POŠTNINA PLAČANA V 6»TOVIM
Leto III.	Štev. 12
Celoletna naročnina	280 Lir -
Polletna	„	. HO .
Posamezna številka	■ 6 „
Za Jugoslavijo . . .	2 Din
Gorica, sobota TL. marca 1947
Praznih mladine
Naše priborjene pravice bomo branili v enotni demokratični fronti Slovencev in Italijanov
Soetla pot Ijndsklh množic
Letos bo goriška mladina praznovala svetovni mladinski teden v popolnoma drugačnih razmerah kot druga leta. Medtem, ko ga je pred dvemi leti praznovala še v boju z okupatorjem, ga je lansko leto praznovala v trdnem prepričanju in veri, da bo naša Primorska vsa stopila v krog'ljudske republike Jugoslavije. Letošnji mladinski teden je za veliko večino našega gori-škega ozemlja praznik skorajšnje priključitve k Jugoslaviji. Majhen del z mestom Gorico pa bo proslavil mladinski teden v znamenju bratskega sožitia in enotnosti z ostalo demokratično mladino Furlanije in Italije. Goriška mladina si je svesta vseh naporov, ki jih je napravilo jugoslovansko zastopstvo za dosego vseh naših ciljev. Ona je spoznala vse intrige imperialističnih držav, ki so zmagoviti Jugoslaviji odrekli pravico po celi Goriški, po Slovenski Benečiji in Trbižu. Kljub hudemu udarcu pa ne bo klonila, temveč bo šla dalje po poti, ki jo je zaznamovala s svojo srčno krvjo v osvobodilni borbi ter se bo še naprej borila za priznanje vseh narodnih pravic in za demokracijo na-' šega kulturnega in političnega življenja. Napredna goriška mladina je skupno z mladino Jugoslavije vedno gojila iskreno prijateljstvo do mladine drugih dežel. To čustvo ni našlo izraza samo na kongresih in v pozdravnih pismih temveč se je izražalo na bojnih poljanah, povsod tam kjer se je šlo za demokracijo, za bratstvo med narodi. Primorska mladina se ni borila samo za svojo svobodo, ona se je borila tudi za vse ostale svobodoljubne narode sveta, ki jih je pregazilo fašistično nasilje. V tej borbi je tudi naša mladina manifestirala svoja napredna in bratska čustva, ki jih goji do vse ostale mladine.
Naša borba bo tudi za naprej izraz stremljenj in zahtev vse demokratične mladine. V novih razmerah se bo primorska mladina in osobito mladina goriške-ga mesta in njene neposredne okolice tesno oklenila zdravih delovnih sil demokratične Italije, ki bo spoštovala in cenila doprinos slovenske mladine v borbi proti nacifašizmu in za demokracijo širokih ljudskih mas. V enotni fronti bo strnila svoje vrste proti vsem kršilcem miru, pridružila se bo svetovni napredni mladini, ki se bori za bratstvo med narodi, za dosego vseh tistih človečanskih idealov, ki jih je napisala na prapor, ki jo je vodil v borbi proti nasilnikom.
Italijanska napredna mladina, ki si je te dni ogledala mlado Jugoslavijo in ki jo je sprejel maršal Tito, bo prinesla v domovino pozdrave jugoslovanske mladine. Italijanski zastopniki napredne mladine so imeli priložnost videti na lastne oči polet jugoslovanskih narodov, razvoj mladine ter njen doprinos pri obnovi jugoslovanske države. Ni dvoma, da bo ta poset mnogo doprinesel za spoznanje in razumevanje obojestranskih teženj po zbližan ju in boljšem sožitju obeh narodov.
Goriška mladina si je postavila sledeči program:
Danes, sobota, na predvečer mednarodnega mladinskega tedna, bodo zagoreli kresovi po vseh goriških hribčkih.
Za oni del Goriške, Slovenske Benečije in Kanalsko dolino s Trbižem vred je z mirovno pogodbo nastalo novo razdobje, ki se bo v gotovem oziru razločevalo od ljudske republike Jugoslavije. Toda zaenkrat se je treba sprijazniti 's tem gotovim dejstvom in uravnati naše politični* in kulturno življenje, kakor ga nova preustvoritev zahteva. Slej kot prej bomo branili naše narodne in kulturne pravice ter bomo skupno z demokratičnimi silami Italije zastavili vse sile, da se bodo naše težnje upoštevale ter spoštovale. Socialistična in komunistična stranka Italije,
Reakciia pri nas in
Čeravno so voditelji nekaterih strank, ki tvorijo CLN, radi bahajo s svojo demokracijo, vendar smo priča dan za dnem, da se teroristične akcije od strani »Divisione Gorizia« in »Disperate« nadaljujejo, da se dejansko napadajo naši zaslužni borci in podobno. Naša naloga je in bo, da bomo te protiljudske elemente razkrinkali in da bomo enotni v res demokratičnih vrstah strli vsak tak podvig fašističnih elementov in struj. Znano nam je, kdo ima interes, da ščuva naše mirno prebivalstvo. Se bolj jasno nam je tudi, kaj vse bi hoteli te kreature ustvariti, če bi zlomile na tej najvzhodnejši meji italijanske republike strnjenost demokratičnih sil Slovencev in Italijanov.
Razni politični procesi v Trstu in drugod so nam pokazali, da je reakcija, ki se zbira okrog kvalunkvistov in liberalcev, na potu, da rehabilitira tistega č'o-veka, katerega je italijansko ljudstvo obesilo za pete in ki je kriv, da je slovensko, kakor tudi italijansko antifašistično ljudstvo trpelo skozi četrtstoletja. Ravno te dni so se naši tovariši iz Italije zbrali v Veroni, da proučijo položaj, ki je nastal v državi v zadnjih mesecih.
Na tem zborovanju so povzeli besedo tudi zastopniki Gorice, Gradiške in Tržiča, ki so poda.i poročilo o stanju, kakršno je nastalo pri nas v novih razmera'.!. Povedali so o napadih neofaši-stih in šovinistov na naše ustanove in na stanovanja antifašistov. Zborovalci, med katerimi sta bila tudi poslanca Ruggero Grieco in Giacomo Pellegrini, so sklenili opozoriti italijansko ustavodajno zbornico, vlado in vse demokratične stranke ter delav-
Jutri, nedelja 23. t. m., se bodo vršila po vseh vaseh množična mladinska zborovanja s sodelovanjem vsega prebivalstva. Govorilo se bo o pomenu mladinske organizacije in o nalogah naše mladine. Ob tej priliki se bodo spomnili vseh mladincev, ki so dali svoja življenja za svobodo. Ta dan je posvečen obenem bratstvu obeh narodov, ki živijo na tem ozemlju. Popoldne bo množičen izlet mladine v slovenski Števerjan. Slovenska mladina se bo sestala z mladino iz Gradiške, Krmina in drugih furlanskih vasi. Sledila bo skupna mladinska prireditev.
ki predstavljata najmočnejše stranke v deželi, nam bosta stali zvesto ob strani. Ti dve stranki se najbolj vežeta z nami, ker stojita najbolj odločno na braniku prave demokracije, ki bo ustvarila za vse delovno ljudstvo boljše življenje in se nenehno borita za bratstvo in mir med narodi.
Naša borba bo skupna z ostalimi demokratičnimi silami Italije; slovenske in furlanske množice bodo v okviru mogočne demokratične fronte podprle vse demokratične množice Italije v boju proti reakciji in neofaši-zmu.
d notranjosti Italije
stvo na položaj v naših krajih. Istočasno so pokrajinskim odborom poverili nalogo, da pospešijo zedinjenje demokratičnih sil proti izpadom neofašistov v Gorici, Gradiški in Tržiču. Istočasno se je glasilo »Unità« odločno zavzelo za nas ter je objavilo že več člankov, kjer opisuje podvig reakcionarnih struj na našem ozemlju, začelo je z 'az-krinkavanjem in alarmiralo delovne množice cele Italije. Istočasno je poveljnik partizanske vojske Longo na velikih zborovanjih v Milanu in Como ^pregovoril ogromnim množicam, kjer je razkrinkal vse sovražnike demokratičnih sil Italije. Dejal je:	»Partizansko	gibanje v
Italiji je zajelo 461.000 patriotov, od katerih jih je 76.000 padlo ali bilo ranjenih in 38.000 imamo invalidov in pohabljencev. Proti tem borcem so danes usmerjene klevete neofašistov, namesto da bi bili deležni časti in hvaležnosti«. Nadalje je predočil zločinsko politiko fašizma in njenega vodja, ki je pripeljal italijanski narod na rob propada. Stotisoči, ki so padli po puščavah Afrike, Balkana in Rusije, kličejo iz groba na odgovor ravno te fašistične elemente, ki bi hoteli danes blatiti partizansko borbo. Tov. Longo je brezobzirno strgal masko z obličja vsem tem proti-Ijudskim elementom, kajti oni so bili, ki so se obogatili z znanim »zakladom iz Donga« in s katerim danes finansirajo profašisti-čna podjetja in teroristične akcije. Nadalje je vprašal, kdo je imel interes, da so izginila Churchillova pisma »dragemu Mussoliniju« in podobno. Longeva razkritja so predramila vso javnost in brez dvoma bomo še marsikaj slišali in mogoče tudi doživeli.
24.	t. m. bo dan dela. Goriška mladina bo s prostovoljnim delom popravila mladinski sedež. Zbirala bo prispevke za opremo mladinskih brigad, ki bodo odšle na progo Šamac - Sarajevo.
25.	marca bo dan fizkulture.
26.	marec je posvečen tisku. Ta dan bo mladina razprodajala mladinske knjige in časopise iz Mladinskih založb.
27.	marca bo dan pionirjev.
28.	marca bo dan kulture. Mladina mesta Gorice bo otvonla svoj sedež ter s kulturnimi prireditvami in predavanji zaključila svoj teden.
Demokratične sile Italije imajo danes drugačno bazo, kot so jo imele pred petindvajsetimi 'e-ti. Ljudstvo je postalo zrelejše; odprlo je oči. Zaveda se, da bo samo z enotnim nastopom lahko strlo vse peklenske naklepe neofašistov. Na lastni koži čuti to divjanje porajajočega se fašizma in zato se je vrglo v boj, kakor še nikoli preje.
Široka demokratična politika
Sejam v Moskvi predsedujejo po vrsti štirje zunanji ministri, enkrat Molotov, nato Marshall, Bevin in Bidault.
Razpravljali so o izkoreninjenju ostankov nemškega fašizma (denacifikacija) in uvedbi demokratične ureditve v Nemčiji. Po izmenjavi mišljenj glede dnevnega reda so ministri poslušali govor šefa delegacije Zedinjenih držav Amerike Marshalla o vprašanju demokratizacije Nemčije. Ameriški zunanji minister se je skliceval na sklepe berlinske konference treh držav o pripravi in končni reorganizaciji političnega življenja Nemčije na demokratični osnovi. Ko se je Molotov zadržal pri Marshallovi izjavi o demokratizaciji Nemčije, je pokazal na to, da ima ta izjava celo vrsto dragocenih pripomb, s katerimi se sovjetska delegacija strinja.
Sovjetska vlada smatra za potrebno predlagati — tako je iz javil med drugim Molotov — da naj Svet zunanjih ministrov naroči kontrolnemu svetu, naj pri svojem nadaljnjem delu posveti posebno pozornost tem nalogam: 1) Potrebni so hitri in nujni ukrepi za odstranitev bivših aktivnih fašistov z javnih in pol-javnih položajev. 2) Na sodiščih in tribunalih naj se pospeši razpravljanje o kaznivih dejanjih nacistov in pri sodnih in tožiteljskih organih zamenjajo bivši funkcionarji hitlerjevskega režima z osebami, ki po svojih političnih in moralnih vrlinah odgovarjajo zahtevam po utrditvi demokratičnih načel v Nemčiji. 3) V skladu s sklepi berlinske konference naj se brezpogojno pokličejo na odgovornost vodilni funkcionarji hitlerjevskega režima in vojni zločinci.
Razen tega predlaga sovjetska vlada skupen program (v vseh okupacijskih conah) za preosno-vo nemškega političnega življenja na demokratični podlagi. Konkretno je treba: 1) Dati nemškim demokratičnim strankam in svobodnim sindikatom pravi-
Pred ^dobrim tednom je predsednik Truman prečital neko čudno poslanico, v kateri zahteva, naj ameriški Kongres odobri 400 milijonov dolarjev za pomoč Grčiji in Turčiji v razdobju do 30. julija 1948. Obenem za-
vseh antifašistov na Goriškem, ki bodo ostali pod suverenostjo Italije, bo v zvezi z ostalimi demokratičnimi silami repub'ike Italije razblinila vsa prizadevanja fašistov in šovinistov .er jih spravila ob zid. V složni in bratski enotnosti, združeni v demokratični fronti Slovencev in Italijanov bomo zaživeli novo življenje, ki nas bo peljalo od zmage do zmage.
co do združitve v vsej Nemčiji, pravico do kongresov in konferenc, na katerih bi sodelovali predstavniki vse Nemčije, pravico voliti centralne organe in izdajati centralne liste in časopise; 2) naročiti kontrolnemu svetu, da izdela in uvede na vsem nemškem ozemlju enotna načela demokratičnih zakonov o volitvah na podlagi splošne, neposredne in enake volivne pravice s pomočjo tajnega glasovanja in pro-porčnega sistema; 3) sprejeti kot podlago za demokratično preobrazbo življenja nemške vasi sporazumen sklep kontrolnega sveta, da se izvede v letu 1947. agrarna reforma v ameriški, angleški in francoski okupacijski coni.
Svet ministrov za zunanje zadeve je razpravljal tudi o poročilu zavezniškega kontrolnega sveta za Nemčijo, ki se nanaša na gospodarska načela in reparacije. Bevin je izjavil, da se strinja s pripombami Molotova glede povezanosti gospodarskega vprašanja s politično enotnostjo N emčij e.
Molotov je nadalje rekel, da angloameriški sporazum o spojitvi britanske in ameriške okupacijske cone Nemčije ne sme ostati v veljavi. Berlinska konferenca je odločila, da je treba ravnati z Nemčijo kot z gospodarsko celoto in da morajo štiri zavezniške države voditi v gospodarskih vprašanjih Nemčije enotno politiko; lani decembra pa sta vladi Zedinjenih držav Amerike in Velike Britanije postavili kontrolni svet z novimi samovoljnimi ukrepi pred dejstvo. Podpisali sta sporazum o gospodarski in upravni spojitvi britanske in ameriške okupacijske cone Nemčije. Ta sporazum v temelju nasprotuje sklepom berlinske konference po gospodarski enotnosti Nemčije.
Sovjetska zveza zahteva skupno kontrolo velesil nad Porurjem, kajti edino tako se lahko prepreči preporod nemškega vojnega potenciala.
hteva od Kongresa, naj bi se ameriški vladi dovolilo, da pošlje v Grčijo in Turčijo ameriško civilno in vojaško osebje, ki bi nudilo pomoč pri obnovi in opazovalo, kako se uporablja finančna in materialna pomoč.
POLITICM PREGLED
moskoDSko zasedanje Sneta zunanjih ministrou obraunaua uprašanje miroune pogodbe z NemCijo
Imperialistična poslanica prezidenta Trumana o zadeni Grčije in Turčije
Grčiji smo dali že nekaj ekonomske podpore — tako utemeljuje prezident Truman svojo poslanico — vendar to še ni dovolj. Nobene druge take države ni, ki bi zagotovila potrebno podporo grški vladi. Britanska vlada je po 31. marcu t. 1. ne bo mogla več ekonomsko in finančno podpirati.
Razen Grčije zasluži — po Trumanu — pozornost Zedinjenih držav Amerike tudi njen sosed — Turčija. Kakor Grčija, je tudi Turčija potrebna pomoči, ki jo mora dobiti. To pomoč ji morajo izkazati Zedinjene države Amerike.
Značilno je, da imajo Zedinjene države Amerike v tem primeru namen nadomestiti Veliko Britanijo.
Do sedaj ni Amerika tako
Kakor ni nikoli naša Goriška zaostala, tako se je tudi sedaj odzvala, da bi pomagala pri gradnji Mladinske proge Šamac -Sarajevo. Znano nam je, da bo šlo iz Brd 150 mladincev in mladink na progo. Vas Dobrovo s svojimi 65 mladinci je prijavilo 30 mladincev", ostali pa so se obvezali, da bodo skupno obdelavah zemljo onih, ki bodo delali na progi. Mladina mirenskega okraja sc je obvezala, da bo poslala na progo 120 mladincev in mladink. Sklenjeno je bilo, da bo v prvi brigadi v glavnem kmečka mladina. V izmeni, ki bo delala poleti, bodo sodelovali v glavnem dijaki in vajenci Zanimanje mladine za odhod na Mladinsko progo na Goriškem je veliko. Priglasilo se je že veliko število mladincev in mlad'rk — precej večje, kot je računal mladinski odbor.
Za goriški del Krasa je bilo določeno gotovo število mladincev in mladink, ki bi prišli v poštev" za prvo goriško brigado. Toda to omejeno število je bilo že davno prekoračeno. Vzemimo primer Ivanjigrada. Tu se je prijavila polovica miadmeev. Štirje izmed teh so izrazili željo, da bi ostali na progi skozi cele štiri mesece brez prekinitve. Tudi v Volčjemgradu se je javdo 13 mladincev. Vsa ostala mladina je prežeta z zavestjo, da no
Kakor povsod v Gorici in okolici, tako so tudi naša sončna Brda doprinesla svoj delež v mednarodnem tednu žena. Zanimanje med našim ženstvom je bilo veliko in kar ' je vse hvale vredno je to, da je mednarodni teden žena, ki se je končal s praznikom 8. marca, zajel res vse naše vasice. Kljub temu, da je slabo vreme precej nagajalo in da se ni mogel ves ' program izpeljati, vendar so rezultati prav dobri’. Organizirala se je samopomoč pri družinah in sicer smo pomagali v prvi vrsti tistim, ki niso imeli 1 pri hiši delovnih moči. Preuredili smo razne domove, čistili, prali in šivali ter olepšali razne sedeže naših organizacij. Skupno je bilo napravljenih 859 delovnih ur. Vas Vedrijan je darovala naši /čnski organizaciji 400 lir, ki smo jih poklonili našim prepotrebnim vojnim sirotam. Ravnotako je nabiralna akcija v isti namen prav dobro uspela. Nabrali smo sledeče blago: krompirja 606 kg, koruze 58 kg, koruzne moke 162 kg, krušne moke 117 kg, maščobe 8.50 kg, testenin 39 kg, fižola 27 kg, 292 jajc, vina 63 litrov, žganja 1.5 litra ter 11.377 lir v denarju.
Prirejenih je bilo več predavanj, s katerimi se je prikazala važnost in pomen praznika žena. Kljub vremenu, ki je bilo dežev-
odkrito vrgla krinko raz sebe. Predsednik Truman je tudi izjavil, da se zaveda »širokih implikacij« tega koraka.
»Daily Worker« piše v zvezi z- govorom prezidenta Trumana, da preprosto rečeno pomeni vse to, da bosta postali Turčija m Grčija kolonialna priveska ZDA.
Nove demokracije kakor Poljska, Jugoslavija, Bolgarija in druge odločno zadržujejo svojo neodvisnost.
Ameriški propagandisti stalno govorijo, da morajo ZDA zgraditi jez proti Sovjetski zvezi. Vendar ni pravega vzroka, zakaj bi bile ZDA zainteresirane na tem, da prevzamejo Grčijo in Turčijo kot zaščito proti Sovjetski zvezi, kakor bi bila Sovjetska zveza zainteresirana, da zavzame Kubo in Mehiko kot zaščito proti ZDA...
doma složno podpirala svoje graditelje proge z vsem pogrebnim.
Požrtvovalne kraške žene so v preteklem tednu na svoji okrajni seji sklenile, da bodo sodelovale v nabiralni akciji, ki jo mladina napoveduje za teden nove proge §amac - Sarajevo in sicer od 16. do 23. marca t. 1.
Tudi v samem mestu in oliž-nji okolici vlada veliko zanimanje za gradnjo železniške ceste Šamac - Sarajevo. Iz Gorice se je javilo do sedaj 18 mladincev, iz Štandreža 7, iz Vrha Sv. Mihaela 9, iz Dola 2, iz Lečniku 3 in iz Podgore 5 tovarišev in t> varišic. Vpisovanje se nada’juje.
Vsem mladincem in mladinkam Goriške - tovariški Zdravo !
Vsi okraji pridno nabirajo prostovoljne prispevke, p : rejajo prireditve in plesne zabave, katerih čisti izkupiček je namenjen za nakup opreme in za pot korajžnih mladincev.
Naj še omenimo, da so se prijavili tudi starejši tovariši, med temi 40 letna Ušaj Viktorija iz Gorice, petdesetletni udar nik iz Podgore ter mnogo drugih iz Breginjskega kota, Kanalskega in drugod.
no in vetrno, je zagorelo na predpražnik 19 kresov, ki so oziia-da se tudi briška žena, ki pripa da k najzapadnejši veji Slovanstva, pridružuje gibanju žena vsega sveta za izboljšanje živ Ijenja žene, za mir ter bratsko sožitje med narodi.
Prirejenih je bilo 13 lepo uspelih proslav, na katerih se j ; na bralo 10.884 lir prostovoljnih p n spevkov. Za prodane značke se jn izkupilo 2.466 lir. Vseh teh darov so bile deležne naše vojne sirote.
IZ SLOVENSKE KOROŠKE
Dve leti po polomu nadifaši-zma v Slovenski Koroški ni bil še noben uradni akt sestavljen v slovenskem jeziku, še nobena objava razglašena v slovenščini in ni bil napravljen še noben slovenski napis na javnih uradih. Vse dvojezične napise ki so jih Slovenci napravili na svoje stroške in pritrdili na javnih poslopjih in vse kažipote so avstrijski orožniki ali pa najeti avstrijski šovinisti zopet odstranili. Tako »skrbi« avstrijska vlada za slovensko manjšino. Takšna je v tujini proglašena enakopravnost koroških Slovencev! Zato kličejo vsi pošteni koroški Slovenci: Hočemo Jugoslavijo!
Sepp Janko, odvetnik, ki je bil rojen leta 1935 v Banatu je bil pod nacifašizmom SS-obersturm-fuehrer ter glavni voditelj volks-deutscherjev v Jugoslaviji. Odgovoren je Za veliko Število vojnih zločinov, ki jih je zagrešil v Jugoslaviji. Pred časom so ga zavezniške oblasti ujele ter spravile v angleško taborišče v
oHIlacliaa dopisu} o « (Soški tednik » !
Wolfsberg. Te dni smo zvedeli, da se je temu zločincu posrečilo uteči. Kaj naj rečemo na to? Vemo, da so koroški Slovenci preganjani, da uživajo nacisti vso zaslombo avstrijskih uradnih krogov in da je angleški kamion »po nesreči« zavozil med koroške tovarišice, ki so se vračale iz zborovanja. Brez nadaljnega komentarja prepustimo našim čitateljem, da si apravijo sami sodbo...
NEMŠKA PROPAGANDA
DHHES!
»Nemčija je na najboljši pon, Ja dobi svetovni mir!« — t? besede je napisal švicarski no^ i-nar, ki se je v teh dneh vrnil s potovanja po Nemčiji. Njegov članek, o katerem sam prav:. Ja je »krik na pomoč«, potrjuje v polni meri to, kar vemo ž • iz mnogih člankov, ki so bili objavljeni v angleškem in amen škem tisku. Nacistična ideo’ogi ja vlada še naprej m večina Nemcev je prepričana, dl bo nesporazum med zavezniki pomagal pridobiti Nemčiji zopet vodilni položaj v evropski in svetovni politiki. Pismo švicarskega novinarja je ostra kritika okupacijske politike zapadnih velesil in dodaja temu, kar vemo iz člankov svetovnega tiska, nov in izredno vznenvrljiv element, namreč gradivo o tem, kako okupacijska politika vpliva na nemško prebivalstvo.
švicarski novinar je imel priložnost pregledati zaupna poročila obveščevalne službe o tem, kaj Nemci v svojih zaupnih razgovorih med seboj šepetajo. Objavljamo glavne naslove nove nemške zaupne propagande, iz katerih je razvidno pravo duševno stanje Nemcev mnogo bolj kot pa iz najdaljših člankov svetovnega tiska. Objavljamo laži, katere si Nemci šepetajo brez vsakega komentarja:
— Anglija in Amerika sta se v tajni pogodbi obvezali, da ne priznata današnje vzhodne meje Nemčije in da bosta zagnali Poljake nazaj v prvotne meje!
— Ameriški državni tajnik Marshkll je na tajnem zasedanju odbòra za zunanjo politiko ameriškega senata izjavil, da je vojna s Sovjetsko Zvezo neizogibna!
— Sudetski Nemci se vrnejo na Češkoslovaško najpozneje v enem letu!
— Predsednik Truman je obljubil bivšemu nemškemu kanclerju dr. Brueningu, da Nemčija ne bo plačala Sovjetski zvezi nobenih reparacij!
— V Moskvi ne bo prišlo do sporazuma, Anglija in Amerika bosta podpisali separatni mir z zapadno Nemčijo!
— Angloameriška zahteva, da mora francoska cona plačati ves uvoz iz anglameriških okupacijskih con v dolarjih, je prvi korak k gopodarskemu »Ansclus-su« zapadne Nemčije k Združenim državam Amerike!
— Nemčija poseduje tajno orožje, s katerim lahko uniči vse okupacijske armade v 24 urah!
— Maršal Sokolovski in ameriški general Mac Varney sta se na zadnji seji kontrolne komisije tako skregala, da je morala biti seja razpuščena!
Kakor je razvidno iz te za-
upne propagande, ki so jo Nemci razširjali po zapadnih conah v drugi polovici meseca februarja, je grajena mi dozdevnem nesporazumu med zavezniki. To dejstvo današnjega Nemca politično najbolj zanima. Švicarski novinar je videl na mizi nemškega industrij alca cele kupe nemških časopisov, v katerih je bilo vsako poročjlo o različnih pogledih in nazorih med zavezniki rdeče podčrtano. Nemški industrij alee je imenoval kupe nemškega časopisja »arhiv naših upov«.
Tudi nam se ne zdi nič čudno, če nemški nacisti tako mislijo. Videli smo, da jim zapadne »demokratične« države dajejo potuho, medtem ko stremi Sovjetska zveza, za tem, da bi enkrat za vedno ukrotila nacifašistično
V nedeljo, 16. t. m. popoldne so Goričani v gledališču Verdi prisostvovali eni izmed najuspe-lejših prireditev te sezone. Bila je to prva prireditev, ki nam jo je podalo pevsko - glasbeno društvo in glasbena šola.
Negotovost, če se bo prireditev' sploh vršila je brez dvoma vplivala na nekatere pevce, da niso nastopili. Toda vsi ostali, bodisi učenci Glasbene šole in dijaškega doma, kakor tudi mešani pevski zbor ter baletne skupine, med temi umetniški baletni studio Glasbene šole, so v dovršni obliki se predstavili go-riškemu občinstvu ter želi zasluženo priznanje. Otroški in mladinski zbor, kakor tudi mešani zbor, ki je bil sestavljen iz kandidatov triletne pevovodske šole in zbora, je vodil prof. Srečko Kumar z znano preciznostjo. K uspehu je mnogo pripomogel skladatelj Emil Komel, ki je spremljal pri klavirju nekatere točke, druge pa posrečeno ilustriral s svojim improviziranjem. Naša dobra znanka iz prejšnjih prireditev prof. Vuka Kumar je zamislila in ustvarila razne baletne točke, med katerimi naj omenimo najznačilnejše, kakor Čajkovskega: bolno punčko, pogreb punčke in novo punčko. Ugajala je pravljica o živalicah in razbojnikih, ki jo je vglasbil Jan Krička in ki je zahtevala od
Novoustanovljeni Delavski športni krožek v Gotici je v nedeljo, 16. marca, pričel svoje športno delovanje s tekom čez drn in strn na Grojni, onstran Pevmskega mosta. Te prve večje športne 'prireditve se je udeležilo nad 50 mladih tekmovalcev. To pot so skupaj z odraslimi tekli tudi najmlajši.
Že ob 10. uri predpoldne je bila velika živahnost pri gostilni »Gira«. Na kraj starta je prišlo mnogo gledalcev, ki so z zanimanjem sledili pripravam tekme. Ker je bila v nedeljo ura prvič pomaknjena po novem letnem času naprej, je to povzročilo precej zamude. Do zadnjega so prihajali mladinci iz okolice in se prijavljali na tekmo.
Proga — 2000 m za moške in 600 m za ženske — je bila na suhem terenu, z vsemi predpogoji, ki jih zahteva tek drh in strn.
Tekme so se začele pred 11. uro in so potekle v naj večji razgibanosti.
Iz bližnje Furlanije sta prišla na goriško tekmo kot gosta znana prvaka naše pokrajine Giovanni Furlan iz Vilesse in Otello Furlan iz Fogliana, ki sta s svojim mojstrskim tekom vzbudila
gibanje, ki se pojavlja danes tukaj, jutri tam v različnih oblikah in pod skritimi naslovi. Vsak pojav nacistične ideologije je treba zatreti in samo na ta način bomo obvarovani zopetne vojne. Konferenca, ki zboruje v Moskvi, je poklicana, da dokončno uredi medsebojno razmerje med velesilami, katerim je poverjeno varstvo svetovnega miru. Predpogoj temu je nemško vprašanje, ki se mora rešiti enotno in na takšen način, da bo zavladala v svetu resnična demokracija in ne »lažidemokracija«, kakor si jo zamišljajo anglosaksonske države, ki skrbe najprvo za svoje imperialistične interese, medtem ko ovirajo na vseh Koncih in krajih prizadevanja Sovjetske zveze, ki stremi za .em, da bi dala človeštvu pošten mn.
mladih sodelavcev pridnega študija in pazljivosti v gibih. Baletni studio Kojsko - Gorica se nam je predstavil v več posrečenih kreacijah neutrudljive umetnice Vuke Kumar, ki je dovršeno podala Čajkovskega: Sladke sanje in v družbi z Malči Kumar M. Bohunovo: Ave Marijo. Pretresljive so bile slike K. giroka: Kako je bilo Tebi, Marija, pri srcu takrat?, ki so jih izvajali mladi umetniki Glasbene šole, odsek Kojsko ter žive slike z besedilom, ki ga je umetnica sama sestavila kot spomin na ječe in taborišča. Noyost zase je bil kmečki ples in ples strojeV, ki so vzbujala občo pozornost ter bili * nagrajeni z hvaležnim, dolgotrajnim aplavzom. Ti dve kompoziciji sta zahtevali od mladincev in mladink izredno pažnjo pri gibih, kar so pa izvedli v skladni preciznosti na najboljši način.
Škoda, da je moralo nekaj pevskih točk odpasti, ker je izteTcel prirediteljem od gledališkega vodstva odmerjeni čas. Goriško občinstvo je prirediteljem, kakor tudi pevskemu vodju Srečko Kumarju ter mojstru E. Komelu in mladi umetnici Vuki Kumar-jevi od srca hvaležno, da jim je nudilo v tako dovršeni obliki par ur resničnega umetniškega vžitka.
v mladih goriških fizkulturnikih še več vneme za lepi šport.
15 letni Gabrijelčič Ivan iz Solkana se ni ustrašil 2000 me-terske proge. Samo z 2 minutami razlike je sledil zmagovalcu in se tako pomeril s starejšimi iz-vežbanimi športniki.
V vrstah mladink je nudila prijetno iznenadenje šele 11 letna Alma Prijonova iz Solkana. Tudi ona se je s pogumom znala uveljaviti med starejšimi tekačicami in je na 600 meterski progi dosegla cilj v 4 minutah.
Rezultati:
Moški na progi 2000 m: Giovanni Furlan - »U.S.F.O.« Vilesse - v 5.45’, Emil Mask - »Partizan« Bilje - v 6.13’, Otello Furlan - »Edera« Trst - v 6.14’. Sledijo Slavko Budal iz Prvačine, Ivan Mezek iz Gorice, Janko Batistič iz Bilj, Albin Nemec iz Bilj, Ivan Kogoj in Evgen Bizjak iz Bilj, Alojz Gregorič iz PrVa-čne, Iztok Vuk iz Mirna in Ivan Devetak iz Bilj.
Ženske na progi 600 m: Mcto-Silič iz Bilj v 3.32’, Lavra Vuk jz Mira v 3.44’, Ana Abramič iz Solkana 3.45’. Sledijo Lidija Širok, Lidija Tcrčič, Milka Batistič, Bernarda Dol jak, Alma Prijon, Mari Silič, Ana Grilanc, Silva Frfolja, Elza Boltar.
NA MLADINSKO PROGO!
TEDEN ŽENA V BRDIH
VSE Zfl NASE VOJNE SIROTE!
SIJAJEN USPEH
PEVSKE - GLASBENE - BALETNE PRIREDITVE
PRVA NEDELJA
„ Delavskega športnega krožka “
v Gorici
Velika udeležba, razgibanost, lepi uspehi tekme
....ililflryn idlU^nm ^
W iz me/tirili i
Podgora
Naše žene
Iz poročil, ki smo jih prejeli, je razvidno, da so podgorske žene napravile v mednarodnem tednu žena več kot svojo dolžnost. Poleg razgibanega kulturnega delovanja s predavanji in drugimi primernimi prireditvami so se podgorske žene spomnile v prvi vrsti naših sirot. Obiskovale so bolnike, pomagale družinam padlih borcev ter v nabiralni akciji dosegle lepo svoto 5.580 lir, ki so jo nakazale vojnim sirotam. Večja kulturna prireditev bo sledila v kratkem. Do sedaj so jo razne tehnične neprilike onemogočile.
Podsabotin
Kulturna prireditev
Preteklo nedeljo so naše žene proslavile mednarodni praznik žena z dobro uspelo kulturno prireditev. Na sporedu sta bili dve igrici, deklamacije in petje. Zavedne žene se zahvaljujejo domačemu prosvetnemu društvu »Sabotin« za sodelovanje. Izkupiček prireditve je bil poklonjen vojnim sirotam.
Solkan
Darovi
Za pomoč zaprtim antifašistom so v Solkanu nabrali v času enega meseca večjo vsoto denarja in sicer 4.085 na plesni prireditvi AFŽ in 300 lir pri igranju tombole med pionirji.
Biljana
Briške žene na odrskih deskah
Dne 9. marca t. 1., na mednarodni dan žena, so se tudi naše žene postavile s prireditvijo, ki je lepo uspela. Spored je bil pester. Najprej je naša učiteljica prečitala okrožnico ženam za ta dan. Sledilo je petje, deklamacije in solospev »Nezakonska mati« s spremljevanjem harmonija. Potem sta bila dva prizora in sicer »Življenje pod Italijo« in »Bunker« iz časov borbe in nazadnje igra »Lažizdravnik«. Ves spored so izvajale naše žene ter žele splošno priznanje.
Ob tej priliki smo nabrale za progo Šamac - Sarajevo 1337 lir.
Breg - Krasno
Na kulturnem polju
V zadnjem času smo priredili par dobro uspelih proslav, kjer smo se spomnili našega velikega pesnika Franca Prešerna. Na šolski prireditvi je domača učiteljica uvodoma podala življenjepis Prešerna, kateremu je sledil skromen spored, ki je zadovoljil vse navzoče poslušalce. S pro-stovbljbimi prispevki se je nakupilo nekaj knjig. Ob tej priliki jc bila ustanovljena »Pionirska knjižnica«.
Tudi domače prosvetno društvo »Briška borba« je proslavilo neumrljivega pesnika sonetnega venca. Spored je bil dobro izbran. Prireditev je otvoril predsednik ZPP, nakar je sledil spored. Posebno so ugajale recitacije s prizori »Železne ceste« ter O. Župančičeva »Kanglica«. Proslava se je zaključila z mogočno himno »Hej Slovani«, katero je pelo vse ljudstvo. Za dobro proslava gre zasluga tov. učiteljici Hlede Jožici in marljivemu pevovodju Francetu Buči-nel, ki je z veščo roko vodil na novo ustanovljeni moški zbor, ki se je predstavil občinstvu s par dobro podanami narodnimi pesmi.
Višnjevik
Prireditev
V začetku tega meseca nas je obiskalo prosvetno društvo »Rdeča zvezda« iz Brdic - Kožbana. Predsednik NOO za Krasno -Višnjevik je podal politični pregled, nakar je domači pevski zbor zapel več narodnih pesmi. Gostje so izvedli svoj program v popolno zadovoljstvo vsega navzočega občinstva. Za zaključek so vsi navzoči zapeli himno »Hej Slovani«.
Da je prireditev tako dobro
Jutri, v nedeljo popoldne, vsi v Števerjan na mladinsko prireditev !
uspela gre zasluga v prvi vrsti tov. učitelju Sirk Danilu. Mlademu društvu iz Brdic - Kožbane pa želimo še nadalje uspeha ter bi želeli, da bi ga tudi druga društva posnemala. Prosvetno društvo iz najzapadnejših Brd naj bo vsem ostalim v vzpodbudo za nadaljno kulturo udej stvovanje.
Šempeter pri Gorici
Praznik žena
Domači orkester »Triglav« nam je priredil v nedeljo, 9. tega meseca prvi glasbeni koncert z izredno lepim programom, le kulturne prireditve se je udeležilo številno občinstvo iz vse bližnje okolice. Vsako posamezno točko so poslušalci spremljali z burnim ploskanjem.
Ni naš namen tukaj posebej ocenjevati posamezne točke soo-reda, ki so v splošnem vse zelo dobro uspele, a vendar smo dolžni omeniti krasno izvajanje »preludija Verdijeve opere — La Traviata«, ki je poslušalcem posebno ugajala in so z burnim ploskanjem zahtevali ponovitev'. Tudi ruska narodna »Rdeči šara fan« z dvospevom soprana in alta sester Karara je istotako žela burno priznanje.
Tem potom smo dolžni izreč" našo vsestransko pohvalo vodstvu, ki se je toliko potrudilo za to lepo prireditev, ki jc bila ena izmed najboljših, kar so j’h do sedaj podali na kulturnem polju v naši vasi. Želimo, da bi nas kaj kmalu zopet razveselili s podobno kulturno manifestacijo, ki ie nudila občinstvu obilo duševnega razvedrila.
Vrtojba
Odkritje spomenika
Vsled izredno slabega vremena se jc slavnostno odkritje spomenika padlim partizanom preložilo na jutri, nedeljo, 23. t. m.
Prejeli smo:
Lep slavospev naši vasi nam je podal v eni zadnjih številk »katoliški« tednik. Pred mescei in letom je pisal ravno obratno. Takrat nas je nazival še »bandite«. Kar čez nač je pa Vrtojba postala verna. Dobri kristjani polnijo cerkev, razne cerkvene svečanosti so na višku. Vrtoj-benci so vedno bili dobri kristjani. Prav gotovo bolj odkriti in pošteni kristjani, kot pa oni, ki pišejo v »katoliški« tednik ki se ogrevajo za »domobranstvo« in blatijo vse, kar se ustvari l novi, ljudski Jugoslaviji. Nekaj mesecev smo imeli v naši sredi kot župnega upravitelja g. Žerjala Stanka, ki je svoj čas služil tudi v Kalu nad Kanalom. Kako so bili Kaljani z njim zadovoljni, to je poglavje zase. Puhnemo samo to, da je zapustil Kal na takšen način, ki se nikakor ne sklada z voljo ljudstva, ampak
ravno nasprotno. Najbrž? m pozi bil na stike z bivšim marešja-lom Borelli... Ob prilik’ tridnev-nice, kjer je pri sv. maši cl.v.al pridigo ali da se boljše izrazimo »politično uro«, kjer se je opravičeval ter govoril o svoji poštenosti napram ljudstvu, pa je kljub temu počastil našo vns »s prokleto Vrtojbo« itd. Ljudstvo je imelo pri tem vtis, da sc zamorec pere, pa je ostal le črn. Kako to, da je tiste dni poklical civilno policijo, da ga ie stražila? Mi si zamišljamo ljudskega duhovnika čisto druga meja. Ljudski duhovnik čuti z ljudstvom, trpi z njim; ima jasne vpoglede v bodočnost, računa z dejanskim položajem. Vsega tega nismo opazili pri g. župnem upravitelju. Pač pa smo videli, da se idejno povezuje s sovražniki ljudske volje. Drugače si ne moremo predstavljati, da je ob priliki tridnevnice, za zaključek, pripeljal s seboj iz Gorice nekaj tistih »pravih Slovencev«, ki se sprehajajo z roko v žepu po mestu in imajo svoj glavni Stan na Travniku. Ti »gospodje« so peli pri zgoraj imenovani zaključni cerkveni slovesnosti. Ali se ni zanesel g. Žerjal na domače pevce?
Sedaj ko je g. Žerjal odšel od nas, bi si želeli da bi nam poslal nadškof Margotti, ko so mu bili slovenski verniki vedno tako »pri srcu«, takšnega dušnega pastirja, ki bi zadovoljil vso faro.
Bilje
Popravljamo drnštveno dvorano
V	Biljah si vaščani z udarniškim delom popravljajo dvorano, da bodo imeli tako možnost do širšega kulturnega dela m razvoja. Dvorana je za večje prireditve premajhna, zato so si zadali načrt, da jo bodo zvečali, prav tako tudi oder.
Pred dnevi je na tem delu delalo 30 ljudi, vozniki so zvozili 18 kub. metrov grušča za betoniranje.
Tudi vaške žene so bile v svojem tednu zelo aktivne. 8. marca so imele proslavo, na kateri so nastopile skupno s pionirji. Tovariš učitelj pa je ob tej priliki povzel besedo o borbi delovnega ljudstva, v kateri je bila močno zastopana tudi naša iena.
V	nabiralni akciji, ki so jo cene izvedle za sirote, so se z zavestjo odzvali vsi vaščani. Lep primer vzglednosti je pokazal tov. Zavnik Lovrenc, ki je ob tej priliki daroval za sirote 500 lir. Njemu in vsem ostalim, ki so to akcijo podprli, se žene toplo zahvaljujej o.
Prvačina
Sindikalni sestanek
Pred tednom smo imeli v niši vasi važen sindikalni sestanek, na katerem je poročal zastopnik goriških Enotnih sindikatov. Predavanje in nato sledeča diskusija je naletela pri vseh navzočih na popolno razumevanje. Delavci iz Italije so se tudi izrazili, da so tu zelo zadovoljni in da bodo radi pristopili k obnovi nove, demokratične Jugoslavije.
Dornberg
Večno nam boš živel v spominu!
Tri mesece je minulo, kar nas je zapustil tov. Andrej Jakomin iz Tabra. Postal je žrtev okupacijske vojske, ki je izvedla »čiščenje« po nekaterih vipavskih vaseh. Kot zaveden antifašist je v svojem mladem življenju veliko pretrpel, saj je moral že zgodaj spoznati kruto življenje v italijanskih delavskih bataljonih, taborišča smrti v Nemčiji ter končno preganjanje po anglo - ameriških vojakih, ki so krivi njegove prerane smrti.
Ob tretjem mesecu smrti se ga s težkim srcem in z vso ljubez-
nijo spominjajo težko preizkušeni starši, sorodniki in prijatelji.
Živahno kulturno udejstvovanje v naši vasi
Le redkokedaj prejmemo kak dopis iz Dornberga. In vendar nam je bilo vedno jasno, da je ravno Dornberg ena izmed najbolj kulturno razvitih vasi na Goriškem. Saj ni med domačini skoro človeka, ki bi se ne udejstvoval pri petju, dramatiki ali kje drugje. Posebno znamenit je postal moški pevski zbor, ki je nastopil že z velikim uspehom tudi v radiu. Ravnotako stoji dramatična skupina na kar zavidljivo visoki stopinji. Na mednarodnem prazniku žena, 8. marca, so se posebno izkazale naše žene, ki so kljub obilici gospodinjskega dela pokazale sadove prosvetno kulturnega napredka. Prireditev, ki je v vsakem oziru kar najlepše uspela, je pokazala, da se naše žene ne bojijo še tako težkih nalog. Nastopile so z igro »Vedež«, ki je bila sprejeta z velikim odobravanjem. Nadalje so se odlikovale vrle domačinke kot Marija Kavčičeva z ganljivo deklamacijo »Velikonočna«, nadalje 58 letna Jožefa Peliconova, ki je z velikim občutkom podala Gregorčičevo »V zimski noči«. Značilno je to, da je Peliconova kot učenka našega goriškega slavčka pred skoro petdesetimi leti pred-našala to pesem pred pesnikom samim. Živo in globoko občuteno prenašanje pesmi je zbudilo med občinstvom val navdušenja, tako da jo je morala ponoviti. Ob tej priliki so v Dornbergu nabrali nad 6000 lir za vojne sirote.
Rihemberk
Marljivo so se rihemberške žene pripravljale na proslavo 8. marca, praznika žena. Že ranega jutra so pričele krasiti mladmski dom za kulturni nastop, ki se ie vršil istega dne proti večeru s pestrim in obširnim sporedom
Uvodoma je tajnica krajevnega odbora AFŽ tov. Griznikova Katerina v klenih besedan po dala referat o pomenu mednarodnega praznika žena. Pod vodstvom našega pevovodje Andreja Vidmarja je pevski mešan’ zbor zapel nekaj dobro podanih pesmi. Najbolj so ugajale Pesem o svobodi, Pozd avijam te Vipavski Dol in Slovo od Ri-hemberka, katere je ljudstvo nagradilo z vihravim ploskanjem. Nastopili so tudi naši najmlajši pionirčki in želi obilo odobravanja in uspeha. Kot zakljčuna točka je bila podana pesem >kje so naše meje«. S tem nastopom so žene pokazale mnogo napredka v kulturnem in splošnem udejstvovanju na polju družbenega življenja in enakopravnosti s svojim moškim tovarišem. Razprodajale so se tudi značke in nabirali prostovoljni prisnevki med prebivalci in delavci, ki delajo pri obnovitvenih delih v prid vojnim sirotam.
Na razvalinah cvete novo življenje
Prosvetno društvo »Glas razvalin« iz naše vasi je podalo v tekočem letu že svojo tretjo prireditev. Društvo je v polnem razmahu in posamezni odseki delujejo kar najboljše. Dramska skupina pod vodstvom tov. Hermana Hmeljaka se pripravlja na prireditev, ki jo namerava podati za velikonočne praznike. Pevski odsek ima dvakrat tedensko vaje ter šteje skoro 100 članov, med njimi je večje število starejših izurjenih pevcev. Zbor vodita požrtvovalna tov. Andrej Vidmar in Anton Žerjal. Sedaj se vodijo .vaje za Gregorčičevo »Naš narodni dom«. Lansko pomlad je stopil v življenje godbeni krožek na pihala, katerega
vodi tov. Žerjal. Ravno tako beleži fizkultura lepe uspehe. Športno telovadni odsek šteje nad 100 članov. Vodi: tov. Radovan Vidmar. Mladina se pridno in vneto pripravlja za prvomajski nastop.
Iz zgornjih poročil vidimo, da je društvo »Glas razvalin« zajelo najširše ljudske množice. Predsednik društva je tov. Franc Vidmar, eden najstarejših prosvetnih delavcev v naši vasi.
Pevski zbor se pridno pripravlja na koncert, ki ga priredi v bližnji pomladi.
Vojščica
Naši pionirji pridno sodelujejo v prvomajskem tekmovanja. Vsak dan se vadijo za kulturni nastop, na katerem bodo med drugim izvajali igrico »Svidenje«. Enkrat tedensko imajo pionirska ročna dela, v šolski knjižnici pa si radi izposojajo knjige zgodbic in ugank. Začeli so se tudi učiti fizkulturne vaje za 1. maj in tudi na stenčas ne pozabljajo, marveč ga pogosto-ma prenovijo z dopisi in risbami.
Kanal
Praznik naših žen
Naše žene so nas na dan njih praznika, 8. marca veselo izne-nadile. Kljub temu, da jim ni bila dana na razpolago primerna dvorana in so se morale zadovoljiti z malo dvorano »Mladinskega doma«, je njih kulturni nastop lepo uspel. Kanalčani so napolnili dvorano do zadnjega kotička. Vse točke programa naših žen so bile z navdušenjem sprejete, najbolj burni aplavzi pa so se dvignili v dvorani, ko se /e na odru predstavil ženski orkester in zaigral venček narodnih pesmi. Občinstvo ni hotelo prenehati z aplavdiranjem, dokler ni orkester ponovil nastop, to pot pa so naše žene še odličneje zaigrale venček partizanskih pesmi.
Z istim programom so žene nastopile tudi v nedeljo in privabile k udeležbi še večje s’ev’lo občinstva.
Ženski orkester je nekaj novega za vso našo dolino in širšo okolico. Tej iniciativi naših žen čestitamo ter želimo, da bi se njih krožek še pomnožil in žel tudi v nadalje lepih uspehov.
Krestenica pri Kanalu
Zastava že razvita je...
Pred dnevi smo postavili v t a-ši vasi 18 metrov visok dr>g za zastavo. Ob navzočnosti vseh vaščanov smo dvignili zastavo ter skupno zapeli himno »Hej Slovani«. Mladinka je podala deklamacijo, nakar smo zapeli nnoži-čno več narodnih in borbenih pesmi. Preprosta, a globoka >bču-tena manifestacija je dala vasici živahno lice.
Gorenjavas pri Kanalu
Mladinska prireditev
V nedeljo, 16. t. m., nam je naša mladina skupno s pionirji podala kratko, a prisrčno prireditev, ki je zadovoljila vse navzoče. Na sporedu je bila šaloigra »Izdajalka«, več drobnih pionirskih Jgric in deklamacije. Prireditev so zasnovali mladinci sami ter istotako so sami vodili vaje. Ta prvi uspeh je našo mladino silno navdušil in ni dvoma, da bodo naši mladinci in mladinke vedno lepše napredovali. Čisti dobiček je bil namenjen za opremo brigad, ki odhajajo na progo Šamac - Sarajevo.
Kot navodilo za nadaljnje udejstvovanje vaške mladine bi priporočali, da bi se pionirji in mladina respo oprijeli kvalitetnega kulturnega dela. Čitalni večeri, vaje in pravilna izgovorjava naše lepe slovenske besede bodo pripomogli, da bodo prireditve
"	"l
B o h ù n :
Ob spomeniku padlih v Vrtojbi
Spomlad je in kamelije cveto... vdaja vsako se srce ljub avl, vi tiho spavaie tam na planjavi, vam venec poljske rožice pleto...
poleti pa, naj zlato klasje križ krasi, junaki, škrlate se nad grobovi rdeči maki...
a kdor je pokopan, neznan vojak v tujini,
naj obiskuje sonce ga, svobode zvezda v mesečini...
čim boljše. V mladinski organizaciji naj se redno čita »Vestnik« in »Mladino«. Od lahkih pesmi naj se polagoma preide na težje in kar je tudi važno: mladina naj si večkrat ogleda kvalitetne prireditve v mestu ali krajih, kjer že dalj časa delujejo izvežbani kulturni krožki. Mladina Gorenjevasi naj bo uverje-na, da jim bo to samo v prid in da uspehi ne bodo izostali. Na delo!
Tolmin
Na mladinsko progo!
Gojenci kmetijske šole v Tolminu, 22 po številu, so sklenili, da se bodo po končanem tečaju kolektivno udeležili gradnje proge Šamac - Sarajevo. Mladim tečajnikom tovariški: zdravo!
S Kobariškega
Še o tednu žena
Mednarodni teden žena je zdramil sleherno našo ženo. Čeravno nimamo še dokončnih poročil, vendar lahko že danes poročamo, da so uspehi presegli vse nade. Poleg drugih del so naše zavedne žene nabrale v raznem blagu, živežu in denarju 106.250 lir. V darovanem živežu je bilo nad 104 kg fižola, 37 kg testenin, nad 260 kg krompirja, okrog H kg masti, klobas, slanine, moke in jajc. Pridne mladinke in žene kobariškega okraja so napravile 43 blazin, več parov nogavic in copatk ter raznih drugih oblačil. Vse to je namenjeno sirotam Dečjega doma v Koj-skem in drugim prepotrebnim. Mednarodni teden žena se je zaključil z raznimi dobro uspelimi prireditvami in zabavami, ki so privabili veliko število občinstva. Med najzavednejše in najbolj aktivne žene lahko štejemo one iz vasice Robedišča, Logje, Smasti, Borjane in Kobarida.
Idrsko na Kobariškem
Organizacija žen prednjači
■ V zadnjem času so se posebno izkazale naše žene, ki so podale lepo kulturno prireditev, ki je dala prav dober gmoten uspeh. Samo v mednarodnem tednu žena so vaške žene nabrale 7600 lir za vojne sirote. Prireditev sama je dala 3000 lir čistega dobička. 2500 lir teh dohodkov je šlo za domače sirote, v Dečji dom v Kojsko so poslale 2000 lir in tri žimnice, ki so jih same pripravile. Zaprtim antifašistom v Gorici so poslale dva zavoja jestvin, šolski knjižnici v vasi so darovale 500 lir, za opremo graditeljem mladinske proge pa 2000 lir. V fond za zgraditev vaškega prosvetnega doma so nakazale 10.000 lir in krajevnemu NOO IKK) lir.
Dne 11. t. m. se je vršil zbor volivcev, na katerem so se obravnavala važna vprašanja naše vasi.
Robedišče
Prva slovenska prireditev
Brez dvoma je ta prva slovenska kulturna prireditev, ki so jo pred kratkim uprizorile naše žene, zgodovinskega pomena za našo vas. Prebivalci so se z velikim zadoščenjem udeležili tega prvega kulturnega udejstvovanja naših žen, kar predstavlja prvi korak k vedno večjemu napredku naše vasi. Poleg zdravega razvedrila so imeli udeleženci tudi pomemben vzgojno kulturni užitek, ki ne bo ostal brez sledu. Na prireditvi so agilne žene nabrale tudi precej prostovoljnih prispevkov za naše sirote. Le tako naprej!
O nas se v zadnjem času veliko govori
Kako tudi ne. Saj beležimo samo na šolskem polju lepe
uspehe. Prej smo poznali samo italijanske šole in tuje učitelje, ki niso poznali naših potreb. Sedaj pa imamo slovensko šolo in dobrega, domačega učitelja, ki je med otroki zelo priljubljen. Z vso skrbnostjo in požrtvovalnostjo se je lotil vzgoje in izobrazbe mladine, ki se kaže posebno v večernih tečajih in pri vajah za bližnji kulturni nastop, škoda, da še nimamo primerne dvorane, upamo pa, da se bo rudi to vprašanje uredilo.
Na progo Šamac - Sarajevo se je prijavilo 5 mladincev in 2 mladinki. Mladina je že nabrala 1000 lir, ki jih je nakazala mladinski progi. Ni dvoma, da bo ta naj-zapadnejša slovanska vas v kratkem pokazala še lepše uspehe. Mi jim to iz srca želimo!
Stanovišče
Vendar se bo začelo z obnovo
Saj je bil tudi že skrajni čas. Končno nam je vendar ZVU odobrila obnovo nekaj hlevov v vasi. Dela so se že pričela. Zidava hlevov pri nas je bila rak-ra-na, ker je vsled pomanjkanja hlevov silno trpel podvig živinoreje.
V Homcu so se že dalj časa pripravljali za gradnjo vodovoda. Toda potrebnega dovoljenja jim pristojne oblasti še ne dajo. Vsled tega je med vaščani silno nezadovoljstvo. Ko bo prišlo dovoljenje, se bo nakopičilo toliko drugega dela, posebno poljskega, da bo gradnja vodovoda, hočeš nočeš, zopet zaostala.
Log Čezsoški
Prispevki za mladinsko progo
Plesna prireditev, ki je izpadla izvanredno dobro, je prinesla tudi lep dobiček. Od izkupička se je nakazalo 3000 lir graditeljem Mladinske proge. Mladinci pa so posekali 40 kvintalov drvi in jih prodali. Z izkupičkom prodaje bodo pripomogli k opremi delovnih brigad, ki se odpravljajo na progo.
Bovško
V znamenju tekmovanja
Prvomajsko tekmovanje se je pokazalo pri nas še na drug način. Ker je prodrlo prepričanje, da so stroji veliki pomočniki človeka ter delovnemu ljudstvu na sploh, so si vaščani iz Srpenice nabavili krožno žago ali cir-kularko. Vaške organizacije so kupile kolo, ki jim bo v veliko korist pri vsakdanjih opravilih. V zadnjem času so si na Bovškem preskrbeli 3 žage cirkuiar ke, 1 električni motor, 1 kolo, 2 pisalna stroja in 1 harmonij.
Na gospodarskem polju prednjačijo Srpeničani, ki so že prekoračili načrt tromesečnega tekmovanja.
Log pod Mangartom
Proslava 8. marca
Vaščani so se v velikem številu udeležili prireditve, ki jo je podala ženska organizacija nase vasi. Ves spored, ki je ■ bsigal govor o pomenu praznika žena, kakor tudi deklamacije in pesmi, ki jih je zapel ženski pevski zbor. so bile sprejete z zadovoljstvom in odobravanjem. Odlično je sodeloval tudi domači tamburaški zbor. Izkupiček 1306 lir je bil '.a-kazan vojnim sirotam.
Kal - Koritnica
Naj živi 8. marec!
Žene naše vasi so priredile veseloigro »Tetka se ženi« ter podale večje število deklamacij in pesmi. V veseloigri je nastopila tudi 65 letna Jožefa Mlekuževa, ki jo je občinstvo še posebej nagradilo z burnim odobravanjem. Tov. učitelj je imel ob tej priliki govor, v katerem je pri-
kazal pomen in važnost ženskega praznika. Nabralo se je 1245 lir za vojne sirote, 500 lir pa za mladince na progi Šamac - Sarajevo.
Jutri se zaključi v Planici teden smuških poletov na veliki skakalnici. Poleg jugoslovanskih skakalcev se tekme udeleži več inozemskih smučarjev, med katerimi so nekateri, ki vživajo svetovni sloves. Podrobno poročilo bomo podali v prihodnji številki našega tednika.
OBVESTILO BREZPOSELNIM
Okrožni urad za delo v Gorici ponovno sporoča, da morajo biti izkaznice roza barve, ki so bile izdane brezposelnim potom pristojnih uradov za delo, na podlagi točnih določil ZVU vsak mesec obnovljene, zato da ostanejo v veljavi.
Zaradi tega se morajo vsi brezposelni, ki imajo izkaznico •-oza barve in ki je bila izdana več kot pred enim mesecem, takoj predstaviti pri pristojnem uradu za delo v svrho gori me-njene obnovitve.
Darovi in prispevki
Tov. Peršolja Anton iz Gonjač v Brdih je daroval 1000 lir za Dijaško matico.
Vaščani iz Loga Čezsoškega pa so darovali 1170 lir za pomoč tovarišem in tovarišicam v zapo: u.
Vsem darovalcem se srč io zahvaljujemo.
Drobne novice
*	V Moskvo je prispela finska delegacija, da bi se pogajala o prehodu preko Porkkale in okolice. Razen tega bo finski minister za promet vodil v Moskvi pogajanja, da bi imela Finska pravico uporabe Šaumiskega kanala.
*	V Trstu se je 10. t. m. pričela pred glavnim zavezniškim vojaškim sodiščem razprava proti Mariji Pasquinelli, morilki britanskega generala De Wintona (atentat je izvršila v Pulju, kjer je bila članica italijanskega odbora za izseljevanje in kjer je tudi ubila generala s streli iz samokresa).
Marijo Pasquinelli bodo sodili na ukaz zavezniških vojaških sil št. 1, ki določa smrtno kazen za vsako osebo, ki umori katerega koli člana zavezniške vojske.
*	Odbor za sindikalno združenje v Trstu poroča, da so se zastopniki Enotnih sindikatov in zastopniki1 Italijanske delavske zbornice v Trstu sporazumeli, da bodo s tem mesecem pričeli z volitvami delegatov za sindikalni kongres, na katerem bo ustanovljena enotna sindikalna organizacija Tržaškega svobodnega ozemlja (STO-ja).
*	Pred naj višjim narodnim sodiščem v Varšavi se nadaljuje razprava zoper vojnega zločinca Rudolfa Messa. Ta je pred sodnim zborom izpovedal, da je čisto vseeno, ali je bilo po njegovi krivdi ubitih 6 milijonov ali samo polovica od tega, to je 3 milijoni ljudi. Cinično je izjavil, da so »morali« množično ubijati ljudi, ker je bilo včasih po taboriščih preko 7 milijonov ljudi iz^vse Evrope. In pristavil je še: »ža vse te ljudi pa ni bilo prostora...«
Koliko naših žen in deklet je doletela strašna smrt v plinskih celicah. Koliko trpljenja so prestale. Strašni spomini!
*	V Pragi so odprli razstavo, posvečeno junaškemu boju grškega ljudstva proti fašističnim zavojevalcem. Obiskali so jo člani društva za prijateljstvo med Češkoslovaško in Grčijo. Razstava prikazuje trpljenje grškega ljudstva in odločilno vlogo, ki sta jo odigrala Narodno osvobodilna vojska in ELAS pri osvoboditvi Grčije izpod nemških okupatorjev.
*	Predsednik Češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš bo na svoje stroške zgradil iz stare jahalnice na praškem gradu Hradčamy, ki jo je v letu 1694 zgradil francoski stavbenik Jean Mathev, veliko in moderno razstavno galerijo oblikovalne umetnosti, kjer se bodo vršile najpomembnejše razstave.
*	V državnih filmskih ateljejih na Barrandovu pri Pragi se snemajo trije novi češki filmi.
*	V objavljenem proračunu britanskega ministrstva za vojno mornarico so predvideni izdalk’ v znesku 196.700.000 funtov šter-lingov. Skupni proračun vseh treh vrst oborožene sile vojske, letalstva in mornarice znaša 708 milijonov funtov šterEugov.
*	Zaradi krize goriva je predvideno v Veliki Britanij racin-niranje plina, električne energije in premoga za dva di tri leta.
*	V Genovi je bilo aretiranih 16 ustašev, ki so se skušah vkrcati na ladjo za odhod v Argentino.
*	Analfabetske tečaje v Sri iji obiskuje 268649 oseb. Uspehi so dobri.
*	Dne 11. t. m. se je pričela v Varšavi razprava proti poveljniku taborišča Oswieczim (Auschwitz) Rudolfu Hessu. Vrhovno narodno sodišče Poljske republike bo sodilo zločinca, ki je odgovoren za smrt štirih milijonov nedolžnih ljudi.
*	V prvi polovici meseca februarja je prišlo iz Reke la Češkoslovaško troje tovorn h vlakov s sto vagoni soli in s tovorom 1.407 ton soli. Poleg tega je vrnila Jugoslavija pet vlakov praznih železniških vagonov. V istem času je bil iz Češkoslovaške odpremljen v Jugoslavijo vlak s 39 vagoni koksa, celuloze in tovornih avtomobilov.
*	V mesecu juliju bo nekoliko-krat izvedena predstava Smetanove opere »Prodana nevesta« v prirodi na Masarykovem stadionu v Pragi, ki sprejme 60.000 gledalcev. »Prodano nevesto« bo izvedlo Narodno gledišče v Pragi. Za to prireditev, za katero vlada med občinstvom veliko zanimanje in ki bo brez dvoma največja operna predstava na svetu, se vrše že velike priprave na Masarykovem stadionu.
*	Češkoslovaški film ima stalno več interesentov v tujini in zanimanje evropske javnosti za češkoslovaški film je po uspešnem nastopu na mednarodnem filmskem festivalu v Cannes 1946 dobilo tudi svoj praktični izraz. Razne države so kupile češkoslovaške filme in s tem pokazale, da visoko cenijo proizvodnjo mlade češke kinematografije.
Izreden uspeh v tujini je doži-vel tudi češki risani film. Med najboljšimi je film režiserja J. Trnke »Perak in SS«, ki je bil prodan v Belgijo. (Peràk je komična figura češkega risanega filma, podobno kakor ima tudi ameriški risani film svojo stalno smešno postavico).
i,: Praški velesejem ima že zelo staro tradicijo. Ustanovljen je bil v aprilu 1920 in že njegov tretji velesejem je bil mednarodnega značaja in pomena. V letu 1929 je bila postavljena velesejm-ska palača, ki je edina svoje vrste na sVetu. Ima 24.000 kvadratnih metrov lazstavljalnega oro štora in 1000 razstavljalnih soban ir dvoran. Letošnji, po redu že 45. velesejem, se vrši od it. do 23. marca. Spomladanski velesejem je prvi v dveletnem gospodarskem načrtu in bo pokazal tudi prve rezultate dveletke. Razstavljalna površina letošnjega spomladanskega velesejma bo dosegla 84.000 kvadratnih metrov, na katerih bodo razstavljale vse češkoslovaške tvrdke in mnogo inozemskih zastopništev vseh vrst industrije.
V dneh od 20. do 26. aprila t. 1. bo v Bratislavi prirejen Slovanski teden, ki bo pozneje >az-širjen tudi na ostala mesta na Slovaškem in v čeških deželah. Smisel prireditve je prikazati češkoslovaški javnosti način življenja vseh slovanskih narodov. Pri Slovanskem tednu bodo sodelovale vse kulturne organizacije, šole in športni klubi, ki bodo priredili dan slovanskih fiz-kulturikov.
*	Med FLR Jugoslavijo in LR Albanijo je bila sklenjena pogodba, kjer se obe vladi zavezujeta, da bosta ukinili carinsko mejo in carine med obema deže-loma in ustvarili enotno carinsko ozemlje s carinskimi postavkami FLR Jugoslavije.
*	Bolgarska vlada je poslala zavezniški komisiji spomenico, v. kateri zahteva izročitev vseh bolgarskih vojnih zločincev, ki živijo v Avstriji.
*	15. marca t. 1. je umrl v Parizu Jean Richard Bloch, francoski književnik, član Sveta republike in direktor lista »Ce soir«. Pokojni pisatelj je bil velik prijatelj nove Jugoslavije.
*	V nedeljo, 16. t. m. so v Ljubljani svečano odprli razstavo slikarstva in kiparstva narodov Jugoslavije 19. in 20. stoletja.
*	Slavni angleški dirigent Al-lan Bush, ki se je nedavno mudil v Jugoslaviji, je poslal jugoslovanskemu poslaniku v Pragi pismo, kjer se zelo laskavo izraža o jugoslovanskem ljudstvu. Med drugim pravi: »Po dolgih letih življenja v mračnih političnih in socialnih okoliščinah sem naletel končno na svetlobo. Vaše ljudstvo bo prišlo s svojo herojsko borbo v zgodovino človeštva«.
*	Zaradi razširjanja tendencioznih »novic« je notranji oddelek MLO Ljubljane kaznoval sedem zavestnih raznašalcev izmišljotin z denarno kaznijo.
IZHAJA ENKRAT NA TEDEN - Urednik: J. KRISTIJAN BAVDAŽ Zb list odgovarja ALOJZ BUDIN — Uredništvo in uprava; Gorica, Korzo Roosevelt, 33/II. — Izdaja Usta je odobrena od A. I. S.
Tisk KATOLIŠKE TISKARNE v Gorici — Najemnik: -Primorski dnevnik* *