ï®
Im Ir-
■co •in ici "o
Šumljak iz Zibike je edini letošnji novomašnik Štajerskem
90,6 95,1 95,9 100J
Za domačim štedilnikom se srečujejo tri generacije
Št. 61/Leto 67/Celje, 3. avgust 2012/Cena 1,50 EUR
□
JELOVICA
Pričarala nam je zlati lesk v očeh
NAŠA TEMA
Zaposlitve brez socialne varnosti
Gospodarstvo na Celjskem v številkah
LJUBNO - V Primož k prvemu po srečo
VELENJE - Cirkus in kultura z roko v roki
»Flosarji« se še kar vračajo
Luč na koncu tunela za Janka s Kozjanskega
ZA DUŠO IN TELO
Če bi lahko izbirali, bi še hoteli živeti, kot živite?
Fotomontaža: ANDREJA BALJA, foto: TimE, arhiv NT, MMC
V Londonu je bila zbran
UVODNIK
Hitreje, višje, Al' boljše od Uršk
Urška
Olimpijska zmagovalka Žolnirjeva med nesmrtne - Bronasti medalji dodala zlato
K y \ ■

BISERKA POVSE TAŠIĆ
Tudi tako bi lahko stopnjevali po novem - na Celjskem, v Sloveniji, v domači dnevni sobi, v sleherniku med nami je delček Urškinega zlata. Ne da bi si delili njene zasluge. Samo marsikomu med navadnimi smrtniki, ki nikoli niso, nikoli ne bodo niti upali pomisliti, da bi lahko posegli po najvišjem in bili preprosto najboljši, je prižgala žar v očeh. Veselje zaradi nje, upanje, da zmoremo kot narod in kot posamezniki zapisati še veliko takšnih Urškinih zgodb, čeprav morda na drugih področjih življenja.
Toda brez potenja in zgodb v ozadju, ki so kronane tudi s padci, ne le z vzponi, ne gre. Če je zmoglo dekle iz naše, vaše soseščine ob podpori staršev in izjemnega trenerja poseči po olimpijskem zlatu, bo morda uspelo tudi vsem nam... izpolniti svoje sanje. Tudi zato in zaradi večje veljave, ki si jo judo kot športna panoga zasluži, je pomembno Urškino olimpijsko zlato.
Janko s Kozjanskega, ki je pred tremi leti izgubil nogo, je dolgo sanjal. Na pomoč so mu prišli dobrotniki in prostovoljci, zato si je ravno v teh dneh lahko nadel takšno nadstandardno protezo, da bo zaživel skoraj normalno, kot pred tragedijo, ko je kmetija čez noč ostala brez para delovnih rok. Janko je omenil tudi nekaj, kar misli danes marsikateri prebivalec naše države, češ da je za denar mogoče kupiti skoraj vse, tudi kakšno protezo, s katero lahko smučaš. A besede iz njegovih ust ne zvenijo slabšalno, samo povedati je hotel, da si človek včasih sam pač ne more pomagati, četudi globoko verjame.
Ivan iz Zibike, ki je po spletu okoliščin na koncu odrasel v rejniški družini, je prav v teh dneh postal novomašnik in si želi, da bi storil čim več dobrega ter srečal dobre in plemenite ljudi. Tudi njemu se bodo verjetno uresničile želje, kot so se mu sanje, čeprav je naletel na mnogo ljudi, ki vanj niso verjeli, vendar so ga prav s tem dvomom, kot pravi, utrdili. Verjel je vase.
Danes, ko se vse več delodajalcev zateka k cenejšim oblikam dela, ker država še vedno preveč obdavči delovno silo, se mladi zatekajo k samostojnemu podjetništvu, negotovemu avtorskemu delu in celo k prostovoljnemu pripravništvu. Bolje je delati kot pripravnik brez plačila in si zagotoviti opravljanje strokovnega izpita, kot ne delati nič. Tako povsem razumsko razmišlja danes 30-letna Šmarčanka Natalija, ki si še ne upa imeti otrok, kajti le kako naj jih brez redne zaposlitve preživi? Ampak se bori, upa, poskuša, miga... zagotovo ji bo enkrat uspelo. Seveda ji bo tudi sistem države moral priskočiti na pomoč, da bo spremenil pravila igre tako, da ne bomo govorili ob podeljevanju priznanj o nepogrešljivih sodelavcih, ob zaposlovanju in varčevanju v podjetjih pa o delovni sili kot o pogrešljivem strošku: manj ljudi z več dela za nižjo plačo.
Svet odraslih že dolgo ni pravljica, ni vedno pravičen, pogosto je krut, toda uspejo ljudje, ki verjamejo svojim sanjam, pot pa tlakujejo z znojem in odrekanjem. Ne iščejo bližnjic, verjamejo vase in v svoje bližnje ter se zavedajo tistega znamenitega sporočila alpinista Edmunda Hillaryja: »Ni zmage brez tveganja.«
Veliko korakov je za zlato Urško, dolga je še pot za marsikoga med njenimi sonarodnjaki. Ni si priborila le zlate medalje, nas navdala zgolj s ponosom. Naredila je veliko več. Kot pred časom Petra Majdič je pokazala, da je tudi človek na vrhu lahko še vedno skromen, topel in hraber ter odločen hkrati. Urška je balzam za trenutno precej načeto slovensko dušo. Morda je tudi izziv za lokalno politiko in »šolnike«, da judo - tako kot na Kitajskem - kot prvi na Celjskem vpeljemo v osnovne šole kot reden predmet. In navdihnemo mlade generacije z Urškino mantro: trdo in predano delo je pot do uspeha. Na tej mehki poti, kar judo dejansko pomeni, se zlagajo tlakova znoja, odrekanja, sodelovanja, vztrajanja, porazov in zmag. Malce pozabljene lastnosti v času, ko bi vsi radi vse na hitro, kar čez noč, kajne?
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
		t i	o	tü				t
19	33		ataci		33	EJ	3	
Torkov finale v kategoriji do 63 kilogramov med Urško Žolnir in Kitajko Lili Xu si je preko televizijskih ekranov ogledal vsak deseti prebivalec Slovenije. Le streljaj od Fa-bjanovega Judo centra Budo-kan, v navijaški točki v baru Pišek na Lopati smo skupaj s športnimi navdušenci spremljali izjemen Urškin pohod do zlate olimpijske medalje.
V Londonu so padale Nemka Malzahn, Ekvadorka Garcia, Izraelka Schlesinger (vse z vzvodnimi prijemi), v polfinalu Mongolka Cedevsuren in nato v velikem finalu še Kitajka Lili Xu. Navdušeni so bili Urškini klubski kolegi, njuna starša Majda in Ljubo, oče Rokija Drakšiča Franc, celjski župan Bojan Šrot v družbi Danila Se-niča, Ludvika Lončarja ... Ko si je Žolnirjeva z zmago v polfinalu zagotovila medaljo, je bilo navdušenje na višku. Vsem je odleglo, odličja ji nihče ni več mogel vzeti. Sledilo je precej mučno čakanje na finale.
Takrat sva se s fotografom Timom Einspielerjem odpravila k Fabijevi izbranki Simoni Lotrič. Njun sin Jan je še premajhen za vrvež. »Televizijo pa nenehno gleda. Urška je njegova ljubljenka, poplesaval je med borbami. Ko je zapustila dvorano, je Janči odkorakal za televizijski sprejemnik, ker je mislil, da se mu je skrila. Ah, samo da je medalja, zdaj bo vse drugače,« je odleglo Simoni, ki je, jasno, »strelovod« za vse, kar se dogaja na »najbolj trofejnem objektu na svetu«. Pustila je, da sva si ogledala avtobus, ki ga je odkupil Fabi. Ni v voznem stanju in tudi ne bo, je pa londonski, dvonadstropen. »Če ne bo medalje, bo zelen, v nasprotnem primeru pa ga bom prebarval na rdeče,« je imel vse pred odhodom v »domovino avtobusa« pripravljeno Marjan Fabjan.
V finalu je Xujeva izjemno nevarno zapretila v 50. sekundi, toda Urška se je v zraku pravočasno obrnila, v
eni od naslednjih akcij pa je sledil zasuk, kot se je kasneje izkazalo, zmagovit met, vazari, ki bi lahko bil tudi ipon (peti zaporedni). V slogu prekaljene borke je mirno pripeljala zgodovinski obračun do izteka petih minut. »Ne nazaj, ne nazaj!« so bile zadnje Fabjanove besede, akcija, po kateri je tekmica osvojila točko, je bila dokončana po zvoku sirene. Hiter objem, celo Fabijev nasmeh, Urška pa po gladiatorskem dnevu lepa, sveža ... Tekle so solze, solze sreče, ponosa. Se posebej med Zdravljico. Nepozabno.
Celjskega župana smo nazadnje tako prešerno razpoloženega videli pred osmimi leti v Flensburgu,
ko so celjski rokometaši postali evropski prvaki. »Moram priznati, da sem finalno borbo spremljal zelo čustveno, morda celo tako kot Urškin oče. Solze so silile iz oči. Vem, koliko truda je Urška vložila od začetka do danes in v zrelih letih dosegla višek kariere. Iskreno ji privoščim. Poravnala je krivico, ki je bila storjena Drakšiču, ki je bil po mojem mnenju, sicer laičnem, zrel za finale. Uspeh je že to, da v Londonu nastopa preko 60 naših predstavnikov. Gledano v svetovnem merilu smo žepna državica, a izjemno športna. Upam, da bodo gospodarski subjekti, država in občine še naprej podpirali šport, kajti ponuja izjemno priložnost za prepoznavnost naše dežele. Škoda bi bilo vse to zapraviti,« je dejal Šrot.
DEAN ŠUSTER Foto: MMC RTV SLO
»Babica si že šest let želi, da preneham«
Za večno si bo 31. julij zapomnila Urška Žolnir. Na srečo imamo pri Marjanu Fabjanu poseben status, pred novinarsko konferenco in dopinško kontrolo (roko damo v ogenj, da bo negativna) nam je omogočil pogovor. Toda naslednje jutro je bilo primernejše za bolj zbrane misli.
»Takoj ko sem se zbudila, sem pogled usmerila na nočno omarico. Medalja je še bila tam. Moja zlata medalja. Pa saj še vedno ne morem verjeti...«
»Mami, greva do Londona?«
Urškin oče Ljubo je izdavil: »Vsakemu očetu privoščim moj trenutni občutek.« Tudi mama Majda je sprejemala čestitke z vseh strani.
»Čudovito. A bilo je tudi pri nas podrejeno njej, bila je težko in naporno. Vse je bilo pridna. Vedno sem ji bila na
razpolago. Ne vem, ali bo še tekmovala. Na prelomnici je bila že pred štirimi leti. Po Pekingu je rekla, da se morava dogovoriti. Vprašala me je,
Ljubo Žolnir (v ospredju) in Franc Drakšič v »dvojnem končnem prijemu«. V ozadju sta Majda Žolnir in Bojan Šrot. - Št. 61 - 3. avgust 2012 -
če ji bom stala ob strani še nadaljnja štiri leta, če greva skupaj še do Londona. Odvrnila sem ji: >Če se ti čutiš sposobno, potem tudi meni ne bo težko! < In sva uspeli.«
V enem dnevu se je toliko pripetilo ...
Z možem od vznemirjenja ne bova spala še nekaj noči. Pred polfinalom se je že odpeljal na pogreb prijatelja iz mladosti. Potem se je obrnil. Zdaj ne more govoriti. Sicer pa, ko gleda prenose doma, se še mačka ne sme približati. Ko sva si ogledala prvo borbo in ko je premagala Nemko, sem začutila, da je Urška nepremagljiva.
Ima lepo hišo. Bo zdaj čas za spremljevalca?
Ja, ne vem, kako bo s tem. Se bo treba ozreti malce okoli sebe. Mislim, da se ji bo življenje zdaj spremenilo, da bo malce izpregla. V športu je pustila svoje otroštvo in mladost ...
DŠ, foto: TimE
a vsa svetovna smetana
3
ce bilo ni nobene
lËi 1 *M
Jffl.T f oa
ur" •
u mininniifflii-*1;
Na videz enaka pogleda, toda v očeh je razlika, ki razkriva bistvo: Urška Žolnir je v boju za zlato medaljo prekopicnila Kitajko Lili Xu.
Tudi mi nismo zmogli dojeti, da ste bili skoraj popolni. Tako prijetno je bilo opazovati vašo lahkotnost zmagovanja. Ste bili bolj ogroženi v polflnalu ali kasneje?
Ne znam odgovoriti, kajti super sem se počutila, močno, zbrano. Borbi sta lepo stekli in večje ogroženosti nisem začutila.
Ste sploh kaj slavili?
Manjši sprejem smo imeli v slovenskem navijaškem pubu. Bilo je lepo, zanimivo, tudi utrujajoče... Toda vse to spada zraven.
Je bilo slavje preloženo zaradi preostalih nastopov? Venomer ponavljate, da ste ekipa.
Da, tako je. Energijo je bilo treba prihraniti za pomoč Ani in Luci.
Vaša mama Majda priznava željo, da zaključite kariero ...
Odločitev bo padla čez mesec ali dva. Vem le to, da sem se v torek zadnjič borila v kategoriji do 63 kilogramov in da so to bile moje zadnje olimpijske igre. Sicer pa si moja babica že šest let želi, da bi prenehala tekmovati.
Ste kdaj sanjali, da boste mleli vse pred seboj v najpomembnejši bitki?
Takšnega scenarija ni bilo niti v sanjah. Moram priznati, da me je preveval izjemen občutek. Da sem lahko najboljša od najboljših, da lahko grem povsem do konca, da sem prepričana v zmago, še preden sem stopila na blazine. Res je to težko pojasniti. Bilo je enkratno.
Napovedovali ste, da lahko z vsako izgubite, česar sicer ne verjamemo, da pa lahko vsako tudi premagate. Uresničil se je drugi del, na srečo. Tudi zaradi žreba in zapleta?
Vsekakor, toda tudi na moji strani so bile neugodne tekmice, predvsem Francozinja, ki pa je izgubila z Mongolko, kar je bilo meni pisano na kožo. Toda počutila sem se tako, da bi bržkone padla tudi Gevrise Emane.
Najbolj pogosto vprašanje, najbolj nenavadno?
Kako se počutim. Sicer pa so spraševali toliko tega, da se že več ne spomnim. Nikakor pa se ne smem pozabiti iz srca zahvaliti vsem, ki so garali z mano na treningih in Marjanu Fabjanu za imenitno strategijo.	DŠ
»Zame višek polfinalna zmaga«
Po dveh bronastih olimpijskih medaljah, treh s svetovnih prvenstev in 22 z evropskih si Marjan Fabjan ni »dovolil«, da bi se mu tresel glas.
Po zlati olimpijski pa je bil očitno ganjen.
Ste bili vendarle najbolj veseli po polfinalu?
Drži. To je bil zame višek. Dosežen je bil naš nov rekord, bronasto dobo smo presegli. Nisem pa še dojel, kakšna je v finalu razlika med prvim in drugim mestom. Odlično se počutim, vesel sem, toda zaslužili smo.
Kaj je napovedovalo jutro?
Deževalo je, sedel sem pred našim bivališčem in srkal kavo, ko sem zagledal Urško, ki se je vračala z zajtrka. Predobro jo poznam, vedel sem, da je sposobna uvrstitve na zmagovalni oder. Pazil sem le, da ne bi črhnil kaj napačnega. Nato sem jo zgolj rotil, naj osta-
ne zbrana. Poskrbela je za vse ostalo. Hvala vsem, ki so padali na treningih zanjo.
Kako razlagate fantastično predstavo?
Štiri leta se pripravljaš za en dan. Marsikaj se tedaj mora prekriti. Obrestovale so se odlična telesna pripravljenost, tehnična podkova-
nost in izjemne izkušnje, pridružila se je enkratna dnevna forma. Vrnili se bomo v nedeljo.
DŠ, foto: TimE
KOMENTAR
Dvojec brez primere
Leon Štukelj, Miro Cerar, Rolando Pušnik, Alenka Cuderman, Rajmond Debevec, Iztok Čop-Luka Špik in Primož Kozmus so bili do 31. julija naši edini olimpioniki, ko se jim je pridružila Urška Žolnir. Ker je Sara Isakovič - podobno kot Damir Dugonjič - svojo vrhunskost v plavanju izkoristila za ugodnosti pri študiju v ZDA in se na London pripravljala površno in (pre)pozno, je bib vsakomur razsodnemu jasno, kako se bo končalo in da svoje DEAN ŠUSTER druge olimpijske medalje ne bo osvojila. Tako kot rokometašica Cudermanova sta tudi košarkašici Polona Dornik in Stojna Vangelovska ostali pri eni medalji, enako atletinji Brigita Bukovec in Jolanda Čeplak. Če upoštevamo le poletne olimpijske igre - torej malce podcenimo smučanje - in seštejemo bron z zlatom, potem je prebivalka Per-novega, kraja med Celjem in Žalcem, najuspešnejša slovenska olimpijka. In doslej najboljša slovenska športnica torej! Katera jo lahko v bližnji prihodnosti dohiti? Nobena. Ah, šala. To lahko uspe Luciji Polavder že danes. Ali čez štiri leta v Riu de Janeiru. Tedaj bo le za leto starejša (31), kot je Urška danes.
Zdaj ko je Urška dosegla najvišji vrh, lahko zapišem nekaj zadev. Zdi se, da tako prikupna, kot je trenutno, ni bila še nikoli. Prijazna, izjemno vljudna, dobrovoljna, vzgojena kot rožica v rastlinjaku ... A neupogljiva, vztrajna, trmasta (v športu), izjemno močna, kot grm, ki ga ne izruje najmočnejša burja. Krivica, ki se ji je pripetila pred osmimi leti v Atenah, je bila dotlej nevidena in kasneje neponovljiva. Finale, torej najmanj srebrno medaljo, so ji sodniki - japonski - odvzeli v zadnji sekundi oziroma po izteku časa. Tedaj z Marjanom Fabjanom nista vedela, ali naj jočeta ali naj se pripravljata na borbo za bron. Saj veste, da sta se takoj odločila za drugo. In uspela. Kraja je bila, žal, pozabljena...
Pred Pekingomje bila na SP v Kairu tretja (2005), na evropskih prvenstvih v Beogradu (2007) druga in Lizboni (2008) tretja, kar jo je uvrščalo v najožji krog favoritinj na OI. Breme je bilo pretežko, ni ji šlo, izskočila je Polavderjeva. Zdaj je trenerskemu čudodelcu Marjanu Fabjanu uspel »hattrick«, če si izposodim nogometni izraz. Tudi s tretjih iger zapored prinaša medaljo. Že to, daje na igre 30. olimpijade (ki so 27. olimpijske igre moderne dobe po vrsti) popeljal kar pet svojih tekmovalcev, štiri dekleta in enega fanta, je dosežek, ki ga lahko ponovi zgolj on. Drakšič je bil enakovreden kasnejšemu olimpijskemupodprvaku, Vesna Đukič seje dobro upirala bodoči olimpijski zmagovalki, po obeh borbah pa je Fabjan rekel: »Ni mi jasno, zakaj kazen za neaktivnost.« Prva polovica »naših« (včeraj je tekmovala Velenškova, danes bosta Polavderjeva in Ceraj) je prikazala izvrsten judo. A za zmago je treba nasprotnico enostavno premikastiti in sodnike oddaljiti od kakršnih koli dvomov.
To je storila Urška Žolnir, sicer življenjsko delo Marjana Fabjana. Morda bi lahko napisal tudi drugače, toda tako je. Kdo bi rekel, da je njena kariera pred leti visela na nitki, ko je morala na operacijo obeh kolen, saj so križne vezi povsem popustile. Pa je dočakala leto 2012. Ko sem jo zagledal na robu telovadnice v Radmirju, sem jo previdno vprašal, če je kaj narobe. Pot je lil z njene brade, gležnja, zapestji, prste in ne vem še kaj je imela povezane, bilaje bleda, globoko je dihala. »Ne, vseje v redu...« Ko se je nadihala, je stopila v vrsto s sotekmovalci. Fabi je načrtoval urnik: »Urška, ti se boš danes še borila?« Tišina. »Dobro.« Izmučena do roba je med kosilom sedela pri mizi. Le sedela, jedla nič. Teden dni pred bojem je imela še tri kilograme preveč. Za nameček je dočakala moje vprašanje, ki mi ga je Fabi spretno podtaknil: »Ko spremljam po internetu napovedi in raznorazne lestvice favoritinj, te ni nikjer pri vrhu. Realno?« »A res, fino. Ko so me pred SP v Rotterdamu imeli za prvo favoritinjo, sem bila nato peta...« Želel jo je razbremeniti. In silno raztogotiti. Uspelo mu je. Vsa čast obema. Skupaj bosta učila nešteto otrok, vzgojila bosta nekaj šampionk in šampionov. Z zlato olimpijsko medaljo bo marsikaj lažje.
4
GOSPODARSTVO
NOVI TEDNIK
Število gospodarskih družb in zaposlenih v letih od 2006 do 2011 (Vir: Ajpes)
Številke gospodarstva na Celjskem
Neugodne gospodarske razmere so se odrazile tudi v celjski regiji
Ekonomska moč celjske regije od leta 2006 do 2011 (Vir: Ajpes)
Kot ugotavljajo v celjski izpostavi Ajpesa, kjer so pripravili pregled poslovanja podjetij in zadrug v letu 2011, zadnji dve leti gospodarska aktivnost temelji le na povečevanju izvoza, ki je s pešanjem konkurenčnosti zaostajal za rastjo pri naših najpomembnejših partnericah.
Ob prenizki zahtevnosti proizvodov in storitev, ki je posledica odlašanja z izvedbo ključnih strukturnih reform za dvig produktivnosti gospodarstva, možnosti za hitrejšo rast gospodarstva omejujeta tudi neučinkovitost finančnega
sektorja in visoka zadolženost podjetij. Dostop podjetniškega sektorja do finančnih virov je zaradi tega zelo omejen in se je s poslabševanjem kakovosti aktive domačih bank (povečevanje deleža slabih terjatev), z iztekom jamstvenih shem za zadolževanje bank v tujini, s skromnimi prilivi domačih sredstev v banke in z zaostrovanjem razmer na mednarodnih finančnih trgih lani še zmanjšal.
Lansko okrevanje slovenskega gospodarstva je bilo počasnejše kot v povprečju evrskega območja. Počasnejše okrevanje je bilo v večji meri povezano z
Ingrad Gramat v najem
Kot kaže, se bo nadaljeval vsaj del proizvodnje v propadlem Ingrad Gramatu. Stečajni upravitelj Damjan Belič je potrdil, da je sklenjena najemna pogodba za proizvodne prostore in opremo Ingrad Gramata na lokaciji Medlog, k najemni pogodbi pa je v ponedeljek podalo soglasje še pristojno sodišče.
V Medlogu je pred stečajem potekala proizvodnja ABK-ele-mentov, betona in betonskih izdelkov. Premoženje je oddano v najem za ponovno vzpostavitev proizvodnje in s tem tudi ohranjanje stečajne mase kot poslovne celote. Najemnik je družba Trik Kamenine iz Rogaške Slatine. Kot se sliši po Celju, naj bi najemnik zaposlil nekaj nekdanjih delavcev Ingrad Gramata.
Še korak do denarja
Po vseh peripetijah, ki smo jim bili priče v letu dni, je v sredo začel veljati zakon o poroštvu za blok 6 v Termoelektrarni Šoštanj, po katerem bo država jamčila za 440 milijonov evrov vredno posojilo Evropske investicijske banke.
Še pred podpisom poroštvene pogodbe morata Teš in država skleniti pogodbo, v kateri bodo zapisani vsi pogoji v zameno za poroštvo. Tako morajo Teš ter ministra, pristojna za finance in za energetiko, skleniti pogodbo o ureditvi razmerij. Gre za investicijsko ceno projekta, pogodbo s Premogovnikom Velenje za lignit po najvišji ceni, rok dokončanja projekta, donosnost projekta in omejitvijo izpustov CO2. Po zakonu se investicijska cena projekta ne sme povišati s sedanjih 1,3 milijarde evrov, cena lignita pa ne sme preseči cene 2,25 evra na gigajoul. V Tešu bodo še v tem mesecu pripravili nov investicijski program, za začetek črpanja 440-milijonskega kredita pa potrebujejo do tri mesece.
US
razmerami v gradbeništvu in z njim povezanimi dejavnostmi, z dostopnostjo do virov financiranja ter gibanji na trgu dela. Kljub minimalnim pozitivnim premikom v gospodarski aktivnosti trg dela v letu 2011 in tudi v začetku tega leta ni kazal znakov izboljšanja. Neugodne gospodarske razmere so se odrazile tudi na trgu dela celjske regije, kjer je bila konec leta 2010 stopnja registrirane brezposelnosti 11,5-odstotna, konec preteklega leta pa že 12,2-odstotna.
Uspešni veliki
V celj ski regiji je bilo lani 7,8 odstotka gospodarskih družb v Sloveniji, ki so zaposlovale 9,1 odstotka zaposlenih v slovenskih družbah, ustvarile 7,7 odstotka prihodkov in 9,4 odstotka dodane vrednosti. Po obsegu prihodkov, ustvarjenih na tujih trgih, so bile še vedno najmočnejše gospodarske družbe iz celjske občine s 34,2 odstotka, sledile so zreške družbe z 11,4 ter družbe iz občine Žalec z 10,9 odstotka. Po deležu prihodkov od izvoza v skupnih prihodkih so izstopale gospodarske družbe iz občin Vitanje, Prebold in Zreče, ki so realizirale več kot petino vsega ustvarjenega prihodka. Najnižji delež prihodkov od izvoza v skupnih prihodkih so lani dosegle občine Bistrica ob Sotli, Dobrna in Dobje.
Med poslovno aktivnimi gospodarskimi družbami v lanskem letu je bilo 65 velikih, 69 srednjih, 201 malih in 4.151 mikro gospodarskih družb.
Velike gospodarske družbe so še vedno zaposlovale največ delavcev, in sicer dobri dve petini vseh zaposlenih v regiji, ustvarile so dobro polovico vsega prihodka, slabi dve tretjini regijskega izvoza, povečale obseg čistega dobička in tudi
Raven bruto plač na zaposlenega po občinah v letu 2011 (Vir: Ajpes)
Ajpes je ugotavljal poslovne izide in premoženjsko finančni položaj gospodarskih družb in zadrug, ki poslujejo na območju 23 občin celjske regije. Obravnavani so podatki 4.486 gospodarskih družb in 26 zadrug. V regiji se je lani začel stečajni postopek pri 66 gospodarskih družbah, od tega jih je četrtina s področja gradbeništva. Pri sedmih gospodarskih družbah se je začel postopek prisilne poravnave, sedem družb je v postopku likvidacije.
obseg čiste izgube. Poslovno leto so zaključile s pozitivnim finančnim učinkom. Srednje, male in mikro gospodarske družbe so dosegle podobne rezultate kot v letu prej in so poslovno leto zaključile z negativnim finančnim učinkom.
Po podatkih Ajpesa oziroma na osnovi opravljenih ur je bilo lani pri gospodarskih družbah zaposlenih 41.091 delavcev ali le za 1,1 odstotka več, kot so jih te družbe zaposlovale v letu prej. Malenkostno povečanje števila zaposlenih je bilo isto kot na ravni Slovenije. Bilo pa je tudi 1.481 takih gospodarskih družb, ki niso zaposlovale nobenega delavca. Največ novih zaposlitev je bilo v gostinstvu. Skupno je bilo konec lanskega leta v regiji 11.822 registriranih brezposelnih oseb. Najvišja stopnja brezposelnosti je bila v občinah Rogatec in Žalec, najnižja v Dobju in Vojniku.
Med dobičkom ...
4.486 poslovno aktivnih gospodarskih družb celjske regije je lani ustvarilo malo več kot 6 milijard evrov prihodka. Obseg prihodkov, ustvarjenih s prodajo na tujih trgih, se je povečal realno za dobro petino, zaradi večjega povpraševanja držav članic EU se je nadpovprečno povečala prodaja prav na te trge. Obseg čistega dobička se je povečal za slabo petino, vendar je bil manjši od obsega čiste izgube. Ta se je v primerjavi z letom prej povečala za 2,7-krat (predvsem zaradi pridelane izgube dveh družb s področja finančne in zavarovalniške dejavnosti).
Pri oceni uspešnosti poslovanja gospodarskih družb celjske regije tako ugotavljajo malenkostne pozitivne premike, vendar so poslovno leto družbe zaključile z neto čisto izgubo.
Pozitiven neto finančni učinek je bil ugotovljen v štirinajstih občinah celjske regije, največji v občinah Prebold in Slovenske Konjice. Z negativnim neto finančnim učinkom je preteklo poslovno leto zaključilo devet občin, med katerimi so zdaleč najslabši rezultat dosegle gospodarske družbe iz občine Celje.
Po obsegu ustvarjenega čistega dobička so močno izstopale družbe občine Celje, v primerjavi z letom prej pa se je povečal za slabo desetino. Sledile so občine Prebold, Slovenske Konjice, Žalec, Zreče, Šentjur in Štore, ki so skupaj s Celjem ustvarile 87,3 odstotka vsega čistega dobička regije. Najintenzivnejšo rast čistega
26 zadrug, med njimi 17 mikro, 7 malih in 2 srednje veliki, je zaposlovalo 367 delavcev. Lani so ustvarile več kot 82 milijonov evrov prihodka, večino na domačem trgu. Z dobičkom je poslovalo 15 zadrug, z izgubo pa 3. Sedem zadrug lani sploh ni poslovalo, vseeno pa so zadruge poslovno leto zaključile s pozitivnim finančnim učinkom oziroma neto čistim dobičkom v višini 129 tisoč evrov.
dobička so ugotovile družbe iz občin Bistrica ob Sotli, Vitanje in Prebold.
... in izgubo
Kot pri dobičku so tudi po obsegu čiste izgube izstopale družbe iz občine Celje, ki so pridelale več kot 164 milijonov evrov izgube. 16,7 odstotka vseh regijskih izgub so pridelale družbe v Laškem. Sledile so gospodarske družbe občine Žalec, ki so obseg izgub v primerjavi z letom prej nekoliko zmanjšale, delež v regijskih izgubah pa se je zmanjšal za 9,9 odstotnih točk.
Na območju regije je lani povprečna mesečna obračunana bruto plača znašala 1.264 evrov na zaposlenega. V primerjavi s slovenskim povprečjem regijske plače še naprej zaostajajo, in sicer so bile v letu 2011 za desetino nižje. Samo občinama Dobje in Štore je uspelo preseči slovensko povprečje, še vedno pa 15 občin regije ni doseglo niti 90 odstotkov slovenskega povprečja.
»Družbe so imele zaradi likvidnostnih težav večje potrebe po denarju, ki pa je bil vedno težje dostopen, zato se je zelo močno povečalo število družb z blokiranim računom. Za čimprejšnjo oživitev gospodarske rasti bi morale banke odobravati kredite predvsem za naložbe, ki so nujne za večjo konkurenčnost in nadaljnji razvoj,« opozarjajo v Ajpesu.
US
NOVI TEDNIK
iZ NAŠIH KRAJEV
5
V znamenju športa in »flosarije«
LJUBNO - Ob občinskem prazniku so v minulih dneh pripravili že precej prireditev, seveda pa bo najbolj veselo ta konec tedna.
Na današnji slavnostni seji bodo podelili priznanja občine. Z zlatim bodo nagradili Marijo Mermal, srebrno priznanje bo prejel Jože Sušnik, bronastega pa Damjan Novak. Priznanja župana bodo prejeli družina Fir-št, Mojca Hrženjak, Marko Mlaker in Jože Ograjenšek. Na Ljubnem podeljujejo tudi denarne nagrade, ki jih bodo letos prejeli Robi Weiss, Nika Zgojznik in Jan Jurjovec, sami mladi perspektivni glasbeniki.
Glavnino dogajanja napovedujejo za jutri in nedeljo. Jutrišnja sobota bo športno obarvana, večina obračunov pa se bo začela ob 9. uri. Tako člani ribiške družine pripravljajo Binetov memorial, na Forštu se bo začel nogometni turnir, v športnem centru Jakop bodo pripravili tekmovanje v odbojki na mivki in tenisu. Seveda bo zanimivo tudi tekmovanje v smučarskih skokih na plastični skakalnici, ki se bo začelo bo 9.30, saj je Ljubno znano smučarsko-skakalno središče. Vsi zmagovalci v posameznih športnih obračunih bodo nagrajeni s pokalom »flosarja«.
V nedeljo ob 14. uri se bo začela etnografska povorka, nato bo na vrsti že tradicionalno dogajanje na prireditvenem prostoru v Vrbju, kjer bodo med drugim predstavili lokalno domačo ponudbo, ob 16. uri se bo začel spust »flosa« po Savinji, stari mački pa bodo, kot veleva »flosarski« običaj na Ljubnem, v svoje vrste s »flo-sarskim« krstom v imenu sv. Miklavža sprejeli zelenca oziroma novinca na »flosu«.
US, foto: arhiv NT (GrupA)
			
			
Bodoče socialne oskrbovalke na praksi V
Živahno v centru
TOPOLŠICA - PV Center starejših Zimzelen je lansko jesen s posaditvijo oreha vstopil v projekt Ljudske univerze Velenje Sadni gozd. Zastavili so tudi širše sodelovanje, saj so se letos z ljudsko univerzo dogovorili za sodelovanje pri usposabljanju bodočih socialnih oskrbovalk.
Predmetnik za preverjanje ne oskrbe zahteva praktično in potrjevanje nacionalne po- usposabljanje v domu za sta-klicne kvalifikacije socialni rejše. PV Zimzelen je kandi-oskrbovalec v sklopu oseb- datkam ljudske univerze za
simbfo
vrtnarstvo
UREJANJE OKOLICE, od ideje do izvedbe:
*	zasaditve
*	vzdrževanje vrtov
*	načrtovanje in svetovanje
X*/
Simbio, d.o.o. I Teharska 49 I 3000 Celje I Mob.: +386 (0) 31 520 385 I Fax: +386 (3) 425 64 12 I vrtnarstvoOsimbio.si I www.simbio.si
Majhna občina velikih dosežkov brez župana
ŠMARTNO OB PAKI - Po smrti župana Občine Šmartno ob Paki Alojza Podgorška bo do nadomestnih volitev županske posle opravljal podžupan Janko Kopušar. V občinski upravi in volilni komisiji skupaj s pristojnim ministrstvom in Skupnostjo občin Slovenije še usklajujejo rokovnik za izvedbo volitev.
Kot smo že poročali, je v nedeljo v 60. letu starosti umrl župan občine Šmartno ob Paki Alojz Podgoršek. Župansko funkcijo je opravljal deset let, za svoj tretji mandat je na zadnjih volitvah kandidiral na listi SD. Pogreb je bil v sredo, žalno sejo pa so pripravili v torek.
Kot je na žalni seji med drugim omenil podžupan Kopušar, je bil Podgoršek velik, pokon-
čen in spoštovan mož. Njegovo srce je bilo polno ljubezni, spoštovanja in predanosti do svojih najljubših, do svojih občanov in občank. »Njegovih deset let županovanja je plodovitih in veliko je tistega, kar je še imel v načrtih,« je dodal Kopušar in poudaril, da je župan Podgoršek nadvse zaslužen, da je Šmartno ob Paki postalo majhna občina velikih dosežkov.	US
Gradbeno dovoljenje za most
socialne oskrbovalke za kuhanje dal na voljo kuhinjo v eni od svojih bivalnih enot.
Programa v spomladanskem terminu se je udeležilo 11 kandidatk, ki so pripravljale dietno kosilo. Pred začetkom dela je direktorica Zimzelena Andreja Štefan Bukovič udeleženkam predstavila dom in koncept dela v njem. Ta se odvija v gospodinjskih skupnostih, kjer je osrednja oseba gospodinja, ki skupaj s stanovalci med drugim ustvarja domačnost tudi z občasnim kuhanjem obrokov, s pečenjem peciva in kruha. Kandidatke za socialne oskrbovalke so opravljale še praktični del osebne oskrbe osebe z demenco na varovani enoti ter zaključni izpit.
US
REČICA OB SAVINJI - Kljub počitnicam in dopustom si v občini prizadevajo, da bi se končno začela gradnja Trnovčkega mostu, ki bo preko Savinje povezal kraje v občini.
Po vseh zapletih in dolgotrajnih postopkih je občini le uspelo zagotoviti vsa soglasja pristojnih soglasodajalcev. V minulem tednu so prejeli tudi gradbeno dovoljenje, sedaj
teče postopek izbire izvajalca, nato pa bi končno lahko začeli z gradnjo. Most, ki je
ena največjih naložb v reči-ški občini, bo krepko presegel milijon evrov.	US
Bežigrajska 10, Celje
6
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
Sredi leta 2010 je imela občina Ljubno približno 2.700 prebivalcev. Po številu pre- naseljenosti manjša kot v celotni državi. Na Ljubnem ob Savinji že 52 let vsak prvi bivalcev se je med slovenskimi občinami uvrstila na 162. mesto. Na kvadratnem konec tedna v avgustu pripravljajo Flosarski bal. Tudi datum občinskega praznika so kilometru površine občine je živelo povprečno 34 prebivalcev; torej je bila gostota prilagodili »flosariji«, saj praznik občine proslavijo v petek pred balom.
energije in zdravilnih izvirov, pri čemer je Primož v svoji svetniški slavi zasenčil Felicijana. Tudi na Ljubnem rečejo, da gredo k Primožu, ne dodajajo Krištofov potomec Franjo Kumprej (v sredini) skrbno varuje dediščino svojega še Felicijana. Kot bi imeli raje tistega brata, ki nosi v imenu besedo za prvega (primus), in ne tistega, ki nosi besedo za srečo (felicitas).	prednika.
V Primož k prvemu po srečo
Obiskali smo Primož nad Ljubnim, dom velikana Krištofa
Verjetno bi morali do središča naselja Primož nad Ljubnim, cerkve sv. Primoža in Felicijana, kreniti peš. Približno uro hoda po planinski poti loči cerkvico od središča občine. Seveda je lažje na pot kreniti z avtomobilom, saj je cesta, podobno kot večina v ljubenski občini, asfaltirana visoko v hribe. Šele proti koncu nas pospremi makadam.
Primož je hribovski zaselek v občini Ljubnega. Gre za razloženo naselje samotnih kmetij. Leži na južnem pobočju smrekovškega pogorja pod Zelenjakom (1228 metrov). K naselju spadajo tudi hiše na prodni terasi na levem bregu reke Savinje nad Ljubnim ob Savinji. Ob jasnem vremenu se pogled usmeri k Smrekovcu, Tirskim pečem, Menini planini in po dolini vse do Nazarij. Zaradi visokih smrek ni možno videti Komna, Raduhe in Rogatca ter polovice Savine. Kljub temu ima človek občutek, da je v raju.
Na hribu stoji razgledna cerkev sv. Primoža in Felicija-na iz 15. stoletja. Cerkev je leta 1481 posvetil ljubljanski škof Žiga Lamberg. Ob 500-letnici, ko je bila obnovljena fasada in
urejena notranjost z daritve-nim oltarjem, je škof dr. Franc Kramberger ob somaševanju dekanijskih duhovnikov vse blagoslovil. 1988 je bila cerkev prekrita z bobrovcem, pri čemer je bila zamenjana tudi lesna konstrukcija. Orgle so potrebne temeljite obnove. Zvon, vlit leta 1965 v zagrebški livarni, se sliši daleč naokrog.
V Primožu je kar nekaj večjih lepo urejenih kmetij, ki kažejo, da niso več odrezane od sveta. Najpomembnejši dohodek je od gozdarstva, na nižje ležečih kmetijah tudi od živinoreje. »Veseli nas, da na večini kmetij najdemo mlade, ki bodo ohranili življenje v teh koncih,« je omenil župan Občine Ljubno
Franjo Naraločnik.
Velikan s
Kumprejeve
domačije
Razlog, zakaj smo se ustavili v Primožu, se skriva v programu prireditev za letošnji občinski praznik, s tem pa seveda tudi z 52. flosarskim balom. Med številnimi prireditvami, ki jih pripravljajo na Ljubnem, vsako leto prikažejo tudi delček zgodovine. Letos so enega od narodopisnih prikazov name-
nili plezanju na drevesa, kleste-nju vejevja in pripravljanju stelje oziroma drobljenju smrečja za nastiljanje živini. »Vlcerji« oziroma gozdni delavci in tudi ženske so se v torkovih popoldanskih urah zbrali pri kmetiji Kumprej v Primožu. Kmetija je ena redkih daleč naokoli, ki jo je najedel zob časa, vendar skriva v sebi bogat zaklad. Na Kumprejevem naj bi namreč po legendi živel ljubenski velikan Krištof, o katerem smo v začetku poletja pisali tudi v naši Kamri.
V drevo ob domačiji se je prvi pognal Ivan Atelšek, obut v primerno obuvalo in s sekiro, za katero je omenil, da je nekoliko otročja, v rokah. Vseeno mu je dobro šlo. Nič čudnega, ko pa je tovrstno delo kot gozdni delavec oziroma »vlcer« več kot dve desetletji opravljal v Gozdnem gospodarstvu Nazarje. »Danes imam v svojem dovolj dela,« je omenil Atelšek in dodal, da je danes tovrstno delo bistveno drugačno. Seveda med delavci ni manjkalo šal, smeha in različnih posebnosti, ki vedno znova dokazujejo, kako srčni ljudje živijo v teh krajih.
URŠKA SELIŠNIK
Velikan Krištof naj bi bil velik tri metre, na domačiji Kumprej pa je ohranjenih nekaj dokazov, ki naj bi pričali o njegovem obstoju. Velikanska sablja, žepni nož in cepin, vse je precej večje, kot so uporabljali navadni ljudje. Po pripovedovanju gospodarja Franja so imeli pri hiši tudi Krištofova čevlja, daljša od pol metra. Enega so posodili in ga niso več videli, iz drugega so otrokom nekoč naredili čevlje. Na sprednjem vogalu hiše je vzidana ogromna skala, ki po ocenah tehta 300 kilogramov in ki naj bi jo sam Krištof prinesel iz bližnjega potoka. Krištof naj bi imel tudi precej potomcev, kar dokazuje zelo razširjen priimek Kumprej. Vse to so zgodbe, skoraj že legende.
Skupinska slika vseh, ki so sodelovali pri torkovem prikazu na kmetiji Kumprej.
Manjkal ni niti prikaz, kako so nekdaj vejevje vlačili s konji. Tudi ta slika je na kmetijah danes povsem drugačna.
»Flosarski« kraj
Ljubno je bilo v pisnih virih prvič omenjeno leta 1247 v zvezi z ministe-rialom gornjegrajskega benediktinskega samostana.
Prebivalstvo naselij Ljubnega se je nekdaj preživljalo večinoma s kmetijstvom in splavarstvom, kajti obrt je bila slabo razvita. Splavarstvo, ena glavnih značilnosti občine Ljubno, ki živi dandanes le še kot etnografska privlačnost vsako-
letnega Flosarskega bala, je bilo nekoč najbolj donosna gospodarska panoga v vsem zgornjem delu doline.
Savinjsko splavarsto, po domače imenovano »flosar-stvo«, se sicer prvič omenja že v 15. stoletju, gospodarsko močna panoga pa je bilo od 18. stoletja do začetka druge svetovne vojne. Središče splavarstva je bilo Ljubno.
»Flosarji«, socialno diferencirani na splavarske gospodarje (birte) in splavarske
hlapce, so vezali v splav večinoma deske, včasih tudi hlodovino. En splav je vseboval povprečno po 12 kubičnih metrov desk. Dolžina poti se je glede na politične razmere in potrebe skozi stoletje močno spreminjala. Najdlje so pluli v drugi polovici 19. stoletja, vse do Calafata in Črne vode v Romuniji. Gospodarsko pomembnost splavarstva dokazuje statistični podatek, da je na začetku tridesetih let skozi Celje vsako leto plulo po štiri tisoč zgornje-savinjskih »flosov«.
NOVI TEDNIK
AKTUALNO
7
V Celju je vode dovolj
Mnoge kraje v Sloveniji že pesti suša in posledično pomanjkanje vode. Ponekod so že uvedli omejitve porabe vode. Po navadi se ti ukrepi začnejo s prepovedjo uporabe vode za zalivanje vrtov, zelenih površin in športnih igrišč, v kmetijske namene, razen za zalivanje v toplih gredah in rastlinjakih, pranje javnih in zasebnih površin pranje osebnih avtomobilov, tovornih vozil in vozil javnega prevoza, polnjenje bazenov ...
Celjsko podjetje Vodovod-kanalizacija s pitno vodo oskrbuje približno 60 tisoč prebivalcev občin Celje, Vojnika, Štor, Dobrne in Žalca, manjše količine pitne vode pa namenja tudi za potrebe občine Šentjur in Slovenske Konjice. Kot je pojasnil tehnični vodja v podjetju Vo-ka Marko Planinšek, v samem Celju in tudi veliki večini drugih krajev zaenkrat nimajo nikakršnih težav pri oskrbi z vodo.
»Na centralnem vodovodnem sistemu, ki se napaja iz treh različnih virov, ki so tudi geološko ločeni, ne opažamo, da bi v naslednjem mesecu ali dveh prišlo do
pomanjkanja vode. Tako do jesenskih padavin ni strahu, da bi morali porabo omejevati. Seveda nikoli ne svetujemo, da naj ljudje raz-metujejo z vodo, saj je omejena dobrina pa še plačati jo je treba. Vendarle porabe v ničemer ne omejujemo. Vode je v sistemu dovolj in je ne moremo shraniti za slabše čase.«
Kot je še omenil Planinšek, podtalnica v Savinjski dolini ni kritična, precej pa je upadla izdatnost na manjših vodovodnih izvirih. Tako imajo v Vo-ka problem z vodovodnim sistemom Kapelca nad Frankolovim. »Spomladi smo zagotovili prečrpavanje vode iz drugega sistem, tako da vzdržujemo sistem, ki pa je že na meji.« Zato v krajih, ki se oskrbujejo iz tega sistema, velja omejitev porabe vode. Gre za omejen del občine, predvsem naselja v okolici Lipe nad Frankolovim.
Vodni viri na Kozjanskem skoraj prazni
Javno komunalno podjetje OKP Rogaška Slatina, ki z vodo oskrbuje skoraj celotno Obsotelje in Kozjansko, se s pomanjkanjem vode spopada že več kot leto dni. »Pomanj-
kanje padavin, ki bi dodobra napolnile vodne vire, nas tare že od lanskega julija, že lani novembra smo razglasili stroge omejevalne ukrepe pri porabi pitne vode,« razlaga direktor mag. Bojan Pirš. Tako je iz javnega vodovoda prepovedano pranje avtomobilov, zalivanje vrtov, polnjenje domačih bazenov ... Kot pravi Pirš, se ljudje zavedajo dragocenosti vode, zato je kršitev malo.
Glavna vodna vira za občini Rogaška Slatina in Rogatec sta sicer v Studenicah in Poljčanah, za občino Šmarje pri Jelšah in Podčetrtek pa v Loki pri Žusmu. Pirš je povedal, da že iščejo rešitve in nove vodne vire, a še opravljajo analize in pripravljajo projekte. Upa, da bo nova vrtina v Loki pri Žusmu dograjena prihodnje leto.
V	Spodnji Savinjski dolini vode dovolj
V	vodovodnem sistemu v šestih občinah Spodnje Savinjske doline je dovolj vode, zato ni nobenih omejitev pri njeni porabi. Prebivalci lahko vodo tako nemoteno uporabljajo za pranje in zalivanje. Glede na trenutne razmere
Glede na to, da v Sloveniji traja padavinski primanjkljaj že več mesecev, so tudi kmetijska tla že marsikje suha. Ker vremenska prognoza kaže na pomanjkanje padavin tudi v nadaljevanju, pričakujejo še poslabšanje stanja in moten prestop v rastno dobo rastlin. Posledice pomanjkanja vode lahko ublažite z nekaterimi agrotehničnimi ukrepi, ki so usmerjeni predvsem v izboljšanje zadrževanja razpoložljive vode v tleh. Prizadetost rastlin je precej odvisna tudi od ustrezne prehranjenosti rastlin ter strukture tal. Negativne posledice suše so na kmetijskih rastlinah, ki rastejo na težjih ilovnato glinastih tleh, mnogo manjše kot na lahkih peščenih tleh.
v vodovodu tudi v prihodnje po besedah direktorja Javno komunalnega podjetja Žalec Matjaža Zakonjška ne pričakujejo nobenih redukcij na področju oskrbe z vodo. Zaloge imajo za cel avgust, potem pa najverjetneje lahko že pričakujemo padavine.
Tudi v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini ni večjih težav v oskrbi z vodo, razen na območju Cirkovc, kjer že veljajo omejevalni ukrepi. Vseeno pa v komunalnih podjetjih Mozirje in Velenje pozivajo ljudi, naj ne razsipajo z vodnimi viri in poskušajo z vodo kar najbolj varčevati.
ŠO, AD, US
Združevanje ekonomske in komercialne šole šele s 1. januarjem
Vlada je včeraj odločala o pripojitvah več javnih vzgojno-izobraževalnih zavodov v Sloveniji, vendar pa na dnevnem redu ni bilo predvidenega združevanja dveh celjskih šol, in sicer Srednje ekonomske šole in Poslovno-komercialne šole Celje.
Kot so v zvezi s številnimi vprašanji, ki jih prejemajo glede seznama šol, ki se združujejo, pojasnili v pristojnem ministrstvu, je vlada včeraj obravnavala le tiste šole, ki se združujejo s 1. septembrom 2012. Ostale šole, ki se združujejo s 1. januarjem 2013, gre za šole v Celju in Mariboru,
bo vlada obravnavala na eni izmed prihodnjih sej.
Spomnimo, da so se na predlog vladnega ukrepa, ki je povezan z varčevanjem, ostro odzvali v mnogih srednjih šolah, najostreje pa v Celju, Mariboru in Slovenj Gradcu. Mogoče bodo tudi zato predloga o združitvi šol v Mariboru
in Celju obravnavali na eni prihodnjih sej vlade. Sicer se po zagotovilih ministrstva za dijake srednjih šol ne bo spremenilo nič. Opozarjajo, da ne gre za zaprtje ali ukinitev šol. Kot so povedali ob predstavitvi osnutka predloga, bodo dijaki še naprej obiskovali iste programe na istih šolah. Ministrstvo
je še zagotovilo, da odpuščanj učiteljev na račun združevanja ne bo, lahko pa se zgodi, da bo
prišlo do presežka spremljevalnega osebja
US
Nasprotovanje združevanju so sredi junija izrazili tudi v Celju, češ da bi bilo treba pred tem opraviti podrobnejše analize ter pripraviti strokovne utemeljitve, predvsem pa se držati časovno bolj sprejemljivih postopkov. Med razlogi proti združevanju so srednje šole med drugim navajale negativen vpliv na prepoznavnost šol in prepričanje, da to pomeni zmanjševanje števila zaposlenih.
Znova največ zanimanja za strojnike
V Razvojni agenciji Savinjske regije so zaključili z zbiranjem potreb in vlog delodajalcev Savinjske regije za vključitev v Regijsko štipendijsko shemo 2012/13.
Za prihodnje šolsko oziroma študijsko leto so prejeli 44 vlog delodajalcev, ki za območje Savinjske regije izražajo potrebe po 146 kadrovskih štipendijah. Za dijake je namenjenih 64 štipendij, za študente pa 82 štipendij.
Največ štipendij za dijake in študente je s področja strojništva (49), pri dijakih sledijo štipendije iz gostinstva in turizma (8), pri študentih pa štipendije s področja elektrotehnike (13). »V RASR smo z rezultati zadovoljni. Izvajali smo veliko različnih informativnih in promocijskih aktivnosti za čim večjo vključitev delodajalcev, pri čemer se je pripravljenost občin - 16 jih je izrazilo interes - izkazala za zelo pozitiven ukrep, ki
je delodajalce spodbudil pri odločanju za štipendiranje. Problem, ki ga delodajalci izpostavljajo, je obveznost zaposlitve za obdobje štipendiranja, kar izhaja iz štipendijske pogodbe, negativni vpliv na njihove odločitve pa odražajo tudi slabe in negotove gospodarske razmere,« je pokomentiral direktor agencija Janez Jazbec.
S temi potrebami po štipendiranju v Savinjski regiji se bo RASR prijavila na
razpis ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Računajo, da bodo prejeli dovolj denarja za sklenitev vseh štipendij, ki jih bodo delodajalci na osnovi nabora prijav dijakov in študentov potrdili s podpisom štipendijske pogodbe. V lanskem šolskem letu je bilo namreč sklenjenih 84 pogodb na osnovi 201 izkazanih potreb delodajalcev.
Javni razpis štipendij za dijake in študente enotne regijske štipendijske sheme Savinjske regije za šolsko/ študijsko leto 2012/13 bo na osnovi zbranih kadrovskih potreb RASR objavila septembra.
US
LDNJA novica
Mesec dni za prijavo terjatev do cMc
Okrožno sodišče v Celju je tudi uradno sprožilo prisilno poravnavo v družbi Ceste mostovi Celje, za upraviteljico pa imenovalo Mileno Sissinger. Zadnji dan za prijavo terjatev je 3. september.
V CMC navadnim upnikom, gre za približno 38 milijonov evrov terjatev, predlagajo polovično poplačilo brez obresti v štirih letih ali pa da celotno terjatev pretopijo v kapital podjetja. Kot navajajo v načrtu finančne reorganizacije, na prednostne upnike (skupna višina presega 548 tisoč evrov), izločitvene s preko milijona evrov ter ločitvene upnike, ki izkazujejo preko 31 milijonov evrov terjatev, prisilna poravnava ne bo vplivala. Vseeno jim v CMC ponujajo, da svoje terjatve prenesejo na dolžnika kot stvarni vložek za povečanje kapitala.	US
>W?a s plinom in toploto
*
Smrekarjeva 1, Celje
éÊ
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, ô.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
8
ZGODBE, Ki JIH PIŠE ŽIVLJENJE
NOVI TEDNIK
Janko Strnad (na fotografiji s soprogo Marijo) se je pred nekaj dnevi iz Ljubljane končno vrnil z nadstandardno protezo, ki so jo kupili s pomočjo Janko Strnad s Kozjanskega si je, potem ko je ostal brez noge, traktor velike dobrodelne akcije. »Motor« akcije sta bila Cvetka Bevc iz Rdečega križa ter župan Andrej Kocman (na fotografiji sta ob strani). preuredil tako, da ga lahko vozi samo z eno nogo.
Luč na koncu tunela
Obiskali smo Janka Strnada s Kozjanskega, ki je pred tremi leti izgubil nogo - Po veliki dobrodelni akciji nadstandardna proteza
Nogo je v prometni nesreči izgubil v nekaj trenutkih, medtem ko vračanje v nor-malnejše življenje traja skoraj tri leta. Janko Strnad z Zdol nad Kozjem, ki je doma podpiral več vogalov kmetije, je ostal brez noge takoj po upokojitvi, ko je od življenja še veliko pričakoval. Pred nekaj dnevi je končno začel hoditi s pomočjo nadstan-dardne proteze, ki so jo kupili s pomočjo velike dobrodelne akcije.
Bilo je 25. septembra 2009 ob osmih zjutraj, ko je soprogo Marijo z motorjem odpeljal na trgatev. Ko se je vračal domov, mu je izsilil prednost traktorist in v nesreči je imel nogo tako hudo poškodovano, da so mu jo med prvo operacijo v celjski bolnišnici odrezali pod kolenom. Ko se mu je stanje poslabšalo, so mu jo skrajšali še nad kolenom. »Bil sem obupan, navajen sem bil dela,« se spominja hude preizkušnje na Kozjanskem priljubljeni Janko Strnad, ki je bil zadnje desetletje zaposlen v občinskih javnih delih ter je med drugim skrbel za urejanje okolja. Zato so ga poznali pri skoraj vsaki hiši v občini Kozje in to kot zelo delavnega ter prijetnega človeka.
»Noga se mi je hitro zacelila, vendar mi standardna proteza ni služila ter je nisem
mogel uporabljati,« se še spominja Strnad. Prejema skromno pokojnino, soproga se je povsem posvetila družini in kmetiji, pri hiši so imeli v času nesreče kar tri študente, danes imajo še dva. Pomagal je celo drugim, takoj po njegovi nesreči smo izvedeli zanesljiv podatek, da se je nekaj mesecev prej, preden je izgubil nogo, izjemno izkazal s pomočjo mladi družini, ki je ostala brez očeta. Z delom ji je pomagal kar en mesec. Po nesreči ni mogel pomagati niti sam sebi. Ljudje se spominjajo, da je bil hudo strt.
Zvezde pomagajo
Pa je kmalu zasijala luč na koncu tunela. Na Kozjanskem različnih stisk ne manjka, zato je zdaj že pokojni kozjanski rojak Marjan Marinšek, ki je poznal veliko zvezd slovenske glasbe, razmišljal o velikem dobrodelnem koncertu. Denar so nameravali nameniti za delovanje domačega Rdečega križa, od tam so Marinška opozorili na hudo stisko domačina Janka Strnada, ki je ostal brez noge. In danes se da za velik denar kupiti marsikaj, celo takšno protezo, da lahko z njeno pomočjo »magari« smučaš!
Marinšek je v odmaknjeno Kozje povabil zvezde, takratna predsednica Rdečega križa
Kozje Cvetka Bevc in župan Andrej Kocman
sta postala »motor« dobrodelne akcije, med katero so poleg izkupička dobrodelnega koncerta denar za nakup Strnadove proteze prispevali še z nakazili posameznikov ter s pomočjo podjetij. Pri zbiranju dobrodelne pomoči je sodelovalo kar 22 krajevnih organizacij Rdečega križa z območja Kozjanskega in Obsotelja. V Kozjem je bil nato pred dvema letoma takšen koncert, kot ga na Kozjanskem še ni bilo. Nastopile so tri legende iz zlatega obdobja slovenske popevke in tudi Slovenski oktet, Adi Smolar in Atomik Harmonik, pri čemer tudi drugih zelo znanih imen ni manjkalo.
Dolga pot
Po nesreči je Janko Strnad moral v Sočo, v zavod za rehabilizacijo v Ljubljani. »V Sočo bi pot našel tudi z zaprtimi očmi,« ugotavlja invalid. Pot do nove proteze iz prestolnice je bila zelo dolga. Bevčeva iz Rdečega križa si je v zavodu veliko prizadevala, da bi Strnad protezo dobil čimprej. Letos aprila je bil v Soči deset dni, nato še en mesec poleti, ko se je vrnil domov z nadstandardno protezo, ki so jo kupili s pomočjo dobrodelne akcije. Najprej je bil v Ljubljani zato, da so ugotovi-
li, če je za protezo sploh še sposoben, nato zaradi dokončanja proteze in vaj, da bi jo lahko lažje nosil. Ko smo ga doma obiskali s predstavnico Rdečega križa in z županom, je veselo pokazal, kako lahko z nadstandardno protezo celo prekriža nogi. Po nesreči si je zato, ker mu standardna proteza ni služila, pri hoji lahko pomagal le z berglami, domači traktor pa si je dal predelati tako, da ga lahko vozi tudi brez ene noge. »Z nadstandardno protezo se življenje vrača, vsaj za polovico bolje je že,« je v teh dneh bolj zadovoljen Janko Strnad, ki si še pomaga z berglami.
BRANE JERANKO
Med dobrodelno akcijo so uspeli zbrati 13 tisoč evrov, nadstandardna proteza je stala 9.500 evrov, z razliko bodo plačali silikonske vložke, ki omogočajo boljši oprijem proteze na ostanek noge (en vložek stane približno petsto evrov, potrebna sta približno dva na leto). Dobrodelno akcijo so pripravili v sodelovanju med že pokojnim Marjanom Ma-rinškom, kozjanskim Rdečim križem in Občino Kozje.
" * )
Prostovoljstvo
V letu 2012 nadaljujemo s predstavljanjem prostovoljcev z različnih področij življenja in tako spreminjamo svet - na boljše!
Predlagajte prostovoljca
iz svojega kraja!
Pišite na tednik@nt-rc.si
NOVI TEDNIK
PORTRET
9
»Želim si, da bi lahko storil čim več dobrega«
Tako pravi edini letošnji novomašnik na Štajerskem, Ivan Šumljak iz Zi-bike - Od avgusta škofov tajnik in duhovni pomočnik v celjski stolnici
Ivan Šumljak iz Zibike je letos edini novomašnik na celotnem Štajerskem, v vsej Sloveniji je letos vsega skupaj sedem novih duhovnikov. Nova maša je za vsak kraj velik dogodek, na Šumljakovi novi maši v romarski cerkvi na Tinskem nad Zibiko se je zbralo več kot tisoč ljudi. Novomašnikovo prvo duhovniško delovno mesto bo v Celju, kjer bo škofov tajnik ter duhovni pomočnik v celjski stolnici.
Edini letošnji novomašnik prihaja iz Šmartne-ga v Rožni dolini, od tam se je družina kmalu preselila v enega od celjskih blokov. Ko je bil star pet let, se je z mamo in bratom preselil k očimu v Zibiko. Osnovno šolo je začel obiskovati v Zibiki, nato je zadnje razrede obiskoval v Šmarju pri Jelšah, po osnovni šoli se je vozil z vlakom v Poslovno-komercialno šolo v Celje in najprej postal trgovec ter pozneje ekonomsko-komercialni tehnik.
Polena pod noge
»Moja odločitev za duhovništvo se je začela razvijati z začetkom ministriranja, ko sem začel še pogosteje hoditi k sveti maši,« se spominja novomašnik. »Pri sveti maši sem doživljal prijetne trenutke, srečevali smo se ob oltarju, bili vsi isti, drug drugega smo spodbujali in vse to je name naredilo močan vtis. Pozneje sem spoznal pot, ki je zame najboljša, da sem smel iti za duhovnika,« dodaja novi duhovnik celjske škofije. »V Zibiki sem srečal dobre in plemenite ljudi, a tudi takšne, ki niso verjeli vame, vendar so me s tem utrdili. Vseeno sem hvaležen, ker sem zato postal notranje močnejši,« se spominja domačega kraja. Nekdo od domačih se namreč ni strinjal niti s tem, da je Ivan hodil k maši, kot najstnik je bil v domačem kraju kasneje celo v rejništvu.
Najbolj je razmišljal o morebitnem študiju ekonomije. V petem letniku srednje šole v Celju pa se je odločil za duhovniški poklic in nato začel študirati na mariborski teološki fakulteti. »Prvi dve leti je bilo težje zaradi spremembe mišljenja od matematično-računskega k ab-straktno-filozofskemu,« je povedal o začetku študija v Mariboru. So profesorji na teološki fakulteti zaradi pomanjkanja duhovnikov do študentov kaj bolj prizanesljivi? »Ne, nekateri profesorji imajo zaradi manjšega števila še večje pričakovanje, pričakujejo, da se je v teološki izobrazbi treba zato še bolj izpopolniti, saj so tudi časi zahtevnejši,« se spominja Ivan Šumljak študentskega časa.
Tisočglava množica
Prejšnji mesec, julija, je bila na Tinskem velika slovesnost njegove nove maše z množico ljudi, kot je ob takšnih priložnostih običajno. V zibiški župniji so imeli novo mašo po sedemindvajsetih letih.Priprav za takšen množični dogodek ni bilo malo, sodelovala sta dva ceremoniarja, bogo-slovca, skupaj z zibiškim župnikom Alojzem Podkrajnikom in z domačini. In prišla je sobota, ko so novomašnika slovesno sprejeli pred domačo župnijsko cerkvijo, kjer sta ga posebej pozdravila tudi predstavnika krajevnih skupnosti Zibika in Tinsko. Na novomašno nedeljo mu je nato na njegovem domu v zibiški vasi rejnica, ki je zanj lepo skrbela, izročila novomašni križ, nato je novomašnik na pokopališču blagoslovil mamin in rejnikov grob. Sledila je osrednja novomašna slovesnost na Tinskem s približno tisočglavo množico, ki so jo po maši pogostili. Po večernicah je sledila še večerja za sto petdeset povabljencev, ki so se za novomašnika v času njegovega življenja v bogoslovju posebej potrudili. Tretji dan, v ponedeljek, so se slovesnosti končale z zahvalno mašo za vse ljudi, še zlasti za Zibičane, ki so med novomašnim slavjem marljivo pomagali.
Zgledi svetnikov
Postal je katoliški duhovnik. Duhovnik se mora za razliko od drugih poklicev v življenju odpovedati marsičemu. »Jaz bi izbral drugo besedo, izbirati najboljše, kar včasih na prvi pogled ni opazno, vendar je pozneje to tisto, kar človeka osreči, naredi boljšega, srečnega. To me je pritegnilo,« je odgovoril novomašnik iz Zibike, ki vse to pripisuje božjemu delu. Njega so močno nagovorili zgledi svetnikov, še posebej blaženega papeža Janeza Pavla II., ki je pri njem zapustil močan pečat s svojim življenjem, del katerega je bilo trpljenje. »Moje pričakovanje je, da bi bil do Gospoda čim bolj poslušen, da bi ostal zvest njemu, ki mi je duhovniško poslanstvo podaril, tako v veselju kot med preizkušnjami,« pravi novi duhovnik Šumljak, ki postaja Celjan. Kot tajnik celjskega škofa dr. Stanislava Lipovška bo njegov spremljevalec pri vsakodnevnih obveznostih, prav tako bo v stolnici kot duhovni pomočnik pomagal pri poučevanju verouka in maševanju, manj seveda ob nedeljah, ko bo spremljal škofa. »Želim si, da bi bil za ljudi čim bolj odprt, da jim bom lahko storil čim več dobrega,« pričakuje edini letošnji novomašnik iz vzhodnega dela Slovenije.
BRANE JERANKO, foto: osebni arhiv
Novomašnik iz Zibike s simboličnim novomašnim križem. Na domu mu ga je izročila rejnica, ki je zanj lepo skrbela.
Skupinska fotografija s popoldanskega dela nove maše na Tinskem, s tistimi, ki so novomašnika na njegovi poti posebej podpirali.
Župnija Marija Snežna na Svetini nad Štorami vabi v nedeljo, 5. avgusta ob 10.30 na romarsko sv. mašo, ki jo bo daroval bo celjski škof Stanislav Lipovšek.
10
KULTURA
NOVI TEDNIK
ZGODBE IZ KAMRE
{iLkamra
www.kamra.si
Celjani so jih poznali (4.)
Življenjske zgodbe znanih Celjanov črpamo z razstave Celjani so jih poznali, ki jo je septembra 2010 zasnovala Tatjana Badovinac, kustosinja Pokrajinskega muzeja Celje in jo lahko najdete tudi na našem spletnem portalu Kamra.
Franc Lipoid (1813-1859)
Franc Aleksander Wilhelm Napoleon Lipoid se je rodil leta 1813 in pri krstu so mu očitno prav zato nadeli imena cesarjev, ki so se oktobra isto leto s svojimi vojskami udeležili znamenite bitke narodov pri Leipzigu. Gimnazijo je končal v Celju, študiral filozofijo in fiziko na graški univerzi, leta 1834 v Celovcu začel študirati bogoslovje in bil za duhovnika posvečen leta 1837. Njegova pot bogoslužja se je začels v Brestanici, nato ga je škof Anton Martin Slomšek imenoval za nemškega pridigarja in ravnatelja Glavne šole v Celju. Slomšek svoje odločitve ni obžaloval, saj je Franc Lipold upravičil njegovo zaupanje, toda njegova želja po vodenju lastne župnije se ni izpolnila.
Lipoldovo slovensko narodno zavest lahko razberemo
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Portret Franca Lipolda
iz pisem, ki jih je pošiljal svojemu bratu Marku Vincencu Lipoldu, znamenitemu rudarskemu geologu in prvemu ravnatelju rudnika živega srebra v Idriji. Brata sta se zavzemala za demokratično monarhijo, ki bi priznavala nacionalno enakopravnost kot temeljno načelo vsake pravne družbe.
Franc Lipold je v vestnem in zvestem izpopolnjevanju svoje stanovske dolžnosti iskal in našel nadomestilo za tisto, čemur se je zaradi duhovniškega poklica moral odreči. Njegov življenj-
Portret Leopolda Ruzicke kot otroka, 23. 8. 1890
Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje.
Povzeto po Tatjana Badovinac, Janko Germadnik, Branko Goropevšek: Celjani so jih poznali, Pokrajinski muzej Celje, Celje, 2010.
ski moto je bil: »Mirna vest, mehka blazina in nekoč ob koncu - kap.« Za prvo in drugo je poskrbel sam, tretje pa mu je veliko prezgodaj dodelila usoda.(o, bog, ta je pa res dobro služil bogu, da mu je vse uresničil)
Leopold Leon Ruzicka (18661931)
Ruzicka je bil rojen leta 1866 v Varaždinu kot prvi od štirih otrok Friedricha in Amalie. Poročil se je leta 1893 v Bukarešti, leta 1913 pa se je preselil na Dobrno, kjer je kupil sredi 19. stoletja zgrajeno vilo Aichelburg, jo temeljito prezidal in povečal. Družina je v vili živela vse do začetka druge svetovne vojne, nato so jo Nemci zaradi judovskega porekla izselili in ji zaplenili premoženje. Leon Leopold Ruzicka je leta 1930 napisal tudi družinsko kroniko, ki sega v preteklost do leta 1893, nadaljeval pa jo je sin Lothar; zadnji zapisi segajo v leto 1940.
Po razstavi Tatjana Badovinac: Celjani so jih poznali pripravila Robert Ožura in Janko Germadnik.
Leopold Leon Ruzicka, glavni kronist družine in prvorojenec, je svojega očeta Friedricha spoštoval in občudoval. Ravnal se je po njegovem nasvetu, po katerem naj bi bila vsaka stvar vredna zanimanja. Vodilo njegovega ekslibrisa »Für alles interesse« kaže, da je očetov nasvet očitno padel na plodna tla. Iz zapisov v kroniki lahko razberemo, da je bil Leopold razgledan zbiralec knjig, starin in novcev, zato ga najdemo med organizatorji jugoslovanskega numizmatičnega kongresa, ki so ga leta 1922 organizirali v vili Ruzicka. Umrl je leta 1931 na Dunaju.
Akrobatski duo CircoPitanga je na Titov trg privabil številne obiskovalce, med njimi tudi najmlajše.
Cirkus in kultura z roko v roki
Kljub počitniškemu času v Festivalu Velenje ne počivajo. Do sedaj so namreč že pripravili pestro mešanico najrazličnejših kulturnih prireditev v sklopu Evropske prestolnice kulture 2012. Ena izmed njih je bila tudi sredina moderna akrobatska cirkuška predstava, ki je na Titov trg privabila številne obiskovalce.
Gledalcem je zastajal dih, ko je italijanski akrobatski duo CircoPitanga, gostoval je že v več kot desetih državah po svetu, na vrvi kakor na tleh izvajal najrazličnejše akrobacije. »Iskali smo nekaj posebnega in drugačnega ter nekaj, kar ne gostuje po vsej Sloveniji,« je navedla razloge za izbiro italijanskih umetnikov direktorica Festivala Velenje Barbara Po-korny. Da je bilo vzdušje še posebno napeto, so poskrbeli temperamentna glasba, pomenljivi pogledi ter strastni dotiki igralcev.
Sama beseda cirkus pa je na Titov trg privabila tudi veliko otrok, čeprav so obiskovalci spremljali napeto melodramo, v kateri sta se moški in ženski karakter predstavila v eksploziji čustev. Predstava je namreč združevala tako cirkus, gledališče, poezijo in akrobatiko. Ker je bilo veliko dogajanja na vrvi visoko nad tlemi, je množica obiskovalcev akrobatski spektakel lahko opazovala tudi od daleč, Titov trg pa je ponovno zaživel. Letošnje poletje v Velenju je namreč drugačno, predvsem po zaslugi projekta Evropske prestolnice kulture. Barbara Pokorny je vesela, da so Velenjčani dogodke sprejeli za svoje. Spodbudno je tudi to, da je med obiskovalci čedalje več tujcev, kar pomeni, da se je v Šaleški dolini pričel razvijati tudi kulturni turizem.
ŠO
Foto: SHERPA
NE ZAMUDITE
... koncerta skupine Calling Africa z gostom Mamoutujem Dembelejem, ki bo danes (petek) ob 20. uri pri Vodnem stolpu v Celju.
Skupino Calling Africa sestavljajo glasbenice ženske tolkalne skupine Djembabe, iranski basist Behrang Ajdari in odlični slovenski kitarist Beno Soršak. Njihov repertoar sestavljajo avtorske skladbe Tine Sovič, ki navdih zanje črpa v afriškem melosu, gre za afriške tradicionalne melodije v preobleki z avtorskim pristopom in
slovanske tradicionalne melodije, ki srečajo Afriko. Z njimi bo nastopil multiinstrumenta-list Mamoutou Dembele, z umetniškim imenom Baba MD, ki prihaja iz zahodnoafriškega Malija. Vstop prost .
... koncerta v sklopu Večerov v atriju v Domu sv. Jožefa v Celju, ki bo v nedeljo ob 19. uri. Nastopili bodo violinist Andreja Gubenšek, pianist Tilen Draksler in Godalni kvartet študentov medicine. Vstop prost.
NOVI TEDNIK
KULTURA
11
»Flosarji« se še kar vračajo
Poln prireditveni prostor v Vrbju, nasmejani obrazi in radost amaterskih igralcev, ki so znova razveselili domači kraj, so bile torkove večerne slike na Ljubnem ob Savinji. Domači gledališčniki, ki delujejo v okviru Kulturnega društva Ljubno, so namreč predstavili komedijo Flosarji se vrnejo.
Resda smo bili priča komediji, ki je hkrati drugačen, ljudski poklon Savinji, reki, ki si že od »pamtiveka« utira pot po tej dolini. »Ujeti v bedo, ljubezen in neprestano delo, sredi prostranih gozdov in reke so našli pot, ki jim je prinašala blaginjo in odprtost v svet. Bil je to ponosen rod, ki je smelo oblikoval takratni prostor in čas. Vlcerji, rižarji, plavcerji, Žagarji, furmani in flosarji -vsem so bile skupne izjemna trdoživost, poštenost in izjemna spoštljivost do narave,
ki jim je hvaležno vračala s svojim bogastvom, lepoto in močjo,« je nekoč zapisala Urša Solar, tudi avtorica novega gledališkega dela. Tako so prikazali utrinke iz življenja, ki so bili še kako značilni v časih, ko so bili prebivalci odvisni od plovbe po Savinji. Moški so odšli na »rajžo«, ženske pa so doma v skrbeh ugibale, kaj se dogaja na poti. »Oh, ti moški - če ga imaš, si jezna nanj, če ga nimaš, pa na cel svet,« so v igri modro ugotavljale Ljubenke. In dodale: »Doma
»Flosarji smo fajn ljudje, pa dobro zaslužimo,« je bilo slišati hvalo.
je cel mutast, ko pa pride v svet, se mu pa odpre.«
Seveda so se »flosarji« bolj ali manj srečno vrnili domov in v vaški gostilni Pr' Lizneku ugotavljali, da je »baba pijana,
rit prodana«. No, o Djurdjici iz Slavonskega Broda niso ravno preveč na glas pripovedovali. Veliko raje so govorili o svojih dogodivščinah, tudi težkem življenju na »flosu«, pripoved
pa zaokrožili z ugotovitvijo, da ga »ni tata čez Hravata«. Zaradi takšnih in drugačnih zgodb se je seveda zgodil kakšen družinski prepir, ki pa so ga odpustki iz belega sveta kaj hitro pogladili.
Flosarji se vrnejo je še ena v nizu komedij, ki priča o izjemnem daru ljubenskih gledališčnikov (Polona Rih-ter, Ana Napotnik, Martin Ju-van ...), na katere je ponosna tudi predsednica kulturnega društva Zvonka Kladnik. Sicer člani društva, podobno kot vsi drugi v kraju, z veliko mero navdušenja pripravljajo tudi druge prireditve, s katerimi v času Flosarskega bala živi Ljubno.
US
Seveda je v igri sodelovala tudi predsednica KD Ljubno Zvonka Kladnik.
Zadnji priklon ni izdal, da so igro uprizorili precej na hitro, zato pa toliko bolj zavzeto.
Zvonka Kladnik: »Kulturno življenje v kraju se je razmahnilo v drugi polovici 19. stoletja. Danes je v društvu okoli 70 članov. Delujejo v mešanem pevskem zboru, dramski sekciji, sekciji ljudskih godcev, kino sekciji in Nonetu Lip'ca (dekleta gojijo večglasno petje in petje na »tretko«). Člani društva organizirajo, pripravijo ter samostojno izpeljejo ali sodelujejo pri proslavah in prireditvah v kraju in občini, pa tudi širše.«
Velenjski grad v znamenju deteljic
Na Velenjskem gradu se je v sredo začela še ena izmed 24 zgodb Evropske prestolnice kulture 2012, ki jih pripravlja Festival Velenje. Projekt Tris razstav, v okviru katerega se bodo naslednje tri mesece predstavili trije velenjski slikarji, je otvorila umetnica Anja Jerčič Jakob z razstavo Kuriozum.
Projekt Tris razstav je predstavitev monografsko zaključenih celot treh avtorjev Anje Jerčič Jakob, Nataše Tajnik Stupar in Uroša Potočnika. Umetniki so se pred časom prijavili na razpis, s katerim je mesto Velenje iskalo umetnike, ki bi se predstavili v okviru Evrop-
ske prestolnice kulture, ter bili uspešni. Vse tri slikarje združuje slikanje v klasičnih slikarskih tehnikah, uspešno povezovanje tradicije in modernih motivov. Povezujeta pa jih tudi domače okolje in razstavišče. Predstavili se bodo vsak s svojim izrazom, videnjem in slikarsko tehnologijo, tudi vsebine bodo povsem individualne. Anjo Jerčič Jakob privlači klasičen slikarski pristop, saj ta postaja čedalje bolj redek: »Že od samih začetkov umetniškega ustvarjanja se zanimam za stare slikarske tehnike. Zdi se mi zelo pomembno, da se takšno slikarstvo ohranja in da ne živi le v restavratorskih delavnicah.«
Jerčič Jakobova, ki v sklopu projekta razstavlja prva, je po končani gimnaziji nadaljevala študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je kasneje še magistrirala. Značilen motiv za njene slike so detelje, zato jih tudi na razstavi na Velenjskem gradu ni mogoče spregledati. Z naslovom Kuriozum je slikarka želela izpostaviti kontradiktornost med pomenom te besede in njenim vodilnim motivom - deteljo, ki je nekaj povsem enostavnega in vsakdanjega. »Gledalca želim s tem spodbuditi, da bo v razstavi videl nekaj več. S ponavljanjem osrednjega motiva se pomen deteljice
Akademska slikarka Anja Jerčič Jakob
izprazni, zato je tudi osrednja tema razstave minljivo in neminljivo,« pove umetnica, ki je razstavo podredila
grajskemu prostoru. Razstava Kuriozum bo na ogled do 26. avgusta. Od 1. septembra bo razstavljala Nataša Tajnik
Stupar in v oktobru še Uroš Potočnik.
ŠO
Foto: SHERPA
12
SPORT
NOVI TEDNIK
Prvi poraz Celja in prva zmaga Rudarja?
V zaostali tekmi 1. kroga 1. SNL je Koper v gosteh premagal Aluminij s 3:0 in se povzpel na peto mesto. Po treh krogih ima 5 točk, po 6 Domžale in Gorica, po 7 pa na vrhu Maribor in Celje.
Disciplinski sodnik Nogometne zveze Slovenije Simon Jeglič je oznanil sklepa o kaznovanju. Rudar bo zaradi slabe organizacije tekme z Olimpijo, ko ni zagotovil ustreznega delovanja varnostne službe na območju parkirnih prostorov za uradne osebe in je zato prišlo do poškodovanja vozila enega od sodnikov, moral plačati 500 evrov, celjski klub pa jih je dolžan 300, potem ko so njegovi igralci prejeli pet rumenih kartonov na lokalnem derbiju.
Jutri bodo Celjani gostovali v Novi Gorici. Trener Marijan Pušnik kar ne more prehvaliti bodočih nasprotnikov, obenem je bil jezen na svoje igralce po prijateljski tekmi s Šmartnim, čeprav so jo dobili z 2:1: »V Šmartnem ob Paki nekateri fantje sploh niso vedeli, zakaj so v našem klubu. Posledično smo imeli takoj na naslednjem treningu >šolo<. Profesionalen odnos je treba izboljšati na vseh področjih. To je mukotrpno delo. Gorica? Igra moderen, napadalen nogomet. Zna se dobro braniti in na hitro preiti v napad. Izstopajo Plut, Martinovič, Mevlja, Arčon in Žigon.« Šmartno
je v vodstvo popeljal član Celja Stefan Ristovski, ki bo igral na dvojno registracijo. Izenačil je Klemen Medved, za zmago pa je v 85. minuti zadel Marko Kolsi. Ko se
bodo Celjani v Novi Gorici skušali izogniti prvemu porazu, bo Rudar jutri (20.00) doma proti Aluminiju lovil prvo zmago.
DŠ, foto: GrupA
Christiana Bubaloviča (v rdečem dresu) in ostale nogometaše Rudarja čaka bistveno lažje delo kot Blaža Vrhovca in soigralce pri NK Celje.
WWW.CINKARNA.SI
CINKARNA
Glavni pokrovitelj
Nogometnega kluba Celje
Okrepljene Žalčanke
Članice Rokometnega kluba Zelene doline Žalec so se po enem letu vrnile v 1. ligo.
Na uvodnem treningu so se zbrale 30. julija. Nagovoril jih je športni direktor Mitja Turnšek, prevzel pa trener Milan Ramšak. V drugi polovici meseca se bodo za nekaj dni preselile na Pohorje, konec meseca pa
Prvi od devetih regijskih derbijev bo odigran že v 2. krogu v Slovenskih Konjicah med Dravinjo in Šmartnim, na katerem pa v domači vrsti ne bo več dolgoletnega vezista Braneta Vodopivca (v zelenem dresu).
Troboj »Žila« -»Oki« - »Pevac«
bodo sodelovale na turnirju v Italiji. Okrepitve so članski reprezentantki, vratarki Neja Šoberl (Krim) in Miša Marinček, ki je igrala v Avstriji, zunanja igralka Patricija Korotaj in krožna igralka Sabina Majcen (obe Ptuj), krilna igralka Rebeka Fink in sestri, zunanji igralki Maja in Jana Košir (Logatec).
TT
Pred vrati je nova sezona v 2. slovenski nogometni ligi. S tekmami 1. kroga se bo začela jutri. Celjsko območje bodo znova zastopali trije klubi, Šampion, Šmartno in Dravinja.
Vsi bodo imeli podoben cilj kot v prejšnji sezoni - obstati v drugoligaški druščini. Vodili jih bodo bivši znani nogometaši, ki so igrali tudi v Celju. Zdi se, da bo druga liga močnejša, ko se je pridružila Krka iz Novega mesta, ki ima zelo dobro ekipo in se bo potegovala za vrh. Nedvomno bo spet zanimivo v sami sredini, kjer so bile venomer majhne razlike.
Jutri bo Šampion v Areni Petrol (17.30) pričakal ekipo Krškega, s katero je zaključil prejšnjo sezono. Trener Jani Žilnik pravi: »Članski ekipi smo poleg dveh malce izkuše-nejših igralcev priključili pet novih mladincev. Lahko pa se pohvalimo, da je kar šest naših fantov odšlo v prvoligaške sredine. Spet bo za naše moštvo igral Dragan Lazičič. Optimistično pričakujem novo prvenstvo.« Šampion je v zaključku priprav ugnal Dravograd z 8:2, izgubil pa s SAK (0:4), z Antaliyasportom (0:5) in Dravo (0:3).
Moštvo iz Šmartnega ob Paki je prevzel Oskar Drobne, ki je nazadnje deloval v Celju, kje je bil pomočnik glavnega trenerja Damjana Romiha. Ekipi bosta pomagala dva člana celj-
ske prvoligaške ekipe, Stefan Ristovski in Tadej Vidmajer. Igrala bosta z dvojno registracijo. Moštvo je sicer pomlajeno, zato bo potrebovalo še nekaj časa, da se dokončno uigra. Nekatere pripravljalne tekme so nakazale, da so fantje na dobri poti. Kljub temu v Šmartnem mirno in hkrati z nestrpnostjo pričakujejo začetek sezone. Odprli jo bodo v nedeljo z domačo tekmo proti Radomljam (17.30).
Nekaj sprememb je doživela tudi Dravinja iz Slovenskih Konjic. Dosedanjega glavnega trenerja Mateja Polegeka je zamenjal vsem dobro znan Robert Pevnik. Nazadnje je vodil Rabotnički iz Skopja. Njegov pomočnik je postal domačin in dosedanji trener kadetske ekipe Boštjan Ratkovič. V ekipi ne bo več Braneta Vodopivca, ki je prenehal aktivno igrati nogomet. Prevzel je selekcijo U14. Klub so zapustili štirje igralci (Sprečo, Kek, Črnic, Sitar) in se vrnili v matične klube. Štirje pa so novi obrazi v Dravinji, Urh, Holcman, T. Kotnik in Čerenak. Pevnik ima odslej na voljo tudi štiri perspektivne mladince (Čakš, Pristovnik, Trošt, Mlakar). V teh dneh je nekaj igralcev še na preizkušnji. Dravinja bo jutri gostovala pri Krki.
MITJA KNEZ DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Osvojila Krk
Z leve stojijo novinke Miša Marinček, Neja Šoberl, Sabina Majcen, Jana in Maja Košir, Rebeka Fink in Patricija Korotaj.
Na sedmem Pokalu mesta Krk v morskem ribolovu iz zasidranega čolna je ekipi ŠRD Aero Celje uspelo osvojiti 1. mesto.
Tekmovalo je 19 ekip iz Hrvaške in Slovenije, celjsko sta sestavljala prekaljena morska mačka Bojan Šalamon in Aleš Manfreda, ki sta z 7.164 grami ulova prepričljivo pometla s konkurenco. Drugi je bil Solinar iz Strunjana, tretji Oslič iz Selc.
Na državnem prvenstvu v trnkarjenju s skalnate in zidane obale v Kopru je Nadja Pintar v starejši mladinski kategoriji osvojila šesto mesto.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Bojan Šalamon in Aleš Manfreda
1977 19781979 987198« 1989
99019911 0 2001 :
1999
Novoletni sprejem brez prvorojenke
Sedemindvajsetletna Nina Pirš Majcen, novorojenka iz Mestinja
Vsako leto po novem letu ekipa Novega tednika in Radia Celje obišče celjsko porodnišnico in obdari mamice, ki so rodile zadnji dan starega in prvi dan novega leta. »Naših« prvorojenih v novem letu se je tako nabralo že več kot 40.
Radi bi jih našli čim več in poklepetali z njimi ali njihovimi starši o tem, kako se spominjajo akcije in kakšno življenje živijo s svojimi otroki. Nekatere smo že predstavili, ostale vabimo, da nam pišejo ali nas pokličejo!
Če je večina mamic pri novoletnem sprejemu Novega tednika in Radia Celje uživala in ga ima v lepem spominu, bi Marjana Pirš najraje videla, da ga sploh ne bi bilo. Rodila je namreč v osemindvajsetem tednu nosečnosti, zato so morali malo Nino takoj prepeljati v Ljubljano, kjer je v inkubatorju okrevala še dobra dva meseca. Prezgodnji porod na srečo ni zahteval posledic. Nina pa je pred dobrimi tremi tedni postala tudi novopečena mamica. »Za novoletni sprejem lastniku »gorce«, z blatom
Nina Pirš Majcen je umetniška dušica. Slike v dnevni sobi je naslikala kar skupaj z mamo.
sem izvedela po porodu. Ce povem po pravici, mi je bil program odveč. Ob gori daril, ki sem jih prejela, se sploh nisem mogla veseliti, saj nisem niti vedela, ali bo Nina preživela,« se spominja Marjana Pirš, ki je bila na novoletnem sprejemu v celjski porodnišnici brez hčerke. Na srečo so se stvari dobro razpletle. Po dveh mesecih in pol, ki sta jih Nina in Marjana preživeli v ljubljanski pediatrični kliniki, sta se naposled le lahko odpravili domov. »V Mestinje sva prišli šele 22. marca,« se še vedno natančno spominja Marjana. Nina je kmalu vse nadoknadila in rasla tako kot njeni vrstniki. Prvo leto je mama nanjo še posebej pazila, saj bi bila lahko usodna že pljučnica. Čim več sta se sprehajali na svežem zraku in s tem krepili njeno odpornost. Pirševi so namreč doma na podeželju, kjer je za sprehode ogromno možnosti. Še posebej sta uživali v gobarjenju, ki je kmalu postalo Ninin konjiček. Kot majhna deklica je bila zelo mirna, zato je mamo precej presenetilo, ko je nekoč s sestričnino pomočjo sosedu,
pomazala sveže prepleskano ograjo in fasado.
Obsojena na eno darilo
Nininih rojstnih dni niso nikoli praznovali 1. januarja,
ampak so slavje prestavili na naslednji konec tedna: »Danes mi je vseeno, če sem bila rojena na 1. januar, a kot majhni deklici mi to ni bilo všeč. Drugi otroci so dobivali darila tako za dedka Mraza in rojstni dan, jaz pa sem dobila eno darilo. Bila sem na nek način prikrajšana. Super pa se mi je zdelo, da sem bila v razredu najstarejša.«
Nina Pirš Majcen je natančna kot njen oče Franci Pirš, znan glasbenik in pevec. Od rok ji gredo še posebej ročne spretnosti. Izdeluje nakit iz fi-momase in poldragih kamnov, rada tudi slika. Navdušila sta jo starša, ki tudi sama rada poprimeta za čopič. Njihovo dnevno sobo krasijo slike s cvetjem, ki sta jih naslikali prav Nina in njena mama, obe sicer fizioterapevtki. Nina je zaposlena v Thermani Laško, mama ima v Rogaški Slatini salon s protibolečinskimi terapijami in z masažami. Zardi umetniške žilice je novorojenka v šoli najbolj uživala pri likovni vzgoji, najbolj pa je sovražila športno. »Moja telovadba so sprehodi in rolanje,« v smehu doda.
Najlepši občutek na svetu
Pri Pirš Majcnovih je trenutno vse postavljeno na glavo,
saj je vsa pozornost usmerjena v malega Tima. »Zaradi slabih izkušanj s svojim porodom sem bila precej napeta, ko je rodila Nina. Tudi sama sem bila namreč nedonošenček,« pove novopečena babica, ki se ji je odvalil kamen od srca, ko je izvedela, da je z vnukom vse v najlepšem redu. Tima, ob rojstvu je imel kar 3,3 kilograma, Pirš Majc-novi tehtajo na tehtnici, ki sta jo Nina in Marjana dobili kot sponzorsko darilo ob novoletnem sprejemu. Marjana, ki hčerki priskoči na pomoč, kadarkoli jo potrebuje, ne more skriti navdušenja nad vlogo babice: »Občutki so fantastični, saj smo babice za razvajanje.«
Mlada družinica se bo kmalu iz Mestinja preselila v Celje, od koder se bosta Nina in njen mož Matic Majcen lažje vozila v službo. »Ko postaneš mama, se ti življenje popolnoma spremeni. Preplavijo te čustva, ki jih prej sploh nisi poznal, saj te za otroka skrbi bolj kot zase.« Trenutno si Nina še ni povsem odpočila, saj Tim še nima povsem ustaljenega bioritma. Najverjetneje si bo konec avgusta, ko družina Pirc Majcen načrtuje letovanje na morju.
ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA
Za urejen vrt pred hišo skrbi mama, ki jo vrtnarjenje sprosti.
ZVESTI NAROČNIKI
Ivan in Anica Strojanšek imata več časa za branje Novega tednika pozimi, ko imata manj dela na kmetiji.
Ker smo bili v Novem tedniku 2. junija 2012 stari 67 let in smo tako vstopili v 68. leto druženja z bralci, smo se odločili za akcijo Obisk pri zvestih naročnikih. Novi tednik »pokriva« dogajanja v 33 občinah in v sleherni smo med tremi najstarejšimi naročniki izžrebali po enega. Vse do sredine septembra bodo izžrebance obiskovali naši novinarji, jih skromno obdarili ter z njimi poklepetali. Špela Ožir je obiskala izžrebana naročnika med najzvestejšimi bralci v občini Braslovče.
Na Dobrovljah življenje prijetnejše
Ivan in Anica Strojanšek iz Braslovč sta zvesta naročnika Novega tednika že 40 let, prav toliko let pa že živita tudi v samem središču Braslovč. Doma smo ju težko ujeli, saj vsakodnevno zahajata na Dobrovlje, v bližino planinskega doma, kjer sta podedovala Ivanovo rojstno domačijo. Strojanškova Novi tednik najprej prelistata in se ustavita pri osmrtnicah ter malih oglasih, nato pozornost namenita aktualnim novicam.
Strojanškova iz Braslovč sta tako razpeta med stanovanjem v Braslovčah in kmetijo na Dobrovljah, za katero imata še posebej veliko časa, odkar sta v pokoju. Anica je bila zaposlena v Tovarni nogavic Polzela in Ivan v Kmetijski zadrugi Braslovče. O kmetovanju z navdušenjem spregovorita, še posebej pa se jima zasvetijo oči, ko pogovor nanese na njune vnuke, imata jih namreč kar šest. Včasih
celo pomislita, da bi morala narediti seznam, da bi se lahko na počitnicah zvrstili vsi, saj sta babica in dedek kos le dvema naenkrat. Razveseljujejo ju ne le s svojo razigranostjo, temveč tudi z glasbo. Vnuk namreč igra di-atonično harmoniko in vnukinja kitaro, ob tem pa prepevajo vsi. »Čas z njimi mineva veliko hitreje, pomagajo pa nama tudi pri delu,« pove Anica, ki jih ponavadi razvaja z njihovimi najljubšimi jedmi, in sicer s palačinkami in z jabolčnim zavitkom. Strojanškova večino časa tudi pozimi preživita na Dobrovljah, saj morata skrbeti za kokoši in ovce, poleti obdelujeta polja. Kljub temu, da je iz Braslovč do Dobrovelj kar 12 kilometrov navkreber, cesta ni težava niti pozimi, ko zapade veliko snega, saj je splužena celo prej kot v dolini.
ŠO
Foto: TimE
14
NASA TEMA
NOVI TEDNIK
Čeprav zastonj, samo da je delo
Pred kratkim smo se v Novem tedniku spraševali o prihodnosti mladih, ki dandanes vse težje najdejo službo in tako še dolgo po šolanju ostajajo na plečih staršev. Mlada generacija, ki je komaj končala srednjo šolo, je kljub statističnim podatkom, ki niso najbolj spodbudni, precej optimistična in prepričana, da se bo zanje služba, če bodo le dovolj trdo delali, le našla. Kaj pa tridesetletniki? Negativne izkušnje jim druga za drugo jemljejo voljo. Delo morda še najdejo, a kaj, ko redne zaposlitve ni in ni. Delodajalci se namreč vedno pogosteje zatekajo k tako imenovanim prekernim zaposlitvam, ki ne zagotavljajo socialne varnosti in brezskrbne prihodnosti.
31-letna Natalija Čokl iz Šmarja pri Jelšah je diplomirana slovenistka in trenutno prijavljena na zavodu za zaposlovanje. Delovnih izkušenj ima veliko, a tiste »prave« službe in delovnega razmerja za nedoločen čas vseeno nikakor ne najde. Še preden je spisala diplomsko delo, se je prijavila na »borzo«, ki ji je omogočila dvo-
mesečno usposabljanje v knjižnici. Po opravljeni diplomi je kljub pridobljeni sedmi stopnji izobrazbe sprejela delo v turistično informativnem centru v programu javnih del, ki je zahtevalo le peto stopnjo izobrazbe. Zatem je leto dni delala še na šmarski občini, kjer je imela le pogodbo za določen čas, saj je nadomeščala porodniški dopust. Nekje vmes je izkušnje nabirala še v šmarskem var-stveno-delovnem centru. Zdaj je brez službe.
Pripravljena delati brez plačila
»Od januarja do danes sem poslala vsaj sto prošenj, povabili so me na en razgovor,« pravi Natalija in dodaja, da prošenj ne pošilja le v šole, temveč za vsa delovna mesta, ki so kakorkoli povezana z njeno izobrazbo ali s številnimi izkušnjami, ki jih je pridobila v zadnjih letih. Prav tako službe ne išče le v domačem okolju, temveč je pripravljena iti tudi v Maribor ali Ljubljano. »Ob tem sem pripravljena delati tudi na primer v administraciji, a delodajalci v odgovorih zapišejo, da imam previsoko izobrazbo,«
razlaga. Ker si je želela razširiti možnosti za zaposlitev in ker se zaveda pomena vseži-vljenjskega učenja, je opravila še enoletno usposabljanje v okviru bolonjskega študija in pridobila pedagoško-andrago-ško izobrazbo, preko zavoda za zaposlovanje se je udeležila tečajev nemščine, računalništva in celo gledališča.
Ker službe še ni na vidiku, se je odločila, da v eni od osnovnih šol opravi pripravništvo. Razpisanih mest za opravljanje plačanega pripravništva je za vso državo le nekaj, zato za pripravništvo, če ga bo šola odobrila, ne bo dobila niti evra. »Bolje prostovoljno pripravništvo kot nič. Tako bom vsaj dobila dodatne izkušnje in predvsem pogoje za opravljanje strokovnega izpita. Kaj drugega mi zaenkrat ne preostane,« pravi. In kako bo več mesecev živela brez prihodkov? »Hja, tako kot doslej. Še vedno živim pri starših in mama mi je v izredno finančno pomoč. O kakšni selitvi na svoje ali o gradnji hiše sploh ne razmišljam!« In otroci? »Kje pa! Si jih ne morem privoščiti,« odgovori na kratko.
ANJA DEUČMAN
Bi to lahko bila tudi vaša izkušnja?
Na trgu dela smo priča pravemu navalu samostojnih podjetnikov. Tudi 30-letna Celjanka, ki zaradi strahu pred maščevanjem delodajalca ne želi biti imenovana, ni imela težav najti delo.
Je novinarka enega od nacionalnih medijev. Najprej je delala zanj preko študentskega servisa, avtorske pogodbe, pri čemer ji podjetje ni plačevalo ne prispevkov za socialno varnost ne za pokojninsko zavarovanje. Po sedmih letih dela, ki je povsem primerljivo z obsegom dela redno zaposlenih novinarjev, je le zahtevala ureditev statusa. »Največ, na kar je pristal moj šef, je bila zaposlitev za minimalno plačo. Preostanek denarja, ki ga zaslužim, mi nakažejo
na popoldanski s. p.,« razlaga. Doda, da je s svojo plačo sicer zadovoljna, a njena prihodnost je zelo negotova. »Od minimalne plače se odvajajo zelo skopi prispevki, v primeru daljše bolniške odsotnosti bi tako imela komaj kaj prihodkov, prav tako ob porodniškem dopustu. Da o pokojnini, če jo bomo kdaj dočakali, sploh ne govorim.« Pravi še, da delodajalci mlade vedno pogosteje silijo v urejanje statusa samostojnih podjetnikov, če tega ne sprejmejo, jim pokažejo vrata. »Sama sem ponudbo sprejela, ker imam svojo službo rada in ker vem, da bi bili kje drugje pogoji še slabši,« zaključi svojo pripoved.
AD
Negotove zapo brez socialne v
Prekerne zaposlitve danes niso več izjemna, temveč skoraj pravilo, ki se ga poslužujejo že praktično vsi delodajalci, poudarja Goran Lukič iz Sindikata Mladi plus, ki deluje pod okriljem Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
»Vse več delodajalcev se zateka k študentskemu delu, zdaj ko se je število koncesij za tovrstno delo nekoli-
ko povečalo, pa od mladih zahtevajo ureditev statusa samostojnih podjetnikov. Številni mladi so prisiljeni delati preko avtorskih pogodb, da o prostovoljnem pripravništvu ne govorimo.« Tovrstne oblike dela, ki so razširjene predvsem med mladimi, so zelo negotove, hkrati pa ne zagotavljajo socialne varnosti, saj jim delodajalec ne plačuje prispevkov za zdra-
vstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. »Mladi z negotovostjo pričakujejo že naslednji mesec, kaj šele, da bi razmišljali o družini, nakupu stanovanja, dolgoročnih načrtih,« pravi Lukič. Ob tem še izpostavlja, da je lahko dandanes zelo negotova celo zaposlitev za nedoločen čas, kaj šele zaposlitev za določen čas. Kar osem od desetih zaposlitev, ki jih ponuja Zavod
Mnogi mladi, ki se po zrelostnem izpitu mature podajajo na študij in za tem na trg delovne sile, bodo doživeli usodo pr urediti država. Nihče po končanem študiju ni dolžan »gratis« opravljati dela. Prostovoljno delo ne bi smeli mešati
NOVI TEDNIK
NASA TEMA
15
3slitve /arnosti
za zaposlovanje RS, je, kot pravi, namreč za določen čas.
In kdo je kriv za nastalo situacijo? Lukič izpostavlja predvsem državo. »Država je ustvarila okolje pravne države, ki je povzročilo razmah raznoraznih oblik prekernega dela, pri čemer delodajalcem dopušča, da počno, kar počno. Ti pa to seveda izkoriščajo.« Vedno
več mladih bo delo zato iskalo v tujini, kjer bodo za to primerno plačani, je prepričan Lukič, ki kljub trenutnim razmeram ostaja optimističen. Pričakuje, da bo država mladim, ki so hrbtenica razvoja, še naprej omogočala pogoje za neovirano in brezplačno izobraževanje ter da bo primerno uredila politiko zaposlovanja.
ANJA DEUČMAN
Predragi slovenski delavci?
Pod drobnogled je treba vzeti tudi razloge, zakaj se delodajalci tako pogosto poslužujejo prekernih zaposlitev. Velikokrat slišimo, da so zaposleni v vsakem podjetju najpomembnejši vir in kapital, seveda pa je ob tem treba upoštevati tudi stroške. In kot trdijo mnogi delodajalci, je teh občutno preveč oziroma so delavci v Sloveniji predragi. A ne zaradi plač, da ne bo pomote.
Predraga delovna sila je eden izmed poglavitnih razlogov, da Srbi selijo proizvodnjo Fructala na svoje tržišče. Eden od razlogov, zakaj Gorenje v Slovenijo prenaša nekatere proizvodnje s Švedske, druge pa seli v Srbijo, je prav tako predraga delovna sila. »Cena delavca na Švedskem je 26, v Sloveniji devet, v Srbiji pa tri evre na uro,« so znane besede, ki jih je prejšnji mesec izrekel predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac.
Pri izračunu mesečnih stroškov delavca oziroma delovnega mesta moramo upoštevati neto plačo delavca, akontacijo dohodnine, prispevke, regres in prehrano,
prevoz na delo, dnevnice, kilometrino, cestnine, prenočišče, boleznine in druge izostanke, dopust, fiksne materialne stroške podjetja na osebo, amortizacijo in investicije ... Potem se seveda ne smemo čuditi, zakaj delodajalci godrnjajo zaradi previsokih stroškov dela.
V povprečju
Nasprotno trdijo sindikati, ki občasno dokazujejo, da so stroški dela v Sloveniji po podatkih Eurostata in Ajpe-sa pod povprečjem Evropske unije. »Glavni težava pri nas je nizka dodana vrednost izdelkov in ne razvojno usmerjeno gospodarstvo,« je slišati iz sindikalnih voda. Kot trdijo, podatki Eurosta-ta jasno kažejo, da je imela
Povprečna mesečna neto plača za maj 2012 je znašala 996,62 evra in je bila od plače za april 2012 višja za 0,9 odstotka, od plače za maj 2011 pa za 1,4 odstotka. Povprečna mesečna bruto plača za maj 2012 je znašala 1.535,93 evra in je bila od plače za april 2012 višja za 1,1 odstotka, od plače za maj 2011 pa za 1,3 odstotka.
naša država v letu 2008 med državami Evropske unije srednje visoke povprečne stroške dela na zaposlenega. Le enajst držav evropske družine ima nižje povprečne stroške dela kot naša država, kar 15 jih ima višje.
Po podatkih Ajpesa o poslovanju skoraj 55.750 podjetij v letu 2010 so stroški dela (zajemajo tudi bonitete, darila in nagrade) v teh gospodarskih družbah
Stroške dela v podjetju lahko razdelimo na plače in druge prejemke. Prav tako v izračunu ne smemo pozabiti na fiksne materialne stroške poslovanja (najemnina, telefon, sprotno mesečno vzdrževanje, elektrika, voda, čiščenje, ogrevanje, pisarniški material, zavarovanja ...), ki jih je treba razdeliti na število zaposlenih. Gre za mesečne stroške prostora, našega delovnega mesta (pisarna, delovni prostor za strojem ...).
znašali le 14 odstotkov vseh odhodkov, njihov delež pa se je v primerjavi z letom 2009 zmanjšal za 0,6 odstotne točke. Stroški blaga, materiala in storitev predstavljajo skoraj tri četrtine vseh odhodkov. Socialni prispevki v celotnih stroških v Sloveniji znašajo le 12,9 odstotka, kar nas uvršča na sam rep članic evropske sedemindvajseterice.
Za Slovenijo je značilno, da tako na oko več kot 45 tisoč zaposlenih prejema minimalno plačo, kar 65,6 odstotka zaposlenih pa plačo, nižjo od slovenskega povprečja. »Plače bi morale omogočiti dostojno življenje, nikakor pa ne morejo biti socialni korektiv, kot menijo nekateri,« so prepričani v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije.
URŠKA SELIŠNIK
Prostovoljno pripravništvo -novodobno suženjstvo
ekernega dela. Plačljivo izvajanje obveznega pripravništva bi morala sistemsko s pridobivanjem delovnih izkušenj na trgu dela. Foto: arhiv NT (SHERPA)
Bodo brezplačni mladi pripravniki reševali javno upravo? To vprašanje so si zastavili v Sindikatu Mladi plus, potem ko je Davčna uprava RS pred tedni razpisala 52 prostovoljnih pripravništev. Na davčno upravo in komisijo za preprečevanje korupcije so naslovili javni poziv, v katerem trdijo, da je prostovoljno pripravništvo novodobno suženjstvo.
Mladi pripravniki morajo deset mesecev delati zastonj, kar pomeni, da se kljub temu, da imajo diplomo v žepu, še ne morejo osamosvojiti in so še vedno odvisni od svojih staršev. Brezplačno pripravništvo je že dolgo razširjeno med mladimi učitelji, ki želijo pridobiti čim več izkušenj, pogosto pa brez pripravništva tudi ne morejo opravljati strokovnega izpita. Z ministrstva za izobraževanje, znanost, kulturo in šport so sporočili, da razpis pripravniških mest praviloma objavijo dvakrat letno. Lani so razpisali
608 pripravniških mest, 108 za opravljanje pripravništva s sklenjenim delovnim razmerjem in kar 500 prostovoljnih. V celjski regiji je bilo devet kandidatov razporejenih na pripravniška mesta s sklenjenim delovnim razmerjem, 41 pa na prostovoljna mesta.
Stališče Sindikata Mladi plus glede brezplačnih pripravništev je, kot poudarja Goran Lukič, jasno. »Pripravništvo je delo in vsako delo mora biti dostojno plačano. S prostovoljnim pripravništvom se spodbuja ne le slabo plačano delo, temveč celo neplačano delo, prav tako mladim daje signal, da njihovo znanje ni nič vredno.« V protestnem pismu je sindikat davčno upravo, komisijo za preprečevanje korupcije in delovno ministrstvo pozval, naj skupaj pripravijo program, s katerim bodo pripravništva financirali s pomočjo denarja Evropske unije.
AD
16
KRONIKA
NOVI TEDNIK
Ko v banko vstopi ropar ...
Banke na Celjskem ropala kriminalna združba - Če ste žrtev ropa, se nikar ne upirajte
Celjski kriminalisti so vsaj delno razrešili štiri lanske rope bank. Sumijo, da so bili ropi delo dobro organizirane kriminalne združbe, zaenkrat pa so priprli enega člana, 35-letnega državljana Bosne in Hercegovine. Policisti na ravni celotne države v zadnjem času sicer zaznavajo rahel porast oboroženih ropov finančnih ustanov.
35-letnik in njegovi za- licije Policijske uprave Celje
enkrat še neznani pajdaši so lani med februarjem in majem oropali po eno banko v Šempetru in Vitanju ter dve banki na Vranskem. Vsi ropi so imeli številne skupne značilnosti, zato kriminalisti domnevajo, da je šlo za organizirano kriminalno združbo. »V vseh ropih so uporabili fizično silo ali grožnjo s fizično silo ter z orožjem, podoben je bil tudi način storitve kaznivega dejanja,« je povedal vodja Sektorja kriminalistične po-
Damijan Turk. Dodal je še, da so se nevarni storilci, ki so imeli namen orožje, če bi bilo treba, tudi uporabiti, na kraj ropov pripeljali z ukradenimi vozili, s katerimi so od tam tudi zbežali. Natančne škode Turk zaradi interesa preiskave ni izdal, povedal je le, da so bile vse štiri banke oškodovane za skoraj sto tisoč evrov. Zaenkrat so prijeli 35-letnega državljana Bosne in Hercegovine, ki je sicer že od avgusta lani zaradi suma storitve drugih
Med vsemi ropi, ki so jih lani zabeležili na območju Policijske uprave Celje, je uspešno raziskanih od 70 do 80 odstotkov, letos je preiskanost približno 60-odstotna, pri čemer po besedah Damijana Turka ostajajo nepojasnjeni predvsem manjši ulični ropi.
kaznivih dejanj v celjskem priporu. Ostale člane združbe, ki naj bi ropala tudi v tujini, še iščejo.
Nad banke in pošte predvsem tuji državljani
V celotni Sloveniji so lani po podatkih Aleša Kegljevi-ča iz Uprave kriminalistične policije Generalne policijske uprave zabeležili 450 večjih ali manjših ropov. Večino ropov storijo slovenski državljani, pri ropih finančnih ustanov, kot so banke in pošte, pa predvsem v zadnjih letih narašča število storilcev iz tujine, večinoma držav bivše Jugoslavije. Prav tako so za tovrstne rope vedno pogosteje odgovorne organizirane kriminalne združbe, ki jih sestavlja do deset oseb. Kegljevič je še povedal, da je število ropov finančnih ustanov od osamosvojitve Slovenije do leta 2011 upadalo, od lani pa beležijo rahel porast.
To je ena od pištol, ki so jih celjski kriminalisti zasegli med preiskavo lanskih ropov štirih bank na Celjskem. Policisti ob tem poudarjajo, da so nasilneži med ropom orožje pripravljeni uporabiti.
Policija jih uspešno sicer preišče do 65 odstotkov.
Brez upora in s trezno glavo
Ob naštetih podatkih nas je seveda zanimalo, kako ukrepati, če smo žrtev ropa. Aleš Kegljevič je pojasnil, da se roparju nikakor ne smemo postaviti po robu. »Storilci so nepredvidljivi in imajo samo dva cilja: dobiti čim večjo premoženjsko korist in čim hitreje pobegniti. Glede na to, da so se že odločili za izvršitev nasilnega kaznivega dejanja, ropa, so pripravljeni
V letu 2011 je Policijska uprava Celje obravnavala 21 kaznivih dejanj ropov, v letu 2012 pa 16. Letos na Celjskem na srečo niso zabeležili še nobenega ropa banke, so pa obravnavali rop poštnega vozila v Radljah ob Dravi, rop pošte v Jurkloštru, rop pošte na Polzeli in rop pošte v Ravnah na Koroškem.
orožje zoper osebo, ki bi se kakorkoli upirala, tudi uporabiti. Posledice bi lahko bile tragične.«
Čeprav gre za izredno stresno situacijo, mora biti žrtev ropa čim bolj prisebna in osredotočena na dogajanje. Zapomniti si je treba čim več informacij o vide-
zu storilca in o dogajanju, po ropu pa takoj poklicati številko 113. »Informacije prič so namreč bistvenega pomena za delo policije in so ključ do uspešne razrešitve primera,« je še poudaril Kegljevič.
ANJA DEUČMAN Foto: PU Celje
Zavarujte svoj dom!
Policisti večkrat opozarjajo, da je treba vrata hiš in stanovanj zaklepati, tudi če smo doma. Tatovi za krajo namreč izkoristijo vsako priložnost. Ne pozabite pa, da je treba za varnost svojega doma poskrbeti tudi med dopustom.
Dobrodošla navodila je na svoji spletni strani zbrala Uprava Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Pred vsiljivci in tatovi se zavarujete tako, da poskrbite, da bo okolica vaše hiše dobro osvetljena, da bodo vrata in okna zaprta in da bo objekt dobro viden od daleč. Prav tako ne dajajte vtisa, da nikogar ni doma.
To pomeni, da ne pustite spuščenih rolet, s sosedi ali sorodniki se dogovorite, da vam redno pobirajo pošto iz nabiralnika, pokosite travo in utišajte telefon, da ne bo zvonil v prazno. Da ste odšli na dopust, povejte le najbližjim. Na Upravi RS za zaščito in reševanje priporočajo tudi varovanje s tehnični sredstvi, kot so dodatne ključavnice na vratih in elektronski sistemi za javljanje vloma. Ob naštetem poskrbite tudi za požarno in poplavno varnost doma. Ne pozabite zapreti dovodov plina in vode in dovodov gospodinjskih aparatov.
ANJA DEUČMAN
INFO
Motor so izpod vlaka odstranili gasilci Poklicne gasilske enote Celje. (Foto: PGE Celje)
Zapeljal pod vlak
V torek zgodaj popoldne sta v naselju Podvin pri Polzeli trčila voznik kolesa z motorjem in vlak. Nesreča se je zgodila zaradi nepazljivosti mladeniča.
Nesrečo je povzročil 17-letni voznik kolesa z motorjem. Na nezavarovanem prehodu je na železniške tire zapeljal ravno v trenutku, ko se je prehodu že približeval vlak, ki je vozil s Polzele proti Velenju. Voznik je vlak na srečo še pravočasno zagledal in uspel skočiti z motorja. Vlak je tako trčil le v vozilo. Mladeniča so kljub temu odpeljali v celjsko bolnišnico, saj se je pri padcu huje poškodoval.	AD
Denarja ne ponujajte na pladnju
Tatovi imajo, da se dokopljejo, do česar pač želijo, včasih več dela, včasih pa manj. Posebej veseli so zagotovo, ko so vrata stanovanj ali avtomobilov nezaklenjena ali celo na stežaj odprta.
Odklenjenega avtomobila se je zagotovo razveselil neznanec na parkirišču pred trgovino v Kidričevi ulici v Celju. Lastnika je oškodoval za dokumente, bančne kartice in nekaj gotovine. Prav tako iz odklenjenega avtomobila je nekdo v Velenju ukradel orodje. Najverjetneje ga bo prodal in dobro zaslužil, saj lastnik vrednost ocenjuje na dva tisoč evrov.
V Zečah pri Slovenskih Konjicah pa je neznanec izkoristil nepozornost ženske. Urejala je vrt pri hiši, on pa je skozi okno neslišno vstopil v hišo. Imel je dovolj časa, da je prebrskal prostore in odnesel denarnico z manjšo vsoto gotovine.
Policisti opozarjajo, da avtomobile in stanovanjske prostore skrbno zaklepajte, četudi jih zapuščate le za nekaj minut. Nepridipravi so namreč zelo spretni in predvsem hitri.
Pozor na počivališčih
Tudi ta teden ni minil brez tatvin na avtocestnih počivališčih. Tokratna žrtev je bil italijanski državljan.
Italijan se je v ponedeljek zjutraj za kratek čas ustavil na počivališču Lopata. Ogovorila sta ga dva neznanca, z enim se je zapletel v pogovor. Drugi je medtem izkoristil nepozornost in moškemu iz avtomobila ukradel torbico. V njej je imel
gotovino, bančne kartice, dokumente in telefon.
Senčniki iskana roba
Celjski policisti so to poletje našteli že več kraj senčnikov.
Senca je v vročih dneh še kako iskana. Nekaterim očitno ne zadošča senca dreves in si zaželijo senco pod senčniki. Dva senčnika so v teh dneh pogrešili na terasi lokala na Mariborski cesti v Celju, dva pa na terase lokala v Vojniku.
Poleti pa pred nepridipravi očitno ni varna niti zimska oprema. V Pohorski ulici v Celju so iz garaže namreč izginili smučarski čevlji in turne smuči, prav tako lastnik pogreša moško kolo, vredno tri tisoč evrov.
Nad policiste z nožem
Policisti so v ponedeljek v Velenju prijeli nemškega državljana, za katerim je bil razpisan evropski priporni nalog. Akcije ni manjkalo, na srečo pa se je prijetje 27-letnika končalo brez poškodb.
Evropski priporni nalog za Nemca so razpisali avstrijski varnostni organi. Nepridiprav, osumljen več vlomov in tatvin, naj bi se skrival na območju avstrijsko-sloven-ske meje. Opazili so ga v Velenju v bližini jezera. Ko so ga policisti želeli prijeti, je stekel v jezero. Ker je očitno spoznal, da ne bo mogel pobegniti, se je iz jezera vrnil in z nožem napadel policiste. Ti so ga na srečo uspeli hitro obvladati. Predali so ga avstrijskim kolegom. Nekateri mediji so poročali, da naj bi šlo za izredno nevarnega moškega, skrajnega islamista, ki naj bi več mesecev živel v gozdu in novačil teroriste.
KRONIKA	17
Vsiljive berače lahko kaznujejo
Tihih in mirnih beračev po naši zakonodaji ni mogoče kaznovati - V Celju letos postopki zoper štiri berače - Od vnetih zagovornikov do hudih nasprotnikov beračenja
»Prosim, če se pristojni večkrat sprehodijo po starem mestnem jedru in preženejo oziroma kaznujejo berače. Beračenje me izredno moti, predvsem zato, ker so to zaigrani berači, za nameček tujci iz vzhodnih držav,« je mogoče prebrati na celjskem Servisu 48, kamor občani sporočajo predvsem svoje nezadovoljstvo zaradi različnih težav v mestu.
Treba je povedati, da se tako lujejo samostojno oziroma ali
pri nas kot v tujini pojavljajo tako ostri nasprotniki kot vneti zagovorniki možnosti beračenja, saj naj bi bilo to zadnje, kar človeku v hudi stiski preostane, nekakšna človekova osnovna pravica. Berači se seveda pojavljajo vso človeško zgodovino, tudi na Celjskem, največkrat po naravnih nesrečah, epidemijah bolezni, vojnah, požarih ... Tistim, ki so v hudi stiski prosjačili, je šel od nekdaj na roke krščanski nauk, da je za reveže treba poskrbeti z miloščino.
Trgovina z ljudmi
Pojavlja se seveda vprašanje, koliko pomoči res potrebujejo sodobni celjski berači, če de-
gre za organizirano beračenje. »Ko sem nekoč v jutranjih urah šel v službo, sem na začetku Stanetove ulice opazil nenavaden prizor. Skupino beračev je pripeljal mlajši fant, precej lepo oblečen, nikakor ne berač, in zdelo se mi je, da jim je nekaj dopovedoval ali ukazoval. Potem so se berači raztepli po mestu in ko sem šel na malico, sem potem dva med njimi spet videl: enega v Linhartovi ulici pred tržnico, drugega v Stanetovi ulici skoraj nasproti Metropola,« je na spletu zapisal svoje opažanje nekdo od Celjanov. So berači v Celju žrtve trgovine z ljudmi, ki dobivajo za svoje delo od svojih šefov drobtinice?
Za beračenje lahko rečemo, da je staro toliko kot človeštvo. V Ljubljani so berači po podatku iz leta 1831 predstavljali kar desetino prebivalstva. Berači na Slovenskem so upodobljeni že na srednjeveških freskah.
Pogost prizor s celjskih ulic. Beračenje v poletni vročini v začetku tega tedna.
>113
Celjski župan ponovno oproščen
Okrajno sodišče v Celju je celjskega župana Bojana Šrota februarja oprostilo obtožb, da je črkoslikarju Ladislavu Perčiču leta 2007 po prepiru s klofuto raztrgal bobnič. Tik pred začetkom sodnih počitnic je po informacijah časnika Večer Šrotovo nedolžnost potrdilo še celjsko višje sodišče.
Spomnimo, da je bil celjski župan na prvem sojenju pred dvema letoma spoznan za krivega in si je takrat prislužil sodni opomin.
Tožilstvo je v novem sojenju zahtevalo pogojno zaporno kazen treh mesecev z enoletno preizkusno dobo. A sodišče je Šrota na podlagi izvedeniškega mnenja oprostilo. Izvedenec je namreč raztrganino bobniča najprej z gotovostjo pripisal klofuti, zatem pa le z verjetnostjo. Tožilstvo se je na sodbo prvostopenjskega sodišča pritožilo, a je tudi Višje sodišče v Celju odločilo v prid Bojana Šrota.
V Sloveniji in drugod po Evropi so se uvoženi berači začeli pojavljati po popolnem odprtju evropskih meja, seveda iz vzhodnoevropskih držav. »Na policiji smo na pojave organiziranega beračenja tujcev takoj reagirali in na ta način jasno pokazali, da so tovrstna dejanja v Sloveniji nezaželena,« odgovarja Milena Trbulin, predstavnica za odnose z javnostmi v Policijski upravi Celje.
V Avstriji hudi spori
Če so v sosednji Avstriji v nekaterih zveznih deželah v začetku leta beračenje prepovedali ter povzročili, da se je javnost razdelila na dva močno nasprotujoča si tabora (pritožbe rešuje ustavno sodišče), smo pri nas za berače prijaznejša država. Pri tem je treba seveda odšteti štiri leta staro pobudo Slovenske nacionalne stranke za popolno prepoved beračenja, na slovenskih
»V primeru, ko nekdo le stoji ali kleči in prosi za denar, ne gre za prekršek, saj v tem primeru ne gre za aktivno dejanje zoper drugo osebo. V takem primeru policisti zakonskih pooblastil za ukrepanje nimajo,« opozarjajo glede beračenja v Policijski upravi Celje. Prepovedano je zgolj vsiljivo beračenje.
www.novitednik.com
Zagorelo je
Pretekli konec tedna je zagorelo na Cesti na grad v Celju, v ponedeljek pa so imeli polne roke dela gasilci v Žalcu.
V	eni od kuhinj dvostanovanjskega objekta na Cesti na grad je zagorelo sredi noči, ogenj pa se je iz kuhinje razširil še v druge prostore. Na pomoč so priskočili gasilci prostovoljnih gasilskih društev Celje in Teharje, ki so požar pogasili, izklopili elektriko in iz prostora odnesli plinsko jeklenko. Zaradi vdihavanja dima sta morali dve osebi poiskati zdravniško pomoč.
V	ponedeljek zvečer pa je zagorel kozolec v Grižah v občini Žalec. Kljub hitri intervenciji gasilcev kar šestih prostovoljnih gasilskih društev je kozolec pogorel
do tal. Ogenj je uničil še več delovnih strojev.
Alpinist ujet v steni
Reševalci Gorske reševalne službe Celje so pretekli petek pomagali ponesrečenemu alpinistu.
Alpinist se je poškodoval pri plezanju v steni Planjave nad Logarsko dolino v občini
Solčava. Omahnil je in si poškodoval roko. Soplezalca sta poklicala pomoč in gorski reševalci so vse tri alpiniste rešili iz stene. Poškodovanca je v ljubljanski klinični center odpeljal helikopter Slovenske vojske.
AD
V zadnjem času se po Celju pojavljajo predvsem državljani Slovaške, po vsej verjetnosti slovaški Romi. »Lahko zatrdimo, da beračenje, ki ga je mogoče zaznati v Celju, predstavlja zelo nizek odstotek vsega deleža beračenja, ki se pojavlja na območju celotne Slovenije,« dodajajo v policij ski upravi. »Policisti redno izvajajo nadzore v središču Celja in na območju trgovskih središč ter ob vsaki prijavi kršitve zoper kršitelje izvajajo postopke o prekršku,« trdi Tr-bulinova. Beračenje se seveda ne pojavlja samo v Celju, na vsiljivega berača, domačina, je na primer mogoče naleteti celo v Šmarju pri Jelšah.
spletnih forumih pa je javnost prav tako močno razdeljena na zagovornike in nasprotnike beračenja. V Sloveniji je prepovedano le vsiljivo beračenje, ko berač neko osebo nadleguje ali če berači na vsiljiv in žaljiv način. V tem primeru je berača mogoče po 9. členu Zakonu o varstvu javnega reda in miru, kjer je omenjeno »beračenje na javnem kraju«, kaznovati z globo 41,73 evra.
Ste med tistimi, ki podpirajo svobodo beračenja, ali med tistimi, ki beračenju hudo nasprotujejo? Ne glede na vse morebitne prepovedi bo beračenje preživelo vse nas, tako berače kot tiste, ki jih na ulici nemo ali
Policisti Policijske uprave Celje so letos začeli postopke o prekršku zoper štiri kršitelje, med katerimi so bili tudi državljani Slovaške, ki so na vsiljiv način beračili v okolici celjskih nakupovalnih središč in v središču mesta. Beračenja je seveda veliko več v Ljubljani, kjer so policisti februarja letos na Slovenski cesti aretirali berača s Slovaške, ki so ga zaradi tega že večkrat obravnavali: ljubljansko sodišče ga je za tri leta izgnalo iz naše države. Strožje kazni veljajo tudi, če so v beračenje vključene mladoletne osebe, celo otroci. V preteklih letih se je zgodilo, da so starša osem-in dvanajstletnega otroka, ki sta ju napeljevala k beračenju z igranjem na harmoniko ter prepevanjem, takoj privedli k preiskovalnemu sodniku. Njun oče se je celo znašel v priporu.
bolj opazno nagovorijo, morda celo pocukajo za rokav. Beračem se posebej dobro piše na račun tega, da so ljudje v svojem bistvu drugim pripravljeni pomagati. V Veliki Britaniji so ugotovili, da ima kar sedem od desetih mimoidočih, ki beraču ne dajo kakšnega kovanca, slabo vest.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA
Berači so celo predmet šal, tudi takšnih, ki pričajo o strahu posameznih Slovencev pred tujci. Oba, Mujo in Haso - v samostojni Sloveniji tujca - sta beračila po slovenskih ulicah, vendar sta imela zelo različno srečo. Hasu je uspelo zbrati od dva do tri evre na dan, Mujo se je z beračenjem dokopal do razkošnega avtomobila in vile. »Ravno toliko časa beračim kot ti, ravno tako zavzeto, vendar imaš ti veliko več denarja,« se je pritoževal revnejši. »Poglej na svojo tablico, ti imaš napisano, da moraš skrbeti za ženo in pet otrok! Nič čudnega, da dobiš tako malo!« Nesrečnega Hasa je zato zanimalo, kaj ima na tablici napisano Mujo. »Rabim samo še deset evrov, da se vrnem v Bosno,« mu je zaupal recept za uspešno beračenje. A v resnici Slovenci seveda niso tako zelo nestrpni, vsaj velika večina ne ...
Za duš
Če bi lahko izbirali,
bi še hoteli živeti, ^ kot livite?	t
r; v
r&i
«
Metoda »human design« za spoznavanje lastne biti in potencialov, ki jih nikoli nismo izkoristilir
Andrej Chiaiutta, »human design» trener in terapevt, bo občasno dosegljiv tudi na Celjskem. Termine bomo uvrstili tudi v naš koledarček.
Andrej Chiaiutta - magisterij iz ekonomske analize prava je vpisal na Nizozemskem - je bil deset let zaposlen kot svetovalec Vlade Republike Slovenije. Kot analitik je preučeval razvojne kazalnike, se ukvarjal z globalno konkurenčnostjo naše ekonomije, iskal vzorce za dobro vodenje in reguliranje različnih družbenih vzvodov. Potem je trčil na usodno vprašanje, kaj je tisto, kar človeka naredi uspešnega. So to zunanji kazalniki, kot so lepa družina, hiša z vrtom, dobra služba in konjički, ali notranji občutek, ki iz dneva v dan potrjuje, da smo na pravi pot?
V vsakem primeru je bil prepričan, da se družba ne more razvijati z ukazom od zgoraj, če posameznik pravilno ne ozavesti, kaj pomeni razvoj zanj osebno. Dolgo pred usodnim korakom mu je bilo jasno, da ga kliče drugačna življenjska pot, čeprav ni točno vedel, kakšna. Še pod okriljem tedanjega delovnega mesta se je nameraval strokovno posvetiti humanitarnemu delovanju, a so se nadrejeni odločili, da tovrstnega strokovnjaka ne potrebujejo. Ko se Andrej ozira nazaj, ob tem olajšano doda: »Hvala bogu.«
Če alternativne poti iščejo ljudje, ki se v ta svet ne vklopijo najbolje, jih družba še neka-
Koledarček za dušo in telo
Zvočne kopeli z gongi in masaža
Tjaša Cepuš, informacije in termini na 031 568 711 Špela Cvetko, Arja vas, informacije in termini na 051 312 177 ali info@vivalaspella.com.
Vadba energijskih in meditacijskih tehnik v skupini in individualno
za samozdravljenje telesa in duha. Vsak torek ob 18. uri, Ljubljanska cesta 33, Celje. Info na www.duhovna-praksa.si
Iz globalne luknje
Spoznanje
razsvetljenega 40-letnika:
Nekateri vas nimajo radi in obratno. Nemogoče je, da bi vas imeli vsi radi. Niste sterilni. In če vam pobirajo energijo, je pametno, da se od njih ločite. Življenje je kratko.
ko sprejme. Andrej pa je tiste vrste človek, za katere se zdi, da jim svet kleči pred nogami. »Rekel bi, da sem anarhist, ki se je odločil sebi reči >da<. A vsaka sprememba v zgodovini, tudi če je dolgoročno pomenila velik korak naprej za človeštvo, je najprej spodbudila upor kolektivnega. V tem smislu ni bilo lahko. Ne meni ne moji okolici.« Da v resnici nima izbire, mu je z boleznijo potrdilo še lastno telo.
Umetnost življenja tukaj in zdaj
Andrej je študiral geoman-tijo pri Marku Pogačniku. Gre za dveletni študij celostne ekologije in osebne rasti, ki se ukvarja s čutenjem sebe in narave v povezavi z energetskimi pretoki. V Nemčiji se je pridružil eni največjih nevladnih humanitarnih organizacij Art of living - umetnost življenja. Že v času službe je imel priložnost potovati tudi v Latinsko Ameriko, kjer se je srečal z znanjem avtohtonih kultur. Učil se je, kaj pomeni umetnost bivanja in prisotnost v sedanjem trenutku, kako pomembno je dihanje, kako začutiti govorico telesa, ki nam hoče toliko povedati. Na enem teh svojih potovanj se je seznanil tudi s »human designom«. »Skozi to vedenje sem dobil informacijo o sebi, o svoji edinstvenosti, kako sprejemam odločitve v skladu s svojim telesom, kakšna je moja življenjska strategija v skladu z mojo življenjsko energijo. Lahko bi rekli, da sem se opolnomočil z znanjem o sebi, ga preveril v praksi in danes sem vesel, da lahko to predajam naprej.«
Ko v nobeno jutro ne vstaneš brez jasnega cilja
Danes se ukvarja z osebnim svetovanjem in s treningi za osebno rast. S sodelavci raz-
»HD je komaj 25 let stara sintezna znanost. Temelji na tradicionalnih ezoteričnih vedenjih, astrologiji, kabali, na drugi strani pa na klasičnih znanostih, kot so genetika, biogenetika, fizika, matematika, psihologija, sociologija in medicina. Celotna sinteza poskrbi za vpogled v matematično formulo človeškega genoma na podlagi posameznikovih podatkov o rojstvu. Primarni vtis človekovega jaza odgovori na vprašanja o talentih, zavednih in nezavednih lastnostih, hipersenzitivnosti, naravi čustvovanja, naravi stresne naravnanosti telesa, načinu prehranjevanja, imunskem sistemu, volji, identiteti, izražanju jaza. Znanje je ogromno in zapleteno, za marsikoga cilj deset- in večletnega študija. A vse skupaj je brez pomena, če človek v prvih desetih minutah ne dobi informacije, ki mu lahko za vedno spremeni življenje na bolje. To HD loči od vseh ostalih fantastičnih vedenj, filozofij. Vse v življenju je odločitev, ampak kaj mi pomaga, če se ne znam odločati v skladu s sabo?«
vija tudi evropsko podprte projekte za opolnomočenje najbolj izpostavljenih in ogroženih socialnih skupin, kot so nezaposleni, emigranti, a tudi zaposleni, ki se dnevno borijo s stresom. Opolnomočenje je izraz, ki pove, da ima človek na voljo znanje in orodja, ki mu omogočajo živeti v skladu s samim seboj. »Ker če jaz živim v skladu s sabo, je to najboljši možen scenarij tudi za mojo okolico in za vse ljudi, s katerimi sem v stiku. Dobro je tudi za šefe, ker je bruto družbeni proizvod človeka, ki je zadovoljen s tistim, kar počne, in bi isto delo opravljal tudi zastonj, fantastično večji kot pri katerikoli drugi zunanji motivaciji.« Da bi v času, ko se zdi prav vsako delovno mesto kot poseben blagoslov, smeli tako razmišljati, se zdi skoraj bogokletno. A vendar je to edina pot v boljšo družbo kot celoto. »To so turbulence, ki jih že čutimo. Ko se bodo karte premešale in bodo ljudje pripravljeni pustiti delo, ki ga ne marajo, ko bodo pripravljeni spustiti te niti, se bodo končno začeli ukvarjati s stvarmi, ki so jim blizu - a zdaj zaradi okvirjev, ki so si jih postavili, še ne vedo, kako to prodati - bomo počasi dobili prave ljudi na pravih mestih. To bodo ljudje, ki bi svoje delo z veseljem opravljali tudi zastonj. To bo temelj družbe prihodnosti.«
StO, foto: TimE
Odkrijte ples. To je izjemen način, da ste v stiku s sabo, se premikate, dihate in hkrati izražate svoje občutke. Umetnost dihanja je drugi izvrsten način, ki naš um iz preteklosti in prihodnosti usmerja v sedanji trenutek. Orodja, kot so meditacija, joga ali kaj podobnega, so enako koristna za dihalni sistem vsakega človeka. Odgovor na vprašanje, katera orodja so človeku osebno pisana na kožo, prinaša »human design«.
»Nekdo, čigar vzgoje starši niso pogojevali s svojim pogledom na svet, je imel dovolj priložnosti za gibanje in sožitje z naravo ter je lahko svoje poti izbiral brez zunanje prisile, tak človek živi svoj HD. Ne rabi moje pomoči, kot meni ni treba vedeti formule za vodo, da me odžeja. V tej družbi, ko je pogojenost nekaj normalnega, je ogromno ljudi nezadovoljnih na delovnih mestih, morda ne vidijo izhoda iz brezposelnosti, se imajo s partnerji in z družinskimi člani radi, a se ne razumejo. Tu pa je pomoč HD dobrodošla.«
Za razliko od vseh analitikov na trenutne razmere v svetu in državi gleda Andrej pozitivno. »Ljudje smo z menoj vred narejeni tako, da nas samo trdna manifestacija potrebe po spremembi v to prepriča. Pri meni je bila to bolezen. Družba mora videti, da je treba nekaj spremenit, ker so ljudje lačni. To je vse dobro. Ne govorim, da je vam, meni ali sosedom, ki nimajo za kruh, ugodno. Ampak brez tega ljudje nismo pripravljeni ničesar spremeniti.«
»Na podlagi točnega datuma, ure in kraja rojstva poseben računalniški program izdela nekakšen periodni sistem celotne vaše biti. A te informacije je treba potem v življenju preveriti. Uvodni, dveurni trening, ki ga za uporabnika posnamem tudi na film, je začetek osebnega eksperimenta, ki traja sedem let. To ne pomeni, da boste morali sedem let hoditi k meni, ampak da s pravilnim načinom odločanja dobi telo informacijo, ki povzroči celično preobrazbo na globoki ravni.«

v
C >»/	:
• MIH •
NAJBOLJŠE Z NÄ5IH KMETIJ
V Novem tedniku smo lani predstavljali ekološke kmetije naše regije, tokrat pa se bomo ustavili pri tistih, ki znajo pripraviti najboljše, kar ponuja naše
podeželje. V rubriki Najboljše z naših kmetij bomo predstavili tiste, ki so na letošnji 23. državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij dobili znak kakovosti in so
doma z našega območja. Ta znak lahko dobi tisti, ki je tri leta zaporedoma dobil zlato priznanje za nek izdelek. Na ocenjevanju lahko sodelujejo kmetice in kme-
tje z mlečnimi, s krušnimi in z mesnimi izdelki, domačim oljem, s kisom, sokom, z žganjem, s suhim sadjem, z vinom, s sadjevcem, z marmeladami, s kompoti
in konzerviranimi vrtninami.
Branko Jeranko je tokrat obiskal Katarino Kovše iz Ljub-nice nad Vitanjem.
Medenjaki z belim ledom, ki jih pripravlja Katarina Kovše iz okolice Vitanja. Zanje je prejela tri državna zlata priznanja in znak kakovosti.
Receptov ne skriva
Prejemnici znaka kakovosti Katarini Kovše veliko pomeni delovanje v društvu kmetic - Za domačim štedilnikom se srečujejo tri generacije
»Recept za medenjake z belim ledom ni nobena skrivnost,« pravi prejemnica znaka kakovosti Katarina Kovše iz Ljubnice nad Vitanjem. Medenjake peče že približno desetletje, odkar so jih skupaj izdelovali - brez belega ledu - na tečaju Društva kmetic Lipa Vitanje. Na tečaju so medenjake premazali z jajcem ter nanje položili polovico orehovega jedra, kar ji je bilo manj všeč.
»Nato sem od neke članice slišala, da jih doma premaže s čopičem z mešanico sladkorja in beljaka,« se spominja začetkov odlična izdelovalka medenjakov. Katarina Kovše je prišla nato sama do zamisli, da medenjake, ko jih jemlje iz pečice, pomoči v pripravljeno zmes iz beljaka in sladkorja v prahu. To je seveda zahtevnejši način, s precej več dela, a medenjaki so zato mehkejši.
Pred nekaj dnevi so medenjake z belim ledom iz Ljub-nice med drugim ponudili na pogostitvi ob slovesni škofovi blagoslovitvi obnovljene cerkve sv. Marjete v bližnjem Spodnjem Doliču. Katarina Kovše je za pogostitev, ki jo je pripravila z društvom kmetic in drugimi gospodinjami, pripravila nekoliko večje medenjake z belim ledom ter s čokoladnim napisom sveta Marjeta. Za njen veliki uspeh na 23. državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij ve veliko Vitanjčanov in okoličanov, zato s tremi zlatimi priznanji in z znakom kakovosti
ocenjene medenjake z belim ledom posebej cenijo.
Dobro so vedele
Za začetek sodelovanja na državni razstavi dobrot s kmetij so Kovšetovo spodbudili prav v društvu kmetic, še posebej predsednica Jožica Kuzman, saj so ji članice vnaprej prerokovale, da bodo ti medenjaki zagotovo prejeli zlato priznanje. Kljub temu je bila, ko ga je prejela, presenečena, prav tako naslednje leto, ko je prejela drugo zlato priznanje in nato še tretjega. Dogaja se, da enemu ali dvema zlatima priznanjema ne sledita vedno še tretje ter znak kakovosti. Pred razstavo, za katero je treba oddati dvakrat po sedemsto gramov medenjakov, je pripravila vsega skupaj dva in pol kilograma medenjakov, da je nato lahko izbrala najboljše. Celo povezovalec prireditve na Ptuju, ki jih je poskusil, jih je na odru javno pohvalil.
»S peko in kuhanjem imam nasploh kar veselje. Ko si mlajši, ga imaš mogoče manj, vendar sem nato v društvu kmetic opazila vse mogoče dobrote članic, kar me je spodbudilo, da sem poskusila še sama,« je povedala prejemnica znaka kakovosti iz Ljubnice, ki je posebej pozorna še na tisto, kar vidi na obiskih ter na različnih prireditvah. Doma peče zelo različno pecivo, od kvašenega do vsega drugega. Njeni domači so povedali, da pripravi za kakšno slovesno priložnost celo po deset vrst različnega
peciva naenkrat. Tudi domači zelo cenijo okusno pecivo, vendar so zaradi izobilja okusnega peciva postali že precej izbirčni. Za štedilnikom se srečujejo kar tri generacije žensk na Tepejevi kmetiji, kot ji pravijo po domače. Katarinina mama Kristina peče kvašene rogljičke, ki jih imajo družinski člani radi za zajtrk, ter kruh v krušni peči, pečeta prav tako Katarinini hčeri. Starejša Klavdija, ki je letos maturirala, peče med drugim odlične torte, mlajša Doroteja je že kot osnovnošolka presenetila mamo s torto za osebni praznik. Vse tri generacije seveda dobro kuhajo.
Druženje je priložnost za učenje
»Nekaj sem se naučila od svoje mame, veliko na tečajih društva kmetic,« pravi Katarina Kovše, ki je opravila med drugim pripravljalni tečaj za nacionalno poklicno kvalifikacijo v peki kruha, za primer, če bi se kdaj na kmetiji odločila za dopolnilno dejavnost. K sodelovanju za pripravljanje najboljšega peciva iz medu so jo povabili celo iz Čebelarske zveze Slovenije.
Znanje Kovšetove gospodinje ter drugih kmetic iz vitanjske občine je redno prikazano na krajevnih razstavah na različne teme, od razstav kruha in potic do razstav drobnega peciva. Za letošnji nedavni občinski praznik so kmetice pripravile
razstavo kvašenih rogljičkov, kjer je Katarina sodelovala z rogljički z marmeladnim na-
devom. Delovanje v društvu ji nasploh pomeni veliko: »Največ mi pomenijo druženje, izmenjava različnih zamisli ter možnost različnih izobraževanj.« Srečujejo se vsaj prvi petek v mesecu, pred prireditvami in med tečaji pogosteje. V društvu je opravila različne tečaje, od kuhanja do peke, izdelovala adventne venčke in voščilnice, poslušala predavanja o urejanju okolice domačije,
o zeliščih, vrtnih škodljivcih ...
Kmetija, kjer se ukvarjajo z živinorejo, je med manjšimi kmetijami, zato je soprog Štefan zaposlen kot kovač v tovarni Unior. V teh dopu-stniških dneh si tudi v Ljub-nici želijo zasluženega oddiha na morju, zato se bosta zakonca po vsej verjetnosti za nekaj dni, za manj kot teden, odpravila na morje.
BRANE JERANKO
Tri generacije žensk s kmetije v Ljubnici nad Vitanjem, ki znajo pripravljati odlično pecivo. Na fotografiji od leve proti desni Klavdija, Katarina, Doroteja in Kristina.
Katarina Kovše se je v življenju povsem posvetila družini, domu in kmetiji, kjer zelo veliko dajo na njeno urejeno okolje. Celo hlev je zgledno urejen, na njegovih okenskih policah je cvetje. 3. avgust 2012 -
20
MODRI TELEFON
NOVI TEDNIK
Težko do garaže
Občan, ki ima garažo v garažnem objektu ob železnici v Vrunčevi ulici v Celju, se pritožuje, da naj bi bil več lastnikom dostop do garaž onemogočen oziroma otežen. Kot omenja, naj bi tam neznanci v več garažah ter pred njimi opravljali de-montažo različnih gospodinjskih aparatov.
Alja Tihle Hren, ki dela v Mestni občini Celje na področju odnosov z javnostmi, je posredovala odgovor inšpektorja Janeza Kušarja iz medobčinskega inšpektorata: »V tem primeru, če gre za dejavnost, ki se izvaja na črno, ima pristojnost za ukrepanje republiška tržna inšpekcija. Če gre hkrati za onemogočanje uvoza v garaže, potem to kaže na kršitev Zakona o pravilih cestnega prometa. Zato bodo redarji opravili ogled, in če bodo ugotovili, da gre za kršitev tega zakona, tudi ustrezno ukrepali.«
Nestanovanjska raba
Bralko iz Velenja zanima, kako je v večstanovanjski hiši s spremembo prostorov iz stanovanjske v nestano-vanjsko rabo. Večinski lastnik večstanovanjske hiše,
ki ima v lasti dve stanovanji, namreč želi, da bralka podpiše predlog spremembe v katastru stavb (elaborat), po katerem bi bili njegovi stanovanji po novem v nestanovanjski rabi. Lastnik trdi, da stanovanji ne bosta v poslovni rabi ter da je bralka zato, ker je več kot 50 odstotkov hiše v njegovi lasti, spremembo v nesta-novanjsko rabo po naši zakonodaji dolžna podpisati.
Iz Službe za odnose z javnostmi v Mestni občini Velenje odgovarjajo:
»Glede na to, da v konkretnem primeru soglasje išče večinski lastnik večstanovanjske hiše, bi lahko sklepali, da etažna lastnina ni vzpostavljena in da gre za posle, ki presegajo okvire rednega upravljanja (to je določitev načina rabe). Dolžnost podpisa soglasja ni določena z nobenim od zakonov, ampak je predpisana zgolj potreba po pridobitvi tega soglasja. Če se sprememba namembnosti nanaša na opravljanje dejavnosti, ki ne bo motila stanovalcev pri mirni rabi stanovanj in ne bo povzročala prekomerne obremenitve skupnih delov večstanovanjske stavbe, menimo, da za zavrnitev soglasja ni tehtnega razloga.«
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158.
Vodovodni priključek
Bralka živi v večstano-vanjski hiši. Priključek na vodovod in napeljava sta v sosedovih prostorih, pri čemer ji sosed ob vsakem nesoglasju grozi, da ji bo oskrbo z vodo iz svojega prostora prekinil. Glede na to, da ima bralka v hišo poseben vhod, jo zanima, kakšen je postopek, da bi si dala napeljati svoj priključek na javni vodovod, tako da ne bi bil skozi sosedove prostore (to je neposredno s ceste oziroma s pločnika).
Tanja Čerič iz Vodovoda-kanalizacije Celje odgovarja:
»V večstanovanjskem objektu ima lahko vsaka stanovanjska enota lasten vodovodni priključek, v kolikor je tudi interna (hišna) inštalacija urejena tako, da je povsem ločena za vsako stanovanjsko enoto. V primeru, ko gre za obstoječ objekt, je treba z gradnjo samostojnega vodovodnega priključka ustrezno urediti tudi interno inštalacijo in od vseh lastnikov preostalih stanovanjskih enot pridobiti pisne izjave, da je ta interna inštalacija popolnoma ločena od nekdanje skupne inštalacije. Bralka naj se oglasi na sedežu javnega podjetja Vodovod-kanalizacija, d. o. o., Lava 2a, Celje, kjer bo izpolnila vlogo za izvedbo vodovodnega priključka. K vlogi je treba poleg prej omenjenih pisnih izjav sosedov predložiti tudi izjavo o ustreznosti izvedbe vodovodne inštalacije (obra-
zec na spletni strani www. vo-ka-celje.si).«
Kako se ločiti?
Starejši bralec iz občine Šentjur omenja, da si želi ločitev zakonske zveze, vendar bi prej poskusil svoj zakon rešiti s posredovanjem tretjega, kakšne uradne ustanove.
Iz Centra za socialno delo Šentjur odgovarjajo:
»V CSD nudimo storitve, namenjene odpravljanju socialnih stisk in težav. Bralec se lahko posluži prve socialne pomoči (kjer bi skupaj opredelili problem in mu predstavili možne rešitve) ali storitve v obliki svetovanja (kjer bi s strokovno pomočjo poskušali urediti odnose v družini oziroma partnerstvu).
Kadar je zakonska zveza iz kateregakoli vzroka nevzdržna, sme vsak zakonec zahtevati njeno razvezo. Sodišče po prejemu predloga za sporazumno razvezo ali tožbe za razvezo zakonske zveze pošlje toženi stranki pred njeno vročitvijo predlog oziroma tožbo centru za socialno delo, da ta opravi svetovalni razgovor (če sta zakonca starša vsaj enega mladoletnega otroka).
Sodišče razveže zakonsko zvezo na podlagi sporazuma zakoncev, če sta se sporazumela o varstvu, vzgoji in preživljanju skupnih otrok ter o njihovih stikih s staršema in če sta predložila v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja (o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, in o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen).
Preden sodišče zakonsko zvezo razveže, mora ugotoviti, ali je s sporazumom zakoncev poskrbljeno za varstvo, vzgojo in preživljanje skupnih otrok ter za stike med otroki in staršema v skladu s koristjo otrok. O tem mora pridobiti mnenje centra za socialno delo. Sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral.
Če gre za razvezo zakoncev, ki nimata otrok oziroma so ti že preskrbljeni, predložita v obliki izvršljivega notarskega zapisa sklenjen sporazum o delitvi skupnega premoženja in o tem, kdo od njiju ostane ali postane najemnik stanovanja, ter o preživljanju zakonca, ki nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlen. Glede preživnine odloči sodišče. Kadar možnosti za sporazumno razvezo zakonske zveze ni, je mogoča tožba na sodišču.«
Slaba cesta
Bralec iz Šentruperta nad Laškim opozarja, da je makadamska cesta Mala Breza-Sever v zelo slabem stanju, zato ga zanima, kdaj bo spet posipana s peskom. Prav tako želi, da bi si pristojni stanje te ceste ogledali. Uporablja jo več kmetov, od tega tudi dve gospodinjstvi. Cesta je na območju kar dveh krajevnih skupnosti, KS Šentrupert ter KS Marija Gradec.
V SPOMIN Sandi Jekl
Bilo je lepo poletno dopoldne tisto zadnjo soboto v juniju, ko smo se prijatelji, soustvarjalci, člani Kul-turno-umetniškega društva Zarja Trnovlje Celje ter številni drugi gledališki in planinski prijatelji ter sorodniki zbrali na Celjski koči in v hladu gozdov na zadnjo pot pospremili našega dragega Sandija. Ob raztrosu njegovega pepela v zavetju planin, ki jih je tako neizmerno ljubil, smo se še zadnjič poslovili od njega in mu tako izpolnili zadnjo željo.
Koliko skupnih doživetij, skupnega dela na odrskih deskah, predvsem pa njegove vedno neomajne volje in sposobnosti ustvariti nekaj lepega, veličastnega smo delili. Spominjamo se vseh večerov in tudi delov noči, ki smo jih skupaj preživeli na odrskih deskah, ki so mu pomenile življenje oziroma način življenja in na katerih se je bil pripravljen razdajati do zadnjega kančka energije. In prav ustvarjalne energije našemu Sandiju ni nikoli manjkalo, bil je njen neizčrpen vrelec in delil jo je z drugimi, jim bil v pomoč ter oporo. Predvsem naši mlajši člani se spominjajo njegovih tehtnih, poglobljenih in strokovnih gledaliških razmišljanj, ki so jim vedno bila velika opora na začetku ustvarjalne poti. Nikakor ne morejo v pozabo številne odrske kreacije. Soj odrskih luči na hitro prikliče živo v spomin njegovo podobo v številnih gledaliških vlogah - samo iz zadnjih nekaj let: Selsdon v Hrupu za odrom (2003), dr. Einstein v Arzeniku in starih čipkah (2004), Slonček v Užaljenem medvedku (2005) ali njegova zadnja vloga Spe-eda v Zares čudnem paru, v kateri smo ga nazadnje občudovali na domačem odru 28. decembra lani.
Slednji dve sta ustvarjala skupaj s soprogo, režiserko obeh predstav. Tu so še asistenca režije v Ščuki, da te kap (2006), številne recitacije in še in še. Cenili smo njegov gledališki talent, kot igralca z veliko izkušnjami in ustvarjalno širino, ki je ni udejanjal samo na našem, trnovelj-skem gledališkem odru. Njegov ustvarjalni nemir, magična moč gledališča sta ga gnala tudi na druge odre, kar nekaj let je preživel med kolegi in prijatelji v Amaterskem gledališču Vrba v Vrbju pri Žalcu. Tudi tam je ustvaril vrsto nepozabnih vlog: oče v Smešnih preciozah (1982), menih v Miraklu o sv. Neži (1983), Oberon v Snu kresne noči (1985), župan v Večeru v čitalnici (1986 - za to vlogo je prejel zlato Linhartovo značko za ustvarjalne dosežke), strašilo v Petelički (1987), Bog v Slovencu sem pa tja (1988), general v Švejku v drugi svetovni vojni (1989), oča v Butal-cih (2007) ... Pa ne le oder, tudi radio je bil njegov medij. Približno deset let je na Radiu Celje soustvarjal in izvajal satirično oddajo Žveplometer, v kateri je upodobil lik Fonzija s prepoznavnim glasom in z avtorsko izvedbo.
Danes smo za vse to, kar so nam dali njegovo znanje in sposobnost, predvsem pa široko odprto srce, lahko le hvaležni. Njegovo umetniško ustvarjanje je v nas pustilo neizbrisno sled.
ŽIVKO BEŠKOVNIK
Aljaž Krpič iz Občine Laško odgovarja: »Gre za kategorizirano javno pot JP 700891 Mala Breza-Loke, od katere je 660 metrov v krajevni skupnosti Marija Gradec in 2.390 metrov v krajevni skupnosti Šentru-pert. Omenjeni krajevni skupnosti sta tudi upravljavki, vzdrževalki ter preglednici te javne poti ter ju bomo obvestili o stanju ter potrebni
ureditvi makadamskega ustroja vozišča, za kar sta pristojni. Sicer lahko naši občani sporočajo poškodbe in stanje na kategoriziranih lokalnih cestah in javnih poteh njihovim upravljavcem (Javnem podjetju Komunali Laško kot tudi posamezni krajevni skupnosti, kjer je cesta) oziroma njihovim oglednikom.«
BRANE JERANKO
NOVI TEDNIK
RADIO, KI GA RERETE
21
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 4. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
NEDELJA, 5. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
PONEDELJEK, 6. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Z gibanjem do boljšega počutja, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
TOREK, 7. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
SREDA, 8. avgust
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
ČETRTEK, 9. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
PETEK, 10. avgust
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Murski val)
www.radiocelje.com
PREDSTAVLJAMO NOVINARJE RADIA CELJE
Tatjana Cvirn
Ko so novinarji na teren odhajali z avtobusom
Kot smrklja je sanjala o karieri igralke ali vsaj pevke, pa o kakšnem krasnem princu, ki bo prišel po naključju mimo ... »Verjetno je bil to vpliv romantičnih ameriških filmov, saj so bila leta moje mladosti čas prvih televizorjev v naših domovih. Pa posledica branja kupov knjig. Prva želja ni >šla skozi<, saj očitno ni bilo nobenega talenta, drugo sem izživela v pevskih zborih in kopalnici, tretja pa je šla po gobe po prvih resnih spoznavanjih fantov ...« o spodletelih željah pripoveduje Tatjana Cvirn, ki ima ob novinarskem za seboj tudi dolgoletni uredniški staž.
Po osnovni šoli se ni videla v ekonomski šoli, kot so želeli doma. Izbrala je gimnazijo in na tihem razmišljala, da bi počela kaj v zvezi s pisanjem. Učiteljica v osnovni šoli je namreč večkrat pohvalila njene spise. »Od tu do novinarke pa že ne more biti daleč,« se ji je zdelo. V drugem letniku gimnazije sta s sošolko želeli od blizu ugotoviti, kakšno je novinarstvo, in poleti so ju vzeli na prakso v uredništvu NT&RC. Težka »borba« z velikim snemalnikom in s fotoaparatom, ko je bilo treba na teren, ji ni vzela poguma. »Še celo na pisalni stroj sem se naučila pisati z dvema prstoma. >Kje spet voda kaplja,< so se ob tem norčevali stari novinarski mački.« Tako so si sledile poletne prakse in ob vpisu na študij novinarstva so se Tatjane v uredništvu »usmilili«, tako da so ji kot prvi v zgodovini hiše dali štipendijo. Po študiju jo je čakala služba (skoraj nepojmljivo v današnjih časih) in tej redakciji je zvesta do danes.
V njeni novinarski karieri se je nabralo kup anekdot, katerim se danes od srca nasmeji, takrat pa ji ni bilo čisto nič do smeha. Spominja se, da je morala za eno od oddaj na radiu posneti pogovor v enem od podjetij v Šentjurju. »Tehnika mi ni šla ravno najbolje in po vrnitvi v redakcijo se je izkazalo, da posnetka ni nikjer. Urednik je bil neusmiljen: treba je bilo požreti cmok, poklicati direktorja podjetja, razložiti, kaj se je zgodilo, in ga prositi, če lahko pridem še enkrat. In to v časih, ko sem na teren hodila z avtobusom!«
Ko Nitka, kot Tatjani ljubkovalno pravimo v uredništvu, ugasne računalnik in odloži snemalnik, se ponavadi sprošča z rekreacijo. »Presenetljivo glede na to, da nikoli nisem marala telovadbe. Ugotovila sem namreč, da je to najboljša antistresna terapija, nujna pri našem delu. >Našla< sem kolesarjenje, ki mi je zelo pri srcu, igram tenis, občasno se povzpnem na kakšen hrib ali zavijem v fitnes,« našteva. Rada tudi kaj dobrega skuha in speče, sploh konec tedna, ko prideta domov oba otroka. Pa brez dobrih koncertov tudi ne gre.
Če čas in denar ne bi imela omejitev, bi si Tatjana privoščila nekaj daljših potovanj in si kupila hišico z vrtom, kjer bi pridelovala svojo eko zelenjavo. Ob mačku bi imela še kakšno žival, ali bi ustanovila nekakšno mačjo reševalno postajo, saj se ji dogaja, da vsako leto najde odvrženega mačjega mladiča, kar jo zelo razjezi. Zvečer pa bi brala in gledala vse tiste filme, za katere še ni bilo časa. BA, foto: TP
	20 VROČIH	
		
	RADIA CELJE	
TUJA LESTVICA		
1.	DISCONNECTED - KEANE	(6)
2. BLOW ME (ONE LAST KISS)		
	- P!NK	(3)
3.	TIMEBOMB - KYLIE MINOGUE	(4)
4. WHEN SHE WAS MINE -		
	LAWSON	(7)
5.	BLACK HEART - STOOSHE	(4)
6.	50 WAYS TO SAY	
	GOODBYE - TRAIN	(2)
7. HUSH LITTLE BABY - WRETCH		
	32 FEAT ED SHEERAN	(5)
8.	FIGHT FOR YOU - JASON	
	DERULO	(1)
9.	CLOSER - MANDY CAPRISTO	(2)
10.	SHE'S SO MEAN -	
	MATCHBOX TWENTY	(1)
DOMAČA LESTVICA		
1.	TAKO LEPO MI JE - MAJA	
	KEUC	(7)
2.	A BI? TI BI! - LEA SIRK	(3)
3. NAJ SIJE V OČEH - MUFF		(6)
4.	KAM BALONI IZGINJAJO	
	- UGLAŠENA RIBA	(4)
5. ZA STARE ČASE - NUŠA		
	DERENDA	(3)
6.	NI MOJ SVET - JERICA HABER (2)	
7. DAN PRILOŽNOSTI - KATJA		
	KOREN FEAT. DOŠA	(1)
8.	NUALA - AVVEN FEAT. EVELYN (4)	
9. PINGVIN - DRUŠTVO		
	MRTVIH PESNIKOV	(1)
10.	MED SPOMINI PIRANA -	
	MATJAŽ JELEN	(2)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO		
	CUPID - DANIEL POWTER	
	THIS IS LOVE - WILL.I.AM FEAT	
	EVA SIMONS	
	PREDLOGA ZA DOMAČO	
	LESTVICO	
	RESNIČNA ROMANSA - MA-	
	NOUCHE	
	POLETJE SE POSLAVLJA	
	- TRISTAN	
	Lestvico 20 vročih lahko poslušate	
	vsako soboto ob 18. uri. Za svoje	
	najljubše skladbe lahko glasujete na	
	spletni strani www.radiocelje.com.	
Z ljubensko ikono
Martin Juvan - Čuks prihaja z Ljubnega ob Savinji, ki v teh dneh živi v znamenju 52. flosarskega bala. Zagotovo pa obujanja tradicije brez Čuksa ne bi bilo. Podobno kot je nepogrešljiv v »flosariji«, je tudi pri smučarskih skokih, drugi dejavnosti, ki širi ime Ljubnega v svet. V teh dneh so se pripravljali na premiero komedije Flosarji se vrnejo in ker je igra še ena od Čuksovih strasti, bo imel v oddaji Znanci pred mikrofonom povedati veliko zanimivega. Klena zgornjesavinjščina, ponos na svoj rodni kraj in preteklost ter neumorno prostovoljno delo v različnih društvih so odlike Juvana, ki zagotovo velja za najbolj znamenito ikono Ljubnega.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
CELJSKIH 5 PLUS
1.	NIKOLI VEČ - VESELE ŠTAJERKE	(3)
2.	SESTRA NEVESTA - MLADIKA (4)
3.	ZDAJ ALI NIKOLI - FANTJE IZPOD LISCE	(2)
4.	TISTA JESEN - ANS.
SIMONA GAJŠKA	(1)
5.	OSAMELE DOMAČIJE -
VITEZI CELJSKI	(7)
PREDLOG ZA LESTVICO GODEC Z DUŠO - VIKEND
SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	SRCE ME VODI - POPOTNIKI (5)
2.	POLKA JE ZAKON - BISERI (4)
3.	TRUBADURJI - TRUBADURJI (1)
4.	KO ZVEZDA SE UTRNE -PRLEŠKI KVINTET	(2)
5.	SRAMEŽLJIVEC - POVRATNIKI (3) PREDLOG ZA LESTVICO VINSKA KRALJICA - POSKOČNI MUZIKANTI
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com.
Martin Juvan - Cuks
22	INFORMACIJE
Dum je ponavadi oaza miru, kjer se počutimo varno. A kai hitro se ! alike zgodi. da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težav ozironui nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam hi zn<il strokovno priskočiti na pomoč.
Podobno se nam dogaja, ko se odločamo /.a nakup izdelkov oziroma slotitev. ali takrat, ko za čilem o obnavljati, urejati okolico. Pri tem pogostokrat ne vemo, kje naj išCemo pomoč, pri čemer želimo za svoj denar dobiti čim več in čim bolj kakovostno.
Zavedamo se, da so takšne informacije dobrodošle, zato vam jih ponujamo iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri.
Trenutno so na teh straneh oglasi ponudnikov storitev in po odzivih sodeč, ste bralci hvaležni zanje Hkrati bomo veseli, če hoste tudi ostali ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni. pripomogli k Se boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh, pri čemer vam bomo pomagali. Vse. kar morate storiti, je, da pokličete 031 692-860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali Se bolj prepoznavni v svoji iti naši okolici.
o f r n
DOMO FINAL
Ivan HOB AC EH i.p, Ul. Bratov Janćarjpv IIa 321 Î Vojnik
GSM: 041 75« W8
telefon/fwrOÎ ?Si ïi n e-poitaî domolinal@ït-t.îi
Za Va s in Va4 do m vrši mo:
-tfisaretvo
■ krûVilvû
-	stavbno kiparstva
-	montais Velu* oken
-	Izdelava nidsireîkcv
-	izdelava ravnih InZElenih streh
Poobfsšteni krevet a kritin«:
OERAFtD.CREATONJONDACH, BHAMAC, LINDAS. HOSEKBA.TEGOLA. 5-METAL ESA!_ ..
' PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN • IZOLATORSTVO ' STAVBNO KLEPARSTVO	* BREZPLA CEN OGL ED
• TESARSTVO	IN SVETOVANJE
i "um im
Petovje IS, 3210 Store At 03/577-12-31 fax:Q3/7B I -00-4» mobitehlMl/639-337 e-poita:bror\islav.cawekv:i J.sI
1fh
■T ^HROVSTVO, KLEPAR STYt>
INSTALACIJE IN ZAKLJUČNA DELA V GRADBENIŠTVU Branko Vrečar s.p. fi Gsm: 041 452 889
!ljjïKîrîtvJiijiîogiïvJFnih siwmnn, romamo ogreviinjs. talno oqr?>»njp. wfovul kanaruimj;;, umdji tspjänk, mrvama rzijlatDrJuiimmrvjnJrni
SyhO 12a, jJîl pqljji.1 uri ftanJfjlE-KgikwtCttfbranto^BrtVall.COm
IC Li
SALON KERAMIKE V CEUU
Kidričeva ta Celje Tel.: Û3 491 22 11.041 659 547
-Vvllkq izbiro KOPALNIŠKE in ZUNANJE KERAMIKE IZ ZALOGE ■ înrttfm^ ARMATURE • KOPALNIŠKO pohtitvo
Pridobivamo kamnite agregate TAMPON I DRENAŽA KAMEN I GROBI NASIPI
FrančIleBko bernes.?,,
testa na Erào 5,32J0 Üenijur
asm: Oil 3Û0 950
email: leja, skobiei ne^siol.n et
JIMMY
KAMNOLOM HRASTJE
INSTALACIJE JEHL
ogrevanje tn vodovod, alternativni viri ogrevanja, toplotne črpalke, talna ogrevanji
Zadobrova 34/a 3211 Škotja vas
GSM: 031-329-702, Email: blisk Ji»taladje@gma ll.com
H C i I a ( [ I, I fi n L u b ti r, h i uj mI k t n
iwmoîiFaoKW»
(ISKBJJf M KVDIINn OLJ! MUH BÏÎPllïtNI) H a L TE E J I in Cir.SIIV.MLJI S 1111 II »II veil
iHmotoBJl OLJ Hl JÜKI
(K<fK1 UIATOR Ji E M 0.GSVU I Kl VOM niZinvciiRjiii. smutarwi) iiaim an'iiiJU'Nu.ü
.n 4 ; F E / M F POSUDE

VZDRŽEVALNA DELA, ft DAETMJE KOPALNIC MARJAN PEK0ÎMLB,STOFFE 21JB1 GR08ELNO
GSM: 041/577-336,
MAIL mar^an.pçfcBsai-.u-gniailjiim
TERMOIN5TALACIJEI ht.: M/M»««, gin: 041/1» 7M,fn: 03 U »I
Konta S. 3130	■	k««<jjd -www.l<t>b lnn.lj vi
KOB
Xotcdvor.tg
Keramičnrska del t .VDdmodna imtaladja .menjava radia trajen, manjša ilirska dela, eleklrc <n «d vïdiievalna deJj, 1er adaplacije trepalnic, lïdefovwije mqwikov, bordur, braSenjï nizko stenski obrab, ijdclava Utnegj gretja v starejših fcopatatiin talnih kadi s kanaklo,
Pitff ûprmiMO H IHHfflVM: M*™> < N « (dhMNthfriH K N MP SE PRIPOMKAMO
AfiTIAl rixx.
070 300 525
*	VSA ZIDARSKA DELA
- POLAGANJE TLAKOVCEV
*	UREDITEV OKOLIC
ART1AL d.o.o.. Aria vas 6a. 3301 Pelrowie
INFORMACIJE	23
Mizarstvo za individualno opremo našega doma-
Pri opremljanju stanovanja ali hiše si je treba vzeti čas, saj pohištva ne menjamo vsak dan. Treba je premisliti In se posvetovati s strokovnjaki, ki nam bodo ustrezno svetovali. Mizarstvo bo pravi naslov, kjer bomo našli kakovostne rešitve in nasvete za izdelavo.
Mizarstvo je dejavnost, ki se ukvarja z izdelavo pohištva, pohištva po meri ali po naročilu. Izdelujejo vse vrsle pohištva za naše prostore. Glavni material, ki ga mizar uporablja, je les. Je naravni material, lu nam daje domač občutek. Mizarstvo brez lesenih surovin ne more obratovati. Uporabljajo ga za izdelavo vseh vrst po hištva. Za izdelavo kuhinj, dnevnih sob, omar, stolov, postelj in tako naprej. Praktično mizarske delavnice iz njega izdelu jejo izdelke vseh vrst.
Kuhinja po meri
Eden od proizvodov, ki ga mizarske delavnice izdelujejo že mnogo le. so tudi ku hinje, ki predstavljajo kar zahtevno delo, V zadnjem času se uveljavljajo izdelki narejeni po meri. Res, da so take kuhinje dražje kot tiste, ki jih naredijo in sestavijo različni večji proizvajalci. Vendar imajo mizarski izdelki, narejeni po meri, mnogo dobrih lastnosti. Vendar mizarstvo zagotovi odlično prileganje omaric in drugih elementov našemu prostom. V naši kuhinji in ostalih prostorih, ki so tudi lahko izdelani po meri, ne bo več praznih prosto-
rov ali nedokončanih linij. Tako bo naše pohištvo Se bolj privlačno in estetsko, saj bo za to poskrbelo kakovostno mizarstvo.
Stanovanje brez pohištva bi bilo praktično mrtvo In neuporabno za življenje. Pohiätvo nudi stanovanju tisto pravo družinsko toploto in pa funkcionalnost. Na pom of pri izbiri in izdelavi našega pohištva nam priskoči mizar, ki nam bo predlagat ustrezne rešitve za naš dom. Dandanes je prisotna masovna izdelava pohištva, vendar to za marsikoga ni prava rešitev, saj se pohištvo ne prilega vsakemu prostoru. Izkušen mizar nam nudi izdelavo pohištva po meri.
Enoten stil za celo stanovanje
Različne mizarske delavnice izdelujejo različne vrste pohištva; za kuhinje, jedilnice, dnevne sobe, spalnice, poslovne prostore ... Modni trendi glede pohištva se spreminjajo. Zelo pomemben, ne glede na modo, pa je naš osebni okus, Izberimo tisto, kar nam je resnično všeč. To je naložba za več Jet in pazimo, da bomo izbrali kakovostne materiale, ki nam bodo služili še veliko let. Izberimo tudi kakovostne izdelovalce, ki vas bodo poslušali in na kon-
cu tudi uresničili vaše želje. Kakovostni in izkušen mizar vam bo ponudil odlične rešitve za vaš prijeten dom.
Nekoč je bilo mizarstvo po meri vsakdanja zadeva. Potem so prišle v ospredje masovne prodaje cenejšega masovnega pohištva, danes pa prihaja mizarstvo po meri ponovno v ospredje,
Če smo v stanovanju, kjer imajo pohištvo narejeno po meri, to ta kaj opazimo. Čudovito se prilega vsem stenam, prostor je odlično izkoriščen in stanovanja deluje kot stilna celota. In ker je čim lepši dom danes vse bolj pomemben, je vedno več povpraševanja po mizarstvu po meri, Poleg tega se je spremeni] tudi način gradnje hiš. Nekoč so bile hiše zgrajene v dveh ali treh nadstropjih, s tem da se podstrešni del ni uporabljal za stanovanje, ampak za skoraj neuporaben podstrešni prostor. Danes pri gradnji hiše dajemo poudarek na funkcionalnosti in maksimalni izrabi celotnega prostora, zato ima skoraj vsaka nova hiša podstrešno urejene prostore. In prav ti prostori neklasičnih mer so glavni krivd, da je mizarstvo po meri vedno bolj zanimivo za večino iskalcev pohištva.

11
I
praSkd barvanje VSEHWTKÜVIll
, „ . ..	HITRO, KVALITETNO IN UOODNOl
ManoKukoviis.p.	, J LJ, ,, ,
I»- « M »S 11	^.^rtMp fMfafct«
g«n: 941 741 094	pastW uhu* t umwuhi umilni pratom™
e-mail: markLkukflvic^iol.nei	lurvairi; swlnkttitjil*, oKKtriltft, «m-^ufti,
spiel: htlp://www,«rojej)la5tila,si	mniiKUtllw MhJhm InMmi êmn dwifii!
INSTALACIJE VERHOVŠEK I
loon
IZVEDU VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPtUAV ni SANACIJA KOMINI C
Pnžinsta vas 34/d. Štore, pm: 041 682 907
i »	
list h i <	m
ELEKTRO STORITVE
BtfmKROFLIi s.p.
Vrhe 15,3221 Teharje Tel.: 041 370 240
e-mail; kroflk.boris@>gmaikonn
splet: www.elektrokroflic si
11	Uji GSM: J Ig 691 9,1: ' / il		fËsÊÈ
Tel.: 03/572 80 20; Fax: 03/714 31 45 E-mail: ïnfo@aspara.si;lnterne{: www.aspara.si			
fiüUl
HITRI SERVIS In OPTIKA 3D
03/749 1710
MULEJ DEJAN s.p, Ul. Točke Čečeve 17 3230 ŠENTJUR mu lej, dejan@siol, net
<Ptikk
CIMJ1M1 fTIUMKC V OPTIKI TBRUH V*

MARJAN TERŽAN tp.
Mariborska 54 p.p. 1013,3102 CELJE Tel : 03/491-33-00, Fhj: 03/491 -38-01
*	5THOi<£*NIFHHSLE6vitilliAOO*LH
-	KVULTTFINA 5IÏKH Ih OKVIRJE 2* KQHEKOI5** OĆMA
*	5TRQKDYNI PPEQLEB ZA HOtfTMÇTHE LEGE
-	KVALITETNE KONDU^E LECE
*	ClSTimZtXSNrAKTWIfCE
*	sončnaPFI./.mamh I'FWÏVIICHÏ
■ LASTCKffcfKIFHI PHOSfOH M SIHAhXJ; ÛMIKt ,
DELOVNI CAS; delavniki od S,00-18,00. sobota oo 9.MM2.Q0

NOVO! POPRAVILO VETROBRANSKIH STEKEL IN PVt ODBIJAČEV
SERVIS VSEH ZNAMK VOZIL lKUP0Nîf NA VSE STORITVE 10% popust ZA VSE UPOKOJENCE
J K1A MOTORS avt(j)hiša škorjanec
® ntthwirhâvpnii1
CVETLIČARNA IN DARILNI BUTIK
NAJAŠA
Nataša Hribernik s.p.
Poslovne enote:
Ka I obje -Sentjur-Cel je
Kontakt: 031-363-506 in 011-102-666 Spletna stran: www.cvctlicarna-natasa.com
NOVO!!
fMLjStt ŒRVK PLIkCA
ul šr\ m
PRODAJA usnjenih izfal&v ■ fvnœvtUm fwmjt in popnu vile mnjenikjak^n
SI
-	HITRO in iXiOiXVO fofmtär Mtiïl
-	dé&Nje in HkjSiJE MiZU
KRAJŠANJE HLAC
ud 5 EUR dalj« ï 3GRATIS

fo Moyh çanj
LuojiJu.sanleE-pDhistvD ei
POHIŠTVO
Pmtaelniss Celje Mariborska 06,3000 Celje SEI 03 705 0 180
ZUÏÏA&M ÎAJmW
Komattß ï^jnéek - tto/osec
Oü*n I ay tr 3000 Cc^e
Oi Mt tr /i d s j
Za sodelovanje v oglasni rubriki
VSI NAŠI MOJSTRI
pokličite: E3ES5D
V naslednji številki boste lahko prebrali več o varnem čiščenju bazenske vode.
24
INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
KRALJESTVO DOBREGA OKUSA
ZA LEP POLETNI DAN
Kuhanje in visoke temperature ne gredo najbolj skupaj. Komu se pa še da v vročem dnevu biti za štedilnikom? Mogoče zvečer? Takrat lahko pripravimo kaj za vnaprej in si prihranimo še eno skrb. Veliko jedi je takšnih, ki so dobre tudi hladne, in tako smo z vami v kuharski oddaji na Radiu Celje malo zelenjave in mesa spremenili v okusno pito. Tudi na osvežitev nismo pozabili, a tudi tu velja, daje najboljše tisto, kar skoraj pozabimo. Domač čaj, ki smo ga skuhali, ohladili in do postrežbe dali v hladilnik, je odličen napitek. Uživajte v poletju in drobnih
LIMONADA
Sestavine:
3 limone 2 limeti
5 žlic rjavega sladkorja 1,5 1 mineralne vode
Priprava:
Stisnemo limone in limeti. Sok damo v večji steklen vrč, dodamo sladkor in dobro premešamo, da se raztopi. Počasi dolivamo ohlajeno mineralno vodo, da zaradi mehurčkov ne polijemo vsebine čez rob. Ob postrežbi lahko v vsak kozarec damo še kakšen listič mete ali melise.
KROMPIRJEVA PITA
Sestavine:
500 g krompirja, 2 žlici masla, 80 g moke, 1 rdeča paprika, 3 žlice koruze, 150 g prekajene šunke ali slanine, 1 čebula, 3 jajca, 150 ml mleka, 3 žlice naribanega sira, sol, poper, maščoba za model
Priprava:
Krompir olupimo, narežemo na kocke in skuhamo. Odlijemo vodo, krompir pretlačimo in mu dodamo maslo ter moko. Oblikujemo testo, ki ga porazdelimo po nizkem namaščenem pekaču za pito. Z vilicami ga večkrat prepikamo in damo v pečico, ogreto na 200°C. Pečemo 15 do 20 minut. V tem času na manjše kockice narežemo papriko in prekajeno meso. Čebulo zrežemo na drobno ali naribamo na kolobarje. Stepemo jajce skupaj z mlekom in dodamo malo soli in popra. Pečeno krompirjevo podlogo vzamemo iz pečice, po njej porazdelimo papriko, koruzo, prekajeno meso in čebulo. Polijemo z jajčno mešanico in potresemo s sirom. Vrnemo nazaj v ogreto pečico in pečemo še 15 minut pri 200° C. Jed tekne topla ali hladna; poleg postrežemo zeleno solato.
KRALJESTVO DOBREGA POČUTJA
Olje je znano tudi kot odlično naravno zdravilo za imunski sistem, uporablja pa se tudi za nekatere druge zdravstvene namene. Izboljšuje delovanje imunskega sistema, saj deluje proti virusom, ki povzročajo na primer herpes in gripo. Pomaga tudi v boju z glivičnimi obolenji, uravnava holesterol v krvi in pomaga pri uravnavanju telesnih maščob ter teže. Vsebuje zdrave maščobe, ki jih organizem ne skladišči v obliki maščob, ampak jih učinkovito spreminja v energijo, kar pomeni, da kokosovo olje ne redi! Gre za nasičeno maščobo, ki vsebuje srednjeve-rižne maščobne kisline, vendar ne vsebuje nevarnih tran-smaščob.
Kokosovo olje

Dve tretjini kokosovega olja predstavljajo maščobe. Iztisnejo ga iz sadeža kokosove palme, je zelo stabilno in se dolgo ne pokvari, tudi če ga ne shranjujemo v hladilniku.
Kokosova maščoba postane tekoča pri 24°C in to je kokosovo olje. Pod to temperaturo je v trdnem stanju, bele barve in temu pravimo kokosovo maslo. Kokosovo olje je precej priljubljeno v slaščičarski in kozmetični industriji.
Pred uporabo se moramo prepričati, da je olje nehidro-genirano in nerafinirano ter da ima ekološki certifikat.
Kokosovo olje, zlasti ekstra deviško, ki je hladno stisnjeno, je izjemno koristno in zdravo. Zaradi vseh svojih izjemno koristnih lastnosti vse bolj uspešno prodira na trg tako v kozmetični kot prehrambeni industriji.
Kako vpliva na naše telo? Deluje kot naravni antioksi-dant, ki učinkovito ščiti kožo in telo pred nastajanjem nevarnih prostih radikalov. Je idealen pripomoček za masažo. V kozmetiki se uporablja tudi za nego las, saj je znano kot odličen regenerator, ki obnavlja lasišče in uspešno preprečuje nastanek prhljaja. Redna uporaba olja izboljša videz in teksturo nohtov, las in kože - postanejo bolj vlažni in prožni.
Napovednik:
V naslednji številki boste lahko prebrali več o MANGOVEM MASLU
AKCIJA MESECA JULIJA
masaža hrbta z aromatičnimi olji (20 min) - samo 13 EUR.
DEŽELA SPROSTITVE
Viktor Cepelniks.p. Kontakt: 040-385-017 spletna stran: wuuw.terrakrenc si NUDIMO:
masaže, depilacije, ultrazvočne terapije, wellness sobe
PRESOTERAPIJA (strojna limfna drenaža). KflVITflCI Jfl (odprava celulita in oblikovanje telesa).
NOVOSTI:
tradicionalni dnevi grške kuhinje
stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si
STIf./
RESTAVRACIJA ETRK
Dnevne malice Sobotna in nedeljska kosila Jedi po naročilu - a la carte
I----- -	M lu UUI Ib
tm ioj, B^iias, 3000 cije Posebna ponutfba SSÎfe < H „ » PiZ7eri'a- s,a*Èice in Dar
NED: od B.-DD do 22:00 Vellko P^ItlSĆe
T: 03 I 828 02 81
ejnail^restavi3c[ja@etra.si
FRIZERSTVO. ^ klopčič,
•ŽENSKO, MOŠKO IN OTROŠKO STRIŽENJE
■ PODALJESEVANJE LAS •SVEČANE PRIČESKE
r S.p.
Dobrova 16, 3000 CELJE GSM 031/371 499
\v.
www.kitajskamedicina.si
tradicionalna
•t kitajska medicina
Maribor,Zelena ulica 17,040417-463 Celje, Mariborska 122,040 720-189
Ljubljana, Celovška 143,040 837-853 Koper, Vojkovo nabrežje, 040 206-744
St. 61 - 3. avgust 2012
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
25
MOTORNA
VOZILA
ODKUP
PRODAm
GOLF III tdi, letnik 1995, vsa oprema razen klime, prodam za 1.150 EUR. Telefon 041 951-527. 2907 MAZDO 6 2,3 4 * 4 avtomatik, karavan, sive barve, letnik 2004, prodam. Telefon 031 623-284.	2913
KUPim
OSEBNO vozilo, v kakršnem koli stanju, kupim. Kupim motorna kolesa, gotovina, prepis in odvoz takoj. Telefon 031 783-047.
2645
m mm
astrologinja ^jasnovidnost
ESKARSTVO
RKETARSTVO
TALNE OBLOGE
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
GOTOVINSKI odkup vseh vrst vozil od letnika 1998 dalje. Lahko poškodovana ali v okvari. Prepis na moje stroške. Telefon 041 795-652. 2815
RABLJENO vozilo kupim. Prepis takoj, gotovina in odvoz. Telefon 031 783-047.
2787
STROJI
PRODAm
TRAKTOR Pasquali 990, 23 KW, s prikolico in priključki, kosilnico Bucher Sprint 150, skobeljni stroj (poravnalka), širine 60 cm, prodam. Telefon (03) 5774-001, 051 650-114. 2 8 74 MOTOKULTIVATOR s frezo in ravnalno desko prodam. Telefon 041 470-925.
2895
SAMONAKLADALKO Sip 16, tračni obračalnik Sip 220 in puhalnik Tajfun na
traktorski pogon, prodam. Telefon 041 261-676.	2922
SEJALNICO Olt, za koruzo, dvoredno, plug Slavonec, dvobrazdni in krožne brane, prodam. Telefon 5794-289, zvečer.
2922
SILOKOMBAJN Sip 80 in krožne brane, vse v delovnem stanju, prodam. Telefon 041 983-800.
mmm
iastroioginjai
0906430
S 162
VOLAN, mehanski, kompleten in brezhiben, za traktor Tomo Vinkovič TV 730, prodam. Telefon 041 482-284. 2891
SûMZEBEChe
VR UNČE VA 2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/91181 50
KUPIm
TRAKTOR, lahko je Zetor, Ferguson, Ursus, Univerzal ali podobno, kupim. Telefon 051 639-777.	p
POSEST
PRODAm
CELJE, Trnovlje, Ljubečna. Novejšo stanovanjsko hišo (št. stavbe 679), približno 160 m2 stanovanjskih površin in večnamenski objekt (št. stavbe 680), na parcelah 1641/0, 1343/0, 1655/0 k. o. Trnovlje, skupaj stavbnega in kmetijskega zemljišča 3.707 m2. Parceli sta ograjeni, pristop je z glavne ceste Trnovlje-Ljubečna, stanovanjska hiša je v celoti obnovljena leta 2004 in ima vse priključke. Večnamenski objekt je grajen 1950, tudi delno obnovljen 2004, 67 m2 površin + nadstrešnica, prodam po skupni ceni 350.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
n
DOBRNA, Klanc. Kmetijo na naslovu Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2, z gospodarskima poslopjema 50 m2 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, urejen makadamski pristop, priključki: elektrika, voda, telefon, prodam za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
Mediafin pro d.o.o. Dunajska 21, Ljubljana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop NOVOI UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
Ali iščete ugodni kredit?
Gotovinski in hipotekarni do 20 let, krediti na osnovi vašega vozila na položnice, ter ugodni le-asingi za nakup vozil. Posredujemo tudi za več dajalcev kreditov. NUMERO UNO, Robert Kukovec, s.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,
02/252-48-26, 041/750-560
NADSTANDARDNO hišo v naselju Hruševec v Šentjurju, leto izgradnje 2003, 250 m2 bivalne površine, velikost parcele 905 m2, neposredna bližina šole in vrtca, prodam. Telefon 040 577-990.
2657
POSLOVNO stavbo s parkirnim prostorom ob Mariborski cesti v Celju prodam in oddam v najem urejen prostor za priročno obrt ali podobno, ob cesti na Ljubečno. Telefon 041 262-063.
2926
Do36mesecevnoMa«iOD,poliojnine §
PE CELJE. Ul. XIV. dhiiqj« 14,
03/4257000 PE MARIBOR, Pardianska 3-5, 02/2341000 PE MURSKA SOBOTA, SUn et» Hoi nun. 16.02/521-3000
BONAFIN PLUS d.o.o.
Slovenska 27,1000 Ljubljani
CELJE, Šentjungert. Prodava več zazidljivih parcel za zidanice, z delno urejeno projektno dokumentacijo, cena od 28.000 do 35.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
NA mirni lokaciji v Celju prodam dvostano-vanjsko hišo. Od avtoceste je oddaljena 2 minuti, do mesta 5 minut, vseljiva takoj. Telefon 041 715-039. 2893

živite ceneje!
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
plaz&Ua/
^Vetana/
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
SKINAUT
SMU&kttlUSOU
I_
—
iihtoirtutije (ui sm ta
Zavarovalna agencija ADUT
——
Gobcrsch Milan *.
ZDRAVILIŠČE IAŠKC
ignummmiMUBumnna
lesnina
[xxxB
Celi ska Mohorjeva druJba.

mu
Ijica
ZLATARSTVO GAJŠEK
<pTIKN
/etimv MARJAN TERŽAN
golte
Slovenija
r i^fliNNa
^ T ■ I lllillll
SVZÄttA —tfTpfr—
-	PIZZERIA VERONA. Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane - kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS. Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do 30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	CASINO FARAON CELJE. Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje, Telefon: 03 425 16 80,10 % popust na naše lastne proizvode.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	THERMANA. D. D.. Zdraviliška cesta 6, 3270 Laško, www.thermana.si, 080 81 19. nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA. Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-	SKINAUT STORITVE. SIMON JEZERNIK. S.P.. Vrunčeva 10, Celje -10% popust
-LESNINA D.D., Leveč 18-3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt., trosedi, počivalniki...)
-	MRAVLJICA ART d.o.o.. Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -10% popust za vse izdelke
-	CVETLICARNA SUZANA. Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44, Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 - 10 % popust
-	SLADA. D.O.O.. Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-TOP-FIT D.O.O.. Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	THERMANA. D. D.. WELLNESS PARK LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno + bazen, solarij
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje -10% popust na vse vrste kruha
-	ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur -10% popust na veljavne maloprodajne cene
-	TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje, telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68
-	ZAVAROVALNA AGENCIJA ADUT. Mlaker Alojz s.p..
PE ŠENTJUR: Ulica Leona Dobrotinška 9 a, Šentjur, telefon: 03 749 26 50, PE ŠMARJE PRI JELŠAH: Obrtniška ulica 2, Šmarje pri Jelšah 03 810 13 16
10 % popusta na premoženjska zavarovanja
Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje.Večvrstrazličnih masaž,
20% popust na vse. Tel: 051 611 078
-	Optika TERŽAN, Marjan Teržan s.p.. Mariborska cesta 54, 3000 Celje, P. P. 1013, 3102 Celje. Telefon: 03 491 38 00, delovni čas: od ponedeljka do petka od 8.00 - 18.00, sobota: 8.00 -12.00
5% popusta na storitve!
-	Lesoteka fbivši Lesni center Štajerles). Leveč 18, 3301 Petrov-če, 8% popust na letve, deske, trame in plohe ob predložitvi kartice.
26
MALI OGLASI / INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
KUPIM
ODDAM
DEL stanovanjske hiše v Arclinu oddam. Telefon 041 726-516. 2923
POSLOVNI prostor - urejen lokal, na prometni lokaciji, s parkirnimi prostori, ob Mariborski cesti v Celju, oddam v najem. Telefon 041 262-063. 2926
MANJŠO kmetijo s 4 objekti, približno 2 ha zemljišča, od tega 1 ha gozda, 20 km iz Celja, prodam za 48.000 EUR: Telefon 041 765-903. 2919 VIKEND na relaciji Celje-Laško prodam. Telefon 041 514-722. 2947
NAJAMEM
V ŽALCU najamem ali kupim manjši travnik ali njivo za vrt in sprostitev. Dogovor, gotovina. Telefon 031 335909.
2880
STANOVANJE
DVOSTANOVANJSKO hišo, možnost vašega sobivanja, mirna lokacija, najraje Žalec, okolica, do 130.000 EUR, kupim brez posrednikov. Telefon 041 399969.	2867
PRODAM
POSLOVNE prostore v industrijski coni (Emo), pritličje 150 m2, nadstropje 130 m2, dvorišče 220 m2, primerno za delavnico, skladišče, pisarne, oddam ali prodam. Telefon 041 662-975.
2882
V CELJU, okolici oddam v najem enosta-novanjsko hišo z vrtom. Telefon 051 317-879.	2906
V ROGAŠKI Slatini prodam novo garsonjero, 33 m2. Cena 33.000 EUR. Telefon 041 857-318.	2929
CELJE, Cesta na Dobrovo. Dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-stanovanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, možnost takojšnjega bivanja, primerno za invalide in starejše osebe, priključki: voda, elektrika, telefon, ogrevanje na trdo gorivo (možnost plinskega ogrevanja), prodam za 54.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
*	Vpis vzajemnih skladov
*	Odkup in prodaja delnic
AT K A
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
Z uamioct mladosti do starostu
CELJE, Okrogarjeva. Dvoinpolsobno stanovanje, v IV. nadstropju večstanovanjske stavbe, 72,19 m2, prenovljeno 1990, etažno plinsko ogrevanje, klimatska naprava, priključki: elektrika, voda, telefon, kabelska TV, internet, prodam za 69.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
ŠENTJUR. Prodam dvosobno, delno opremljeno stanovanje z balkonom, v Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju večstanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, stanovanje adaptirano 2012, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
V PIRANU oddajam popolnoma opremljeno garsonjero za počitnikovanje po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
2903
NAJAMEM
PRODAM
2871
ODDAM
ENOSOBNO stanovanje, Celje, Nova vas, oddam. Telefon 031 655-181. 2868 ENO, dvo in trisobno stanovanje, opremljeno, oddam v najem. Telefon 041 961-882.	2932
AKUSTIKA
PRODAM

NAROČITE1
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov.
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.
OB TORKIH -IZ VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA
ME IN PRIIMEK:
LICA:
NAROČILNICA NAROČILNICA
INAROČILNICA
KRAJ:
ATUM ROJSTVA:
aročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
I/
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
ODPIS:
"&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
PRODAM
MOŠKI najame sobo s souporabo kopalnice in kuhinje ali manjšo garsonjero za daljše obdobje. Telefon 031 553-076.
2888
KUHINJO Brest 2000, z vsemi aparati, ugodno prodam. Telefon 041 369-422.
KLAVIRSKO harmoniko Melodija, 96-ba-sno, 12 registrov, črne barve, malo rabljeno, zelo ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 070 263-987. 2945
NESNICE, mlade ter bele piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5471244, (03 ) 5472-070, 041 763-800, 031 461-798.	p
PRAŠIČE, od 30 do 170 kg, domača krma, možne polovice, očiščene odojke, možna dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476.	p
TELICO, brejo v sedmem mesecu, prodam.
Telefon 031 871-557. 2869 KOZLIČE, stare 12 tednov, samce, prodam.
Telefon (03) 784-3076. 2912 DESET koz in kozla, za zakol ali rejo, ugodno prodam zaradi opustitve. Telefon (03) 5484-309, 051 226-268. 2899 TELICO simentalko, težko 500 kg, osem-enjeno, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 640-437. 2917 KOZLIČA in dve kozi, pol burske pasme, prodam. Telefon 031 604-619. 2916 BIKCA in dve telički, vsi simentalci, prodam. Telefon 031 383-839. 2915 BIKCA simentalca, 160 kg, prodam za 560 EUR. Telefon 041 843-908. 2915 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo. Brezplačna dostava na dom. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 5821401.	p JAGENJČKE, za zakol ali nadaljnjo, lahko očiščene, tudi polovičke, prodam. Telefon (03) 5773-302, 070 864-120.
2924
PSIČKE, stare mesec in pol, prodam. Telefon 041 961-882.	2932 TELIČKO, težko približno 200 kg, prodam.
Telefon 041 525-464.	p
DVA burska kozla, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam. Telefon 5716-516. p
DVA bika, težka približno 400 kg in pašnega vola, 500 kg, prodam ali menjam za kravo za zakol. Telefon 031 575059.	p
KUPIM
DEBELE krave in telice za zakol in suhe za dopitanje, plačilo takoj, kupim. Telefon 070 405-700.	Š 142
DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286.
Š 63
TELICE in krave za zakol kupim. Telefon 031 832-520.	2640
BIKE, za nadaljnjo rejo, od 300 do 600 kg, kupim. Telefon 041 522-720. 2834
ODDAM
LJUBITELJU oddam v popolno oskrbo po lastni želji in v upravljanje mini živalski vrt pernatih živali pri gostišču Štorman v Šempetru. Telefon (03) 7038300, Zvone.
2928
PRODAM
KAKOVOSTNO mešano belo vino, okolica Sladke Gore, prodam po ugodni ceni. Telefon 031 272-717. 2900
VINO, belo in rdeče, ugodno prodam. Možna tudi dostava. Telefon 031 765466.	2873 JABOLČNIK, 250 l, iz jabolk stare sorte, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 763-363. 2901 JABOLČNIK iz domačih kmečkih sort jabolk (bobovec, mošančka) prodam. Telefon 051 362-145. 2904 DOMAČO, naravno sušeno koruzo prodam.
Telefon 041 261-676. 2922 VINO, belo mešano, rumeni muškat in rdeče, ugodno prodam. Telefon (03) 5824-514, 031 494-342. 2931 JEČMEN v vrečah prodam. Telefon (03) 5461-764.	2944
KAKOVOSTNO belo in rdeče vino prodam.
Telefon 031 653-467.	p
VINO, mešano belo, prodam. Cena 1 EUR/ l. Dostavim tudi na dom. Telefon 041 211-883.	2955
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www. drva.info.	p
n
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI / INFORMACIJE
27
Tiho teče solza lepega spomina, umre srce, a ostane bolečina v srcu dragega in večnega spomina.
V SPOMIN
5. avgusta 2012 minevata dve leti, kar nas je zapustil
STEFAN JURJEC
iz Celja, Grčarjeva ulica 5
Vsem, ki mu poklonite lepo misel, iskrena hvala. Pogrešamo te vsi tvoji
TROSILEC hlevskega gnoja, silokombajn Vihar 40 in ječmen prodam. Telefon 051 630-807.	2861
MEŠANA drva, 15 metrov, prodam. Telefon 031 835-178.	Š 171
BUKOVA suha drva prodam. Možnost dostave in razreza na 25, 33 in 50 cm. Telefon 041 770-970. 2866 DRVA, bukova, prodam. Telefon 031 734017.	L 174 VEČ telic, dva traktorja, pluge, prekopal-nik prodam. Telefon 041 918-949, 070 990-914. Š 172 CEPANA in razrezana slovenska bukova drva na paleti, cena za paleto je 105 EUR, 2 paleti sta za eno klaftro, prodam. Telefon 040 860-200. p JOGI, ortopedski, 190 « 180, gasilsko mizo, dve klopi, 220 cm, novi, otroški voziček, prodam. Telefon 041 866765, 781-7004. 2930 SUHA bukova drva prodam. Informacije po telefonu 041 822-890. p
, » " / mW
KUPIM
'MEN
Š
vedeževanje;
MJ LÏ.A
vedeževanje, astrologija, feng shui

»r ff
K J. I jïtrûiûqjnja
5 Ht J i daca
MNafi (■jtfoi.Sïjijî
uodeževalka JASNA
■larol
i n.biv.ki1 k.irti1
DANIEL
-iMfulurjijii feng shu.
®E v^deiova I ka
1 angcl^p kai »
KARIMA
EMA
vedeževalka
ULA
cigansk? ka'Le vilinski kl|..ti
Pokličite nas ceneje!
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo daleč, daleč je ...
ZAHVALA
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je tiho zapustila naša draga mama
VIDA OJSTERŠEK
roj. Povalej iz Botričnice (5. 6. 1932 - 23. 7. 2012)
Za izrečena sožalja in tolažbo na njeni zadnji poti vsem iskrena hvala.
Vsi njeni
BUKOVA drva, metrska ali kratko nažaga-na, ugodno prodam. Možna dostava. Telefon 051 614- 316.	p
TRAKTOR, prikolico, ostale priključke, motokultivator ter tovorno in dostavno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.
2642
VEM, da dekle iskreno spoznati me želi, na tej številki me dobi, 031 807-376.
2505
66-letni upokojenec želi spoznati žensko za skupno življenje. Ti k meni. Telefon 5741-187.	2890
SIMPATIČNA, 40-letna zaposlena ženska želi spoznati prijatelja do 51 let. Telefon 041 248-647; agencija Alan.
2897
Kugio* d,0,0 0r'9%,0,5 min,
Skromno in pošteno si živel, v življenju le skrb in
delo si imel. Skozi vse življenje le boriti si se znal, v poletnem dnevu tiho si zaspal, a v naših srcih vedno boš ostal.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta, dedka, pradedka in tasta
JANEZA DEŽELAKA
iz Modriča 2 a pri Laškem (18. 5. 1931 - 27. 7. 2012)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se zdravstvenemu osebju intenzivne nege nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje, govorniku gospodu Piklu, pevcem za odpeti pesmi, gospodu župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo, trobentaču za odigrano Tišino in pogrebni službi Komunale Laško. Še enkrat hvala vsem.
Žalujoči: sinova Karel in Ivan ter hčerka Anica z družinami
L 188
MOŠKI srednjih let iščem prijateljstvo z damo do 60 let. Telefon 041 961-882.
2932
ZAPOSLITEV
IŠČEM delo: varstvo otrok ali starejše osebe na domu, čiščenje stanovanj ali poslovnih prostorov. Telefon 051 366937.	2 8 7 5
KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 040 438-801.	2914
NE kupujte od moje žene Olge Kos-Prezelj, stanujoče v Žalcu, Tomšičeva 1 a, avtomobila chevrolet 1,2, bele barve, ker o njegovi lastnini poteka tožba. Mož Žarko Prezelj, Celje.	2897
IZPOSOJA strojev in naprav Sam, Ervin Drgajner, s. p., Ul. bratov Dobrotinškov 13, Celje, telefon 041 629-644. n INŠTRUKCIJE iz matematike, fizike, mehanike, statike in statistike za vse stopnje. Petka, Peter Košir, s. p., telefon 031 616-970.	n

«M
www.radiocelje.com
Celje
Poročili so se: Sabina MEŠL in Tadej GOMBAČ, oba iz Celja, Tanja KOŠTO-MAJ in Roman RATEJ, oba iz Šentjungerta.
Laško
Poročila sta se: Tanja GROS iz Celja in Miran SE-NICA iz Debra.
Odšel si tja, kjer ni solza ne trpljenja
in gorja, ostala tvoja je dobrota, v naših srcih bolečina.
ZAHVALA
Po kratki in hudi bolezni se je v 80. letu poslovil ljubi mož, brat in stric
STANE PRELOŽNIK
iz Šaranovičeve ulice 7 c (2. 10. 1932 - 18. 7. 2012)
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče, maše, izraženo sožalje, izkazano pozornost in velikodušno pomoč v najtežjih trenutkih. Posebej se zahvaljujem celotnemu kolektivu Doma sv. Jožefa za skrb v času bolezni. Zahvaljujem se pevcem, duhovnikoma za opravljen cerkveni obred in pogrebni službi Veking za organizacijo pogreba. Prisrčna hvala g. Kelharju za album slik s sprevoda na pogrebu, hvala tudi za
odigrano žalostinko. Vsem iskrena hvala, da ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoča žena Ela s sorodniki
Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane od včeraj in kdo ve od kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev, ne kličite me nazaj.
(T. Kuntner)
ZAHVALA
vsem, ki ste se z nami poslovili od našega dragega moža, spoštovanega očeta in starega očeta
ALOJZA BIDERMANA
iz Brodnic, Rimske Toplice
Iskreno se zahvaljujemo Nejcu in Meliti, vsem našim prijateljem, sosedom, sorodnikom, gospodoma župnikoma, pevcem, govorniku in trobentaču. Hvala vsem vam, dobri ljudje, za besede tolažbe, za izražena ustna in pisna sožalja, za molitve, maše, sveče in cvetje.
Hvala vam za vso pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Zelo ga bomo pogrešali: žena Jožica, sin Drago ter hčerki Slavica in Mojca z družinami
VAT in Jožef HROVAT, oba s Podvina pri Polzeli, Jasna BLAZINŠEK in Žiga ZOREC, oba iz Velenja. Mozirje
Poročila sta se: Mihaela
RAK iz Brezja in Jurij TO-STOVRŠNIK iz Konjskega Vrha. Velenje
Poročila sta se: Jasna KA-URIN iz Celja in Alen HOD-ŽIĆ iz Velenja.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Mateja FON iz Bobovega pri Ponikvi in Anton GOLEŽ iz Rakovca, Vesna PODKRAJŠEK iz Žalca in Gregor MADŽARIČ iz Markovcev.
Žalec
Poročili so se: Katja VRA-NIČ s Prekope in Mihael BRAČKO iz Griž, Edita HRO-
Laško:
Umrla je: Alojzija CVIRN iz Babne Reke, 94 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Franca NOVAK iz Trnovca pri Dramljah, 89 let, Jožefa ŠUMER iz Prose-niškega, 80 let, Ivanka CVETKO iz Vodruža, 62 let.
Žalec
Umrli so: Marija PLOHL z Ločice ob Savinji, 53 let, Frančiška VOLAVŠEK iz Bre-
zna, 80 let, Marija PONČOH s Črete, 73 let.
Velenje
Umrli so: Marija ZAJEC iz Dravograda, 90 let, Frančišek RUTNIK iz Slovenj Gradca, 95 let, Cvetana ŠTAJNER iz Velenja, 91 let, Slavko KLEPEC iz Velenja, 54 let, Stanislav KOPITAR iz Žalca, 77 let, Ivan UNGAR iz Velenja, 73 let, Štefanija PETEK z Rečice ob Savinji, 87 let, Mihael KOLENC iz Žalca, 91 let, Ludvik GROBELNIK iz Vitanja, 73 let.
t POGREBNA SLUŽBA
primožič
24 UR OBISK NA DOMU
PE VOJNIK PE CELJE
L 171
28
NA KOLESIH
NOVI TEDNIK
Ko trepetamo za jeklenega konjička
Kako ravnati, ko nam grozita toča in močan veter
Bo naš jekleni konjiček preživel nevihtno poletje brez vidnih sledov, bo treba odšteti veliko denarja za njegovo popravilo, če avto ni niti zavarovan? Naše podnebje se segreva, vročih dni je vse več, v prihodnosti naj bi bilo še slabše, s hujšimi neurji z močnim vetrom in točo. Lani sta nas na Celjskem oba prizadela celo v začetku septembra.
Da bi naše avtomobilsko bolj obvarovali, je pomemb-in drugo premoženje čim no spremljati natančne no-
Toča je lahko prav neusmiljena. Avto po poškodbi pa je treba zavarovati pred mokroto. (Foto: TimE)
Nasveti slovenskih zavarovalnic ob ravnanju v toči so podobni. Najprej zavarujte človeška življenja. Za tem preprečite nadaljnjo škodo. Če je le mogoče, naredite nekaj fotografij nastale škode na avtomobilu. Obvezno preverite zavarovano kritje na zavarovalnih policah in prijavite škodo. Če so razmere varne, začnite s popravilom, istočasno pa poskrbite, da se do prihoda cenilca zavarovalnice ohranijo dokazila o nastali škodi.
Enemu od slovenskih kupcev avtomobilov se je lani zgodilo, da je toča padala po »njegovem« novem avtu, ki je bil pri trgovcu že plačan ter postavljen pred trgovino, da bi ga kupec prevzel. Na avtomobilu se je pojavilo okoli dvajset udrtin, toda ni kazalo, da bi bil poškodovan lak. Zaradi nastalih razmer mu je trgovec ponudil tri možne rešitve: popravilo avtomobila skupaj z 10-odstotno odškodnino, naročilo novega avtomobila ali vračilo kupnine.
vice o preteči nevarnosti. Na spletni strani Agencije RS za okolje www.meteo.arso.gov. si/met/sl/warning/hail izvemo o verjetnosti trenutnega pojavljanja toče tudi posebej za savinjsko pokrajino ter za večja mesta, kot sta Celje in Velenje. V ARSO opozarjajo, da se lahko nevihtni oblak razvije v eni uri, strokovnjaki lahko napovejo nevihto največ eno ali dve uri vnaprej, toča je še bolj nepredvidljiva.
Zrna toče imajo najpogosteje premer do enega centimetra, v slovenski prestolnici je pred enim desetletjem padala toča s premerom pet centimetrov. Doslej največja toča je padala pred stoletjem na Kitajskem, ko je imelo zrno premer več kot dvajset centimetrov ter je bilo težko štiri kilograme in pol.
Kaj storiti, ko izvemo da se lahko zgodi, da bo po našem jeklenem konjičku po vsej verjetnosti klestila toča? Avto je seveda najboljše postaviti pod streho, mogoče celo v javno garažo, če nič od tega nimamo, ga skušamo zavarovati z
Toča v Štorah, foto: arhiv NT (Klara Štefanec)
odejami in rjuhami, še posebej avtomobilsko streho, stekla ter pokrova motorja in prtjažnika. Med reševanjem ne pozabimo, da prestavljanje avta pod kakšno drevo predstavlja dodatno nevarnost, saj močan veter tudi drevesom ne prizanaša in se lahko odlomi kakšna veja ter pristane na strehi našega jeklenega konjička. Prav tako avtomobila med vožnjo, ko pada toča nikakor ne ustavljajmo v podvozih, predorih ali preprosto sredi ceste, saj s tem ogrožamo prometno varnost tako sebe kot drugih udeležencev v prometu.
Nekateri svetujejo nakup zaščitnega pregrinjala avtomobila proti toči, primerno podloženega seveda. To je seveda prav tako povezano s stroški, zato je na spletnih forumih mogoče prebrati celo, kako si lastniki avtomobilov pomagajo sami, na vse mogoče načine. »Ker sem bolj stiskaške narave ter za prekrivalo avta ne mislim dajati od sto do dvesto evrov, bom ponjavo skušala narediti sama,« piše ena od previdnih lastnic avtomobila, ki ji je ostalo po prenovi stanovanja nekaj »filca«. Pred mokroto ga namerava zavarovati s tem, da ga bo obložila z nepremočljivim blagom ali močnejšim polivinilom.
V primeru škode avtomobila zaradi toče pa v zavarovalnicah svetujejo, naj nastale okoliščine dogodka fotografiramo in poškodovane ali uničene dele ali predmete
pred cenilčevim ogledom odložimo na eno mesto. Tako se lahko pozneje izognemo različnim dvomom ob ocenjevanju nastale škode.
BRANKO JERANKO
Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. In to še ni vse. Življenje si bo lahko pocenil z našo kartico ugodnih nakupov.
NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje
ob torkih - iz vašega kraja	E L	ob petkih - zgodbe s celjskega
Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem.		
Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika.
	
j PODATKI O PREJEMNIKU	NAROČNIKU j
IME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
KONTAKTNI TELEFON/GSM:
NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika.
PODATKI O PLAČNIKU I NAROCILNICA
ME IN PRIIMEK:
ULICA:
KRAJ:
DATUM ROJSTVA:
Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 eUr, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec.
Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece.
lačano obdobje: od
: do
ODPIS:
T&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe ovega tednika.
PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
VODNIK
29
■ONO
IJ'iVHH'H
Spored od 3. - 6. 8.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Petletna zaroka - romantična komedija 21.30
Ledena doba 4 - animirana druž. pustolovščina 3D, sinh. 11.05, 13.10, 14.00, 15.20, 16.10, 17.30,18.20
Ledena doba 4 - animirana druž. pustolovščina, sinh. 10.30, 12.40, 15.05, 17.10, 19.20 Mrha - drama 12.50, 14.50, 16.50, 19.00 Neverjetni Spider-Man - akcijska pustolovščina, 3D
10.50, 19.40, 20.30, 22.30, 23.20 Bonobo Ben - dokumentarni film 16.05
Vzpon viteza teme - akcija
10.40, 11.50, 13.50, 15.00, 17.00, 18.05,
20.20, 21.20, 23.30
V iskanju pravice - akcijski triler
13.00, 18.10, 20.40, 23.05
Ted - komedija
11.00, 13.20, 16.00, 18.30, 20.50, 23.10 Kuharski mojster - komedija 21.00, 23.15
LEGENDA:
-	vsak dan
-	sobota, nedelja
-	petek, sobota
PETEK in NEDELJA
19.00 in 21.00 Fant s kolesom - drama
SOBOTA
20.00 Fant s kolesom - drama
SOBOTA
22.00 Kraljev govor - komedija
KINO POD KOZOLCEM
PETEK
19.00 Vroči Mike - komedija 20.00 Nočne ladje - ljubezenska drama
21.15 Muharjenje v Jemnu - komična
romantična drama
SOBOTA
19.00 Pupijeva dogodivščina - animirana komedija, sinh. 20.00 Muharjenje v Jemnu - komična romantična drama 21.00 Vroči Mike - komedija NEDELJA
16.00 Pupijeva dogodivščina - animirana komedija, sinh. 18.00 Muharjenje v Jemnu - komična romantična drama
19.00 Nočne ladje - ljubezenska drama
20.15 Vroči Mike - komedija
PETEK, 3. 8.
20.00 Dom kulture Svoboda Griže
Literatura ni na dopustu
kavarniški večer
20.00 Zdraviliški dom Terme Dobrna Trio Gud
Dejan Gregorič, violina; Urša Kržič, violončelo; Gregor Dešman, klavir
20.00 Minoritski samostan Olimje
Ob srečanju pihalnih orkestrov iz Slovenije in Češke
koncert
20.00 Na trgu vasi Lipa Podčetrtek
Zumba večer 21.00 Ob mestnem stadionu Velenje
Preprosto črni
koncert
21.00 eMCe plac Velenje_
Klubski večer
SOBOTA, 4. 8.
10.30 Travnik pri domu kulture Velenje
Dogodivščine indijančka Vikija
poletje na travniku - lutkarije
12.00 Pokrajinski muzej Celje Kelti na Celjskem
javno vodstvo po razstavi
18.00 do 20.00 Ribnik Vrbje_
Ponirkove otroške ustvarjalne delavnice
18.00 Grad Podsreda_
Akademski slikar Rajko Čuber
javno vodstvo po slikarsko fotografski razstavi
20.30 Žička kartuzija
Skupina Jararaja
koncert
21.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina
Big band Šmarje z gosti
svetovne uspešnice popularne glasbe in zimzelenih melodij
21.00 eMCe plac Velenje_
Klubski večer
NEDELJA, 5. 8.
18.00 do 20.00 Ribnik Vrbje_
Ponirkove otroške ustvarjalne delavnice
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Violinist Andrej Gubenšek ob spremljavi Godalnega kvarteta Muzikoterapija in pianista Tilna Drakslerja
koncert
20.30 Trg vasi Lipa Podčetrtek Shirlie Roden
nastop angleške pevke
21.00 Central Caffe Rogaška Slatina
Marko Medik in Grega Korošec
kavarniški rock, priredbe B. Dylan, E. Clapton, U2 ...
ZVEZDE POD ZVEZDAMI
KINO PRED DOMOM KULTURE VELENJE
PONEDELJEK
21.30 Skrivnost njihovih oči - triler, drama
www.radiocelje.com
PETEK, 3. 8.
18.00 Mestna plaža
turnir 4 v vrsto, delavnice ustvarjanja iz gline, mozaiki iz Hamaperlic, risanje na steklo ...
19.00 Mestna plaža Cocktail party
20.00 Vodni stolp
Mamoutou dembele (Baba MD) & Calling Africa
koncert
SOBOTA, 4. 8.
17.00 Zelen'dol ob Šmartinskem jezeru
Zakaj pa ne po domače?
prepustite se zvokom narodnozabavne glasbe v družbi mladih muzikantov
22.00 do 22.00 Zelen'dol ob Šmartinskem jezeru
Avgustovske sobote ob tabornem ognju
NEDELJA, 5. 8.
11.00 Zelen'dol ob Šmartinskem jezeru Nedeljske umetniške delavnice
za staro in mlado
19.00 Dom sv. Jožefa Celje
Večer v Atriju
Andrejk Gubenšek, violina; Tilen Draksler, klavir in Godalni kvartet študentov medicine
PONEDELJEK, 6. 8.
18.00 Mestna plaža
Ustvarjalnice pod celjskim nebom
DRUŠTVA VABIJO
SOBOTA, 4. 8.
17.00 Virštanj Banovina Podčetrtek
Tradicionalna klopotčeva sobota
kulturni program s postavitvijo klopotca ter zabava z ansamblom Lipošek
8.00 do 12.00 Gotovlje
Kmečka tržnica s sejmom pod lipami
8.00 Ploščad Centra Nova
Ustvarjamo in se igramo
Kmečka tržnica s spremljevalnim programom
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Celeia mesto pod mestom, Kelti na celjskem; Utrip svetlobe, do 13. 12. ; Recte illuminas - dobro svetim, do
preklica.
Otroški muzej Hermanov brlog: razstava Moj rojstni dan, do 31. 12.
Muzej novejše zgodovine Celje:
Obrazi operete; do 31. 10.
Dom sv. Jožefa Celje: razstava fotografij Jureta Kravanje: Spodnja Savinjska dolina, do 31. 8.
Galerija Volk Celje: razstava Celjske poletne vedute 2012, do 28. 9.
Kvartirna hiša: poletna prodajna razstava umetniških del, do 31. 8.
Železarski muzej Teharje: razstava likovnih del Tatjane Hren: Podobe plemena, do 31. 8.
Savinov likovni salon Žalec: skupinska razstava Nova fotografija - Realnost, do 31. 8.
Galerija Zgornji trg Šentjur: slikarska razstava Draga Medveda: Archeo metamorfoze, do 3. 9.
Grad Podsreda: razstava steklenih mojstrovin Ars vitraria Mitje Lukanca ter Zvoneta Drobniča, članov Društva steklarjev Slovenije, do 30. 9.
Anina galerija Rogaška Slatina: razstava enodnevnega mednarodnega slikarskega srečanja, do 5. 8.
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia - mesto pod mestom, Knežji dvorec (ogled po dogovoru).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Pri železniški postaji Šentjur: Muzej južne železnice
Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša
Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žu-smu: Glažute na območju Žusma
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
tednik
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@ drustvo-sos.si
Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane,
za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure;
telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
TOM telefon za otroke in mladostnike Informacije, spodbuda, podpora, svetovanje in pomoč v obliki svetovalnega pogovora, telefon 116 111, vsak dan od 12. do 20. ure, tudi ob sobotah in nedeljah.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,30 EUR petkovega pa 1,50 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij nevračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašič
Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn
Oblikovanje: Minja Bajagič
Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja
Fotografija: Sherpa, GrupA
E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si
E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič
E-mail: radio@nt-rc.si.
E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Anja Deučman, Janja Intihar, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Branko Stamejcic, Ivana Stamejcic, Simona Solinic, Dean Šuster
Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejic Mlakar Marketing: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
30
RAZVEDRILO
NOVI TEDNIK
IZJAVA TEDNA
»Če bi Urška s takšnim pogledom, kot je v torek stala na tatamiju, stopila pred Novo ljubljansko banko, bi ta sama sebe dokapitalizirala.«
(Voditelj jutranjega programa na nacionalnem slovenskem radiu)
MODROSTI
Nikoli ne bodimo nehvaležni. Če nam življenje postreže z limonami, si pač napravimo limonado. (neznani avtor)
Vprašali smo vas: »Koliko borovničeve marmelade skuha Slavica Goltnik z Brezja pri Mozirju?« Pravilen odgovor se glasi: Skuha toliko marmelade, kolikor lahko sama nabere sadežev.
Nagrado, knjigo Mohorjeve družbe: Mirko Mahnič, Devet mesecev, za pravilen odgovor prejme: Marija Kukovnik, Kaplja vas 24, 3312 Prebold.
NAGRADNO VPRA7ANJE
Na Ljubnem bo tudi letos tradicionalni Flosarski bal. Kateri po vrsti?
Ime in priimek
Naslov
Kontaktna telefonska številka
Odgovor
Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika
Kupon z odgovorom pošljite najkasneje do srede, 8. avgusta, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili knjigo Celjske Mohorjeve družbe.
Bralci pošiljajo šale
Pregrinjalo
Če bi potrebovali veliko pregrinjalo, le kje bi ga iskali? Odgovor je preprost: pri ženi vendar. Njena spalna srajca je dovolj velika, da prekrije kar tri podjetja: Mlekarno, Plinarno in Nočni zabaviščni park. (Rudi Vrečar, Laško)
Pomoč
»Dober dan. A je to Center za pomoč alkoholikom?« »Ja, kako vam lahko pomagam?« Tako povpraša možak ob vstopu in nadaljuje: »Povejte mi prosim, kako naj pridem potiho v stanovanje, da me >tastara< ne bo slišala in me pogruntala, da sem >fajhtn<? (Marija Vozlič - Ostreuh, Griže)
Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Komunikacijski šum
Seveda smo tudi v redakciji stiskali pesti za naše športnike. Le da se včasih pojavi kakšna manjša zadregica s priimki.
Tea Podpečan Veler: »Bisi, si slišala, da je Urška zmagala?«
Biserka Povše Tašić (izjemno začudeno): »Ja, s kom se je pa borila?«
Tea: »Eh, pa ne naša Selišnikova. Žolnirjeva!«
Odšla je na zaslužen dopust
Za Saško T. Ocvirk je silno naporna sredina julija. Kot da ni dovolj, da je avtobus za dunajski koncert svojega priljubljenega Brucea Springsteena lovila dobesedno »na sekunde« in se v uredništvo vrnila praktično naravnost s koncerta, je potem petek »podaljšala« še do nedelje na prireditvah Piva in cvetja v Laškem. Ob tem se ni prav nič pritoževala, a da so jo malo zatem dobjanski lovci na fotolov naročili ob 4. uri (zjutraj!!!), je pa le malo težje pogoltnila. Pa to, da je bilo treba vstati ob treh, sploh ni bilo najhuje. Težji del zgodbe je bil o tem obvestiti fotoreporterja Andraža Purga, saj že vrabci po redakciji čivkajo, da ni ravno jutranji človek. A za v anale je treba zapisati, da je bil brez slabe volje, v polni pripravljenosti na zbornem mestu že deset minut pred časom. Kako sta se s Saško potem pretolkla čez dan, je pa drugo vprašanje ... Sicer pa bo Saška zdaj na dopustu vse do sredine avgusta ponočevanje in »jutrovanje« vsaj malce nadoknadila s spokojnim spancem.
Pri ženi brez ugovorov
Odnosi v naši hiši so bili v preteklih dneh bolj domači. Brane Stamejčič se je silno razveselil napovedi, da bo torkova seja redakcije zeeelo kratka. Sejo je sicer predčasno zapustil, ker je moral posneti intervju in narediti oddajo. Ko se je vrnil, smo v redakciji še kar »sejali«, Brane pa je vseeno iz previdnosti ostal (skoraj) brez besed. Nič čudnega, saj je bila začasna v. d. šefice njegova žena Ivana.
Ko besede meso postanejo
Naša redakcija je zelo rodovitna, pardon, plodna. Otrok kolikor hočete in še prihajajo. Morda tudi zaradi diskur-za.
Prvi ženski glas v redakciji: »A dam tudi tistega fotografa noter?«
Drugi ženski glas: »Ja, če imaš luknjo, pa kar.«
ANEKDOTE
I
Veliki nemški fizik, utemeljitelj relativnostne teorije Albert Einstein (1879-1955) je imel na Sorboni vrsto predavanj, na katera je - že iz puhoglavosti - prihajalo mnogo poslušalcev. Einsteinova izvajanja pa so bila tako suhoparna, da je o njih neki fizik dejal: »Prvo predavanje je docela razumljivo. Drugega razumeta samo bog in on. Tretjega samo še bog.«
5								2
				8		5	3	1
	3	2		6				
9		1	6					3
8			4					
						2	5	7
1	5	9						
			1		3		7	
					4	8		5
Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV !
Odisejada z očali
Neverjetno, koliko skrbi lahko povzročijo poškodovana očala, že sončna, kaj šele tista za večjo ostrino vida! Moja očala so res stara kar nekaj let, saj ni nikoli pravega časa, da bi se odpravil k optiku po nova. A se zgodi, celo med dopustom na morju, kjer se na steklu hitro poznajo madeži zaradi hude poletne vročine. »Gotovo zaradi kakšne lepe obline na plaži,« se pozneje ponorčuje zlobni jezik. Očala moram zato obrisati in nič hujšega: kovinski okvir, ki ga držim ob brisanju stekel, preprosto poči!
Na srečo je zadnji dan dopusta, ko se odpravljam domov. Z avtomobilom seveda, ki ga moram pripeljati na cilj, domov. Spomnim se, da sem nekoč za vsak primer v globine avtomobilskega predala odložil ena stara očala, ki so takrat mojemu vidu še kar dobro služila. V predalu avtomobila nato res uspem najti odslužena očala in izkaže se, da z njimi še vedno vidim, čeprav ne več tako jasno kot nekoč. No, tisti dve uri vožnje do doma bo že šlo.
Res je tako, do doma pripeljem jeklenega konjička brez težav. Kaj pa jutri, ko bo treba spet v službo ter po vsej verjetnosti kam daleč s službenim avtomobilom? Če je veljalo s starimi rezervnimi očali voziti tisti dve uri vožnje do doma, v prihodnjih dneh ne bo veljalo. Kaj storiti? V Sloveniji pač ni tako kot na primer v urejenej-ših državah jugovzhodne Azije, kjer se med potikanjem v velikih nakupovalnih središčih ustaviš pri optiku, ki ti sam izmeri vid ter reče: »Pridite po nova očala čez eno uro, vmes lahko greste še nakupovat!« In prideš po nova očala, ki so, kot nato doma strokovno ugotovijo, brezhibna. Ja, pri nas ure tečejo čisto drugače, v vsakem pogledu! Spomnim se, kako se je funkcionar društva slovenskih optikov nekoč javno pritoževal, češ da smo ena zadnjih dveh evropskih držav, kjer mora očala predpisati očesni zdravnik. Zato da poleg optika zasluži še on, bi pristavil kakšen zloben slovenski jezik.
Toda jaz sem trenutno na tako imenovani sončni strani Alp, ki ni za tiste, ki nujno potrebujejo nova očala, nič kaj sončna. Ponedeljkovo jutro je, treba bo v službo, saj je veliko
sodelavcev na dopustu in ostali komaj čakajo, da se vrnem na delo. Ja, ampak brez očal ne bo šlo, ugotovijo tudi moji predpostavljeni, zato dobim še en, nepričakovan dan dopusta. Čeprav nisem v Sloveniji naročil novih očal že dolga leta, pričakujem, da bo pot do novih vsekakor trnova. Poskusim srečo in najprej pokličem optika, za katerega na spletu preberem, da stara očala celo popravlja. »Pridite, poskusili bomo storiti vse, kar bo mogoče. Ampak če so vaša kovinska očala iz titana, vam žal ne bomo mogli pomagati,« slišim prijazen glas in odnesem očala k optiku, da jih »zlata«. »Imamo gnečo, če vas ne pokličemo do osemnajste ure, nas prosim pokličite sami,« slišim za opti-kovim pultom.
In kaj storiti, če očal ne bodo mogli popraviti? Kakšen dan bo treba čakati, da pridem sploh do okulista, da mi predpiše nova, potem jih bo treba naročiti in še izdelati. Da bi bil brez očal kakšen teden dni? Nemogoče. V hudi stiski na spletu najdem podatek, da so pri enem večjem optiku v Ljubljani pregledi oči za očala mogoči vsak delavnik in to brez prehodne najave. Telefoniram, če je res tako, izvem, da je »dobro, če se prej najavim«. »Na očala boste nato čakali približno teden dni,« so mi na srečo odkrito povedali.
Očala nosim od prvega razreda osnovne šole, zato začnem obujati spomine, kako je s tem, kako do novih očal, v Sloveniji križ od nekdaj. V času Jugoslavije si moral nanje čakati tedne in tedne, zato sem se pred več kot dvema desetletjema po nova očala odpravil z vlakom v kapitalistično Avstrijo in jih uspel dobiti veliko prej. V hudi stiski, leta Gospodovega 2012, sem zato navezal še stik po elektronski pošti z avstrijskim optikom, ki mi je odgovoril, da je treba čakati približno en teden. Dobil bi jih torej le kakšen dan prej kot v Sloveniji. Mar naj zato vzamem v službi teden dni dopusta in nato doma gledam v zrak, v pričakovanju novih očal? Ure minevajo, pozno ponedeljkovo popoldne je in že razmišljam, da bom v službi prosil še za dopust v torek in se z vlakom odpravil k optiku v Avstrijo. Tudi od optika v Celju, ki ima dela čez glavo, ni nobenega glasu. Ura bo skoraj 18 in nihče me še ni poklical.
Malo pred 18. uro zazvoni telefon. »Pridite po očala, prosim!« slišim prijazen glas. »Po kakšna očala, po popravljena? Jih je bilo sploh mogoče popraviti?« vprašam. Ko pridem k optiku, ne morem verjeti svojim očem, saj je ta uspel iz dveh na silo ločenih kosov spet ustvariti ena sama očala. In kar slišim kamen, ki se mi odvali od srca!
ŠPEGLFUKS
NOVI TEDNIK
RAZVEDRILO
31
TEHTNICA J*J
Nagradna križanka
Oprosti, ampak nimaš...
Povsod z vami
Škodljivec v fižolu
največje naročnik nigerijsko mesto
priloga dela
15
majhen falot
španski pisatelj blasco
pripomoček za igro
lennonova vdova (y0k0)
nevarna padavina
priprava za vzpenjanje
šved. pisec hansson redka mehka kovina
majhen rt
m
rezervat vjar
močan dež kdor se uči abecede
grški bog podzemlja
ugleden islamski teolog
prebivalec laponske
velika količina (knjiž.)
obmejni prebivalec
evgen car
PEČENJE
nasprotje svetlobe
12 mesecev
organska spojina
14
zmajevo drevo
železov oksid
svetilni
pun koloidna raztopina
gradbeni material
kraj pri železnikih
eno-celična pražival
am. igral (dean)
ukrep zoper kršitelja
Križam Ke
a
uqamKe
duhovit človek (ekspr.)
gospodarski ustroj določene družbe
trušč (star.)
jelko kacin
kdor ima eno roko
teritor. obramba
severno-atlantski vojaški pakt
stripovski junak ford
prva ženska
16
ljublian-ska banka
mama (štajar.)
četrta črka grške abecede
13
majhna sirota
skupek imen oseb
okrasna rastuna
zemüe-merec
puanec (slabs.)
nwmiN E"*1®" 0MERSA s™n ™čnica nik0uu
denar nekdanje sfrj
priprava za risanje
7
nemška pevka
poletno obuvalo
ei1lni alkohol
pritok savinje
kvartaški izraz
poštna oznaka oregona
obrobek (redko)
kdor trasira
ivan hribar
denarna
dajatev
državi
hladno
orožje
naslonjalo (star.)
gregor strniša
manjša dn_nirmn vojaška
enota valtc
francoski departma
slovenska igralka gorenjak
pritok irt1ša eisen-howerjev vzdevek
režiserka vogelnik
raženj
sociologinja jogan
Kajne oči, da vaju z mamico...
pesnik zajc
10
oznaka andore
nekdanja argentinska političarka peron
žival z rogovi
sozvočje tonov
18
Nagradni razpis
1.	nagrada: bon za Hotel pod Roglo v Zrečah
2.	nagrada: knjiga Celjske Mohorjeve družbe Kje, domovina si
3.	nagrada: vstopnica za kopanje in savno na Rogaški rivieri
Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do četrtka, 9. avgusta.
Rešitev nagradne križanke iz št. 59
Vodoravno: DOPUSTITEV, OPRAVIČILO, BE, ES, MEL, EKIPA, LINA, NADA, BOJAN, LOČITVENA, TI, ORIGINAL, METEORI, MOKA, DU, IMIGRANT, LINHART, TOPOT, TONA, JAREK, INK, ATENE, MERIMA, NEAL, OLIVER, LEAR, GC, ERA, KARAMEL, ZVEST, IZAK, RK, MEG, STA-
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18						
Ona: Finančno stanje se je končno vsaj delno stabiliziralo. A ne pričakujte večjih pretresov na tem področju, zato se mirne duše posvetite ljubezenskim načrtom. In ti so vse prej kot majhni.
On: Vsi mislijo, da ste ravnali naivno, vi pa dobro veste, da ni tako, saj samo vi poznate resnične rezultate ravnanja, ki so vse prej kot majhni. Torej uživajte sadove svojega dela in si odpočijte. Zaslužili ste si.
Ona: Spogledovanje s prijetnim neznancem se bo končalo natančno tam, kjer ste to načrtovali že od začetka. Prihodnost bo pokazala, da to ne bo le kratka avantura, ampak nekaj veliko lepšega in trajnejšega.
On: V nesreči najpogosteje ostanemo sami in zapuščeni. Zato si nikar ne delajte skrbi, temveč se pripravite na prihodnje avanture. Vendar bodite previdni, nekdo vam spet nastavlja past. Ne pustite se ujeti.
Ona: Prijatelj vam bo precej zmešal glavo, vendar boste morali odločilen korak vendarle narediti sami. Na začetku vam bo mogoče malo nerodno, vendar se bo proti koncu tedna vse razvijalo po vaših željah in pričakovanjih.
On: Odločili se boste za kratek potep s svojo partnerko, saj že pošteno potrebujeta nekaj časa, ki ga bosta preživela oddaljena od družbe, ki vaju v zadnjem času kar nekako preveč obremenjuje. To bo tisto pravo.
U^UlMJfrM
Ona: Kritičen pogled na dosedanje avanture vam bo odkril realne možnosti pri nekom, ki vam nikakor ne gre iz glave. Nikar se ne podcenjujte, ampak mu pokažite predvsem svoje dobre lastnosti, slabe pa pustite raje za drugič.
On: V glavi se vam nekaj dogaja, niste pa prepričani, kaj bi storili. Bolje bo, če vse skupaj trezno razmislite in se posvetujete z nekom, ki gleda na vso stvar s svetlejše plati.
DVOJČKA ■ STRELEC »
Ona: Z nekaj spretnimi potezami boste zlahka popravili slab vtis, ki ste ga pustili pri svojem partnerju. Nikar ne zamudite priložnosti, saj vas čaka prijeten teden in še veliko prijetnejši konec.
On: V vaše življenje bo vstopila prijateljica, ki bo postala precej več. Vsekakor vam ne bo preveč dolgčas, saj se boste imenitno zabavali in odkrili marsikatero podrobnost, ki vaju zbližuje.
Ona: Nikar si ne zatiskajte oči pred čustvi, ki se porajajo v vaši bližini, ampak raje pokažite tudi svoje srce. Je že res, da bo to na začetku le nedolžna ljubezen, ki pa se bo lahko hitro prelevila v veliko več, kot pričakujete.
On: Obiskal vas bo star znanec in vas prosil za nenavadno uslugo. Bolje bi bilo, če bi prej vsaj malo premislili tudi o tem, kakšne posledice lahko pričakujete. Nenazadnje zadeva niti ne bo tako nedolžna.
Ona: Neznanec vam bo z očarljivostjo in s pihanjem na dušo povsem zmešal glavo, vendar se zaradi tega ne boste posebno obremenjevali. Nekdo vas bo sicer opozarjal, a boste vendarle ravnali le po lastni presoji.
On: Pred težavami se ne da pobegniti, veliko bolje bo, da se jim postavite po robu. Od začetka bo sicer težko, kasneje pa se boste kar znašli. In nikar ne pozabite na pomemben telefonski klic, ki ga ne smete zamuditi.
KOZOROG &
Ona.: Spregledali boste precej pomembno zadevo, ki vas lahko stane veliko več, kot si morda mislite. Zato nikar ne bodite površni, ampak zavihajte rokave, saj je to edini način, da se rešite težav.
On: Razkrila se bo skrivnost, ki ste jo dolgo skrivali v sebi, čeprav ste se zavedali, da to ni najbolje. Zdaj si boste končno oddahnili in si uredili življenje tako, kot ste si želeli.
VEK, RISER, ELITA, GIS, OKNICA, TEBE, LORENZO, LES, LA, ISAR, JEN, LASO, INOZEMEC, HALO, IT, KORETA, SRA-KOVLJE, ARAMIS, KNJAŽEVAC.
Geslo: Življenje je lepo
Izid žrebanja
1.	nagrado, bon za Hotel pod Roglo v Zrečah, prejme: Rafko Gorenšek, Zagajškova 4, 3000 Celje
2.	nagrado, knjigo Celjske Mohorjeve družbe Marjan Ma-rinšek: Tonček je prišel, prejme: Anica Sojč, Ilovca 18 a, 3212 Vojnik.
3.	nagrado, vstopnico za kopanje in savno na Rogaški rivieri, prejme: Branka Godicelj, cesta Kozjanskega odreda 6, 3220 Štore.
Nagrajencem čestitamo. Drugo nagrado dobite na oglasnem oddelku NT&RC, prvo in tretjo bomo poslali po pošti.
Ona Obiščite starejšo soro-dnico, ki vas že nestrpno pričakuje, saj si lahko od tega obiska nadejate neslutenih koristi. S tem ji boste naredili ogromno veselje, zadovoljni pa boste tudi sami. Toda nikar ne pričakujte preveč.
On: Imeli ste odlično priložnost, toda niste je docela izkoristili, ker ste vztrajali pri neki napačni zvezi. Še je čas, da to popravite. Treba bo le potegniti prave niti in vse se bo uredilo samo od sebe.
DEVICA
Ona: Ne izgubljajte časa po nepotrebnem, ampak se lotite zadeve tam, kjer lahko pričakujete največje koristi. Zvezde so trenutno vsekakor na vaši strani, zato se vam tako splača tokrat tvegati tudi malce več, kot ste navajeni.
On: Ne prekinjajte začete avanture, saj bi to lahko bil začetek trajnejše zveze, ki bi vam lahko v prihodnje še veliko pomenila. In nikar se ne ozirajte na neumestne opazke prijateljev, saj se samo šalijo.
VODNAR
Ona: Nikar ne čakajte na maj, saj je do njega še presneto daleč. Z dobrim nastopom boste zagotovo uspeli, morda celo bolj, kot so vaša najboljša pričakovanja. Ne odlašajte, izziv je tu in treba ga je le še izkoristiti.
On: Ponovno boste navezali stike z osebo, ki vam je nekoč že veliko pomenila, a vaju je življenjska pot v preteklosti na žalost ločila. Tudi tokrat boste že takoj na začetku ugotovili, da stara čustva še niso umrla.
Ona: Ne bojte se, saj boste vse prelisičili, ker nihče ne računa, da se za tako nedolžnim obrazom skriva takšna zloba. Dobro premislite, kaj počnete, saj boste kaj kmalu plačali visoko ceno za svoje neumnosti.
On: Po dolgem času boste ponovno srečali prijateljico, ki vam je nekoč veliko pomenila, vendar sta se vajini življenjski poti razšli. Privoščili si boste dolg pogovor, ki vam bo razkril prenekatero skrivnost iz preteklosti.
6
5
12
11
17
8
3
2
9
Ku/WtCHA. 11 h. (L K
RUMENA STRAN

Zlate čase smo napovedali
Ni kaj, vsaj malce zaslug za zlati lesk v očeh imamo tudi pri Novem tedniku. Zaslužnemu trenerju Marjanu Fabjanu, ki je varovan-
ko Urško Žolnir popeljal do olimpijskega vrhunca, smo zlate čase napovedali že pred letom. Kako drugače naj razumemo njegov zamišljen
Za žogo, za hlače
Še devetnajstič se je sa-vinjsko-šaleški ali celjsko-velenjski nogometni derbi končal neodločeno.
Pred 56. medsebojnim obračunom so se hlače bolj tresle igralcem Rudarja, kajti po dveh krogih so imeli le
eno točko in so po domačem porazu z Olimpijo (0:5) v nedeljo gostovali v Areni Petrol pri vodilnem moštvu. Toda Rajko Rotman (v rdečem dresu) je poskrbel, da so se hlače tresle tudi celjskim nogometašem. Takole
Ko se sošolca dobita pred zidanico
Premalo časa za jezdenje
Župan Občine Podčetrtek in predsednik Turistične zveze Slovenija Peter Misja si je tudi letos ogledal tradicionalne galopske dirke v Imenem, ki jih je že šestič zapored organizirala Konjenica Virštanj-Obsotelje.
Če je pred leti župan Podčetrtka na hipodrom Imeno prijezdil, se je tokrat pripeljal kar z avtomobilom. Gora obveznosti mu namreč ne dopušča, da bi se lahko posvetil še tej aktivnosti, zato pa je lahko pozorneje spremljal sobotno dogajanje
v svojem domačem kraju: »V občini Podčetrtek imamo veliko prireditev, a vsekakor so konjske dirke ena najbolj atraktivnih, saj so namreč uvod v poletje v Podčetrtku, kot imenujemo sklop prireditev v avgustu.«
ŠO, foto: TimE
in resen obraz ob prebiranju zlate teme na naših časopisnih straneh ...
BPT, foto: arhiv NT (GrupA)
Peter Misja je tako kot množica obiskovalcev - v celem dnevu si je dirke ogledalo kar 10 tisoč ljudi - z največjim zanimanjem ogledal kategorijo polnokrvnih konj, kjer so konji dosegli tudi do 70 kilometrov na uro.
Tokrat le kot obiskovalec
je v dvoboju dvignil modre hlačke napadalcu Celja Gregorju Bajdetu. Ta je s podajo Bezjaku za izenačenje poskrbel, da ima njegov klub v lokalnih derbijih še vedno tri zmage več.
DŠ, foto: GrupA
Direktor Muzeja Velenje Damijan Kljajič je v njem zaposlen od leta 1987, ko je delo pričel kot kustos-pe-dagog in kustos za novejšo
zgodovino.
Na muzeološkem področju se veliko ukvarja z urejanjem zbirk iz novejše zgodovine Šaleške doline, na pedagoškem pa je zapisan izobraževanju odraslih. Med drugim kot mentor zgodovinsko etnografskega krožka sodeluje tudi na velenjski Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Tokrat na Velenjskem gradu ni sodeloval v vlogi kustosa, tudi vlogo direktorja je postavil ob stran, temveč je v razstavi Kuriozum, ki jo je v okviru projekta Tris razstav pripravila slikarka Anja Jer-čič Jakob, užival kot eden izmed številnih obiskovalcev.
ŠO, foto: SHERPA
Direktor Muzeja Velenje Damijan Kljajič
V pričakovanju
Znan glasbenik Uroš Perič te dni preživlja dopoldneve na vrtu znanega lokala v Novi
vasi. Pričakuje sorodnike iz Srbije, da bodo šli skupaj na morje na Hrvaško. Noče po-
vedati, kam, da mu oboževalke slučajno ne bi sledile.
SHERPA
Takole prešerno je kmetijski minister Franc Bogovič v Spodnji Ponkvici pozdravil svojega šolskega prijatelja Vlada Počivavška (levo), lastnika kmetijske trgovine v Šmarju. Smo slišali, da so ga včasih veliko skupaj »žingali«, ampak samo tisti, ki so ta ali oni izpit opravili. Tako kot predsednik upravnega obora šmarske kmetijske zadruge Stanko Javornik (na sredini) se bomo tudi mi ob tem samo namuznili in vam ne bomo izdali, kateri je na študentskih »žurkah« večkrat manjkal.
OS, foto: GrupA