pogajanj nepretrgano zavzemala za pravice naših manjšin, da bodo smele rabiti svojo materinščino v dušnopastirskem verskem pouku in v življenju katoliških organizacij.
Domovinska vzgoja v semeniščih
3.	Med tem ko se v čl. 28 starešino in profesorji konfesionalnih šol izrečno obvežejo, da bodo pri svojih gojencih gojili čut dolžnosti do domovine, države in človeške družbe v duhu načel krščanske vere in morale, se takšna obveza ne omenja v čl. 14, kjer je govora o duhovniških seminarjih. Ker je vzgoja duhovniškega naraščaja zelo važna stvar ne samo za cerkev, sem zahteval tudi v tem pogledu potrebnih pojasnil. Dobil sem izjavo, da omenjena obveza o gojitvi patriotskega duHa ne velja samo za konfesionalne šole, temveč tudi za duhovniške seminarje: »Nikakega dvoma ni, da se prav tako tudi v seminarjih kakor v drugih šolah pod vodstvom ali nadzorstvom Cerkve mora gojiti pri učencih zavest za njihove dolžnosti do domovine, države in človeške družbe na podlagi načel krščanske vere in morale.
Konfesionalne šole
4. Naposled je ostala še ena, in sicer posebno kočljiva točka, ki jo je veljalo pojasniti. V že omenjenem čl. 28, kjer sc omenjajo konfesionalne šole s pravico javnosti, se z ničimer ne omenja dosedanja praksa, da vrše državni šolski organi nadzorstvo nad poukom v teh šolah. Misli, da preneha nadzorstvo državnih šolskih organov nad omenjenimi šolami, ker ni izrečno omenjeno v konkordatu se — da po pravici povem — ni dalo resno zagovarjati. Konkordat ukinja kakor vsak drug nov zakon samo tiste prakse, ki so v očitnem nasprotstvu s katero njegovo določbo. Čeprav je to bilo že vnaprej jasno, sem, da se odstrani že sama možnost dvoma o tem vprašanju, zaprosil tudi zastran tega za izrečno izjavo. Ta izjava je takšna, kakršna je morala biti, to je, da ostane sedanja praksa še nadalje v veljavi. Apostolski nuncij izjavlja v svoji noti z dne 27. aprila t. 1.: »Ugotavljam, da konkordat ničesar ne specificira in ne poseza v prakso, v kolikor le-ta že obstoji glede nadzorstva civilnih šolskih oblastev, v kolikor se tiče pouka v semeniških gimnazijah in v konfesionalnih šolah s pravico javnosti.« Odveč je povedati, kako važno-in kočljivo je to vprašanje, in kako ugodna je omenjena izjava.
Sokolsf »>o
Sekoiske Huse	svaf	Me-
žiki Am
Drzna ameriška letalka Amelija I arhar-tov a, k; je še niso našli.
služi praksi, navaja pisatelj vso jugoslo-vensko davčno zakonodajo, vštevši pri tem pravilnike in nekatere razsodbe, ki se nanašajo na davčne oprostitve in olajšave v Jugoslaviji.
Novoizišla pomembna knjiga, ki je prva te vrste v naši zmmstveno finančni ter znanstveno davčni literaturi in ki se dobiva po vseh knjigarnah, bo nedvomno intenzivno zanimala vse naše odvetnike, notarje, sodnike, denarne zavode, občinske pisarne, pa tudi finančne uradnike in strokovnjake, razna davčna oblastva, strokovne šole, trgovce, podjetnike, obrtnike, strokovne organizacije, nadalje hišne posestnike, slušatelje prava ter sploh vse, ki se pečajo z aktualnimi finančnimi ter gospodar., kitni* vprašanji. V knjižnici naših izobražencev bo novoizišla ter lepo opremljena knjiga nedvomno zavzemala odličen prostor.
V	nedeljo, dne 11. t. m. bodo sokolske Ruše praznovale svoj veliki dan, na katerega se že delj časa pripravljajo, da sprejmejo čim dostojneje in čim mani-festantneje številne sokolske goste, ki bodo tega dne pohiteli v naš Mali Beograd. Na ta dan razvije ruški Sokol svoj naraščajski prapor, ki naj vodi mlade ruške Sokole odslej k nadaljnjim uspehom in zmagam. Slavnostno razvitje nara-ščajskega prapora, ki se izvrši v neposrednem razdobju proslave 30-letnice obstoja Sokolskega društva Maribor-matica in ki je tako tesno povezano z razvitjem prapora mariborskega sokolskega matičnega društva na Vidovdan leta 1914, naj bo ponovna manifestacija
iskrene in tesne povezanosti ruškega sokolskega gnezda z obmejnim Mariborom. Novemu naraščajskemu praporu v Rušah k umuje Sokolsko društvo Maribor-matica, ki hoče s tem činom simbolično znova potrditi svoje tesne sokolske vezi z agilnim ruškim Sokolom, ki je že v predvojni dobi krepko stal na braniku za svetle nacionalne cilje že takrat vstajajočega iugoslovenstva. Razvitje prapora ruškega sokolskega naraščaja je v zgodovini našega obmejnega Sokolstva pomemben dogodek in bodo tega dne nedvomno pohiteli vsi narodno zavedni Mariborčani in okoličani v naše sokolske Ruše. v naš slavni »Mali Beograd«.
fikOMki jfutoikhd
Davčne oprostitve in davčne olajšave
Svojevrsten recept za dolgo življenje
Pred ne\vyorškim sodiščem sc je obravnavala po 18 letih tožba, v kateri gre za vprašanje, ali je mogel pokojni milijonar William NValdorf Astor dva meseca pred svojo smrtjo slutiti, da bo kmalu umrl. Mož je namreč prepisal takrat vse svoje premoženje v vrednosti 46,000.000 dolarjev na svojega vnuka in finančno oblasti zdaj trdijo, da jc osleparil državo za več milijonov na dednem davku. Pravni zastopnik rodbine Astor jc predlagal za pričo strežnico, ki je predložila sodišču pismo, ki ga je pisal lord Astor takrat šele 10 let staremu vnuku. Razen tega je pa izjavila, da Ia-krat, ko je prepisal svoje premoženje, lord Astor ni slutil, da bo kmalu umrl.
V	pismu je svetoval milijonar svojemu nečaku, naj vedno pije mnogo vina ter se večkrat umakne iz družbe z velikim pečenim kopunom iu sodčkom ostrig ter vse to poje. Za obed naj popije vedno steklenico šampanjca in kadi toliko, kolikor mu diši. In še nasvet mu je dal za dolgo življenje, namreč, da naj svojega zdravnika kratkomalo odslovi. Astorjev recept je zelo originalen. Ni_Pa znano, s kakšnim uspehom se ga drži njegov nečak, niti ne kakšen vtis je napravilo milijonarjevo pismo na sodišče.
Pod tem naslovom je pravkar izšla v Ljubljani v Univerzitetni tiskarni 309 strani obsegajoča reprezentativna knjiga, ki jo je izdal odlični strokovnjak na tem področju in privatni docent finančne vede na univerzi Aleksandra I. v Ljubljani dr. Vladimir Murko. Knjiga s 3 Dodatki vsebuje vse važne podrobnosti s tega področja in je znanstveno eksaktno zasnovana ter v svojih trditvah inter pretacijsko verodostojno fundirana.
Iz*t}e te važne knjige je tem večjega pomena, ker so postale v zadnjem času
davčne oprostitve in davčne olajšave v najrazličnejših državah zelo priljubljeno sredstvo za doseganje najrazličnejših političnih ciljev. Tako se je davčno pravo infiltriralo z raznimi političnimi svrhami. Ves ta aktualni problem davčne oprostitve in davčne olajšave pa je znanstveno temeljito zajel naš odlični strokovnjak, ki podaja v prvem delu svoje knjige pregled, na kak način, pri katerih davkih in s katerim naffienom s^ dajejo vobče dayčnc oprostitve in davčne olajšave, V drugem delu pa, ki naj
I
NAPITNICA.
»Dame so omililo našo bolest, podvojile našo radost in potrojile naše izdatke. Živele na$e dame!«
INTIMEN PRIJATELJ.
»Gospod šef? intimen prijatelj vas kliče k telefonu.«
»Kako pa veste, da je moj intimen prijatelj?«
»Ker je telefoniral: Halo, ali si ti. stari falot?«
še bližje. Prav za ono skalo mora biti, pri onem potočku, kjer se je zadnjič Tinka kopala in jo je Marko prestrašil. Marko se je oprezno bližal skali. Še en korak in — Marko je obstal, kakor prikovan. Sladka mogočna ljubav mu je napolnila srce.
Za skalo pri potoku je sedela v luninem svitu krasna mladenka, zagrnjena
v	prozoren pajčolan iti pela. Njeno telo je bilo, kakor iz alabastra izklesano in čudovito krasno oblikovano. Po ramenih so se ,ii vili temni kostanjevi lasje, kakor iz svile. V njih je imela vpletene tri lepe planinke. Pod visokim, belim čelom Nikogar ni b»lo tang, a neseni jc donela i ic zrlo dvoje žametastih oči v Marka.
Postit ffUukc
Marko je vstal. Čarokrasen pogled se je odprl njegovim očem. Doli v dolini je valovala z luninimi žarki prepletena megla. Posamezni vrhovi so moleli iz nje in bledeli v luninem svitu. Marko je molže zrl v naravo.
Tedaj se je znova oglasila i>esem. Marko se je zdrznil. Sedaj se ni glasila več tako daleč, ne, prav tu gori na planini, na oni skali mora biti neznani pevec. Marko je bil v trenutku na skali.
Bilo mu je, kakor bi ga kdo božal po
liCll.'.:
»Kdo si, lepa devojka«, jo je z boječim glasofn vprašal Marko.
»Jaz sem planinska vila. Daj mi tvoje rože!« je dejala vila.
Vzel je širok klobuk v roke, potegni! planinske rože izza traka in jih dal vili. Prijela ga je za roko. Sladka groza je preletela Marka. Vila pa je rekla:
»Ali nisi slišal pesmi, ki sem jo pela? Ali nisi čutil vroče ljubezni, ki seva iz uje? In ta ljubezen gori za te, Marko. Ti lepi, ponosni pastir, bodi moj! Ljubi me! Marko, jaz te ljubim. Bodi moj!« »Ali sanjam?.« jc šepnil Marko.
»Ne, Marko, ne saniaš! Vse je resnica. Nikar ml ne odreči ljubezni, prosim te!«
Z lahno silo ga jc potegnila nase. Marko se je omamljen udal.
Ščemeče solnce je vzšlo, Tinki se je celo noč sanjalo, da jo Marko padel v prepad. Na vse zjutraj se je oblekla in hitela na planino. Skrbelo jo je namreč, da bi se res kaj hudega Marku ne pripetilo, ker je bil zadnjo nedeljo tako zamišljen in resen.
Prišla je na planino. Marka ni bilo nikjer. Vso jo bilo mirno, Ic žuborenje potočka so je tulo. Tinka je zaklicala* »Hoja, hoj, Marko moj!«
(Konec Jftledi.)
Stran,3.
namamimm
Hkuitotsltc Nt /jkottski koviu
Avto do smrti povozil še neidentificiranega moškega
iodhfe ieiefoftiike mU
Na banovinski cesti Maribor—Dravograd v bližini Vurmata so našli sinoči okoli 20. ure v obcestnem jarku nezavestnega in s hudimi poškodbami na gla-
vi	in rokah neznanega moškega, ki je najbrže postal žrtev prometne nesreče. Ljudje, ki so ga našli, so o tem takoj obvestili selniške orožnike in zdravnika, ki je kmalu zatem prišel na licc mesta. Toda vsaka pomoč je bila zaman, ker je neznanec medtem izdihnil. Zdravnik je ugotovil, da ima moški strto lobanjo in strto levo roko. Kakor so orožniki ugotovili. je gnal moški, čigar identitete do-
slej še niso mogli ugotoviti, iz Maribora proti Dravogradu 4 krave, ki so jih našli zatem ma nekem travniku. Najbrže je bil moški, ki je star 45 do 50 let, gonjač, in je postal žrtev prometno nesreče. Domnevajo namreč, da ga je povozil neki avto. To domnevo potrjujejo poškodbe, ki jili je zadobil pokojni. Oblastva sedaj mrzlično poizvedujejo za vozilom, ki je povzročilo smrtno nesrečo, v prvi vrsti pa seveda za krutim in brezsrčnim šoferjem, ki se za ponesrečenca ni pobrigal, marveč jc nadaljeval svojo vožnjo.
Obrtniki na VI. Mariborskem tednu
Prireditve Mariborskih tednov imajo naujen, prikazati predvsem delovanje in napredek naše obrti, trgovine in industrije. Vsi razstavljalci se zavedajo važnosti sodelovanja na Mariborskem tednu. Zalo so že dalje časa pred otvoritvijo vneto pripravljajo. Ena najzanimivejših razstav je vsako leto razstava naših agilnih obrtnikov, saj pa je tudi zelo pestra in tako za obrtnike kakor za obiskovalce koristna. Tudi letos so se mariborski obrtniki odločili za sodelovanje *>a VI. Mariborskem tednu. Po pripravah sodeč bo njihova razstava letos še večja in zanimivejša, saj bodo razstavljali obrtniki vseh strok. Sodelovali bodo mojstri, pomočniki in vajenci. Obiskovalci VI. Mariborskega tedna bodo lahko občudovali praktične izdelke na obrtniški razstavi in ugotovili lep napredek. Na razstavi se bo občinstvo seznanilo tudi z onimi izdelki, ki jih izdelujejo v odlični kakovosti domači obrtniki, ki pa smo jih doslej v veliki meri uvažali iz tujine. Obrtniška razstava ima namen koristiti tudi obrtnikom samim, saj je znano, da nimajo baš rožnatega položaja. Prav zato je njihova marljivost in želja, pripraviti Čim lepšo razstavo, tem bolj upoštevanja vredna. Ker je za obisk VI. Mariborskega tedna, ki se bo vršil od 31. julija do 8. avgusta, dovoljena polovična voznina, je pričakovati zelo mnogo obiskovalcev, ki bodo znali ceniti agilnost mariborskih obrtnikov.
meru, Pintarič Anton, kaplan v Rušah, Pinter Jvan, neznanega poklica in bivališča, Štrakl Matej, župnik pri Sv. Petru pri Mariboru, Zemljarič Franc, davčni uradnik v Sarajevu.
Proslava zlate mature v Mariboru.
Maturanti gimnazije v Mariboru iz leta 1887 so slavili 6. julija 1937 svoj zlati 50-letpi jubilej mature. Na predvečer se je zbralo v Mariboru vseli 7 še živih maturantov od takratnih 19 tovarišev. Navzoči so bili Cilenšek Alojz, župnik in duh. svctovalec v Poljčanah, dr. Huf-setomid Albert, zdravnik v Feldbachu, Rajšp Josip, nadučitelj v pok. v Krčevi-ni pri Maribora, dr. Reiser Ernest, bivši odvetnik in veleposestnik v Pekrah pri Mariboru, dr. Richter Maks, dvorni, vladni in sanitetni svetnik v Salzburgu, V,bnjak Matevž, višji poštni svetnik v Pok. v Mariboru in dr. Žmavc Jakob, 13r°5es0r v pok. v Mariboru. Zjutraj je dar°vai edini še živeči duhovnik tova-riš župnik Cilenšek sv. mašo v Alojzi-jevi cerkvi, potem pa so slavljenci obijali sobo v starem gimnazijskem poslopju ob Mojzijevi cerkvi, kjer so pred 50 leti položili maturo. Nato so imeli skupm zajutrek v Čeligijevi gostilni, kjer je tovariš dr. žmavc pozdravil vse do-šle tovariše. skupnem fotografiranju se je potem priredil z avtom izlet rta Pohorje k Pohorskemu domu in Mariborski koči. kjer je bil skupni obed. Po vr-nitvi v Maribor so si slavljenci Še ogledali Mariborski otok in zanimivosti mesta, Na večer pa s0 se zijraii na strešni lerasj hotela »Orel« k skupni poslovilni večerji, ki je ob prisrčnem kramljanju 111 govorili potekla v najprijetnejšem Razpoloženju. Razen navedenih vseh še *'vih 7 tovarišev je umrlo vseli ostalih J- tovarišev ih sicer Arledter Karel, slušatelj kemije v Gradcu, Barmrelter f*er-l,‘"and. poštni kontrolor v Gradcu, Casl ’ranc. kanonik v Mariboru, Hitel Lud-y^. odvetniški kandidat v Mariboru, 'pavic Pavel, artilerijski stotnik v Ma-r|boru. Lunzer Justus, profesor na Du-*>*»■ Wenhart Jakob, župnik pri Veliki edelji, Ozmec Jožef, dekan v Ljuto-
Tajna konferenca rafhovskitt škofov — Narodni socializem hoče izvesti borbo proti klerikalizmu do konca
Strelska družina Hotinja vas priredi 1. avgusta dobrodelno tombolo. Omenjeno društvo prosi društva, da ta dan ne prirejajo nobenih prireditev.
Tovariši upokojeni častniki in vdove po častnikih, ki odpotujejo v inozemstvo, naj sc glede novih tozadevnih predpisov informirajo pri tajniku mestnega odbora Udruženja vpokojenih oficirjev in vojnih uradnikov.
Halo! 10. julija ob 18. uri 30 min., štadion SK Železničar, Tržaška cesta. ? ? ?
Društvo »Nanos« yabi svoje članstvo na izredni bbčni zbor. društva, ki se bo vršil z običajnim dnevnim redom v soboto, dne 10. julija t. 1. ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma.
Poljčanske novice. Poljčanski Sokol priredi v nedeljo- 11. t. m. tombolo pri Mahoriču. Krasni dobitki!
Ne, več tako toplo, spremenljivo, temperatura nč nad 25 stopinj, nagnjenje k nevihtam, zapadni vetrovi. Tako pravi dunajska vremenska napoved za danes.
Nočno lekarniško službo imata ta teden Maverjeva in Vaupotova lekarna.
Mrtvec v Dravi. Pri Vuhredu je naplavila Drava moško truplo, ki je bilo že popolnoma v razkroju. Po mnenju zdravnika, ki je mrtvec-a pregledal, je truplo ležalo v vodi najmanj mesec dni. Utopijenčevc identitete doslej še niso mogli dognati, ker niso pri njem našli nobenih dokumentov. Truplo je 160 cm visoko ter manjka na levi roki prstancc. Gre za 45 do 50 letnega moškega, ki pripada po obleki sodeč kmečkemu stanu. Ker se na truplu niso našli nobeni znaki nasilja, sc domneva, da je moški šel prostovoljno v smrt ali pa da je postal žrtev kakšne nesreče.
Davčna uprava razglaša: V smislu čl. 148. zakona o neposrednih davkih se objavlja, da dospe v III. četrtletju 1937 v plačilo: A) dne 1. julija 1937 III. četrtletni obroki zgradarine, pridobnine, rent-nine, družbenega davka; davka na ne-oženjene osebe, davka na poslovni promet in vojnice; B) dne 15. avgusta 1937 polletni obrok zemljarine. Prizadeti davčni zavezanci se opozarjajo, da te obrobe v lastnem interesu poravnajo pravočasno in. sicer davke navedene pod A) najkasneje do dne 15. avgusta 1937, pod B) najkasneje do dne 15. avgusta 1937 z izrednim doprinosom in banov, dav-scino za bedn. fond. Davčni zavezanci plosnega davka na posl. promet po zakonu z dne 31. I. 1922, ki plačujejo davek po knjigi opravljenega prometa, mo-rajo predložiti prijave in plačati ustrezni davek za II. četrtletje 1937 najkasneje do 30. julija 1937.
Potrdila o velikosti neposrednega davka zaradi odmere šolnine. Dravska finančna direkcija v Ljubljani razglaša: Državni upokojenci in upokojenke, ki jim izplačuje pokojninske prejemke dravska finančna direkcija v Ljubljani, naj prosijo za potrdila o velikosti uslužbenske-«a davka, ki jih bodo potrebovali ob vpisu otrok v šolo zaradi pravilne odmere šolnine za leto 1937/38, že v juliju ali v začetku avgusta 1937. Prošnjam, kolkovanim za 10 Din, naj prilože za potrdilo kolek za 20 Din, za vsak zahtevani uradni prepis potrdila pa kolek za 10 Din.
BERLIN, 8. julija. Kakor se šele sedaj doznava je sklical berlinski papeški nuncij msgr. Orsenigo tajno konferenco, ki so se je udeležili vsi nemški kardinali in škofje. O nravnostnih procesih proti duhovnikom in splošnem položaju katolicizma v Nemčiji je poročal berlinski škof grof. dr. Preysing. Po poročilih ostalih škofov se je ugotovilo, da je v položaju rajha napram katoliški cerkvi nastopila znatna zaostritev, tako da ni v doglednem času pričakovati odstranitve konflikta. Vsa znamenja kažejo, da hoče narodni socializem izvesti borbo proti političnemu katolicizmu do konca. Tudi so
škofje izrekli željo, da se čim,preje objavlja bela knjiga, ki jo je izdal Vatikan v zvezi z nemškimi razmerami. Tudi so škofje ob tej priliki ugotovili smernice za novo pastirsko pismo, ki bo po obsegu prekosilo vsa dosedanja. To pastirsko pismo se bo natisnilo v inozemstvu ter se bo prečitalo z vseh prižnic. Vsebovalo bo poziv na katolicizem inozemstva k skupni borbi proti narodnemu socializmu. V vladnih krogih so o vseh teh namerah dobro obveščeni in grozilo narodno socialistični krogi z najostrejsitiri represalijami za slučaj takšnega apela katoličane izven meja rajBr
Bitka med Kitajci m Japonci
TOKIO, 8. julija. Japonska poročevalska agentura Domej poroča, da je bil v noči na 7. julija severno Pejpinga vojaški spopad med nankingškimi oddelki •n oddelki japonske kwantunške vojske. Spopad se smatra kot najtežji konflikt v zadnjih letih. V večernih urah so nastale posamezne praske med Kitajci yi Japon-
Francoski glas: upornika
PARIZ, 8. julija. Kakor poroča »Petit Parisien«, ki ima dobre zveze z zunanjim ministrstvom, je zunanji minister Delbos poročal v senatni zunanji politični komisiji, da ne bosta niti Francija niti Anglija predložila v petek nevmeševalnemu odboru nobenih novih predlogov. Francija se bo izrekla za brezpogojno izvajanje nevmeševalnega ter kontrolnega sistema
ci, preko noči pa se je razvila prava Mika, v katero je poseglo tudi topništvo. Položaj je zelo resen in so Japonci odposlali tiakaj nova ojačenja. Japonci trdijo, da je ta spopad posledica k*ta*šk$h provokacij, radi česar mora vsa odgovornost pasti na nankinško vojsko.
Franca le smafcmti z«
in je odločena, da v slučaju Itkvitdauiic tega sistema uveljavi svoja saveneno^t-na prava. V tem slučaju bo Eranoija odprla pirenejsko mejo in be podprla va-lencijsko vlado, kj jo bo priznala kpt edino zakonito oblast v Španiji, dpčim se mora smatrati general Franco kot vstaš in upornik.
S tremi dinarji hotel kupiti koleke za 4000 dinarjev. V neki trafiki v centmmu mesta se je zglasil danes, zjutraj mlajši moški ter zahteval za 4000 dinarjev ko-lekov. Trafikantkinja lini je postregla. Ko pa je opazila, da spravlja neznanec koleke sproti v svoj žep, je postala pozorna, zlasti ker jo jc hotel z raznimi pripovedkami zabavati. Trafikantkinja pa je stopila za trenutek iz lokala ter prosila neko žensko, naj gre po stražnika. Ko je moški to opazil, je vse koleke zopet lepo potegnil iz žepa, jih položil na pult ter nato ‘jadrno izginil. Na podlagi opisa neznanca se je policiji posrečilo, da so ga uro pozneje aretirali na Glavnem trgu. Na stražnici so našli pri njem tri dinarje... Gre za 241etnega Mihajla F. iz Čuprije, ki jc prišel v Maribor, da si najde kakšen zaslužek. Spravili so ga zaenkrat h »Grafa«.
Rdeči petelin v Dravski dolini. V Vuzenici je zgorelo posestnici Alojziji Kresnikov! gospodarsko poslopje ih znaša
škoda nad 25?000 dinar-jev. Vzroji po*a-ra niso znani.
ihdkilme M/mm
Spoznavajte krasote Slovenije! Izleti
z modernimi avtokari »Putnika«: 11. ,w-lija: Haloze-Ptuj Din 65.—. 17.-48. julija: Ljubljana-Bled-Bohinjsko jezero Din 190.—. 18. julija: Rogaška Siatiua-Rim-ske Toplice-Laško-Celje Din 85.—. Informacije in prijave »Putnik «Maribor-Celje-Ptuj.
Nepozaben dogodek za vsakogar je prekrasen izlet s '>PutnUcovim« luksuznim avtokarom od 18. do 21. julija na Grossglockner—Zeli am See—Salzburg —St. Wolfgang—Bad Ausse—Bad Iscbl itd. Cena popolnega aranžmana vključno vizum le Din 1000. Prijavite se takoj! Informacije, prospekti in prijave:	Put-
nik« Maribor-Celje-Ptuj.
Ali bi radi vedeli, ka? bo 4. februarja 1962?
Menda ni nikogar med nami, ki bi ne želel vedeti, kakšen bo svet v daljni bodočnosti. Romanopisci in filmski režiserji so s pomočjo moderne tehnike in znanosti že opetovano poskušali prikazati nam svet, kakršen bo leta 2.000. Toda naprej se niso upali poseči i>iti astrologi, dokazujoči tesno zvezo med astrologijo in zgodovino človeštva. Toda nebo je nam naklonjeno in poslalo je nam moža, ki pravi, da lahko pove strmečemu človeštvu v glavnih potezah, kaj vse se bo zgodilo na svetu do leta 4122.
Ali bi radi vedeli, kaj se bo zgodilo
4.	februarja 1962? Na to vprašanje nam odgovarja Henrik Kristijan Meier-Parm, ki pravi o sebi, da se ne peča niti z astrologijo, niti s prerokovanjem, temveč, da je sestavil samo »kozmo-zgodo-v insko« perspektivo«. Mož pogumno preskoči najbilžnjo bodočnost in stopi naravnost v leto 1962, ko bo naša zemlja zapustila znamenje Rib in stopila v znamenje Vodnarja. Z astrološkega vidika se prične tedaj doba Vodnarja, ki prinese človeštvu velike izpremembe. Mcier-Parm jih točno označuje. Prva doba od 1962 do 2394 bo doba vojn. V drugi polovici te dobe si prisvoje ženske pravice moških. Svet se bo vladal v znamenju mater in to bo vlada miru in pravičnosti. Proti koncu te srečne dobe se bo pa ljudem zopet zmešalo, kakor se jim je v naših časih, -in zopet bodo zavladale na svetu zmede.
V	drugi dobi od 2394 do 2826 nastane duševni preporod. To bo idejni preporod 17. in 18. stoletja. Obenem pa nastanejo nove verske sekte, nove vere in mnogo novih samostanov. V tretji dobi od 2826 do 3258 se bo pojavila na svetu celo nova rasa, tako zvana Vodnarjeva rasa in sicer iz narodov Južne Amerike, ki bodo preplavili Severno Ameriko, potem sc pa spopadejo z žolto raso in zavladajo svetu. Anglija tedaj že davno ne bo več gospodarila svetu. Deloma bo izsušen Atlantski ocean, da bo imelo novo človeštvo dovolj prostora. Pojavi se nov del sveta Atlantis. Obenem bo pa dosežena zaključna faza socializma.
Od leta 3258 do 3690 nastopi reakcija. Socializma sito človeštvo se bo vrnilo k individualizmu in tedaj napoči zlata doba okultizma in metafizike. Mati zemlja postane en sam rudnik, odkriti bodo novi bogati viri energije in novi načini prehrane. V zadnji dobi od leta 3690 do 4122 bo najzanimivejša ženska vojna.
I edaj se bodo uprle vse ženske, ker se bodo čutile s tem prikrajšane v svojili pravicah in sicer v najsvetejših pravicah. Ženske namreč ne bpdo več rodile otrok. To delo bodo opravljali umetno. Tu se pa konča »kozrno-historična perspektiva« Meierja-Parma, ki je vzbudila v inozemskem tisku mnogo pozornosti in komentarjev, češ, da kar se tiče opisanih duševnih struj človeštva ni bak tako ie-umna.
Okuo m svet
Dunaj tolče pred Španijo rekord v nogometnih škandalih
Ce se pri nas na športnih igriščih vršijo kakšni majhni neredi, potem je v.sa javnost pokonci in epilog' takšnih malenkostnih incidentov tvorijo čestokrat obširne časopisne polemike. Na-pram »kulturnemu« Dunaju pa so prilike na naših športnih igriščih naravnost vzorne, ker takšnih škandalov, kakor jih je Dunaj doživel v zadnjem času na zelenem polju, pri nas niti izdaleka še ni-šmo doživeli.
Pred tedni smo poročali, da so nastale v dunajskem stadionu velike demonstracije proti avstrijski rokometni reprezentanc)* ki je igrala meddržavno rokometno Tekmo z rajhovsko reprezentanco. Potem so na Dunaju gostovali Italijani in se zdi, da se nobena tekma med avstrijskimi in italijanskimi moštvi na Dunaju ne more končati v redu. Pred 14 dnevi je dalo italijansko moštvo FC Bologna povod za škandale, preteklo nedeljo pa FC Genova, ki je odigrala pred '43.000 gledalci tekmo za srednjeevrop-
ski pokal z dunajsko Admiro. Tekma sama se je končala neodločeno 2:2. Potek igre pa je bil prepleten z raznimi težkimi incidenti in ie nastal na igrišču splošen pretep med avstrijskimi ter italijanskimi igralci. Padale so bunke in so celo morali znanega nogometaša Schil-linga od dunajske Admire s težkimi poškodbami na glavi odpremiti v bolnišnico. Pri »bitki« brez žoge so vsi udeleženci medsebojnega obračunavanja odnesli večje in lažje poškodbe. Nastali so mučni trenutki in se je zdelo, da bo občinstvo navalilo na Italijane. K sreči je pravočasno interveniralo 200 policajev na konjih, ki se jim je posrečilo, da so občinstvo potisnili nazaj, da se je tekma mogla zopet nadaljevati.
Pa tudi po drugih dunajskih športnih igriščih so škandali na dnevnem redu in se zdi, da bo Dunaj potolkel rekord v škandalih na nogometnih igriščih, ki ga ima doslej Španija, kjer se nobena tekma ne more odigrati v redu._______________
Lepa zmaga juniorjev SK Železničarja v Trbovljah. Preteklo nedeljo se je v Trbovljah vršila prva semifinalna tekma juniorsko prvenstvo LNP med trboveljskim Amaterjem in SK železničarjem, ki se jeNkončala z zmago SK Železničarja v razmerju 3:0 (0:0). Tekma se je odigrala v najlepšem redu brez najmanjšega incidenta. Značilno je, da o *magi mariborskega Železničarja v Trbovljah doslej še ni poročal noben list. Revanžna tekma bo v nedeljo 11. t. m. v Mariboru, in sicer kot predtekma k srečanju Sašk:Železničar.
Tekmovanje za prehodni pokal prometnega ministra se bo nadaljevalo v nedeljo 11. t. m. in sicer se bosta v In-djiji srečala mariborski Železničar in ta-mošnji SK Železničar. Po zaslugi ljubljanskih »tovarišev« je mariborski Železničar primoran, da bo v nedeljo nastopil v lndjiji i rezervnim moštom, ker mora prvo moštvo igrati proti sarajevskemu Sašku v Maribor!1
Občinska seja se je vršila v torek dne '6. julija ob 4. uri pop. v občinski pisarni pod predsedstvom župana Kaloha. Sporočilo se je, da je bil najden pred nekaj dnevi otrok ženskega spola, 2 meseca star. Za materjo poizvedujejo. Začasno oskrbuje otroka občina. Prošnja tovarnarja Bžena, da snie vpeljati vodni kanal v kanal drž, žel., ki vodi po Ciril-Metodovi ulici, je direkcija drž. železnic v Ljubljani odklonila. — Dne 30. julija se vrši na Dr. Krekovi cesti ogled radi kategorizacije kot dovozna cesta k postaji Maribor - koroški kolodvor.'’— Proračun krajevnega šolskega odbora v iznosu Din 82.661 se prečita. Blagajnik poročil, da je bilo v času od 1. aprila do 1. juiija za ubožni fond Din 7896.90 in toliko izdatkov, občinski proračun v istem času znaša dohodkov 94.684.63, iz-
datkov Din 87.432.92. Blagajniško stanje dne 1. julija Din 7251.73. —• Nabavila se bo tehtnica, ki Bo tehtala do 4000 kg. — Pri razpisani- vožnji gramoza je prišla v poštev ponudba Roze Omulec za m* 15 Din. - Da se bo škropljenje cest lažje vršilo, se bo napravila električna črpalka v občinskem vodnjaku na Pekrski cesti. Škropljenje cest se je dobro obneslo. Za nadaljnjo vprego oz. škropljenje cest je bila razpisana ofertacija in sta prišla v poštev posestnika Pezdiček Pavel in Roza Omulec. — Dosedanjo gostilno Bračko Marije v Kr. Matjaževi ul. 45 prevzame Cepec Antonija. — Za začasnega dnevničarja na občini se je imenoval g.Koprivnik.
q—————w	i i , n ju
Švica nam je odobrila kontingente za jajca in sadje. V Beogradu so se pred dnevi zaključila pogajanja za trgovin-sko-klirinško pogodbo med Jugoslavijo in Švico. Novi kliring bo stopil v veljavo dne 15. t. m. Trgovinski del novega sporazuma predvideva, večji kontingent za
izvoz jajc, in sicer okoli 350 vagonov letno. Dobili pa smo tudi znatne kontingente za izvoz sadja in zelenjave.
Prizad zvišal cene pšenic*. S 6. t. m. je Prizad zvišal cene pšenici in so nove cene sledeče: 180 dinarjev, šlep Tisa, Begej, 179 dinarjev Slep Baška, Banat, Dunav, 177 dinarjev Srem, Srbija, Sava.
FRAMSKI UTRINKI
Framski dopisnik znanega ljubljanskega dnevnika je nedavno tega zinil besedo o demagogiji. Vse bi bilo v redu, ko bi se ne iznebil te gorostasnosti, ker celo vrabci na strehah že dobro vedo, kje je največja demagogija doma. Vemo, da je dopisnika neprijetno dirnilo, ker je moral z občnega zbora Električne zadruge, ker ni imel tamkaj radi nepravilnega pooblastila ničesar iskati. Dober tek! —/Pičlo številne zanimajo tudi klopi našega Olepševalnega društva, ki imajo za seboj zgodovino 35 let in ki so obstojale, ko marsikoga, ki se vanje sedaj zaganja, niti na svetu ni bilo. Tako zaganjanje lahko prinaša neprijetne blamaže, da se zaletavcem lahko celo krave smejijo. Kaj bi bilo čudno, če so se klopi po dolgih letih 'razbile. Če pa je kdo bil celo lahko v položaju, da je kupil staro železje od razbitih klopi in ga potem na lastne stroške uporabil za priredbo nove klopi, potem ni to nič posebnega, saj bi bil lahko to storil tudi zaganjalec v te klopi, če bi bil takrat že na svetu. Zgodi se pa tudi celo, da ima kdo slično klop, ki pa je lahko povsem drugega izvora, o čemer se da temu ali drugemu dvomljivcu lahko pouk tudi pred sodiščem. Nazadnje ni nič čudnega, če se take blamaže pripetijo temu ali drugemu »prišleku«, ki Frama in naših vrlih Framčanov prav nič r r>e pozna. Framčani so pač dobri ljudje, pa imajo tudi izboren spomin. Kakšen »vetrič« bi utegnil zapihati in radi tega dobrega spomina koga kam odnesti.
Framčani pa se bolj kakor za klavern nastop neznatne skupinice na občnem zboru Električne zadruge in bolj kakor za stare klopi zanimamo za razne ponočnjake, ki prihajajo nemalokrat iz znanih vlničarij in ki ne dajejo s tem šolski mladini nobenega lepega zgleda. Pa tudi druge stvari vemo, ki jih 'bomo o priliki spravili na dan. Morda bodo te reči komu neprijetne. Framčani brez razlike obsojamo razne pojave, ki se bodo ob priliki še sprožili.
Mali oglasi
Razno
ZIDNO OPEKO
stari in novi format nudi epe karna Požega, p- Zjr. Polskava.	3732
Kupim
PIANINO
dobro	oli ranjen, kupim-	Ponudbe	z navedbo	cene	na
upravo	Večernika«	po<1	»Pia
nino«.	i	3734
Prodam
Prodam 2000 litrov VINA
letnik 1935. po Din 6.-Nasiov v upravi.
liter.
.1737
Službo ISie
DEKLE
vešča kuhe in vseli hišnih del išče službo. Naslov v upravi. ■V739
Službo dobi
UČENCA
sprejmem proti tedenski nagradi. Sodna ul. 24. Tomažič. 3730
PRODAJALKA
sc sprejme. Pismene ponud-
be pod ^Agilna« »Večernika*.
na upravo ,1690
Sobo odda
SOBO IN KUHINJO
oddam. Pobrežje, Zrkovska cesta 23.	3716
LEPO OPREMLJENI SOBI,
velika in mala, v mirnem delu mesta, sončni, oddam takoj, odn. s 15. julijem. — Kopalnica. Naslov v upravi.
3611
Stanovanie
STANOVANJE
3 sobe, veranda in uporaba vrta takoj oddam. Kejžarjeva 4.	3733
fRISOBNO STANOVANJE
s polovico vrta oddam s 15. julijem. Koroška c. 106. 3731
GOSPODA
vzamem na stanovanje. — Mejna ul. 9.	3736
? % šale — ? % resnice.
Smo kakor potniki brez cilja. Kadarkoli pa se mu približamo, že izide novi — vozni red.
Otvarjajo se analfabetski tečaji. Kaj koristi vse to, ko celo oni. ki znajo citati, ne kupujejo — knjig.
Uradna cenitev poljuba
Med poljubom in poljubom je velika razlika. Nekaj drugega je pa uradna cenitev poljuba, kajti tu odloča samo poljub kot tak. Ta>naloga je pripadla oni dan londonskemu sodišču, ki je ocenilo za prostovoljen poljub, temveč za ukraden, Lepa mlada Francis Howardova je namreč tožila svojega gospodarja, češ, da ni mogla plačati najemnine. Gospodar je bil pa celo prizanesljiv in je kazal veliko razumevanje za njene denarne stiske. Hotel jo je baje samo po-poljub na 10 guinej. S tem, da je bila cena določena v guinejah, je bil poljub poviša® v najvišjo vrsto dejanj, kajti v guinejah plačujejo v Angliji honorarje odličnim možem, recimo umetnikom, slovečim zdravnikom itd Zanimiva je preračunljivost dekleta, ki je pripravilo sodišče do ocenitve poljuba. Šlo pa ni tolažiti in zato jo je poljubil. Toda v Angliji s poljubljanjem ne poznajo šale in tako je tudi Howardova ni poznala. Pred sodiščem je trdila, da bi jo bil njen gospodar najraje kar naprej poljubljal. Posrečilo se mu je pa ukrasti ji samo dva poljuba, potem je pa morala izprazniti stanovanje, ker mu ni dovolila, da bi io še poljubljal. Sodišče* je priznoja plačevanje najemnine tudi s prostovoljnimi poljubi za nemoralno :n obsodilo gospodarja na 10 guinej odškodnine v a vsak poljub.
Najdražji pevec
Angleški radio si je že več let prizadeval prestreči v poletnih nočeh slavčkovo petje. Zal pa slavček nima vedno časa za gospode pri radiu, da bi jim omogočil poslušati divne kadence. Tako so morali gospodje stokrat zaman čakati na njegovo petje. Toda čemu so na svetu gramofonske plošče? Uprava angleškega radia je sklenila zadovoljiti se z reprodukcijo slavčkovega petja, posnetega na gramofonsko ploščo in naročila je ploščo pri neki ameriški tvrdki pod pogojem, da mora biti slavčkovo petje izvirno, ne pa umetna kopija. Za* gramofonske plošče je zahtevala ameriška tvrdka 1000 dolarjev in London je bil s tem zadovoljen. Takoj po sklenitvi pogodbe je poslala ameriška tvrdka svoje strokovnjake, na vse strani, da bi posneli slavčkovo petje za gramofonske plošče. Toda minili so tedni in meseci, a strokovnjaki so še vedno sedeli v gozdu in čakali, kdaj jim slavček zapoje. Slednjič je napočil težko pričakovani večer in kralj pevcev je zažvrgolel. Toda ameriško tvrdko je čakalo neprijetno presenečenje. Ko je namreč sestavljala račun za to dragoceno plojčo, se je izkazalo, da so znašali stroški 47.000 dolarjev. Toliko bi za eno pesem ne dobil niti slavni Caruso.
Zakonca med seboj.
Nezadovoljen mož: Ti me nikoli ne poljubiš razen če potrebuješ denar.
Žena: No, mar ni to dovolj pogosto?
Sodoma in Gomora
36
Rovetta, ki je imel pred Angeliko m še od prejšnje noči strah, je bil nasprotnega mnenja.
»Vi mu bodete bolj imponirali, gospod gfot«, je menil, »in bi bilo bolje, da sami z njim govorite.«
»O, ga ne bom nič sama govorila«, se je branil grof, »le govorite Vi, ki ste ga iorte, kako se pravi, ga imate moč.«
In Rovetta se je udal, četudi jako nerad.
Previdno je Rovetta pristopil k Augc-likovi mizi. Bal se je, da bi ga Angelik ■ne spoznal. Toda ta je bil že popolnoma pozabil, kaj je vse doživel prejšnjo noč in ni slutil, da je spoštljivo bližajočega
se tujca že enkrat v ravno tem lokalu pošteno, da, prav pošteno in po kapucinsko oštel.
»Dovolite, gospod baron . . .«
Angelik je pogledal na desno in im levo stran svojega sedeža, in ko se je prepričal, da sedi čisto sam pri mizi, je začudeno vprašal:
»S katerim baronom pa govorite?«
»Saj ste vendar vi gospod baron Koleraba«, je menil 'Rovetta.
»Jaz«, je strmel Angelik. <0 koleraba sem že, prava kapucinska koleraba, ali baron — nikar ne zamerite — še nisem utegnil postati, ker sem šele pred nekaj dnevi iz kapucinske kute zlezel.«
Spoznanje, da je Angelik že prccej vinjen in da ga sploh ne pozna, je dalo Rovetti pogum, da je prisedel k mizi in prepričan je bil, da bo brez posebnih težav izvedel vse, kar želi izvedeti.
»Vi sc izvolite šaliti, gospod«, je rekel prijazno. »Kdo naj verjame, da ste vi kdaj nosili kapucinsko kuto. Na vas ni prav nič kapucinskega.«
»Pa sem vendar kuto nosil in še precej časa«, je melanholično izjavil Angelik. »Ampak žal mi jc za vsako uro, ki sem jo v kloštru prebil. O, kako sem bil takrat neumen!«
»A kako ste vendar prišli v samostih«, je poizvedoval Rovetta.
»Skozi zakristijo! Kot dijak sem namreč hodil h kapucinom na hrano in ker se v šoli nisem nič učil, delati pa tudi nisem hotel, sem šel v zakristijo in sem se ponudil za kapucina. Mislil sem, da
bom v kloštru prijetno živel, pečenko otepaval in sladko vino srkal. Pa seni se moral vedno za kazen postiti, ravno takrat, kadar so imeli pečenko in pur-mana. In kako so še sicer ravnali z menoj! Strašno! Še danes se mi poznajo rane. Ce hočete, vam jih pokažem!«
In Angelik jc vstal s svojega sedeža in dasi se je le jako težko držal na nogah, se je vendar začel pripravljati, da bi Rovetti pokazal rane.^ki mn jih je prizadejala palica patra Špinače. Rovetta mu jc komaj dopovedal, da nič no dvomi o resničnosti njegovih besed in lc s težavo ga jc priprav*! do tega. da se je zopet vsedel.
Rovetta bi bil sicer rad izvedel, zakaJ so v kloštru tako hudo ravnali v, Angeli-kom, a kadar ie začel Angelik o kapucinih govoriti, ni mogel nehati. ,
(Dalje.)
izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskacna d. d,
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.