TRST, sobota 18. februarja 1956 Leto XII. - Št. 42 (3280) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 20 lir Poštnina plačana v gotovini Tel. 94 638. 93 808, 37 338 St- 37-33« d' * M°NTECCHI St. 6, II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 20 — Tel. višine V širini , GOHICA: U1- S. Pellico 1-11.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 in od 15.-18. - Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm — nl 1 stolpca: trgovski 80. finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir - Za FLRJ za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 400, vnaprej: četrtletna 1100, polletna 2100, ce.oletna 4100 lir. - FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst U-5374 — ZA FLRJ- Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - I - Z - 375 - Izdaja založništvo tržaškega tiska D.ZOZ-Trst | DRAŠKO VIC O KONGRESU KP ZSSR Verjetna Vanonijeva naslednika,, . ,.... _ „ Soli (proračun) in Ferrari Aggradi (zaklad) SlallSCS Hrosceva — v so podobna jugoslovanskim fjgloblja sled po pokojnem Vanoniju bo ostala z novim italijan-f ,m davčnim sistemom in z desetletnim načrtom, ki nosi njegovo toe - Gronchi zahteva od trgovcev širše poglede in več discipline našega dopisnika) RlM 1^7 TN dne sL ■ Danes predpoi- ■ J* le sestali ' n^naorirala pokojnega da iL^^r, nija . ministra Vano- 8re*> na h -emla' da PO-pr3v urarf str°ške. Ce- ne govori a porodllo P šoji Ptavliali * so ministri raz- Se ie i7v-tu?1 0 nasledniku, sl*itvn del°’ da )e bilo na-Govon „„vajen predmet seje. tačunsv: ’ da bo bodoči pro-*> sedar,;*lnister senator Zornega «,! predsednik nacio-stranke i, j .demofcristjanske nister ;abodoci zakladni mi-Istam minSa.nji Podtajnik v gradi. mimst«tvu Ferrari Ag- t,iSezar1adI'ik^r ne da 0rilialnn w j an°nijeve smrti ali kaknrf°idal ostavko vlade rizo. v i-1 Sprožil vladno »nei , —nja .Jtavnem so istega ie.“Pozicije' predstavniki lc-asisti le monarhisti in ?toP . vfad.fVni?T -zahtevai° °d" oniisiia c • Njihova skupna rcitoriu ? Je sestala na Mon-eba zakt sklenila, da je radi na^VaV .“izključno zakasnitev n,aln'b interesov« ■l,Cnega ^-dvomljivega polici še ni 5aja y ustavni ob-fedaika ?„ odhodom pred-k Kot ;publike v Washtng-flstom j- , znano, je monar-.rtiost Hnuasi?t°m vsaka prijave v„„ ?došla, da delajo oni Jevj. Vladi, in so b.avoven- debato o Jbhove 7ag,s pu- Ki je brez bil0 zahteve snloh ne hi chirfdsed e sploh ne bi Pik republike Gron- le da-''' ‘cPuoiiKe tiron tri !\6s spreiol v Kviri-(lansko, . predstavnikov i-f* obFskn‘rgovcev. ki so s nfV° desetm. Zaključili pro-, cije ietnice svoje organih „ nfcommercio». V ?p.udaril S°v°ru je Gronchi smrti je veljal skoraj kot edini demokristjan, ki bi bil mogel postati njegov pravi naslednik. Poleg tega je imel nedvomno v okviru demo-kristjanskega programa zelo napredne nazore in se je v svojem predsmrtnem govoru sam proglasil za levo usmerjenega politika, ker se pač tako imenuje socialno usmerjena politika. Nekateri časopisi poudarjajo, da je bil Vanoni v mladih letih socialist, ker je že od mladih let videl in občutil težo bede v svojem rojstnem kraju v zapuščenih hribovskih vaseh Valtelline. Znani notranjepolitični komentator Vittorio Gorresio pa morda najtočneje opredeljuje njegovo ekonomsko in finančno politiko z naslednjimi besedami: «V njegovem konceptu ekonomske in gospodarske politike je prekoračil stare okvire ter imel hrabrost za uvajanje novosti, čeprav pri tem ni zametaval stare zdrave pameti. S stališča splošne politike je Vanoni stavljal moderno alternativo v krizi, ki zoperstavlja tradicionalno buržoazno ekonomijo zagovornikom etatizma in nacionalizacije in socializacije. Njegova alternativa je bila v predlogu za preureditev sedanje družbe, da bi mogla napredovati brez pretresov in revolucij v skladu s sedanjimi in bodočimi oo-trebami.« A. P. Vanonijev pogreb RIM, 17. — Danes popoldne je bil v Rimu pogreb ministra Ezia Vanonija, ki je včeraj nenadoma umrl po govo-iu, ki ga je imel v senatu in v katerem se je zavzel za socialno usmerjenost vladne politike. Po pogrebnih svečanostih v Rimu so krsto prenesli na vlak, ki je ob 23.07 zapustil Rim. Poleg sorodnikov potujejo z vlakom še podtajniki Ferrari Aggradi, Ca-stelli in Valsecchi. Krsto bodo pred- prepeljali v Morbegno, kjer bo Vanoni v nedeljo pokopan. Pogrebnih svečanosti v Rimu, ki so se začele v palači Madama, kjer je bil Vanoni na mrtvaškem odru, so se u-deiežili med drugimi predsednik republike Gronchi, predsednik senata Merzagora, predsednik poslanske * zbornice Leone, predsednik vlade Segni, predsednik ustavnega sodišča De Nicola, vsi člani vlade, parlamentarci vseh političnih smeri, sekretarji političnih strank, politični sekretar demokristjanske stranke Fanfani s člani vodstva in predsednikom nacionalnega sveta sen. Zolijem in mnoge druge osebnosti. Pred palačo Madama je izkazal Vanoniju zadnjo čast vojaški bataljon. Pc verskem obredu je krsta ostala v Jezusovi cerkvi, odkoder so jo okoli 23. ure prepeljali na postajo. Pred odhodom vlaka se je od Vanoni-jevih posmrtnih ostankov še enkrat poslovil predsednik vlade Segni. Raab povabljen v Jugoslavijo * Podpisan sporazum s Kitajsko - V Beogradu še vedno čakajo na soglasnost italijanske vlade (Od našega dopisnika) | jasno, da je v njem mnogo BEOGRAD, 17. — «V ref e- | J„n_ Pozitivnega. Glede ratu na . kongresu ' KP ZSSR je prvi sekretar Nikita Hru-ščev poudaril, da je zelo verjetno, da bodo oblike prehoda v socializem zelo raznovrstne, da je socializem mogoče doseči brez državljanske vojne po parlamentarni poti in da je možno in nujno potrebno sodelovanje med tistimi socialLtičnimi gibanji, ki imajo različne poglede glede gornjih vprašanj. Ali predstavlja ta izjava Hruščeva bistveno spremembo v stališču KP ZSSR v odnosu do socialistične koncepcije in ali je to novo stališče podobno jugoslovanskemu stališču v tem vprašanju?« je dopisnik Jugo-pressa vprašal na današnji tiskovni konferenci zastopnika državnega tajništva za zunanje zadeve. Branko Draškovič je odgovoril; «Referat Hruščeva šele proučujemo. Toda že zdaj je >v tu a- važnost podobnih .3^ Cr- S predstavniki o- Obračunavanje s stalinsko dobo na kongresu KF Sovjetske zveze Govorniki napadajo kult osebnosti, dogmatizem, eitatologijo, površne ocene pojavov v svetu itd. - Mikojan o netočnostih v Stalinovih delih in potrebi revizije Zgodovine VKP (b) - .tl a len kov o kolektivnem vodstvu in elektrogospodarstvu - Togliatti o italijanski poti v socializem družbe- ’ H nju države, ker še S* le “rSanizacijah razvija 0>, Javest njihovih inte-c°v°rnosti>>^ tUC** niihovih spu^ttei.1 organizacija do-ski 6 cd Koristnosti za blij 1,1 150 se ekonom- je V fa element pri-»J,1*1 pZavesK prizadetih«, kfr. K d onc^‘- Fodčrtal je iJije’ i , , gospodarske ka- lahko ■■ Vpliv; “. «a -^ato izvajajo tudi čeprav le po-Pužarf?® °^itno namig. ua -Udi „ l etn, ki se raz-hen ® to z. Italiji, ter dejal, iai cut Q Paki za zelo maj- ioi018ovornosti. SinSU kolik„goycav do toliko !ovsi?niki . b°l) bodo po- Vš’ 'ePravC1P-1ulrano sode' Sik še n)ihova organi-tovA i5' bi i- Predstavlja tiste šinit ' da aajamčiia go- »>do Več?ni0 v rokah u" Prfl,b°st za konkretno avo. PQ°Sa?anja v javno u--trSovskf°Vem mnel,Ju OrPamrariia fr°drM. lili V V organizacija •Ltokf dn -kar ie v Ita- Vseip ltle or.f s pomoci° iiiitj tja ??ni*acije, pred- ^Uai; °^žen5 so Posamez-Ital So« „-S tistim ‘ndivi- ItsvL* Poučni ,iEk g,c' 'tija, k°koinega ministra ! 7- SO Ha Ue ^ litega jatr°kovno zelo spo-devauCn'h in p°dkovanega v Zel0 . Sploh E,0sP°darskih zi-■itilt-^foko ’ra®"?vač tud‘ za P0 az8ledanega po-De ga vsi imeli MOSKVA, 17. — Tudi danes se je na kongresu KP ZSSR nadaljevala diskusija o poročilu Nikite Hruščeva. Bulga-nin s svojim poročilom o novi petletki ni prišel na vrsto niti popoldne in sodijo, da morda tudi jutri še ne bo utegnil govoriti. Ker se kongres v nedeljo ne bo sestal, bo morda prišel Bulganin na vrsto šele v ponedeljek- To odložitev razlagajo z željo, da se omo-geči čim širša debata o poročilu Hruščeva, ki vsebuje številne postavke, zlasti teoretične, ki so povsem nove v ZSSR. Diskutanti pa dodajajo izjave, ki kažejo željo po temeljitem obračunu s stalinsko preteklostjo. V zaCetku današnje pred-poldanske seje sta pozdravila kongres Maurice Thorez ; in Palmiro Togliatti v imenu francoske in italijanske KP. Kasneje je kongres pozdravil v imenu romunskih komunistov Gheorgiu Dej. V febato pa so med drugim posegli predsednik sovjetske akademije znanosti prof. Nesmejankov, Aleksej Surkov v imenu sovjetskih pisateljev in nekateri sekretarji pokrajinskih komitejev, ki so prikazovali razvoj Sibirije, severovzhodnih predelov evropske Rusije in pokrajine ob srednjem toku Volge. Togliatti je v svojem pozdravu najprej omenil, da «milijoni delavcev, ne le komunistov, gledajo z zaupanjem in z vero« v moskovski kongres, z občudovanjem go- -voril o novem petletnem na obvezna v vseh svojih vidi- menil poskus revizije teore- kih za vse dežele. Naša naloga je, da izdelamo italijansko pot, ki mora upoštevati zgodovinski razvoj dežele, njen socialni ustroj, usmerjenost in težnje velikih ljudskih množic in njihovo organiziranost. Ta pot mora omogočiti, da se uresniči, v naj-prikladnejši obliki za našo deželo, zavezništvo vsčga delavskega razreda, kmetov, delavcev in srednjih slojev, da bi pridobili veliko večino ljudstva za veliko stvar socialistične preobrazbe družbe«. Sicer pa je Togliatti še dejal, da je enotnost delavskega razreda v Italiji že uresničena in da se izraža v ((bratskem sodeloavnju med komunisti in socialisti«. Opazovalci v Moskvi poudarjajo zlasti nekatere včerajšnje govore, ki so z doslej nevajeno odkritostjo govorili o škodljivosti «kulta osebnosti«, ki je prevladoval v Sovjetski zvezi po Leninovi smrti pa do zadnjega kongresa, ki je bil nekdliko pred Stalinovo smrtjo. Mikojan in Suslov sta ostro kritizirala sistem, ko je odločala ena sama oseba, ki so jo morali vs' oboževati, in dala jasno razumeti, da se je to dogajalo v času, ko je bil Stalin na oblasti. Obenem sta poudarjala, da je zdaj bolje po zaslugi uveljavljanja načela kolektivnega vodstva. V svojem včerajšnjem govoru. ki ga danes ((Pravda« in «lzvestja» objavljajo v celoti, je Suslov poudaril, da je črtu in nato dejal v skladu v tem razdobju ((proučevanje z izjavo Hruščeva o različnih poteh, ki vodijo v socializem: »Dobro razumemo, da pot, ki ste jo vi izbrali za grad- Gasperijevi njo socialistične družbe, ni konkretne stvarnosti nadomestila zbirka citatov in umetnost manipuliranja s temi citati«, in da je «tudi najmanjši odklon od teh citatov po- Jitumcui ugiidiuii sPiiEinu 5®JU,ETUV KOVOR o motu P|. ‘““."“ I ' ..c '" 'r " ' “ aebata * komentari' članov alžirske skupščine - Prihodnji teden v skupščini 0 afifarni in o mezdni politiki vlade • Debata o Alžiru bo pozneje z'9oo Narodna skup- tS ^Jdne JteS proU S Ml; $v°jetja .pobrila pro-■*‘eh4 Sftli n de la, ki so ga H^Mih Škodniki- parla-°-^0^ ^aran 0 o ukinitvi za- p°: ^itu v narod m? Y.CeraJ imel 2¥ieii50 n8 ■'‘‘I Jktipščini o jMtr- v D Sflesno ugodno VjAar Se rhih» sektor- fta vsek>claiajo ,°darski pro-i.^Od^akor ■ d»ie bil Mol- S “o je hi M t°vij Jencem v AI-)’t.pa 7 PUstiig da .Uh vlada Obdaril d 86 stra' v aJ* h. priznaH a m°ra Mžjdotn^hati politične Se zao*^živalstva zavedati alžir- ske specifične osebnosti. Glede volitev je Mollet sicer poudaril, da jih je treba čim-prej izvesti, zato da bo mogoče najti kvalificirane sogovornike za pogajanja, ni pa omenil, ali misli ukiniti tako imenovani »dvojni kolegij«, ali pa obdržati sedanji sistem, na podlagi katerega milijon priseljencev in 8 milijonov domačinov voli ločeno ter izvolijo eni in drugi enako število predstavnikov. Molletove izjave 'je ugodno sprejel tudi «zmeren» tisk. Konservativni «Figaro» piše, da «se je Mollet izrazil, kakor bi to lahko napravila večina ministrskih predsednikov, če že ne vsi, ki so v zadnjih desetih letih bili pred njim na oblasti«. Desničarski radikalni «Aurore» pravi, da je »Mollet znal obrazložiti rezultate svojega potovanja v Alžir z intelektualno poštenostjo«, medtem ko »Combat« pravi, da je Mollet «govcriI kot pripadnik vlade in ne kot pripadnik stranke«. Socialistično glasilo »Populaire« pozdravlja »pogumne izjave ministrskega predsednika«! «Franc Tireur« pa pripominja, da je »glavni tajnik socialistične stranke prepustil mesto predsedniku vlade«. «Express» ugotavlja sicer, da «Molletova izjavil daje vtis poštenosti, ki spodbuja tiste, ki želijo uspeh nove politike in mirno rešitev spora«, dodaja pa, da «je gotovo z druge strani, da je ta uspeh v celoti odvisen od načina, kako se bo ta politika izvajala. Nič ne bo mogoče napraviti in začeti, dokler bo kolesje stroja, vsa državna struktura, ostalo v rokah fevdalcev. Prava bitka se torej ni še začela«. «Humanite» pa ugotavlja, da ministrski predsednik zopet ni priznal alžirske nacionalne stvarnosti. »Indokitajska izkušnja, dodaja list, je pokazala, da se mir ne more doseči brez pogajanj s tistimi, kt se borijo. Izključiti te iz vrst »kvalificiranih sogovornikov« bi pomenilo isto kakor obsoditi se na tisto parodiranje pogajanj, kakršna so bila pogajanja z Baodajem in Die-mom.s V Alžiru so Molletove izjave sprejeli z velikim zanimanjem. Poudarja se previdnost, s katero so jih komentirali člani alžirske skupščine. Znano je, da so glavni predstavniki te skupščine ob obisku pri Molletu izjavili, da je sprejem Catrouxove ostavke povzročil nezaupanje med njimi in da se zaradi tega Francija mora pogajati z narodnoosvobodilnim odborom in ne z njimi Ce bi Molletove izjave sedaj zbudile zanimanje, b: bil to korak naprej, kakor se je zgodilo tudi pri pogajanjih o Tuniziji in Maroku. tičnih osnov«. Ta delavnost ((dogmatikov« ni bila samo brezplodna, temveč tudi škodljiva, je dejal Suslov in nadaljeval: «Ni dvoma, da je raz-širejnje dogmatizma v veliki meri prispevalo h kultu oseb. nosti. Zagovorniki tega kulta so pripisovali razvoj marksistične teorije edino le nekaterim posameznikom, vsi osta-ii smrtniki pa bi morali prebaviti in popularizirati, kar so nekateri posamezni ustvarili. Na ta način se niso upoštevale naloge, ki. pripadajo naši partiji v kolektivnem razvoju idej in tudi ne vloga kolektivne izkušnje ljudskih množic«. Nadalje je Suslov dejal, da si je »v trenutku, ko se posvečamo vprašanju povečanja materialnih dobrin, treba prizadevati, da se v partijo sprejme čim več proizvajalcev teh dobrin, delavcev in kol-hoznikov«. Glede borbe proti birokraciji je Suslov omenil, da je bil administrativni apa. rat partije zmanjšan za 25 odst., da pa je to šele začete«. Izrazil je mnenje, da je tieba izvesti podobne relorme v pokrajinskih in krajevnih komitejih. Sepilov, direktor #Pravde» pa je včeraj poudaril, da mi lijoni oseb v kapitalističnih državah s simpatijo gleda na socializem, in posebno hvalil angleške delavce, Ki s svoje podporo laburistični stranki in sindikatom dejansko simpatizirajo s socializmom. Dejal je, da je socializem že postal svetovni sistem, ki se staJno razvija. Omenil je, da kapitalističnih in socialističnih teorij ni mogoče spraviti v sklad, da pa tak kompromis ni potreben za uresničenje mi-ioljubne koeksistence med ebema sistemoma. Tudi Sepilov je napadal »formaliste« in »dogmatike« in poudaril točnost Leninove napovedi, da »razvoj revolucije v raznih državah napreduje v različnih oblikah in v različem tempu« in da je vse odvisno od specifičnih pogojev v vsaki državi posebej. Zanimanje je vzbudil tudi govor prvega sekretarja geor-gijskega CK Mažavanadzeja, ki je dejal, da so v času, ko je Berja vodil državno varnost, stotine nedolžnih postale žrtve njegovega sistema. Vse to, je dodal, je povzročilo zagrenjenost med sovjetskim ljudstvom, toda zdaj «je zavladal nov duh«, tako v Geor-gij, kjer je bil Berja doma, kot v vsej Sovjetski zvezi. Mikojan pa je v svojem govoru omenil izjave Hruščeva, da vojna ni neizbežna, in rekel, da za Sovjetsko zvezo že. lja po miru nl samo taktika. Velik del svojega govora je posvetil ideološkim vprašanjem. Rekel je, da je precej napačnih podatkov v Stalinovi knjigi o gospodarskih problemih socializma. Nekate-r’ gospodarstveniki ZSSR, je rekel Mikojan, gledajo površno na gospodarstvo tujih demokracij in kapitalističnih držav. Tudi «Kratki kurz zgodovine VKP(b)» je nezadovoljiv, ker v njem ni ničesar o zadnjih 20 letih. «40 let je prešlo od revolucije, je poudaril Mikojan, a mi nimamo učbenika, ki bi osvetlil to raz. dobje. Partija ne more trpe-t. da zaostajamo za življenjem«. 20. kongres je najvažnejši dogodek V notranjem življenju po Leninovi smrti. 20 let ni bilo kolektivnega vodstva, temveč je v tem času vladal kult osebnosti. Na popoldanski seji je poleg nekaterih delegatov ter tu jih predstavnikov Vika Cer. venkova (Bolgarija) in Ma- tyasa Rakos.via (Madžarska) govoril tudi bivši ministrski predsednik in sedanji minister za električne centrale Georgij Malenkov. V začetku svojega govora je Malenkov govoril o tezi, da je osnovno načelo partije zdaj kolektivno vod-stvo; kot so že poudarjali Hruščev, Mikojan, Suslov in Sepilov. Nafti' je poudaril, da pomeni težka industrija osnove socialističnega gospodarstva in da je samo na tej osnovi mogoče pričakovati skladen razvoj gospodarstva. V drugem delu svojega govora se je Malenkov ukvarjal s tehničnimi problemi in ned drugim primerjal proizvodnjo električne energije v ZSSR in ZDA. Priznal je, da je na tem področju ZSSR v zaostanku za ZDA, da pa je tempo razvoja v Sovjetski zvezi hitrejši in da ima ZSSR mnogo večje rezerve. Ogromne rezerve vodne sile v Si-birji so praktično še nedotaknjene. Y zadnjem delu svojega govora je Malenkov obravnaval vprašanje miroljubne koeksistence med kapitali. stičnim in socialističnim siste. ZDA prepovedale izvoz orožja na Srednji vzhod WASHINGTON. 17. — Ameriško. državno tajništvo je danes sporočilo, da bodo ZDA začasno ukinile izvoz vseh vrst vojaške opreme v Izrael in v države, ki z njim mejijo, in to zaradi napetosti r.a Srednjem vzhodu. Predstavnik državnega tajništva ni hotel odgovoriti na vprašanja o državah ki se jih ta prepoved tiče. in o razlogih, ki so pripravili ameriško vlado do tega. da je nenadoma prepovedala izvoz oklopnega o-rožja v Saudsko Arabijo. Dejansko je Saudska Arabija edina država, ki jo ta prepoved neposredo prizadene. Se včeraj so sporočili, da bo v teh dneh poslanih v Arabijo 18 lahkih tankov. Proti temu sporočilu so protestirali včeraj nekateri senatorji, med njimi Paul Douglas, Joseph 0’Mahoney in Hubert Humphrey. O tem je včeraj govoril tudi izraelski veleposlanik Abba Eban z državnim podtajnikom Alle-nom. Po izjavah predstavnika Bele hiše se zdi. da je predsednik Eisenhovver osebno ukazal odložitev vsakršnega pošiljanja orožja deželam Srednjega vzhoda. Veleposlanik Saudske Arabije v Washingtonu, Sejh Al Hajal, je izjavil, da bo zahteval razgovor s podtajnikom Allenom in ga vprašal, «zakaj je sionistični pritisk pripravil ZDA do tega, da so odpovedale dobavo, ki je bila zakonito sklenjena in ki jo je saudska vlada plačala«. V Londonu je predstavnik Foreign Officea izjavil, da se politika britanske vlade, .kar se tiče dobav orožja državam Srednjega vzhoda, ni spremenila. Ta politika je v tem, je pojasnil predstavnik, da se vsako naročilo orožja pregleda v luči tristranske izjave iz leta 1950 V Pajrizu pa so uradno sporočili, da je vlada prepovedala vsak izvoz lahkega orožja. Vzrokov prepovedi uradno niso obrazložili, list »France Soir« pa zatrjuje, da hoče vlada s tem preprečiti, da puške, strojnice in lahki minometi ne bi po ovinkih prišli v roke severno-afriških upornikov. konkretnega vprašanja, kolikor smo doslej preverili, sodimo, da gre za bistveno spie-membo in da so mnoga stališča podobna našim.« Draškovič je nadalje izjavil, da se beograjska deklaracija odraža V referatu Hruščeva. Zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve je dejal, da jugoslovanska vlada gleda zelo pozitivno na izjavo Hruščeva, da je Sovjetska zveza pripravljena omejiti a-tomske eksplozije. Ce bi se o tem vprašanju dosegel sporazum, je izjavil Draškovič, bi to bil zelo pomemben uspeh, ki bi olajšal sporazum o omejitvi oboroževanja in okrepil mednarodno zaupanje. Branko Draškovič je nadalje obvestil novinarje, da je jugoslovanska vlada povabila avstrijskega kanclerja Raaba. naj obišče Jugoslavijo, da pa še ni dobila uradnega odgovora. Gospodarska pogajanja s Kitajsko so se po izjavi Draško-viča uspešno končala s podpi«’ som trgovinskega sporazuma in sporazumom o tehničnem sodelovanju, ki dajeta popolnoma realen okvir za blagovno izmenjavo in medsebojno gospodarsko sodelovanje. Trgovinski sporazum predvideva medsebojno blagovno izmenjavo po pogojih največje ugodnosti v vrednosti 2,5 milijonov funtov šterlingov v obeh smereh. Jugoslavija bo iz Kitajske uvažala oljne rastline, makovo olje, kositer, azbest, čaj, surovo milo in drugo blago v zamenjavo za kmetijske stroje, kemične izdelke, tkanine, farmacevtske in medicinske aparate in drugo blago. Clan zveznega izvršnega sveta Nikola Minčev, ki je v imenu Jugoslavije podpisai sporazum, in namestnik kitajskega ministra za zunanjo trgovino King Ju Vuan sta po podpisu sporazuma izrazila prepričanje, da bosta sporazuma prispevala k okrepitvi medsebojnih stikov, k sodelovanju in ustvarjala ugodno osnovo za nadaljnje širše gospodarsko in znanstveno-teh-nično sodelovanje. Prav_ tako tudi_ italijanska vlada še ni sporočila soglasja o gospodarskih vprašanjih, o katerih sta se obe delegaciji sporazumeli. B. B. blovi drastični ukrepi v breme angleških Ukinitev vladne podpore za kruh in mleko, omejitev investicij za nacionalizirano industrijo - Omejitve pri kupovanju na obroke Zvišanje vojaških izdatkov - Anglija bo izdelovala vodikovo bombo LONDON, 17. — Finančni minister Harold MacMillan je danes zjutraj napovedal nove drastične ukrepe za pobijanje inflacije. Med drugim bo vlada zmanjšala še zadnjo državno podporo za nekatera živila (kruh in .mleko), kar bo pomenilo novo zvišanje življenjskih stroškov za en odstotek. ločitev. Toda težave, ki po- niči glavnega dela sovražni-vzročajo zvišanje cen in po- I kovega napada.« večanje uvoza v primeri z J Kar se tiče mednarodnega izvozom, je treba premagati j položaja, pravi bela knjiga, tudi z drugimi ukrepi. List I da se «upanje za pravo po-nato dodaja, da zvišanje e-1 pustitev mednarodne napeto-skomptne mere ne sme po- s ti ni uresničilo«, stati izgovor, zato da se ak- j Zatem pravi bela knjiga, cija ne bi usmerila tudi dru- i da ,ne bodo sedaj pogajanja gam Konservativni «Daily Tele- Prav tako bodo investicijski graph>) pravi, da je gospodar-načrti za nekatere nacionali-1 položaj mnogo slabši, ka- zirane industrije v veliki me-1 jcor mnogi to mislijo, ter do- ri omejeni (železnice, eiek- daja< da «novi minister zaslu- tnena energija, plin). Te in- ( ži pohvalo. ker je hitro rav- vesticije bodo znižane za naj jn na na£in kaže, da skupno 70 milijonov šterlin-, razume, kar dela». gov. z ukinitvijo podpore za*1 vzdrževanje cene kruha in mleka pa bo vlada prihranila 38 milijonov šterlingov. Kljub temu varčevanju pa znašajo izdatki, ki so določeni za bodoče finančno leto, 122 milijonov šterlingov več kakor lansko leto- Vojaški izdatki se bodo zvišali za 5 milijonov šterlingov. To pa predvsem zaradi zvišanja plač poklicnim vojakom Vojaški proračun predvideva tudi prispevek 50 milijonov šterlingov od Nemčije za vzdrževanje britanskih čet v tej državi. Glavni ukrep proti privatnim izdatkom pa se nanaša na kupovanje na obroke. Ta- Laburistični «Daily Herald« piše, da «kriza s Sovjetsko zvezo mogla privesti nikamor in da je zato potrebno, da zavzamejo zahodne sile svoje mesto v svetu »s svojo obrambno silo do tistega trenutka, ko bo točno razumevanje zahodne politike lahko imelo učinek na sovjetsko ljudstvo«. ((Britanske sile, pravi nato glavo«. «Gre, piše list, za kri-1 visi nad našo beIa knjiga, morajo torej ' stremeti po teh smotrih: 1. zo nekompetence, ki je nasta- j prlsPeyati .morajo k pripravi la zaradi porazne politike ! faveznisiuh sredstev, ki naj vlade. Kajti trgovski položaji em,1-laj0 pogpm za napad' !n v svetu je bil v času ko je I ta tak-°'. da v sorazmerju ta vlada na oblasti, ugoden s p°!°zajem Anglije kot med- za Anglijo. Položaj ji je zbežal iz rok, ker vlada odklanja slenerno načrtno akcijo tudi za zvišanje izvoza«. Komunistični «Daily Worker» pa piše, da vladna odločitev za zvišanje eskomptne mere odraža namen vlade, da ((doseže tisto povečanje brezposelnosti, ki je njena najbolj goreča želja«. narodne sile. To pomeni ne samo, da moramo mi izdelovati in imeti zalogo nuklearnega orožja ter imeti sredstva za uporabljanje tega o-rožja. pač pa tudi prispevati k nadaljevanju obrambnih naporov NATO. 2. Britanske šile morajo imeti svoj delež v hladni vojni. S svojo enostavno navzočnostjo lahko prispevajo k stabilizaciji svo-Danes popoldne je britan-1 hodnega sveta in k varnosti kojšnje plačilo pri teh naku-jska vlada objavila belo knji- ] prekomorskih ozemelj, kate-pih se bo dvignilo od 20 na 8°. v kateri ponavlja, da na- j rjn mirni razvoj lahko ogro-50 odstotkov. i merava izdelati in preizku-1 žajo prevratna gibanja, odkri- MacMillan je izjavil, da i-lšati vodikovo bombo. Bela | to komunistična ali zakrinka-majo ti ukrepi namen ustaviti j knjiga pravi s tem v zvezi: na v nacionalistična gibanja.« stalno višanje proizvodnih | «Naša prva in glavna naloga I Skupni stroški za obrambo stroškov, zaščititi kupno moč | mora biti preprečiti vojno s šterlinga in vzpostaviti rav- tem, da zavezniki imajo sred- Ania oiibiia Nemčiji alomo osiMb BONN, 17. — Britanski veleposlanik v Bonnu sir Fre-derick Hoyer Millar se je včeraj izrekel za tesno sodelovanje med Anglijo in Nemčijo na področju atomske e-nergije. »Velika Britanija — je dejal veleposlanik — ima prednost desetih let pred Nemčijo kar se tiče atomske energije, vendar je pripravljena pomagati nemškemu ljudstvu, tako z nasveti kot s konkretno pomočjo, saj ima največje spoštovanje do nemških znanstvenikov in tehnikov« Veleposlanik, ■ ki je govoril v čezmorskem krožku v Hamburgu, je naznanil, da namerava Velika Britanija v prihodnjih desetih letih zgraditi 12 električnih central na a-tomski pogon, kar bo stalo 3,5 milijard mark. Te centrale bodo že leta 1965 proizvajale toliko električne energije, kolikor bi je dala uporaba 5 do 6 milijonov ton premoga v termocentralah. notežje v plačilni bilanci V svojem volilnem okrožju Bromley, kjer je Mac Millan danes govoril, pa je pozval prebivalstvo, naj sodeluje v borbi proti gospodarski krizi. Pozval je svoje politične nasprotnike, naj prepustijo pro-tiinflacionističnim ukrepom, ki jih je danes napovedal, dovolj časa, da bodo obrodili plod. V zvezi s svojimi u-krepi je Mac Millan poudaril, da bo zmanjšanje podpore za vzdrževanje politične cene kruha in mleka povzročilo »samo 1-odstotno zvišanje« življenjskih stroškov. «Zdi se čudno, je dejal Mac Millan, da se pobija dviganje cen s tem, da se povzroči njih dvig v primeru kruha in mleka. Toda gre samo za majhno ribo, ki se je poslužujemo, da ujamemo veliko.« V spodnji zbornici so opozicijski poslanci ostro protestirali proti Mac Millanovim ukrepom. Takoj je opozicija predložila resolucijo, ki graja vladno politiko. O resoluciji bodo razpravljali v ponedeljek in torek- Resolucija zahteva, naj parlament opozori vlado na dejstvo, da je njena politika «zavrla izvoz, povečala uvoz, povzročila primanjkljaj v plačilni bilanci, prispevala k znižanju zlatih in dolarskih rezerv za eno četrtino in povzročila dvig življenjskih stroškov«. Resolucija poziva dalje spodnjo zbornico, naj izreče nezaupnico vladi in njenim ukrepom, ki jih predlaga za zaustavitev gospodarske krize. Današnji »Financial Times« piše, da je 55-odstotna e-skomptna mera pretirano visoka. «Zgrešeno bi bilo misliti, pravi list, da se bo lahko občutno znižala v kratkem času. Medtem pa bo povzročila resno zvišanje stroškov za finansiranje vladnih dolgov.« Dodaja pa, da je u-pati, da bo zvišanje vrednosti cene denarja doseglo zaželeni učinek proti kopičenju rezerv- «Manchester Guardian« izjavlja, da je «nenadno zmanjšanje zaupanja v tujini verjetno pripravilo vlado na od- stva, ki lahko jemljejo pogum za napad, sredstva, katerim je začela Anglija dajati svoj bistveni prispevek. Med sredstva, ki naj jemljejo pogum za napad, dodaja bela knjiga, je treba prištevati učinkovit sistem alarmov v globino in možnost, da se oborožene sile NATO lahko uprejo napadu na morju, na kopnem in V zraku, dokler atomski protinapad ne u- v finančnem letu 1956-57 brez ameriške pomoči bodo znašali 1.498,700.000 šterlingov, to je 4-500.000 več kakor v prejšnjem proračunu. Z ameriško pomočjo bodo skupni stroški znašali 1.548,700.000 šterlingov. Bela knjiga napoveduje nato, da bodo v letu 1956 izvedli dve novi vrsti poizkusov z atomskim orožjem. Prva bo spomladi na otokih Monte-bello in druga nekaj mesecev potem v Maralingi v južni Avstraliji. V DOLINI RADIKE iščejo še 16 ponesrečencev v Število mrtvih in pogrešanih se je dvignilo na 55 - V dolini Morave 300 hiš pod vodo-Danes bodo bombardirali led iz zraka BEOGRAD. 17. — Število mrtvih in pogrešanih pri nesreči v dolini Radike se je včeraj povečalo na 55. V skopski bolnišnici je umrl danes graničar Jernej Plavšic iz Žetal pri Ptuju, ki so ga pred dnevi rešili« iz snežnega plazu, ki je zasul karavlo na jugoslovansko-albanski meii. V nesreči, ki je zadela LR Makedonijo, sočustvujejo ne le ostali kraji Jugoslavije, temveč tudi inozemska javnost, Načelniki vseh diplomatskih predstavništev v Beogradu so izrazili svoje sožalje državnemu tajniku Koči Popoviču. Zvez3 sindikatov Romunije je v sožalni brzojavki obvestila Zvezo sindikatov Jugoslavije, da daje 500.000 dinarjev kot pomoč družinam ponesrečencev. Medtem ko reševalne skupine v dolini Radike iščejo ostalih 16 pogrešancev, se v dolini Morave dogaja druga tragedija. Zaradi nakopičenja ogromne količine ledu v strugi je Morava poplavila veliko površino zemljišč in okrog 300 hiš med Djumicem in Stala-čem. Na tem področju je da nes 6 km dolgo in 4 km široko jezero, ki ogroža lastnino in življenje okoliškega prebivalstva. Ker so se izjalovili Nov mrzel val v Evropi Nevarnost poplav in ogromna škoda v kmetijstvu - V Italiji se je stanje včeraj rahlo izboljšalo, zvečer pa je ponekod začelo zopet močno snežiti RIM, 17. — Po poročilih, ki so ves dan prihajala iz raznih krajev države, se je dalo razbrati, da se je stanje na področjih, ki jih je prizadelo slabo vreme, rahlo izboljšalo, čeprav je ponekod še vedno zelo strupen mraz, zlasti pa na severu. Ves dan pa m snežilo skoraj nikjer. V poznih večernih urah pa so začele prihajati vesti o novih snežnih viharjih, ki so zajeli Marche, Lazio, Campanio in Sicilijo. Najbolj prizadete dežele so do sedaj bile Abruzzi, Moli-se, Campania, Basilicata, Ca-labria, Sibcilija, Sardinija »n Puglie. Povsod se nadaljuje akcija za pomoč prizadetim in reševalne skupine so stalno na delu. Več krajev je še vedno zair.etenih in oskrbovati jih morajo s helikopterji in letali. Oster mraz je še vedno v Emiliji, kjer so danes v zgornjem delu doline Taro zabeležili 23 stopinj pod ničlo Računajo, da je od 1. februarja dalje zaradi mraza in slabega vremena zgubilo življenje v Evropi okoli 500 ljudi. V Franciji je 154 mrtvih, v Nemčiji 66, v Jugoslaviji i krompirja v skladiščih. 59, v Angliji 39, na Danskem 34, na Portugalskem 23, v Grčiji 18, v Avstriji in Turčiji po 17, na Švedskem 16 v Belgiji in Švici po 15, v Španiji 13, na Holandskem 12, na Norveškem 3. To so seveda samo približne številke ker vsak dan poročajo o novih žrtvah. V zadnjih urah se je vreme v nekaterih državah od časa do časa 'spreminjalo, toda povsod se čutijo grozotne posledice izrednega mraza. Po 24 urah rahlega izboljšanja grozi Angliji nov mrzel val. V skandinavskih pristaniščih je stanje vsak dan bolj kritično zaradi debelih plasti ledu, ki onemogočajo pomorsko plovbo. Pomorska zveza med Švedsko in Finsko je mogoča samo s pomočjo ledolomilcev. Tudi na Danskem je plovba vsak dan bolj težavna. V mnogih državah sprejemajo ukrepe, da preprečijo nevarnost poplav. Kmetijstvo je povsod utrpelo ogromno škodo. Francija je zgubila dve petini pridelka žita. V pristaniščih Ostende in Zeebrugg je zmrznilo dva tisoč ton V Zahodni Nemčiji je mraz še vedno zelo oster s temperaturo do 25 stopinj pod nic-1*. Zlasti postaja stanje nevarno ob srednjem toku Rena, kjer se kopičijo novi bloki ledu. Meteorološki zavodi v Zahodni Nemčiji pa napovedujejo nov padec temperature in prihod novih gmot hladnega zraku v Evropo. 38 mrtvih pri letalski nesreči OAKLAND, 17. —• Neko vojaško letalo, v katerem je bilo 38 oseb, je danes strmoglavilo v gorah južno od Oaklanda. Z letala, ki so ga pozneje poslali na izvidniški polet, so opazili razbitine oo-nesrečenega letala na goratem področju v bližini mesta Nikles, opazili pa niso nobenih znakov življenja. Neki pastir je izjavil, da je letalo letelo zelo nizko zaradi slabe, ga vremena in je zadelo ob pobočju nekega hriba. vsi poskusi, da bi led razbili 2 miniranjem in omogočili vo-di normalen odtok, bodo jutri začeli z bombardiranjem iz zraka in z obstreljevanjem s težkimi minometi. Iz vasi Spodnji Gatun, ki je popolnoma obkoljena z vodo, so danes začeli reševati prebivalstvo s helikopterji. Danes je bilo v vsej Jugoslaviji lepo in jasno, toda ze-lo hladno vreme. Temperature so se razen v Makedoniji in na Primorju gibale od 20 do 34 slop.nj pod ničlo. Najnižjo temperaturo so zabeležili v Gospiču v Liki (34 stopinj pod ničlo), v Sarajevu 3Q stopinj pod ničlo, v Bugojnu 31, V Beogradu je. bilo danes zjutraj 23 stopinj pod ničlo. Za jutri napovedujejo zelo hladno vreme. B. B. Nejasen položaj v Peruju LIMA, 17. — Državni radio Jč v uradnem poročilu, ki so ga objavili ponoči, navedel sledeče podatke o položaju v državi; 1. brigadni general Menno Pereira je bil odstavljen zaradi upora v lquitosu. 2- Častnike, podčastnike in vojake so pozvali, naj se vzdržijo slehernega prevratnega dejanja. 3. Vse posadke so pozvali, naj ostanejo na svojem mestu in naj ne izvršijo nobenega ukaza, če ne pride od vojnega ministrstva. 4. Vse vojaške divizije na severu, v centru in na jugu države so ostale zveste vladi V pooblaščenih krogih se je ^ zvedelo, da so aretirali vec ljudi, ki pripadajo narodni koalicijski stranki, zaradi povezave z uporniškim gibanjem. Koalicijska stranka je ze nekaj časa vodila ostro kampanjo proti vladi. V zvezi z njegovo odstra-nitvijo je voditelj upornikov izjavil; «Poslal sem vladi sporočilo, da pričakujemo naše naslednike in da jih bomo sprejeli, kakor zaslužijo.« V kolumbijski prestolnici Bogoti so mnenja, da bo vlada, če bo hotela poslati svoje čete v Iquitos, ki je o-samljeno mesto sredi pragozda, morala uporabljati prevozna letala. General Pereira ima baje na svoji strani okoli 30-000 mož. Krožijo pa govorice, da so se upornikom pridružile tudi čete v mestih Truijillo in Piura. V Buenos Airesu pa krožijo govorice, da se vsa vojska pripravlja, da se pridruži upornikom. Vesti, ki prihajajo iz Iquitosa, pa so nejasne. Do sedaj vsekakor ne poročajo o oboroženih spopadih. Vladni radio je danes pozval uporniške častnike, naj se znova pridružijo vladi. VREME VČERAJ Najvišja temp. +3, najhižja —5,4. ob 17. uri +0,6, zračni tlak 1012,9 stanoviten, veter sevtrc-zahodnik 19 km, vlaga 31 odst, nebo 1 deset, oblačno, morje raz. gitoano, temperatura morja +4,1. S 88 # Danes, SOBOTA 18. februafJ« Simeon, šk.. Drago Sonce vzide ob 7.04 ‘n zaWn' 4 17.35 Dolžina dneva 10.31 vzide ob 9.45 in zatone ot) Jutri, NEDELJA 19. lebruarj« Julijan, sp., Miloši a v Ustanovna sindikalna skupščina naj pomeni uspešnejše obdobje sindikalnega gibanja Danes ob 16.30 se v mali dvorani gledališča „ Verdi" prione zasedanje sindikalne konstiluante, iz katere se bo porodila Zvezna delavska zbornica CGIL. ZASEDANJE KOMSIJF ZA RAZVOJ PROMETA SKOZI PRISTAN ŠČE Danes ob 16.30 se prične v mali dvorani gledališča «Verdb ustanovna sindikalna skupščina Zvezne ■ delavske zbornice CGIL. Po uvodnih formalnostih bo podal glavno poročilo poslanec Santi, zvezni tajnik CGIL in predsednik pripravljalnega odbora za ustanovno sindikalno skupščino. Kolikor je znano, bo v svojem poročilu govoril o enotnosti tržaških delavcev v borbi za obnovo tržaškega gospodarstva, za blagostanje in za obrambo demokracije. V nedeljo bo skupščina nadaljevala svoje delo v kinu «Nazionale» na Drevoredu XX. septembra, in sicer od 9. ure dalje. Od 9. do 11. ure se bo nadaljevala diskusija in delegati bodo izvolili izvršno komisijo nove Zvezne delavske zbornice CGIL in delegate za IV. kongres CGIL. Ob 11. uri pridejo lahko v dvorano vsi delavci in meščani, ki želijo, ker bo poslanec Santi zaključil zasedanje ustanovne skupščine z javnim zborovanjem, na katerem bo govoril o podobnih vprašanjih kot v svojem poročilu. Na današnji konstituanti bodo zastopane vse kategorije delavcev, ki so izvolile svoje delegate na številnih sestankih in skupščinah. Včeraj so bile zadnje volitve delegatov in je pripravljalni odbor končal razdeljevanje pooblastil delegatom. * * » Z ustanovitvijo Zvezne delavske zbornice CGIL se pričenja novo obdobje v sindikalnem gibanju tržaškega delavstva. Po ureditvi tržaškega vprašanja je postalo jasno, da je najbolje, da se tržaško delavstvo vključi v enotno sindikalno organizacijo italijanskega delavstva, ki ie jamstvo za večje uspehe in večjo udarnost v sindikalnih borbah. Zato je tržaško delavstvo pozdravilo že prvo pobudo CGIL za sklicanje siiidikalne ustanovne skupščine. Medtem pa so spričo demokratičnega razvoja v CGIL nastali še bolj ugodni pogoji za združitev tržaških delavcev z milijoni delavcev, ki so vključeni v CGIL. Skupno s temi delavci se bodo tržaški delavci borili za rešitev osnovnih in splošnih vprašanj italijanskega delovnega ljudstva, po drugi strani pa bodo tržaški de- lavci uživali podporo vsega delavstva v borbi za rešitev posebnih tržaških vprašanj. Spričo važnosti tega dejstva zgubljajo tudi vse obrobne nepotrebne in strupene polemike vsak pomen, kajti vsi tisti, ki jim je stvar resničnega razrednega sindikalizma res pri srcu, gledajo v bodočnost, ki jo bo kovalo združeno delavstvo. Zato so tržaški delavci tudi z velikim zadovoljstvom sprejeli spodbudne pozdrave in želje Di Vit-toria, ki so tudi njihove želje. Pri tem si delavci ne delajo utvar, da so že vse težkoče prebrodene, toda perspektive bodočega razvoja jim vlivajo poguma in jim krepijo vero v lepšo bodočnost tržaškega sindikalnega gibanja ter delavskega razreda sploh. Formalna potrditev izvoljenih delegatov skupine neorganiziranih delavcev Včeraj smo poročali, da je okrog 300 delavcev, povečini članov bivših Razrednih sindikatov, pristopilo k sindikalni konstituanti. Ti delavci so že predhodno izvolili svoje delegate, ki jih bodo na današnji ustanovni skupščini zastopali. Takoj po prijavi o-menjenih delavcev je pripravljalni odbor skupščine s posebnimi pozivnicami sklical sinoči ob 18- uri delavce na poseben sestanek v Ul. Tizia-no Vecellio 4. Na sestanku, ki mu je predsedoval predsednik pripravljalnega odbora poslanec Marchioro, so delavci še formalno soglasno potrdili izvolitev šestih delegatov tudi v imenu onih delavcev, ki se zaradi zaposlenosti ali drugih vzrokov sinočnjega sestanka niso mogli udeležiti. Poslanec Marchioro je tudi to formalno potrditev v zapisniku o sestanku ugotovil in v krajšem nagovoru obrazložil namen skupščine ter se navzočim zahvalil za njihov pristop in sodelovanje. TT - £-2. 2 * ' £ Šestim izvoljenim delegatom je Marchioro izročil potrebne dokumente za sodelovanje na današnji skupščini. Smatramo za potrebno v zvezi s sinočnjim sestankom pripomniti, da je potek sestanka na kar najodločnejši način pokazal, v kako neizmerno ogromnem nasprotju je vsebina strupenega člančiča v včerajšnjem «11 Lavora-tore» pod naslovom »Fanta-smi». Kdor je članek napisal in kdor ga je objavil, je dokazal v prvi vrsti, da je povsem neodgovoren, hkrati pa ZOPEf BOMO PRIČA ŽALOSTNEMU POSLAVLJANJU 22. T.M. NOVI IZSELJENCI NA DALJNO POT V AVSTRALIJO Izseljenci se bodo vkrcali na , ki bn tokrat že petič odplula iz Trsta - Med potniki bo okoli 100 Tržačanov V četrtek je priplula v Trst genovska potniška ladja «Flaminia». Ladjo so postavili v dok Tržaškega arzenala za normalna popravila in bo odplula iz Trsta 22. t.m. proti Avstraliji. To je petič, ko vozi ta ladja iz Trsta proti Avstraliji in tudi tokrat se bo na njen krov vkrcalo večje število izseljencev. Ladja bo namreč še pred 22. februarjem vkrcala skupno okrog 700 o-seb in med njimi 400 Avstrijcev, 100 beguncev in 200 italijanskih državljanov, med katerimi bo večje število — pravijo da polovica — Tržačanov. Z odhodom te ladje bo torej iz Trsta odšla nova skupina izseljencev, da najde v tujini delo m zaslužek, ka- PLANINSKI PLES Pri tem pa je treba ponovno ugotoviti, da je slovenski del tukajšnjega prebivalstva še posebej prizadet, saj je do sedaj še na vsaki ladji, ki je vkrcala izseljence-domačine, bilo izredno veliko število Slovencev. terega ni mogla dobiti v rodnem mestu. Ponovno bomo priče žalostnim prizorom, ko se bodo matere s solzami v očeh poslavljale od svojih sinov in ko bo množica Tržačanov spremljala svojce na krov ladje, namenjene v daljno tujino. Pri tem novem odhodu moramo ponovno ugotoviti, da predstavlja izseljevanje enega izmed najbolj žalostnih pojavov in istočasno najostrejšo pričo kritičnega položaja, v katerem se nahaja tržaško prebivalstvo. Celo u-radne, optimistično navdahnjene statistike, priznavajo, da je pri nas izredno mnogo brezposelnih, saj so jih registrirali v decembru preteklega leta kar 18.950 in da Trst ne more dati vsem svojim prebivalcem dela in zaslužka. V tem resnem gospodarskem položaju pa tudi tiči glavni razlog za množično iiseljevanje, saj velika večina brezposelnih nima nobenega upanja na zaposlitev. Včeraj zjutraj z II. nadstropja Smrten skok z okna bolnišnice Včeraj zjutraj okoli 6. ure so pripeljali v mrtvašnico splošne bolnišnice truplo 45-letne Liliane Kleiman rojene Segali iz Ul. Roasetti, ki je malo prej podlegla hudim poškodbam- Zenska je bila zadnje čase na zdravljenju v bolnišnici in včeraj zjutraj je nepričakovano stopila na okno v II. nadstropju ter skočila v globino. Frl padcu si je ženska ne le zlomila roke in noge, temveč si je tudi prebila lobanjo, kar je povzročilo njeno smrt. Bolničarji so ji takoj priskočili na pomoč in Jo z nosilnico odnesli v notranjofl* bolnišnice, a ženska je med tem izdihnila. Štiri ure kasneje so pripeljali v mrtvašnico tudi truplo 78-letnega Ivana Konjevica, katerega so našli okoli 8. ure zjutraj mrtvega na njegovi postelji v stanovanju v Ul. della Guardia 19. O nastopu smrti se je zavedla pokojnikova sostanovalka, ki je o zadevi obvestila policijske organe. Policijski zdravnik, ki je prižel na kraj, je ugotovil, da je Konjevic, ki je jugoslovanski državljan, umrl zaradi srčne kapi, ki je bila verjetno posledica mraza. tudi, da nima namena karkoli doprinesti k ustvarjanju krepkega sindikalnega gibanja, temveč da hoče ravno nasprotno, napore za ustvaritev tega gibanja sabotirati. Delni sporazum za petrolejsko stroko 14. in 15. t.m. so se v Milanu nadaljevala pogajanja za sklenitev vsedržavne delovne pogodbe za petrolejsko stroko. Na teh pogajanjih so se sporazumeli o skoraj vseh vprašanjih, ki še niso bila rešena. Najbolj važno izmed teh vprašanj je bilo zdravju škodljivo delo. Sporazum o tem seveda ni niti zdaleč zadovoljil vseh zahtev delavcev, ker določa doklado le na nekatera dela; je pa prvi ko- rak k rešitvi vprašanja raznovrstnih zdravju škodljivih del. Glede spojitve obeh sporazumov, sklenjenih 17. novembra, so predstavniki »Asschi-mici«, ki predstavljajo del petrolejskih industrijcev, izjavili, da ne sprejemajo sporazuma z enotnim besedilom, pa čeprav z različnimi mezdnimi pogoji. Vztrajali so na stališču, da se morata skleniti dva ločena sporazuma. Spričo tega so predstavniki sindikata petrolejskih delavcev (SILP) izjavili, da ni mogoče skleniti dokončnega sporazuma, ker je bil sporazum z dne 17. novembra 1955 sklenjen s točnim pogojem, da bo pogodba za oetrolejske delavce enotna. Zato so predstavniki »Asschimici« izjavili, da si pridržujejo odgovor. Sporazum o dokladi za zdravju škodljiva dela določa 2o lir doklade na uro za «e- tilacijo«, za čiščenje cistern, za čiščenje drugih posod in kadi ter za razna druga čiščenja notranjih naprav. 14 lir za dela z uporabo žveplene kisline, kavstične sode, svinčenih soli itd. 9 lir na uro za dela z razbarvilni-mi zemljami itd. Pojasnila o novih tarifah za promet na progah Trst-Avstrija Po ukinitvi dosedanje direktne tarife se bo o-krepila konkurenčna moč reškega pristanišča Nova znamka Poštno ravnateljstvo sporoča, da bodo od dne 23. t.m. prodajali pri filatelističnem! okencu glavne pošte znamko v vrednosti 35 lir iz serije «Italia Turista«. Znamka je tiskana na novem papirju «fi-ligrana« z zvezdicami na pet krakov. Včeraj se je sestala pri tržaš.ki trgovinski zbornici pod predsedstvom prof. Luzzatta Fegiza komisija za razvoj prometa skozi tržaško pristanišče, ki je razpravljala predvsem o položaju, ki je nastal v pristanišču po ukinitvi di-:ektne jadranske tarife. Tarifa Avstrija - Trst . pre-komorje bo namreč ukinjena L marca 1956 in je italijanska železniška uprava že sedaj sklenila tudi po tem datumu ohraniti dosedanje železniške razdalje, na katere se računa tarifa, zato da ne bi prišlo do zaskrbljenosti med trgovci, ki se ukvarjajo z avstrijskim prometom. Te razdalje so sledeče: Trst _ Bre-rer 429 km, Trst - Trbiž 170 km, Trst - Opčine meja (postaja Južne železnice) 27 km, rst - Opčine meja (postaja Tržaški občinski si/i;t ostro protostiral proti podeliti/i odlikovanja vojnemu zločineu Collottiju Svetovalec dr. Dekleva predlagal, naj občinski svet izglasuje protestno resolucijo in pooblasti župana, da tolmači ogorčenje prebivalstva pri pristojnih oblasteh - Izvajanja Paladina, Collottija in Bernetičeve-Vprašanje črtanja iz volilnih seznamov zaključeno O Z ukazom vladnega generalnega komisarja je bil ing. Ettore Mocellini, načelnik nadzorništva civilnega tehničnega urada pooblaščen opravljati funkcije ravnatelja za javna dela pri vladnem generalnem komisariatu, in sicer do okrevanja dr. Paola Pa-lomba. Na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta so vsi svetovalci, razen fašistov, odločno obsodili vlado in obrambno ministrstvo, ki sta potrdila, da je obrambno ministrstvo pravilno ravnalo, ko je odlikovalo za vojne zasluge zloglasnega fašističnega vojnega zločinca Collottija, ki je za časa vojne v Trstu načeloval posebnemu komisariatu za javno varnost za borbo proti antifašistom in odporniškemu gibanju. Dr. Jože Dekleva je v svojem govoru glede odlikovanja zločinca Collottija izjavil naslednje; »Ogorčenje in energični protesti prebivalstva in občinskega sveta niso do sedaj nič zalegli. predstavnik obrambnega ministrstva Bre-glia. je izjavil, da niso ničesar ugotovili, kar naj bi negativno vplivalo na sklep ministrstva, kar pomeni, da je zanj -Cpljott^ zasluženo dobil odlikovanje za vojaške zasluge. Morda pristojno ministrstvo ne ve, da je Collotti, človek iz zloglasne Ulice Bel-losguardo, predstavnik republike Sal6, nacistični kolaboracionist do zadnjega trenutka, brutalni mučitelj partizanov, antifašistov ter slovenskih in italijanskih patriotov, poslal na stotine in stotine borcev za svobodo in demokracijo v zloglasno Rižarno in v nacistična taborišča smrti. Morda mu ni znano tudi, da na stotine in stotine antifašistov še danes nosi sledove njegovih mučenj in da je zato Collotti dejanski vojni zločinec, ki je hotel uničiti vse one, ki so gradili osnovo za novo Italijo in za republikanske zakone. Ce vse to predstavniku obrambnega ministrstva Bregli ni znano, naj se o tem pozanima pri vsakem Tržačanu, kjer je Collotti vršil svojo zločinsko dejavnost in kjer še danes živijo matere in očetje, sestre in žene pokojnih in preživelih žrtev, . in potem naj nam pove, če niso nič izsledili o Collottijevi dejavnosti v Trstu. Ce pa mu je vse to že znano, naj nam predstavnik obrambnega ministrstva Breglia pove, kako je mogoče vskladiti praznovanje odporniškega gibanja in hkrati odlikovati takšnega vojnega zločinca, kot je Collotti. Tržaški antifašisti ne pravijo samo, da je to nezdružljivo, ampak poudarjajo tudi, da je odlikovanje Collottija nesrai®no izzivanje, groba žalitev za vse, ki so se borili in so sodelovali v narodnoosvobodilni vojni in v odporniškem gibanju proti nacifašistom, za človečanske pravice, za demokracijo in za svobodo, za nove socialne odnose in za mir. Tržaški antifašisti pravijo, da pomeni odlikovanje Collottija grobo žalitev vseh, ki so v tej borbi dali svoje življenje. Zato energično protestiram proti potrditvi odlikovanja in predlagam, da občinski svet izglasuje protestno resolucijo irt pooblasti občinski odbor in župana, da tolmačita pri pristojnih oblasteh to resolucijo in izraze ogorčenja celotnega tržaškega prebivalstva« Svetovalec Paladin (PSDI) jr prečital dolgo protestno pismo proti odlikovanju zločinca Collottija, ki ga je poslalo deželno odposlanstvo za zgodovino narodno-osvobodil-nega gibanja predsedniku republike Gronchiju. V • tem pismu poudarjajo borbo tržaških antifašistov in demokratov proti nacifašizmu, velike žrtve, ki jih je to prebivalstvo dalo za osvoboditev in zločinsko delovanje Col-lcttija, ki ga je obrambno mi. mstrstvo odlikovalo za vojačke zasluge zaradi njegovega sodelovanja v »borbi proti slovenskim partizanom na Tolminskem«, Deželno odposlanstvo za zgodovino narodnega osvobodilnega gibanja zahteva od predsednika republike in od vlade, da prekličejo odlikovanje tega fašističnega zločinca, ker je nemogoče prezreti vse njegove zločine, ki jih je izvršil na tem področju. K protestu so predložili tudi kratek opis načinov mučenj, ki jih je Collotti uporabljal proti svojim žrtvam: od natezalnice do poskusov zadušitve z vodo; od dosmrtnega pretepanja do posiljevanja jetnic, itd. itd. Nato je svetovalec Paladin zahteval, da mora vlada takoj odvzeti Collottiju odlikovanje, če noče žaliti celotno tržaško prebivalstvo, ki se je borilo pro. ti nacifašizmu. Svetovalka Marija Bernetič (KP) je soglašala s Paladino-vim protestom in hkrati tudi odločno protestirala proti obrazložitvi odlikovanja Collottija, češ da «se je junaško boril proti slovenskim partiza. r.om«. Poudarila je, da so se slovenski partizani borili pro. ti fašistom in da borba proti njim ne more biti osnova za nobeno odlikovanje. Poudarila je dalje, da je v Trstu še mnogo oseb. ki nosijo posledice mučenj zločinca Collottija in je zato tudi ona zahtevala, da občinski svet odločno protestira proti temu odlikovanju. Radikalni svetovalec Fran-cesco Collotti (ki ni v nobenem sorodstvu z zločincem) se je pridružil protestom Dekleve, Bernetičeve in Paladina in poudaril, da vlada ne bi smela žaliti padlih za domovino z odlikovapjem člove. ka, ki je zasramoval vse Italijane. Podžupan Visintin, ki je zaradi odsotnosti Bartolija predsedoval seji, je povedal, da je občinski svet že protesti- ral proti odlikovanju Collottija. Na zahteve številnih svetovalcev pa je obljubil, da bo občinski odbor pripravil protestno resolucijo v imenu občinskega sveta in jo predložil v odobritev na prihodnji seji. Resoluciji, ki bo poslana vladi, bodo priložili tudi vsa včerajšnja izvajanja svetovalcev. Dalje je bila na sinočnji seji zaključena tudi razprava o črtanju volivcev iz volilnih seznamov na osnovi krivične Scelbove okrožnice. Kot je bilo pričakovati, je bila z večino glasov strank štiri-stranske koalicije sprejeta re. roslucija občinskega odbora, ki predaja celotno vprašanje v rešitev vladi. Za resolucijo svetovalca Pogassija (KP) pa so glasovali svetovalci (KP), dr. Dekleva, (PSI) in (TU), razen svetovalca Tolloya, ki se je skupno s svetovalcem 'Collottijem in svetovalci MSI vzdržal glasovanja še preden sta bili resoluciji stavljeni na glasovanje. Ta resolucija zahteva, da vladni komisariat s posebnim ukazom določi, da »pogojne kazni po zaključku kazni in po zakonu predvidenem roku (pet let), v primeru, če določena oseba v tem času ni bila več kaznovana, avtomatično omogočijo vpis v volilni seznam. Poleg tega se zahteva, da se izravnajo avstrijske kazni za tatvine pred. videne v členu 460 avstrijskega kazenskega zakonika s prestopki predvidenimi v členu 626 sedanjega kazenskega zakonika. Kazni izrečene v tem IZPRED KAZENSKEGA SODIŠČA Oproščen obtožbe nenamernega umora Obtožba se je nanašala na smrt neke ženske, ki je z mokrimi rokami prijela žico, pri čemer jo je električni tok usmrtil členu namreč ne onemogočajo vpis v volilni seznam. Svetovalec Pogassi je obširno obrazložil svojo resolucijo in po. udaril, da občinski odbor noče popraviti krivice, ki jo je napravila Scelbova okrožnica črtanim volivcem. O vprašanjih posameznih svetovalcev bomo poročali jutri. * * * Slovensko-hrvatska prosvetna zveza je v zvezi s podelitvijo odlikovanja fašističnemu krvoloku Gaetanu Colloi-tiju poslala italijanski vladi naslednje protestno pismo: Slovensko-hrvatska ljudska prosveta s sedežem v Trstu v svojem imenu in v imenu vseh včlanjenih slovenskih prosvetnih društev iz Trsta in ozemlja, odločno protestira zaradi potrditve sklepa o odlikovanja fašističnega zločinca Gaetana Collottija, ki je zakrivil , -v Trstu in okolici grozna mučenja in nešteto smrtnih žrtev nad nedolžnimi in onimi, ki so se borili proti fašizmu, za socialno in narodno neodvisnost. To odiikovanje smatra slovensko ljudstvo za skrunitev osvobodilne borbe in padlih za svobodo, zato izraža svojo nevoljo nad onimi, ki taka odlikovanja podeljujejo. V imenu napredka in kulture prekličite to izzivalno, protiljudsko odlikovanje, ki žali čustva Slovencev in slehernega demokrata! Kljub prepričanju o svoji nedolžnosti se je moral včeraj zagovarjati pred kazenskim sodiščem 47-letni Teodor Knez iz Nabrežine-Kam-nolomi št. 71, katerega so obtožili nič manj kot nenamernega umora. Mnenje o njegovi nedolžnosti pa je prevladalo tudi pri sodnikih in tako je Knez ob koncu razprave zapustil obtožno klop o-proščen vsakega suma in obtožbe; kljub temu, da je tožilec predlagal njegovo oprostitev zaradi pomanjkanja dokazov, pa so ga sodniki popolnoma oprostili s formulo, da ni izvršil dejanja. Tako se je končala zadeva, ki je Knezu povzročila precej skrbi in nevšečnosti. Do obtožbe je prišlo zaradi tragične smrti 29-letne Emme Lubiana por. puzzer istotako iz Nabrežine-kamnolomi. \ Okoli 13. ure 11. marca 1954 je presunljivo kričanje na pomoč opozorilo dva agenta finančne straže, da se je v notranjosti hiše številka 71 nekaj zgodilo. Agenta sta stekla na mesto in tu sta opazila Lubianovo, ki je držala v rokah konec električne žice. E-den izmed agentov je s kosom lesa udaril po žici in s tem rešil ženskine roke krčevitega stiska, medtem ko je sestra Teodora Kneza, Josipi-na por. Bertolisi, stanujoča v hiši, stekla v bližnjo gostilno, kjer je oil neki električar Ta je odvil varovalko v kuhinji in s tem prekinil tok, medtem ko sta agenta v pričakovanju zdravnika hotela obuditi nezavestno Lubianovo z umetnim dihanjem. Zal to ni pomagalo, kakor tudi niso pomagale zdravnikove injekcije in Lubianova je malo kasneje idihnila-Med preiskavo so policijski organi ugotovili, da je bila stavba, v kateri se je pripetila nesreča, pred 1948, letom nekaka delavnica za obdelavo kamna Tistega leta pa je Knez kupil stavbo, ki jo je spremenil v stanovanje. Mož si je sam napeljal električno napeljavo, ki jo je kasneje speljal tudi v pritličje, kjer je določen prostor uporabljal za klet in delavnico. Tu je nad vrati postavil žarnico. Ko pa se je maja odselil in prepustil stanovanje svoji sestri in svaku, je odnesel tudi žarnico, a je pustil ostalo napeljavo nedotaknjeno. Tistega usodnega dne je Lubianova prala na dvorišču in ko je hotela po vodo v vodnjak, je opazila, da vrč nima ročaja. Obrnila se je do Knezove, ki je bila njena soseda in jo vprašala za žico, ki jima je služila za ročaj. Odpravila se je v bivšo Knezovo delavnico, kjer je nad vrati opazila v klobčič zvito žico. Misleč, da je to žica za ročaj, je vzela lestev in se povzpela do klobčiča, a ko ga je prijela, jo je tok temeljito stresel. Prav ta klobčič žice je bil podlaga za obtožbo, katero pa je Knez odločno zanikal-Vrata prostora, katerega so rabili kot klet, so bila vedno odprta in nekatere priče so vedele povedati, da so videle še po Knezovi preselitvi v novo stanovanje električno napeljavo v najboljšem stanju. Zelo verjetno je, da so neznanci ponoči ukradli, kakor so ukradli tudi drva, zaradi česar Je morala Knezova zapreti vrata s ključavnico del napeljave, in pustili na zidu le del neizolirane žice, ki je nato usmrtila Lubianovo, ki se je je dotaknila z mokrimi rokami, kar je bilo zanjo u-sodno. Preds. Gnezda, tož. Pascoli, zapišn. Pagliaccs, obramba odv. Gioseffi Nevarno kepanje Nekaj minut po 16. uri se je moral zaradi krvavitve iz desnega očesa zateči v bolnišnico 15-letni dijak Fulvio Do-nati iz D'Annunziovega drevoreda 58. Donati je povedal, da mu je pred srednjo šolo «Dante» eden izmed dijakov, ki pa ga ne' pozna po imenu, vrgel v oko kepo zmrznjenega snega. Skupščina brezposelnih Včeraj dopoldne je bila na sedežu Delavske zveze v Ul. Zonta št, 2 skupščina brezposelnih, večinoma mladincev. Na skupščini so razpravljali o resnem vprašanju brezposelnosti, ki prizadeva tako ve. liko število tržaških delavcev in ki pomeni za mladince pomanjkanje vsake perspektive za bodočnost. Po diskusiji o raznih vprašanjih v zvezi z brezposelnostjo, zaradi katere je stalno o-krog 20.000 delavcev obsojenih na brezdelje, so navzoči izbrali delegacijo ter ji poverili nalogo, naj takoj naveže stike z odgovornimi oblastmi. Zato je delegacija takoj odšla na županstvo, da bi razpravljala z županom Bartolijem o problemih, ki ta. rejo brezposelne. Ker je bil župan odsoten, so delegati zahtevali, naj jih sprejme podžupan inž. Visintin. Toda tudi podžupan je bil odsoten, zato je delegate sprejel neki občinski funkcionar, kateremu sc obrazložili obupni položaj brezposelnih tržaških delavcev ter zahtevali, naj občinske ob. lasti posredujejo, da se sprej. mejo (ikrepi. ki bodo omogočili ublažitev brezposelnosti. Lobanjo si je prebil Danes ob 00.10 je prišlo na križišču Trga Malta s Kor-zom do prometne nesreče, ko se je 31-letni Silvano Manto-vani iz Ul. Crosada 12 zaletel s svojim motociklom v taksi, ki ga je vozil 50-letni Ivan Lozej v Vernielisa 76. Ob trčenju je Mantovani zadel z glavo ob taksi in padel na tla, kjer je nepremično obležal. Z nekim zasebnim avtomobilom so ga takoj odpeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na I. kirurškem oddelku. Zdravniki so nad njegovim stanjem zaskrbljeni, ker ima prebito lobanjo. jeseniške železnice) 23 km. Poleg tega za te pošiljke ne bo treba plačevati posebne tarife št. 253 (blago v tranzitu skozi Italijo) in bo za prevoze v posameznih vagonih ostala v veljavi določba, da ni treba plačevati takse 110,0 lir za pošiljko. Tudi za carinske prispevke se bo še nadalje plačeval «forfait», kot ga je predvidevala direktna tarifa. Te olajšave bodo veljale za ves tranzitni promet med tržaškimi pomoli in omenjenimi štirimi obmejnimi postajami. Prav tako bodo ostale v veljavi posebne olajšave za nekatere tranzitne pošiljke in med njimi zlasti pošiljke proti Nemčiji. Uradno obvestilo omenjene komisije tržaške zbornice potrjuje že objavljene vesti o znižanju železniških tarif za prevoz tranzitnega blaga iz in proti Avstriji. S tem je odstranjena bojazen pred nenadnimi težavami, ki bi lahko nastale po 1. marcu, ko bo prenehala veljati dosedanja direktna tarifa Avstrija -Trst - prekomorje. Vendar pa žal s tem še vedno niso rešena vsa železniška vprašanja. Tako še zdaleč ni rešeno vprašanje avstrijskega tranzitnega prometa. Res je sicer, da bo za ta promet od L marca dalje veljala nižja železniška tarifa po trbiški progi, kot je veljala do sedaj, vendar pa je tudi treba upoštevati, da sc jugoslovanske državne železnice že najavile svoje protiukrepe. Na nedavni železniški konferenci s Mariboru so nam. reč predstavniki jugoslovanskih in avstrijskih državnih železnic že sprejeli novo direktno tarifo Avstrija - Reka-prekomorje in dve posebni tarifi za prevoz avstrijskega tranzitnega blaga po jugoslovanskih državnih železnicah proti Trstu. Do ukinitve direktne tarife je šla večina avstrijskega tranzita proti Trstu po jugoslovanskih državnih železnicah, kar se zaradi jugoslovanskih protiukrepov po 1. marcu po vsej verjetnosti ne bo izpremenilo. V praksi bodo torej nove železniške tarife koristile samo reškemu pristanišču, ki bo uživalo ugodnosti nove direktne tarife Avstrija-Reka-prekomorje. Se ostreje pa stoje ...stvari s tranzitnim prometom CSR in Madžarske. Znano je, da roškemu pristanišču vse bolj uspeva pritegovati ta tranzitni promet, ki se iz tega razloga krči v Trstu. Uradno poročilo omenjene komisije trgovinske zbornice tega prometa sploh ne omenja in lahko po tem sodimo, da zanj ne bodo veljale nove znižane tarife. To pa pomeni, da bo Reka dobila po 1. marcu v roke novo izredno močno orožje v obliki preferenčnih tarif, zato da bo odvzela Trstu še večji del tega tranzita. Nesreča na delu S prognozo okrevanja v 10 ali v najslabšem primeru v 80 dneh so včeraj popoldne pridržali na prvem kirurškem oddelku 28-letnega mehanika Stellia Brazzattija iz Zavelj, ki se je ponesrečil med delom v čistilnici olja «Aquila». Mehanik je hotel s svedrom prevrtati jekleno ploščo, ko se je ta premaknila z mize in mu padla na roko, pri čemer mu je ranila kazalec desne roke- Ker so mu zdravniki v bolnišnici, kamor se je mladenič zatekel z rešilnim avtom, ugotovili tudi verjetne kostne poškodbe, so ga iz previdnosti pridržali. Občni zbor sindikata slov. šolnikov Občni zbor Sindikata slov. šolnikov, ki je bil sklican za nedeljo 12. t. m., je odpadel zaradi neugodnih vremenskih prilik. Zato Sindikat slov. šolnikov ponovno sklicuje redni letni občni zbor za nedeljo dne 19. t. m. ob 9. uri v Ul. Ruggero Manna 29 Zaradi izredne važnosti predlogov na dnevnem redu so vsi člani naprošeni. da se občnega zbora za gotovo in točno udeležijo. Glavni odbor Ljudska prosveta PD ulvan Cankar* obvešča člane pevskega zbora, da bo* nastop v Radiu Trst-A danes ob 21. uri in ne kot že prej javljeno. ---------------o-— — OD VČERAJ DO DANES ROJS I V A. SMRTI IN POROK«, Dne 17. februarja t. 1. se je rodilo v Trstu 12 otrok, umrlo je 29 oseb, porok je bilo 5. POROČILI SO SE: prodajalec Julij Kalc in gospodinja Edvarda Sosič, električar Franc Uršič in uradnica Lavra Grudina, poslovodja Renzo Bait in uradnica Flora Morabito. mizar Gabrijel Masten in gospodinja Marija Fer-luga. šoter Mario Valdemarm in goposdinja Marcella Antoni, UMRLI SO: 63-letna Olga Olivo por Gombač. 83-letna Rosa Orlando vd. Muzzaro, 61,letna Anna Osbolt por. Bertelenghi, 87-letna Marina Crisman vd. Bon-tempo. 75-letna Lucia Manzucti por Braico, 66-letni Carlo Brana. 86-letna Magdalena Pirc vd. Kert. 87-letna Caterina Dalla Vecehia vd. Calgaro, 80-letni Glo-vanni Saule. 48-letnl Marcello Zecchi-m. 72-letni Andrea Mon-falcon. 74-letni Giovannt Lepin, 72-letna Maria Tscharre vd. Kia-vik. 88-letna Maria Just vd. Pa-sutto, 83-letna Luigia Carmeli vd. Polierl, 81-letna Ivana Šušteršič vd Cekada. 89-letna Ernesta Ruan, 79-letna Ivana Plščanc vd. Valle. 56-letna Anna Grublssa por, Giannarzia. 45-letna Liily Segali por. Kleinmann, 82-letnl Mairco Sessa, 86-letna Angela Corgnolan, 65-letna Elvira Imatvn vd. Lutman, 74-letna Annainaria Gebcich vd. Terrazza, 75-letna Domenita Tremul vd Rlccubon, 66-letni Giuseppe Tassinari. 36-letni Angelo Skere, 77-letni Boi tolo Ruzzier. NOČNA SLUŽBA LEKARN INAM - Al Cedro. Trg Ober-dan 2; G. Papo, Chiadino m Monte 1995 (Sv. Alojzij); Pic-ciola. Ul Orlani 2; AUa Salute, Ul, Gltilia 1: Serravallo, Trg Ca-vana 1; llarabaglia v Barkovljah in-Nicoll v Skednju, GLASBENA MATICA v Trstu V ponedeljek 20. febr. ob 20.30 uri v dvorani na stadionu « P r v i maj« Vrdelsk$ cesta 7 Koncert pianista Freddy Poseka iz Zagreba Spored obsega izključno skladbe F. Chopina Štirje preludiji Nokturno op. 27/2 Sonata b-mol op 35 grave scherzo marche funčbre prestissimo Scherzo b-mol op. 31 šest etud Uvodna beseda prof Pavle Merku Vabila bodo na razpolago v Tržaški knjigarni v Ul. sv. Frančiška 20 v soboto in ponedeljek ter eno uro pred koncertom pri blagajni dvorane. tfliG ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V nedeljo 19. februarja ob 16.30 v prosvetni dvorani na OPČINAH Milan Begovič BREZ TRETJEGA »gledališče v krogu« Nastopata: Štefka Drol-čeva v vlogi Gige Baričeve in Miha Baloh v vlogi Marka Bariča, njenega moža. Režiser: JOŽE BABIC GLASBENA SKUPINA IZ BOLJUNCA priredi-v nedeljo 19. t.m. ob 17, uri v dvorani na stadionu »Pr vj^ m a p>, tfrdelska cesta 7 GLASBENO-ZABAVNI VEČER Spored: 1. Slovenske narodne pesmi 2. Poskočne polke in valčki, izvaja vaški kvartet 3. Dalmatinske narodne pesmi, izvajajo tamburaši; sodeluje pevski oktet Med odmori šaljive točke: Vanek in Drejček Miha Vandrovec Očetovo presenečenje Rossetti. 16.00: Film «Odpu5tJ R. Vallone. in revija s Scottijem. nrf. Exceh>ior. 15.00: «Prostrana w riia», W. Disney. -an0vi. Fenice. 15.00: «Dvoje Kapit^ F. Mac Murray, C. jld) Nazionale. 15.00: «Simba“°v D. Robertson, S. Fdrr®?.;., ni Filodrammatico, 16.00: »Dl® nebu«. A. Ladd. J All^n'o8 Siiperctnema, Zaprto zaraui nove oj. Arcobaleno. 16.00: »Zlato«. chard VVidmark. Astra Rojan. 15.30: «Skrivw*“ vitez«. A. Ladd. P. Capitol, 16.00: »Kruh, in...« S. Loren. V De Si« „ Cristallo. 16.00: »Ljubljenec,,^ ke kraljice«. B. Davis, R-Grattacielo. 16.00: «Poletnl K Hepburn, R. Brazzi. »I Alabarda. 16.00: »Ko gre *e5fvelt počitnice«, M. Monroe. T. 6 Ariston. 16.00: «Bagdadske, čice«, V. Mature, M. Blaj* m, Armonia. 15.00: «Zakon Proj/ j ly.iu Kidu«. S. Brady. ° John. . Aurora. 16.00: «Lilli >n * VValt Disney. Garibaldi. 15.30: »FernaMTS dediščiha«, Fernandel. “• lean. _„riirit Ideale. 16.00: «Satank. J1" puščica«. J. Payne, R j Impero. 16.00: «Nana», M. C. Boyer. , Italia. 16.00: «Stiiri ženske+T 61». C. Calvet. D. Darri^L S. Marco, 16.00: «Neustrašm ie«, R. Taylor, A. Blyth. ^ Kino ob morju. 16.00: »9“jj, dične iz 04», A. Lualdl. A fariello. . ! Moderno, 16.00: «7 nevest * bratov«, J. Powell, H. kt Savona. 15.30: «Siouxova pr»“ C. Heston, S. Morrotv. Viale. 16.00: «Sakiss» (IrvdiP'^. maščevanje), S. Brady. A ter. Vittorio Veneto. 15.30: *Z”T J krat ko sem bil v Parizu > | Tavlor, V, Johnson. Mt Azzurro. 16.00: »Osmojena lja«, J H oblak, D. Bria^*,! Belvedere. 15.30: «Cigah». V" > Corcoran. , M r 1 Marconi, 16.00: »Pustolovehj,, Hongkongu«, C. Gable. S. ward. . 8 Massimo. 16.00: «Zavržena*' Remy, A. Farnese Novo cine. 16.00: »NeuS-J mož«. K Douglas. J. Cr« ' J Odeon, 16.00: «Yankee pa5**' Chandler, R Fleming. ,. m? Radio. 16.00: «Šmo možje a'1 Dora'i», Totb j«!). Venezia. 15.30: «Na bojni 81 J. Hall, C. Larson. Mli Skedenj. 18.00: »Oddaljeni SOBOTA, 18. februarja >,S< t n* r po« i aJ* a n>. 11.30 Zabavna glasba; V ša vina; 12.10 Za v9ak0g^.j,p kaj; 12.45 V svetu kulture' pg Jugoslovanski motivi; l3oftniii2 ne operne arije; 14.45 m [j,# orkester Swinging Brothers-Smetana: Stavki iz os>er*h„ t dana nevesta«; 15.20 GiaSJjijs štiri klavirje; 15.30 Ka'®Cf|iiČ koncert orkestra Carla "L# rija; 15.50 Bach: Branden®1*/ koncert št. 3; 16.00 Sobom8^ vela; 16.15 Domači odmev1' Obveščamo ljubitelje: venske pesmi, da bo ob 21, uri nastopil y -ji diu Trst-A moški Pf, jo zbor «Ivan Cankar«, ** ji izvajal slovenske umetn« narodne pesmi. - —* A Operetne melodije; 17.15 f* glasba; 18.00 Mozart: KorkJyif flavto in orkester; 18.25 ski: Suka št. 2; 18.30 riški odmevi: 19.00 SMVt+jgjtJ n isti; 19.15 Sestanek s , karni; 19.30 Priljubljene 20.00 Spoct; 20.05 Veseli » j* 20.30 Slovenski oktet; 20-vajski motivi; 21.00 M SLOVENSKO GOSPODARSKO ZDRUŽENJE obvešča, da je občni zbor, ki bi moral biti v nedeljo 19. t. m., zaradi mraza odložen na nedeljo 18 marca ob 10. uri v dvorani Zbornice za trgovino, industrijo in poljedelstvo. ( GLEDALIŠČA ) GLEDALIŠČE VERDI Danes ob 20.30 premiera U. Giordanove opere «Fedora». V nedeljo ob 16. uri tretja predstava VVagnerjevega «Loherigri-na». Pri gledališki blagajni so naprodaj vstopnice za obe predstavi. Razna obvestila SKLICANJE HEDNEGA OBČNEGA ZBORA KMETIJSKA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA z.zo.z. v Trstu sklicuje svoj redni letni občni zbor za nedeljo 26. februarja 1956 ob 9. uri v dvorani v Ul. Zonta št. 2 (na sindikalnem sedežu) v drugem sklicanju. Občni zbor bo razpravljal in sklepal o naslednjih točkah dnevnega reda: 1. izvolitev delovnega predsedstva, 2. poročilo upravnega odbora; 3. poročilo nadzornega odbira; 4. predložitev, diskusija in odobritev obračuna, ki se je zaključil 31. decembra 1955, 5. izvolitev novega upravnega odbora in imenovanje razsodišča; 6. razno Prvo sklicanje se vrši 24 ur pred drugim v istih prostorih in ob isti uri, ker tako zahteva zakon. Upravni odbor priporoča vsem članom, da se udeležijo drugega sklicanja v nedeljo 26. februarja 1956. * H* 4< Tržaški filatelistični klub »L Košir«. Jutri, 19. t m. oo v prostorih kluba. Ul. Roma 15-11 običajni sestanek od 10, do 12. ure, Ciarii, ki ne bodo na tem sestainku prevzeli zadnjih novosti, so s tem obveščeni, da bo njihov kontingent na razpolago drugim interesentom. skladbe; 21.30 Koncert Asi? ■ * l,sv$sS «Ivan Cankar«; 21.50 Mantovani; 22.00 S-. Koncert za klavir št. Nočne melodije. t i; r . ha 14.30 Kulturna kroniH’. \V Igra pianistka Lais BrasljimfP. 18 i »'I Verdi; 21.00 Clotilde jj/ Ciganski orkester; 18.45 trjr)J rCSi«d4V na generalni vaji v f1.,. no: «Fedora», opera ta Vanna«, rad. komedij*' Koncertira). 14 4» I* 14 1« } Slovenska poročila: Itnliinnsku nnrnf.ila: Italijanska poročila 17.40. 22.30 5.00-6.00 Spored iz "7 00' ‘A 6.00 Jutranja glasba; ,30 i “ - - - - - HjLlM L)1 Jadrana do Triglava; tj, Vbj Spored iz Ljubljane; d»sC“i Spored iz Ljubljane: . 'oO-1,1» dan; 16.30 Glasbeni Lahka glasba; 17.55 sobotno popoldne: 14.30 J ■ medigra; 14.35-16.10 **’+ Vj Ljubljane; 16.10 Fj C I. «» » 18.00-19.30 Spored iz ,0.45 L 19.30 Filmske melodije: *.'5 SL morski vestnik; 20.09-2*'^0j:i red iz Ljubljane; 22.15 " per iz revij izvaja orkesie Faith; 22.45 Plesni nk*" ’ * * 212*« V 327,1 m, 202,1 m, zf7n " Poročila ob 5.00, »'2 13.00 15.00. 17.00 19.99-j*. IL 11.00 Radijski kole1*, jš s* Gospodinjski nasveti: ,,Je: y venske narodne v VCtfdšj da Goloba po-je Mar1 oj* z n mornj zbor; 11.45 Pojt^itP,.! otroci!; 12.00 Lahek glasbeni spored; 12.40 Massenetove opere JJ.,1104,4* 13.30 Melodije za razvem,. 1« Želeli ste — posluš*^; 4 Igra orkester Aiirfd Je i.f -Utrinki tz literature - K Pesmi; 15.45 Veseli rlt-. C Novi filmi; 16.10 ljah; 18.00 Okno v koncert - r, vetiikaš Krupp; 18.15 P^lrf narodne pesmi poje PL, komorrjii zbor: 18.35 govori; 18.50 Igra anSS“ si Albano; 20.00 Vesfl' J '*M 14.55 Posnetek tekine; 18.00 Film bandit«; 19.30 Prenos LndV nega tekmovanja v ^[‘+0; S* san ju na ledu v GarnVJ. jO r Musič Hall. variete; Jgi deianka »Sonata v c-m (P vedtii dramske skup11 nameščencev v Rimm I’ H N I Ul. «v Fran. eiška 20/11L tel 37-338 sprejemu la. serute m nit » — a>-^ oglase, osmrtnic* "jj |5-od 8. do 12.30 m 18. ur«' IM in socializem V nekem izključnem in-s političnim dopis-tlr,}on^onskega nedelj-fla Usta sThe Observer» »trn''0!1'1 v°ditelj laburistične ra>*e orisal praktične ci-» toctahzma. «The Obser-eden °d uglednih ča-, ®»i fci pripadajo lordu ’ ie politično zmerno kstor •ton; vendar pa 'Hrv atioen, n»nrfSCn na su°3o objektivno ZT°st: Nt redek lt k’ . *a časopis pripušča tml.vl na sv°jiU straneh po“ticne nasprotnike. Attlee je izja-•IfllnJ; * uod‘£eU laburistične leun .j morai stati nekoliko tdnp centra. Kaj menite o ^ kolikor to po-iadostn 5 mora bdi vodstvo vibudil° dinamično da bi tivnjL zanimanje tako ak- l,iostr Prista*evi kakor tudi dobi - ° razumno, da si pri-'«o aupanie volivcev, se v Ha°P?1"0ma strinjam t p« 0j , A‘tleejem. Vendarle Pojua 'l0 menim, da moreta diti v * no» in «levo». vo-PKci ’roto- Manjka jima AU ju * treba v iiiB»nt V zvezo z razliko Ijcv Slede osnovnih ci-katero nior^a le z brzino, s Ure*ničenU ”l°gli u Cllji bitl »ali nek ■ . ?n zakaj bi mo- •ttveg. * ?'*3 označiti za bolj h8s? Ar akor nekega dru- knt 36 enakost bolj «le- Alj j. ®ospodarska varnost? H, v Poarzavljenje bolj «le- davka drastično povišanje ft^nji * .^ovanje? In v zu- *0j, Ali je «bolj le- Varnost uelarno za kolektivno r,!Inirr, ’ 4 or Pa če skušamo »ijarni? m pcdcdaziti s konce- Si o2tla^ nenja sem, da mno- ll'°» to vadno za «de- h’ajo, S ^'mer se ne stri- SjiH ,)-1? z «levim» to, kar “ikete • Jaz sam morem te Pcvsem ,Uporabiti le, če so VpBJasne- l' kakšno je Va- stnine vprašanj javne Težko je to po- ®lt'atta^1n i besedami. Prvič, *r«d*tVo .. Podržavljenje za niu aL nai vodi k uresni- vklju5u P°vnih idealov; le-ti ‘>00,^° nied drugim go-pclii0 _° ln socialno enakost, '>t°in>nriJ>°8**£ev, maksimalno >in >ia lW,*b‘ *tjCijnos^’ industrijsko de-*#Ho c„°'. Podržavljenje monopolov. Tretjič, priznavam, da je bilo utemeljene kritike in razočaranja, predvsem na področju odnošajev med vodstvom tovarn in delavstvom. To je treba raziskati in razčistiti. Četrtič, v današnjih pogojih ne moremo več sprejeti za samo ob sebi umevno preprosto, neposredne zvezo med splošnim podr-žavljenjem in končnimi cilji socializma, kakor se je to zdelo prejšnjim teoretikom. Tu gre za odprto vprašanje, o katerem je treba razpravljati, ir* o katerem je treba, tudi po sklepu strankinega kongresa v Margaretu, ponovno razmišljati. Petič, pogrešno je iz-tovetiti pojma «javna lastnina« in ((podržavljenje«. Moremo imeti javno lastnino na primer v obliki javnih korporacij, ki posedujejo zemljo ali zgradbe, ali pa država, ki more biti lastnik delnic industrijskih podjetij, ne da bi do-tična industrija bila ((podržavljena«. Potem je treba upoštevati drugačne oblike javne lastnine, kakor n. pr. zadružno proizvodnjo, vladne tovarne znotraj neke industrijske veje itd. VPRAŠANJE: Kakšno je razpoloženje znotraj stranke? Kako je mogoče ozdraviti razcep? ODGOVOR; Razpoloženje v laburistični stranki je nedvomno takšno, da je treba prenehati s prerekanjem in prepiranjem teh poslednjih nekaj let. Prepričan sem, da bi vsakdo, ki bi začel z novim sporom, postal precej nepopularen. Danes je skoraj vsem jasno, da je neenotnost stranko precej prizadela. Naravno je, da bo še diskusij in da jih mora biti; le-te pa se bodo vodile — o tem sem prepričan — na stvaren, manj zagrenjen način, kakor se je že zgodilo v teh poslednjih mesecih. Večina pristašev stranke se želi zdaj posvetiti nalogi, kako pripraviti pot laburistični stranki na prihodnjih volitvah BENJAMIN CARR <«> miMtiS * j Po 46 letih je pred kratkim prvič obiskala Italijo večja skupina ruskih turistov. Najprej je skupina obiskala Cortino, kjer so bile znane olimpijske tekme, nato pa nekaj italijanskih mest. Zal pa so ruski turisti imeli smolo, ker so prišli v času, ko je bila tudi po navadi topla Italija zasnežena, kot njihova Moskva ali kako drugo rusko mesto NA MEN REFORME UREDBE O KMEČ Ukrepi za povečanje pridelka in pravično razdelitev davčnih bremen Kmetijski proizvajalci bodo na račun davkov in drugih pristojbin plačali 43.5 milijard dinarjev, za razvoj kmetijstva pa predvideva družbeni proračun 54 milijard stroškov (Od našega dopisnika) Poleg družbenega načrta za leto 1956, o katerem bo zvezna skupščina razpravljala verjetno konec tega meseca, proučujejo zvezni gospodarski organi ukrepe, ki naj bi zagotovili uresničenje ciljev, ki jih je postavilo vodstvo Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije na zadnjem zasedanju, med -njimi v prvi vrsti ukrepe za stabilizacijo tržišča in odstranjevanje neskladnosti v gospodarstvu. Med ukrepe, ki so že stopili v veljavo spada tudi reforma uredbe o davkih na dohodke iz kmetijstva. Analize so pokazale, da je zadnja leta prišlo do neskladnosti med dohodki in izdatki kmetijstva, da so se dohodki kmetijskih proizvajalcev, v primerjavi z , leta 1953, povečali za 84 mi- lijard dinarjev, da je obdavčenje dohodka padla od 12 odst. v letu 1952 na 7.7 odst. v letu 1955. Davčna reforma, ki bo zajela te povečane dohodke in vrnila obdavčenje na 12 odst., ima za cilj pravilnejšo razdelitev davčnih bremen med davkoplačevalci, uspostavitev skladnejših odnosov med industrijo in kmetijstvom, ki je zaostalo, zainteresirati proizvajalce za povečanje proizvodnje in zagotoviti sredstva za hitrejši razvoj kmetijstva. Po družbenem načrtu ne bo v razvoj kmetijstva v tekočem letu investiranih le 43.5 milijard dinarjev, ki jih bodo plačali kmetijski proizvajalci v obliki davka in pristojbin, temveč še 10,5 milijard t. j. nad 54 milijard dinarjev. Z večino povečanih dohodkov od davka in pristojbin bodo razpolagali o- MINIATURNA »MEDNARODNA REPUBLIKA. OB PROGI BEOGRAD-1ZRENJANIN Kako osem različnih narodnih skupnosti živi v slogi in prijateljstvu med seboj Predvojne nacionalne in politične spore je zamenjalo sedaj tekmovanje za prestiž na kulturnem področju Z romunskimi narodnimi nošami se v bogastvu in lepoti lahko kosajo edinole slovaške narodne noše Od Beograda vodi proti severu proga, ki spaja prestolnico Jugoslavije Beograd z industrijskim mestom Zrenjani-nom. Takoj dve postaji od Pančeva, t. j. kakih 35 km ud Beograda se začenja ono področje bogate dežele Vojvodine, ki bi ga lahko imenovali mednarodno. Kdor se stalno vozi po tej progi in prihaja tako v stik z običajnimi pot- ni Drugič, sem Se1kL,t,“: .,Ja . navajali za po- j j!?foza . goriv, energije -™ *‘-j-!e't'a itd. Podržavlje--)e Salo dejansko naj-; JSj„. 'r za maksimalno 0®nirr io- hferati pa smo se Ploj h"«« ^varnosti zasebnih i|jELI SMO CM i^bnost, leto IV. Bvpa;?-a Državna založ-in od- tov ‘ovsa-- urzavr N Glavni ■“ — > , druk Drago Sega 'Hv, XII štev. 6. «f(b ana, U-Tomšiče- »■A « Sb Medništvo i ™ m uprava V>iur?!arykova ul' 28- od- lzdaja «Vjesnik» Za-in uprava nik Smilja Donče- ZREN7AN1N KOVAČIČA DEBELJAČA^^ \ KAČAREVO CREPAJA Karta »miniaturne mednarodne republike« v Južnem Banatu so odkrili vzroke katastrofe Jhgleškega letala «Comet» nad Elbo . 10 . Januaria se ie |, 'o . ptoka Elbe pone-t 'Vo|(„ g ®ško potniško leta-lo i* !ter» s 35 potniki. t0t- 16 na reakcijski a — u j bilo ________ k" v ?° konstrukciji so-t,jS(tata jft bP^no «Cometov». ................ v itetko odjeknila C o, r(. Sp *■ S tem e)., vršili naj raznosi *trnur,mentl' Pri ka-'t»hi alovaA-°Vn)aki prouče-Ci*. J*1:3* motorjev in v različnih -»i razi,kovanja so .-0rn , mesece. Navzlic •tvg,. a: P°^rtvovalnosti S»w o- ,n ‘a m- ne- razloga ***■» časT.'" u8°toviti, fpremi*0 skuPine de-!)■ J hli p z najso- i.Noi,SltoValeVOCinimi apara->»i>tr.jmh mor»ko dno vU *o "‘h napornih po- k^bit^^arle ečeno leta- Ct«u!,'iele so n841!- N-ipgove *b, v Poslali v Kam- ngl‘J0, kjer so ga kos za kosom znova sestavili, i osnovnih Zatem se je začelo najna-1 sreč. tančnejše proučevanje, da bi se ugotovil vzrok nesreče. Brez uspeha, stvar se niti za milimeter ni premaknila naprej. Rezultati niso potrdili sumov, ki so bili v zvezi z nesrečo izraženi. Dne 23. marca je bil odlok o postavitvi letal tipa «Comet» izven prometa preklican. «Cometi» so spet začeli leteti na vseh, progah. Toda komaj 18 dni kasneje se je ob istih tajnih okoliščinah zrušil v morje zapad-no od Neaplja potniški avion \oke-Yoke, ki je malo prej vzletel z rimskega letališča. To je bil za britansko letalstvo nov strahovit udarec. Farnboroughu so se znova mrzlično vrgli na raziskova-rjo s pomočjo katerih bi ugotovili skrivnostne razloge nesreč. Resnici pa so se približevali le počasi, korak za korakom. Po mesecu dni najnapornejšega dela so končno prišli do ugotovitve, da bi moral biti vzrok v preobremenitvi kovine ki je letalo iz nje sestavljeno. In spet so s-i začela zapletena ter zamudna raziskovanja. V velikanski tank, ki so v njem umetno ustvarili najneugodnejše pogoje, so postavili nove prekrasno letalo «Yoke 1’nkle«, vredno najmanj 5U0 tisoč funtov. Tu so z njim eksperimentirali toliko časa, dokler ga niso uničili. Posebna pozornost je bila pri tem posvečena naglim spremembam pritiska, ko se letalo z velikansko brzino dvigne od n.orske gladine do višine 10 tisoč m in obratno. Kovinska prevleka kabine se je dobesedno raztrgala, pri čemer je nastala luknja, široka najmanj 2.5 m. To je bil prepričljiv dokaz, da je bila preobremenitev kovine, če ne nepo-siedni, vendarle eden od razlogov obeh ne- Oktobra meseca so bila dol-otrajna raziskovanja zaključena in oba nesrečna primera natančno rekonstruirana. Tragedija nad Elbo se je morala odigrati z bliskovito brzino. V višini 9-000 m se je verjetno streha kabine naenkrat razpočila, kot kak balon. Moč eksplozije, enaka eksploziji bombe 45 kg, je morala potnike treščiti na vse strani. Od 15 trupel, ki so jih našli, jih je bilo 10 z razbito lobanjo, vsi ostali pa so kazali določene značilnosti v stanju srca in pljuč, ki nastanejo zaradi nagle dekompresije zraka. Navzlic veliki brzini, ki jo imajo letala tega tipa (nad 650 km na uro) so bile stranske stene kabine vržene čez krilo v povsem ravni črti. Letalo je začelo goreti ter z o-giomnim ‘.plamenom, nalik ognjeni bakli, strmoglavilo v morje. Sodišče je zavrnilo možnost, da gre prisoditi odgovornost za omenjene nesreče osebam, iti so letalo projektirale in gradile. Po njegovem mnenju so obe nesreči povzročila dejstva, ki jih sodobna tehnika še premalo pozna. Preiskava je trajala 6 mesecev, a material, ki se je pri tem nakopičil tehta nad 120.000 kg, Ce bi se upoštevala vred-rost vseh, pri dolgotrajnih raziskovanjih uničenih letal, hkrati delo strokovnjakov, tehničnega ošebja, delavcev mornarice itd., bi skupni stroški za omenjena raziskovanja znašali nad 2 milijona funtov šterlingov. Vendar vsi ti stroški in žrtve niso bili zaman ker so udeleženci v teh raziskovalnih delih odkrili številna doslej nepoznana vprašanja ter si pndohili izkušnje, ki bodo v bodoče odločilne važnosti pri graditvi letal na reakcijski pogon, Sicer pa ga danes ni na Angleškem tovarnarja, ki bi bil dobil patent za proizvodnjo letal, ne da bi pri tem žrtvoval vsaj dva a-parata v poizkusnih tankih kjer se preiskuša preobremenjenost kovine. S proizvodnjo «Cometov» se sicer nadaljuje, toda te ne bodo se več uporabljali v potniškem prometu, marveč samo za transport blaga. niki, tega niti ne opazi, kdor pa pride sem poredko ali pa celo prvič, bo presenečen, ko bo opazil, da govori v ulalcu družba kar v več jezikih in se kljub temu med seboj sporazumeva, Kako je to mogoče in zakaj? Druga postaja od Pančeva je Kačarevo. Na sicer mali železniški postaji izstopa ali vstopa vsakokrat kakih 100 potnikov- delavcev, ki delajo' v beograjskih tovarnah, dijakov, gospodinj, kmetov itd. Ko se s kolodvora napotite v vas — ki že ni več vas, ker šteje 7000 prebivalcev — boste opazili široke ulice, ki jih sedaj pokr.iva sneg, ki pa so poleti pa čeprav prašne, prijetne zaradi drevoreda, spomladi in jeseni pa gazite po debelem blatu, dočim so ob hišah lepi pločniki iz opeke. Ob ulicah so lepe moderne hiše- Vas ima javno razsvetljavo, kljub temu pa sc po ulicah še vedno zibajo jate gosi, kar je za Banat itak že nekaj povsem naravnega Se pred 12 leti je to bila sko-roda povsem nemška vas ali trg, toda Nemci so se z umikom nemške vojske zaraai političnega kolaboracionizma in tudi aktivnega sodelovanja v nacističnih formacijah umakniti pred narodnoosvobodilno vojsko in Rdečo armadi) in že leta 1945 so se v njihove hiše in na polja naselili k'-lonisti iz požganih vasi Makedonije, Crne gore, Hercegovine in Bosne. Tu je ostalo le nekaj Nemcev, ki jih je sem naselila še Marija Terezija v njenih načrtih, da bi te bogate kraje ponemčila. Druga taka vas je Crepaja, ki je prav tako evelika vas« le da je naseljena skoraj izključno s Srbi. Vas je zelo bogata, ker je zemlja rodovitna kmetje pa marljivi, Le nekaj kilometrov dalje ob isti strani proge vas bo nagovoril kmet v neki čudni srbohrvaščini, ki ne pozna ne sklonov ne časov. Ta vas je Debeljača, ki prav tako šteje okoli 7.000 prebivalcev, ki so skoraj vsi madžarske na rodnosti. Tudi ti so se na■ SIPMMSl j® Da se je način gradnje iz že vnaprej pripravljenih sestavnih delov udomačil celo v gradnji hiš Je že stara stvar, toda v Ameriki so šli mnogo dlje, začeli so ta način gradnje uvajati tudi v ladjedelništvu. Na sliki vidimo, kako v Quincyju v /DA sestavljajo torpednega lovca iz velikih vnaprej pripravljenih delov selili sem tedaj, ko so se Nemci naselili v Kačarevo. Njihova vloga je bila braniti meje avstrijskega cesarstva. Vas ^ ma zelo veliko kavarno, ki bi delala čast kateremu koli velikemu mestu in v njej igra vsa k večer orkester, ki posreduje številnemu občinstvu poleg čardaša tudi Liszta, Čajkovskega, Verdija, Puccinija in druge velike mojstre. Da je ta vas madžarska ne opazite le iz govorjenja prebivalcev v družbi ali na ulici, ampak je madžarščina učni jezik v šolah. uradni jezik v uradih in javnem življenju. Tudi na javnih ustanovah, kakor seveda v trgovinah in javnih lokalih so vsi napisi v madžarščini. Pohitimo še nekaj kilometrov dalje čez progo. Smo že v Kovačiči. To je vas, kjer žive samo Slovaki, ki so te sem naselili pred dobrimi 150 leti. Tudi za to vas bi lahko ponovili to, kar smo rekli za madžarsko vas Debeljačo. Kot zanimivost bomo navedlt, da so v tej vasi, ki je prav tako številna, vsi člani krajevnega ljudskega odbora Slovaki, da ne ponavljamo tega. da je učni jezik v šolah slovaški, napisi v slovaščini itd. Nekaj razlike med prejšnjimi vasmi in to bi morda našli v zunanjosti, kajti vse doslej omenjene vasi so bogate, njihove ulice široke, po ulicah drevoredi, po zimi sneg, spomladi in jeseni blato, poleti prah, toda v Kovačiči je opaziti povsod izredni smisel za čistočo in pa dejstvo, da se je pri Slovakih narodna noša delj ohranila kot drugod zato srečujete tod dekleta izključno v narodnih nošah -visokimi škornji in tudi mladeniči nosijo še vedno srajce z vezeno narodno motiviko. V njihovih oblačilih je sploh mnogo razkošja, barv in vsestranskega bogastva. Prebivalci Kovačiče so zelo gostoljubni in pri vsaki njihovi slovesnosti srečate goste iz sosednjih vasi. Sicer pa tudi sami posečajo slavja in praznike v ostalih bližnjih vaseh. Le v enem so ostali precej nedostopni, kar nikakor ni pohvalno; V letu 1955 so se namreč samo tri dekleta iz te velike vasi poročila z mladeniči iz drugih vasi, ker se sicer ženijo odnosno možijo izključno med seboj v vasi — torej izključno med Slovaki. Zadnja vas, ki tudi spada v to «mednarodno področje« je Uzdina. V tej vasi žive skoraj izključno Romuni. Vas šteje kakih 5.000 prebivalcev. Za dobo njihove naselitve se točno ne ve, vendar se smatra, da so tudi ti prišli sem v do bi formiranja Vojne krajine. Svoje običaje in navade so o-hranili in njihove noše se edine lahko kosajo s slovaškimi nošami iz vasi Kovačiče. Njihovo folklorno bogastvo ie znano po vsej Vojvodini, Njihovo kulturno-pr osvetno društvo je lani odneslo prvo mesto in prvo nagrado na tekmovanju najboljših prosvetnih društev južnega Banata. Predsednik njihovega občinskega odbora —* seveda Romun je znan tudi kot pevec romunskih narodnih pesmi na radiu v Novem Sadu. Tako smo se na kratko sprehodili po petih velikih vaseh ali trgih, ki se širijo ob 30 km dolgi progi, v katerih že desetletja žive ljudje raz ličnih narodnostnih skupnosti Razen novih naseljencev v Kočarevu so to že stari prebivalci tega bogatega področja. Nekoč je bilo med vajmi precej nacionalnega trenja, ki so ga podpihovali razni poli- nikake zveze s potrebami m razmerami kraja. Danes pa se je to nekdanje negativno po litTčno trenje spremenilo raje v borbo za prestiž na kulturnem uveljavljanju, kar vsekakor pozitivno vpliva na njihov kulturni razvoj. Kar se pa tiče nacionalnih elementov posamezne skupnosti, so jim ti kot smo že videli — i tak zagotovljeni in zato se prebivalci teh vasi čutijo predvsem prebivalce Vojvodine z vsemi ustreznimi pravicami in dolžnostmi in živijo med seboj v zglednem prijateljstvu. kraji in občine, tako da bodo ta povečana sredstva uporabljena za razvoj kmetijstva tam, kjer so nastala. V politiki razvoja kmetijstva bo zaupana velika vloga kmečkim zadrugam, ki naj postanejo organizatorji investiranja, mobilizatorji lokalnih sredstev in spodbujevalci povečanja kmetijske proizvodnje, k preusmeritvi v kmetijstvu bodo pripomogli tudi drugi u-krepi. Zmanjšanje investicijske zgradnje v industriji bo zadržalo odliv vaške delovne sile v industrijo in jo usmerilo na delo v kmetijstvu. Povečana bo proizvodnja in u-voz blaga, ki ga primanjkuje na vasi, predvsem materiala za investijsko izgradnjo (lesa, cementa), mehanizacija kmetijstva (kmetijskih strojev in orodja) in proizvodnja ter uvoz umetnih gnojil itd. Zaradi zmanjšanja investicijske izgradnje bo morala strojna in kovinska industrija u-smeriti svoje proizvajalne programe na proizvodnjo blaga za široko potrošnjo. Predvidevajo da se bo proizvodnja blaga za široko potrošnjo dvig-nila za 14 odst. Istočasno bodo rezervirali znatno večja devizna sredstva za uvoz po trošnega blaga. Vzporedno ! tem bo posvečena velika pozornost povečanju produktivnosti dela, zmanjšanju proizvajalnih stroškov, izboljšanju organizacije dela in podobno. Cilj vseh teh ukrepov je vzpostavitev skladnejših odnosov v gosipodarstvu, povečanje blagovnih skladov in v končni liniji stabilizacija trga in povečanje življenjske ravni delovnega ljudstva. Med važnimi spremembami novega družbenega načrta bo sprememba načina razdelitve dobička gospodarskih podjetij. Občine in okraji ne bodo mogli več neomejeno zajemati preostali del dobička, ki je ostal podjetjem po plačilu zveznega davka na dobiček Po načrtu, ki bo verjetno sprejet, bodo gospodarska podjetja, kot doslej, plačala polovico uresničenega dobička federaciji (davek na dobiček) lz preostalega dela dobička bo- do podjetja plačala najprej določen odstotek v rezervni sklad podjetja, zatem odplačilo za morebitno posojilo (anuitete) in ostale zakonske obveznosti (sedemdnevne bolezenske dopuste, štipendije itd.). Po teh izplačilih bo moral okraj pustiti podjetju od preostalega dela dobička določen odstotek, ki ne bo mogel biti manjši od 9 odstotnega zneska plačanega sklada, za plače iz dobička. Verjetno je, da bo določena tudi zgornja meja, tako da se v bod > če ne bo več dogajalo, da imajo nekatera podjetja veliko udeležbo v dobičku, druga pa skoraj nikakršno. Načelno bo podjetjem zagotovljen do sedanji del dobička (t. j. isti odstotek od plačnega sklada kot v letu 1955) toda ne manjši od 8 odst. in ne večji od določenega odstotka (verjetno 17 odst.) Iz dela dobička, ki bo ostal po vseh naštetih vplačilih in izplačilih, bodo morala podjetja vplačati določen odstotek preostanka, ki bo odvisen od odnosa ostanka in skupno vloženih sredstev (o-snovnih in obrtnih) v okrajni investicijski sklad. Od tega zneska bo pripadel del podjetju za sklad za samostojno razpolaganje. Od še preostalega dela dobička bo pripadat določen odstotek okraju odnosno občini za proračunske izdatke, ostanek pa federaciji. Novi način razdelitve dobička bo zainteresiral še bolj neposredno delovne kolektive za povečanje proizvodnje in produktivnosti za uspeh podjetja, ker podjetje v bodoč« ne bo več v tolikšni meri kot doslej, glede udeležbe v dobičku, odvisno od politike okraja. Novi način razdelitv« dobička bo, poleg sredstev, ki so potrebna federaciji za splošne potrebe, omogočil formiranje raznih skladov (rezervnega, investicijskega, sklada za samostojno razpolaganje), ki imajo točno določen namen. Občine in okraji t>o-do morali v bodoče posvetiti večjo pozornost najemanju sredstev, ki so jim potrebna, z ostalih področij, BOZO BOŽIC Avstrijski akademski naslovi, ki bodo priznani tudi v Italiji V ((republiškem Uradnem listu« štev. 34 z dne 10. februarja 1956 je bil objevljen ministrski dekret z dne 20. januarja 1956, zadevajoč priznanje avstrijskih akademskih naslovov v Italiji. Ta dekret, ki sta ga podpisala prosvetni in zunanji minister, se uvodoma sklicuje na enotno besedilo zakonov o visokih šolah, potrjenih z u- streznim dekretom štev. 1592 z dne 31. avgusta 1933, na pariški sporazum z dne 5. seu-tembra 1946, kakor tudi v Rimu sklenjeni italijan.sko-av-strijski sporazum o vzpostavitvi kulturnih odnosov med cbema državama z dne 14. marca 1952. Pri tem poudarja koristnost izravnave med v Avstriji od italijanskih državljanov pridobljenimi aka- SEZNAM ENAKOVREDNIH AKADEMSKIH demskimi naslovi in tem u-streznimi italijanskimi naslovi, kakor tudi določa način za priznanje ustreznih naslovov. Dekret se glasi: eClen 1-: Bil" je potrjen sledeči seznam avstrijskih akademskih naslovov, ki ustrezajo zraven označenim italijanskim akademskim naslovom: NASLOVOV Pridobljen v Avstriji na: univerzi, medicinska fakul. Italijanski naslov: Avstrijski naslov: Laurea in medicina e chirur- Doctor i edicinae universae gia Laurea in chimica Doctor philosophiae (in che- univerzi, filozofska fakul, mia) Laurea in chimica industriale Diplomingenieur (Technische) Chemie) Laurea in fisica tehnični visoki šoli, za prirodne vede fakulteta (physica, univerzi, filozofska fakul. Doctor philosophiae geophysica) Diplomingenieur (Technische tehnični visoki šoli, fakultet« Physik) za prirodne vede Laurea in matematica e fisica Doctor philosophiae (mathe- univerzi, filozofska fakul. matica, physica, astronomia) Laurea in scienze matematiche Doctor philosophiae (mathe- univerzi, filozofska fakul. matica) Laurea in scienze naturali Doctor philosophiae (minera- univerzi, filozofska fakul. logia et petrologia botanica, zoologia) Laurea in scienze biologiche Doctor philosophiae (biologia univerzi, filozofska fakul. generalis, botanica, zoologia, antropologia, historia scien-tiarum naturalium) Laurea in scienze geologiche Doctor philosophiae (geologia, univerzi, filozofska fakul. paleontologia) Laurea in geografia Doctor philosophiae (geogra- univerzi, filozofska fakul. fia) Laurea in ingenieria indu- Diplomingenieur (Maschinen- tehnični visoki šoli, strojna striale bau, Elektrotechnik) fakulteta Laurea in ingenieria navale Diplomingenieur (Schiffbau tehnični visoki šoli, strojna e meccanica und Schiffsmaschinenbau) fakulteta Laurea in ingenieria aeronau- Diplomingenieur (Flugzeug- tehnični visoki šoli, strojna tiča bau) Laurea in ingenieria chimica Diplomingenieur Chemie) Laurea in ingenieria civile Diplomingenieur nieurwesen) Laurea in ingenieria mineraria Diplomingenieur Htittenwesen) Diplomarchitekt fakulteta fakulteta (Technische tehnični visoki šoli, za prirodne vede (Bauinge- tehnični visoki šoli, gradbena fakulteta (Berg- und montanistični visoki šoli Laurea in architettura Laurea in scienze agrarie Laurea in s;ienze forestali Laurea in medicina naria Laurea in farmacia Diplomingenieur schaft) Diplomingenieur schaft) veteri- Diplomtierarzt tehnični visoki šoli, gradbena fakulteta akademiji upodabljajočih U-metnosti akademiji za uporabno umetnost (Landwirt- visoki šoli za poljedelstvo (Forstwirt- visoki joli za gozdarstvo Clen 2. Italijanski državljani, ki posedujejo pod čl 1 zgoraj označeni avstrijski akademski naslov ter hočejo pridobiti temu ustrezen italijanski akademski naslov, morajo predložiti zunanjemu ministrstvu ustrezno prošnjo. To se prepriča o utemeljenosti prošnje za priznanje, jo nato odpošlje prosvetnemu ministrstvu. tični interesi, ki niso imeli a ta jo zatem naslovi na uni- Doctor pharmaciae Doctor philosophiae (Pharma-zeutik, Chemie, Pharmako-logie) verzo odnosno visoko šolo, ki Jo je prosilec navedel, ali ono, ki je najbližja hjegovemu prebivališču. Clen 3. Za one, ki začnejo z visokošolskim študijem v Avstriji šele po objavi tega dekreta, je priznanje nekega avstrijskega akademskega naslova vezano na posest maturitetnega spričevala, ki ga je prosilec pridobil na neki ita- veterinarski visoki šoli univerzi, filozofska fakul. lijanski srednji šoli in ki mu daje pravico, da se vpiše na ustrezno italijansko univerzo. V primeru potrjene ugotovljene potrebe, da je prosilec moral prebivati v inozemstvu, pa velja tudi zrelostno spričevalo neke inozemske srednje šole, s katerim se je moč vpisati m dokončati neko avstrijsko visoko šolo. Rim, 20. januarja 1956. PRIMORSKI DNEVNIK SEJA MESTNEGA OBČINSKEGA SVETA Soglasno odobrili proračun občinskih podjetij za leto 1956 Podjetja bodo imela samo dva milijona lir dobičKa V četrtek zvečer je bila se ja mestnega občinskega sveta na kateri je podžupan dr. Po-terzio prečital proračunsko poročilo občinskih podjetij za leto 1956. Iz podžupanovega poročita je bilo razvidno, da bo zna-ial dobiček mestnega vrdovo-da, plinarne in elektrarni tekočem letu komaj dva milijona lir; predvideni dohodki bodo znašali 411 780.000 lir, stroški pa 409.780.000 lir. Mestna elektrarna bo imela 208.590.000 lir dohodkov in 184.580.000 lir stroškov; dobiček bo znašal 24 milijonov. Plinarna bo imela 152,700.000 lir dohodkov in 160,700.000 hr izdatkov; zguba bo znašala 8 milijonov. Vodovod bo imel 50,500.000 lir dohodkov in 65,500.000 lir izdatkov; zgjiba bo znašala 14 milijonov lir. Največje preglavice tma.io podjetja zaradi tega, ker si zaradi visokih cen parcel v središču mesta meščani zidajo svoje hiše v predmestja, kjer navadno nimajo vodo-v< dne, plinske in električne napeljave. Cim si sezidajo hišo, zahtevajo od županstva, da jim napelje vse potrebno. 2u. panstro mora pri tem trošiti velike vsote denarja. Obenem bo letošnji proračun obremenjen s precej občutnimi postavkami za obnovo napeljav. Za električne naprave nameravajo potrošiti 18 milijonov, za vodovodne 6 in za plinske naprave 30 milijonov lir; skupno 54 milijonov lir. Proračun je bil soglasno sprejet. Končno je župan poročal o rovi razsvetljavi na Korzu. Županstvo namerava zamešati sedanjih 74 kandelabrov s fluororescenčnimi svetilkami. Strošek bo znašal 1,900.000 lir. PROTI VIDMU: 5.20 (A), 6.41 (A), 7.56 (A), 6.43 (DD), 9.36 (D), 10.55 (A), 13.03 (D)», veliko število pogrebcev ter vaški pevci, ki so ji na^zadnj poti peli žalostinke. Marija 13.56 (A), 15.50 (A), 17.17 (A), Devetak je bila žena občin- 19.15 (A), 20.00 (D), 21.05 (A), 23.11 (A). PRIHODI IZ TRSTA: 517 (A), 6.37 (A), 7.53 (A), 8.41 (DD), 9.34 (D), 10.49 (A), 13.02 (D)*, 13.52 CA), 15.44 (A), 17.13 (A), 19.11 (A), 19.58 (D), 21.01 (A), 23.09 (A). IZ VIDMA; 0.12 (D), 5.59 (A), 6.54 (A) 7.39 (D)*, 8.09 (A), 9.17 (D), 10.51 (D), 13.53 (A), 15.47 (A), 17.14 (DD), 18 27 (A), 19.56 (A), 21-21 (D) (* Ne vozijo ob nedeljah in praznikih). V nedeljo lov na lisico v Doberdobu Pokrajinski lovski oddelek obvešča, da bo v .nedeljo v Doberdobu lov na lisico. Vabljeni so vsi lovci, ki imajo dovoljenje za lovsko puško ter posebno dovoljenje za lov v obmejnih conah. Pokopali so Marijo Devetak V četrtek ob 16. uri so po-premili na Vrhu na zadnji poti zavedno ženo 74-letno Marijo Devetak, poročeno Co. tu\ Pogreba se je udeležilo skega svetovalca Cotiča, ki predstavlja Vrhovce v sovo-denjskem občinskem svetu. Naš list izreka družini in so rednikom svoje sožalje. IJSr m I : iii - P i1 j - * ; Priprave mladinske nogometne reprezentance JUGOSLOVANSKO SMUČARSKO PRVENSTVO Planinski ples v Novi Gorici Danes 18. februarja organizira planinsko društvo iz Nove Gorice planinski ples v prostorih okrajnega ljudskega odbora v Novi Gorici. Pričetek ob 20. uri. Ob 22. ur' bodo uprizorili komično eno dejanko, v kateri bodo prikazali kako goriški planinci ple zajo h koči «Kekec« nad Solkanom. Društvo vabi k plesu tudi prebivalstvo z naše strani. « S N O CORSO. 17,00: «Nihče ne osta ne sami>. R. Mitchum in O. De Hawilland. VERDI. 17.00: »Nana«, M. Ca-rol. CENTRALE 17.00: «Mala svetnica«, R. Borello. VITTORIA. 17.15: »Prijatelji- ce», E. Rossi Drago in G Ferzetti. MODERNO. 17.00: «Tarzanov beg«. IZPRED GORIŠKEGA KAZENSKEGA SODIŠČA Zaradi nenamernega umora šoferja iz Trsta oprostili Sestanek odbora prefekture Na prefekturi .se je v četrtek sestal odbor prefekture, ki je pod predsedstvom pod-prefekta dr Loricchija proučeval razne davčne prizive, ki so jih predložili občani go-riške pokrajine. Zimska pomoč Z avtom se je v "lržiču zaletel v starko in jo ubil Pokrajinski odbor za zimsko pomoč brezposelnim in onemoglim je do sedaj prejel skupno vsoto prispevkov znesku 4.639.093 lir. Zaradi mraza uničevanje poljskih miši ni uspešno Zaradi hudega mraza je zatiranje poljskih miši neučinkovito. 2ivali so se pred mrazom skrile v svoje podzemeljske luknje, kamor- so nanosilo listja, da se obvarujejo mraza. Dokler se sneg in led ne otajata, toliko časa nima smisla trositi strup. Cim pa se bo vreme zboljšalo, naj kmetje položijo pred vsako luknjo od štiri do pet zrn strupa. Kmetje naj se za navodila obrnejo do županov, katerim je bila zaupana organizacija za zatiranje škodljivca. Zimski železniški vozni red Gorica-Trst (Videm) ODHODI Z GORIŠKE POSTAJE PROTI TRSTU; 0.13 (D), 6.01 (A), 6.56. (A), 740 (D)* 8.12 (A), 9.20 (D), 10.54 (D), 13.55 (A). 15.49 (A), 17.16 lDD>, 18.31 (A), 20.02 (A), 21.23 (D). V Tržiču prihaja do pogostih prometnih nesreč, v katerih ljudje izgubljajo svoje življenje. Ena izmed tolikih podobnih nesreč se je pripetila 19. maja lani v Ul. Duca d'Aosta. Bilo “je okoli devete lire zvečer, ko se je 25-letni Marcello Schwagel iz Ul. Buanarroti 16 v Trstu peljal s svojim avtomobilom «Fiat 1100» iz Cer-vinjana proti Trstu. Poleg mosta »Anconetta« je tedaj stala 67-letna Teresa Einotto u Ul. Buonarroti št. 10 v Tržiču. Z levega pločnika je krenila na cesto, da bi jo prekoračila. Ko je bila skoraj na sredi ceste, se je najprej ustavila, kot da bi hotela dati vozilu prednost. Naenkrat pa je stekla čez cesto, ker je verjetno upala, da bo prišla na nasprotni pločnik ob pravem času. To njeno početje je postalo usodno; prišle je do trčenja. Šofer Schwa-gei je takoj pritisnil na zacore. hoznejše ugotovitve so pokazale. da se je vozilo 22 metrov pred trčenjem drsalo, potem s prednjim desnim delom zadelo ob starko in jo podrlo ter še enajst metrov nadaljevalo svojo pot. Finottovo so z zasebnim avtomobilom takoj odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer je čez kakšno uro umrla. 2enska se je namreč med trčenjem hudo poškodovala: zlomila si je stegnenico, dobila pretres možganov in druge telesne poškodbe, zaradi česar so si zdravniki pridržali prognozo. Nekoliko se je poškodovalo tudi vozilo: razbila sta se vetrna šipa in hladilnik; celotna škoda je bila ocenjena na o-koli 50.000 lir. Na včerajšnjem procesu je obtoženega Schvvagla branil odvetnik Poilucci iz Trsta. De- jal je, da je šofer vozil po desni, da so luči svetile in da je vozač opozoril žensko z zvočnim signalom. Sodniki so po dolgem posvetovanju Schvvagla oprostili, ker dejanje ni kaznivo. FIRENCE, 17. — Za četrtek 23. t. m. so pozvani v Firen I ce mladinski nogometaši, Ki j bodo odigrali tekmo «pri zaprtih vratih« kot izbrani moštvi «Center-jug» in ((Lombardija - Tri Benečije«. Za moštvo »Lombardija -Tri Benečije« so pozvani: Bolzano A.C.: Lodi; Codogr.o A.S.: Guarnieri; Internazionale F.C.: Lombardi, Taghavini; Lecco A.C.: Colombo: Milan A.C.: Baruffi, Dano-va, Ducati, Ghioni; Padova A.C.: Galtagrossa. Nicole; Pavia A.C.: Pollini; Ponziana C.S.: Ferrini; Triestina U.S.: Martinelli, Štolfa; Verona A.C.: Ghizzardi. Za moštvo »Center - jug« pa bodo nastopili: Bologna F.C.: Malavasi; Fiorentina A.C.: Fiaschi; Juventus Stabia A.S.: De Dura; Lazio S.S.: Colagiovanni. Napoleoni; Mantova A.C.: Micheli; Modena C.: Barbolini; Parma A.C.: Azzali; . Pisa S.C.: Fascetti, Passa-ponti; Prato A.C.: BigognJ; Riccione A.C.: Partignani. Hlebanja prvak na 15 km Med mladinci jo na 12 km zmagal Petranovič iz Delnic Jugoslovansko državno pr-.nezzi (E.) 1.04:12, 5. Juhart venstvo v smučarskih tekih j (Branik) 1.04:28, 6. Jazič (Sa-in skokih v Delnicah se jelrajevo) 1.05:28 itd. pričelo s tekom na 15 km za i Med tekmovanjem je bilo moške in 12 km za mladince, izredno lepo vreme in tudi Za vse discipline so prijavljeni 103 tekači in 41 skakalcev iz štirih republik. Slovenije, Srbije, BiH in Hrvatske. Najmočnejše zastopstvo so poslali Slovenci. V teku na ;5 km je bilo prijavljenih 44 smučarjev, vendar so med njimi 4 odstopili, trije pa niso startali. Med slednjimi je bil tudi lanski prvak in olimpijec Janez Pavčič, ki si je zlomil smučke. snežne razmere so bile kar se da ugodne. Nogometna reprezentanca Irske je premagala v Dublinu Po izredno zagrizeni borbi za najboljša mesta si je naslov novega državnega prvaka pridobil član Partizana -z Mojstrane Zdravko Hlebanja, ki je presmučal progo v času 1.04:21.4. Naslednja mesta za njim so zasedli: 2. Matevž Kordež (Triglav) 1.04:25.5, 3. Cveto Pavčič (Enotnost) 1.04:51.6, 4. Gašper Kordež (Tr.) 1.08:14.4, 5. Goričnik (Tr.) 1.08:43, 6. Sirač (Travnik) 1.09:04. 7. Kandare (E.) 1,10:14, 8. Jože Knific (Jesenice) 1.11:03, 9. Brezovšek (E.), 10. Pogačar (Bled) itd. Prvi tekmovalec iz Srbije je bil Prvenstvo srednje-zapadnih Alp Picciottino prvak v veleslalomu , , Marinkovič, ki je prišel na reprezentanco hessenske po-1 ,, __ , -r . ; u .. , ,. 14. mesto, iz Hrvatske pa se krajinske lige (Zap. Nemčija) z rezultatom 4:1 (0:0). Molterer in Schoepi avstrijska prvaka v veleslalomu LIENZ, 17. — Avstrijsko prvenstvo v veleslalomu si je osvojil Molterer. Toni Sai-ler ni tekmoval. Med ženskami je postala prvakinja v veleslalomu Regina Schoepf. je najbolje plasiral Mrvoš (Delnice) na 18. mesto. Na tekmovanju mladincev na 12 km progi je z odličnim časom 58:53 zmagal domačin Vjekoslav Petranovič, ki ;e postal tako mladinski prvak Jugoslavije. Z malo več kot minuto razmaka je zasedel drugo mesto njegov «večni» rival Franc Lakota, član Partizana iz Mojstrane s časom 59:55. Na naslednjih mestih so se zvrstili: 3. Franc Kor- Zamboni prvak Center-juga v slalomu SPORTIN1A, 17. — Smučarsko prvenstvo srednje-zapadnih Alp se je danes začelo s tekmo v veleslalomu. Tekme se je udeležilo 70 tekmovalcev, ki so morali prevoziti težko progo s 70 vrati, 3000 m dolžine in 650 m višinske razlike. Rezultati: 1. Picciottino Osvaldo 2’58"3; 2. Sandro Menardi 2’58”4; 3. Pedroncelli Bruno 2’59”7; 4 Blanch Aldo 3'01”9; 5. Mar-ciandi Giovanni 3’02”6; 6. Vi- VSEPOVSOD PR1PRA VE ZA MELBOURNE Judom gojijo oalueč upanja u suojo reprezentanco vaterpolo V letošnji sezoni bodo jugoslov. vaterpolisti odigrali od aprila do oktobra kakih 20 mednarodnih tekem, med temi tudi dve s SZ V razdobju med dvema olimpiadama (Helsinki 1952— Melbourne 1956) so imeli jugoslovanski vaterpolisti med svetovno elito te športne panoge doslej najboljšo mednarodno bilanco in so bili ves čas skupno z madžarsko reprezentanco na čelu svetovne lestvice najboljših. Takšna visoka uvrstitev in ugled sta pred bližnjimi olimpijskimi igrami v Avstraliji prinesla Jugoslaviji laskav naslov enega izmed glavnih favoritov za zlato medaljo, hkrati pa tudi veliko obveznost in vse nevšečnosti, ki jih prinaša naslov prvaka v tekmovanju, kjer morebitna presenečenja niso izključena. Plavalna zveza Jugoslavije je pravočasno izdelala načrt priprav, ki so se že pred časom začele. Po tem načrtu se t bodo jugoslovanski reprezen gliani Piergiorgio 3’03”; 7. Ca-1 PrVikr3t PriPravliali stellino Giuseppe 3'05”6. TERMINILLO, 17. — Danes se je začelo tekmovanje za smučarsko prvenstvo Center-juga. Na sporedu j$ bil slalom. Po progi je vozil najprej Zeno Colo. Domačini so dosegli lep uspeh s prvima dvema mestoma. Jutri je na sporedu smuk. Rezultati — slalom: 1. Livio- Zamboni (Sci Club Terminillo) 1’49”4; 2. Luigi Rossi (Sci club Terminillo) 1’54”7; 3. Ferrari Fausto (Sci club Abetone) 1’55”8; 4. Cafi Gaetano (Sci club Abetone) 1’57”7; 5. Durazzi Carlo (Sci club 18, Rim) 1’57”8; 6. Bia- Izbrani kandidati za olimpijsko moštvo so pravkar končali prvi del priprav s smučanjem v Planici. Po tem treningu se bodo reprezentanti pripravljali po klubih do marca. Petega marca se začne v Splitu prvi letošnji skupni trening v plavalnem bazenu Brž zatem bo do začetka aprila drugi trening v Bukarešti po pripravah v Bukarešti pa so na vrsti prve mednarodne tekme. Letošnje leto bo najbolj bogato tudi z mednarodnimi tek mami. ki jih je zamišljenih približno 20, in sicer: v prvi polovici aprila s Poljaki, Ce- dež (Kropa) 1,02:32, 4. For-.l’58”9, gini Natale (Sci club Sestola) I hoslovaki in Nemci kot mest- nimi reprezentancami, zatem VELIK NAPREDEK AVSTRALSKIH PLAVALCEV Pogojna enoletna zaporna kazen zaradi grdega ravnanja z ženo Na eno leto pogojnega za pora in na plačilo procesnih stroškov je okrožno kazensko sodišče včeraj obsodilo 28-let-nega Sergia Marego iz Stan-dreža. 31. julija lani je prišel 65-letni Josip Nanut iz Stan-dreža na orožniško postajo kjer je izpovedal, da je njegov zet Marega pretepel svojo ženo Rozalijo Nanut. Nekaj trenutkov kasneje je v kasarno prišla tudi Rozalija, ki je krvavela iz rane na glavi. Med jokanjem je povedala, da .Je njen mož z njo vedno grdo ravnal in da jo je omenjenega dne s čevljem udaril po glavi. Poklicali so rešilni avto, ki je Rozalijo odpeljal v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so jo obvezali in ji predpisali deset dni zdravljenja. Sele naslednjega dne so o-rožniki ženo lahko zaslišali in si s pomočjo izjav številnih drugih prič ustvaril točno sliko obtoženega Marege. Iz orožniškega poročila je razvidno, da je Marega mehanik, brezposeln, da ni s svojo ženo r.ikoli lepo ravnal, obenem se je precej vdajal pijači, Tudi z vaščani je bil v stalnih sporih. Marsikoga je napadel brez slehernega vzroka in ga prisilil, da se je moral zateči po zdravniško pomoč. Resni tekmeci za olimpijske medalje Včeraj je na avstralskem plavalnem prvenstvu Lorraine Crapp postavila nov svetovni rekord na 440 yard SYDNEY, 17. — To noč jeltrejšimi plavalci na svetu. To 17-letna plavalka Lorraine je Avstralec Henricks, ki je Crapp zrušila svetovni rekord lani preplaval 100 m v času na 440 yard s časom 5:06,7. [ 55.8. Ta rezultat je Crapp dosegla med avstralskim plavalnim prvenstvom. (Cas je slabši kot tisti, ki ga je ista plavalka dosegla pred nekaj dnev — 5:05,8 — ki pa ni mogel biti uradno priznan, ker ni bil kontroliran; plavalka ga je namreč dosegla na treningu.) Prejšnji svetovni rekord, ki ga je imela Holandka Marj: Kok s 5:07,2, je Lorraine Crapp zrušila že pred šestimi tedni s časom 5:07. Plavalka je izboljšala tudi lastni rekord na 400 m. Tekme so bile v bazenu, dolgem 55 yard. Vmesni časi: 110 yard 1:09,5 220 yard: 2:25,8 330 yard: 3:46,3 Videli bomo, kaj nam bo še zanimivega prineslo avstralsko plavalno prvenstvo. Kadar smo doslej govorili glavnih olimpijskih favoritih v plavanju, smo večji del omenjali Japonce, Američa- ne, sem in tja pa se je med najboljše svetovne plavalce vrinil še kak Madžar ali Francoz in še Italijan Romanim, medtem ko o Avstralcih zadnja leta nismo mnogo slišali. Nekdanji svetovni rekorder John Marshall je že zapustil tekmovalne bazene, ostalo je le eno znano ime med najhi- Pred mesecem dni se je v Avstraliji pričela glavna letna plavalna sezona. Prvenstva raznih pokrajin potekajo kar «na tekočem traku« in na teh tekmovanjih se pojavljajo novi tekmovalci, kater:h rezultati bolj in bolj presenečajo ves plavalni svet. Avstralci postajajo iz dneva v dan resnejši tekmec za najvišje olimpijske medalje na prihodnji olimpiadi, k' bo prav v njihovi domovini. Predstavili bomo danes nekaj najvidnejših olimpijskih kandidatov iz Avstralije. Med moškimi zavzema pr vo mesto prav gotovo 17-letni Murray Rose. Ta mladi plavalec je na zadnjem prven stvu pokrajine Nouwelle-Gal-les izboljšal svetovni rekord na 880 y prosto s časom 9:34.3, s čimer je za 3,2 sekunde popravil rekord svojega rojaka Marshalla. Rose je visok 1.82 m in precej mišičast. Rodil se je v Angliji, lani pa se je preselil v Avstralijo. 2e s petimi leti je pričel plavati. Leta 1953 se je prvič uveljavil na državnem prvenstvu na 400 m, kjer je zavzel kot 14-letni fant 3. mesto s časom 4:56.2. Nedavno je poleg novega svetovnega rekorda do- svetu v velikih bazenih. Strokovnjaki upajo, da bo Rose na olimpiadi plaval na 400 m prosto 4:25! Ce mu bo to uspelo, ima brez dvoma zlato medaljo že v rokah. Prav zanimiva pa je njegova prehrana, kateri pripisuje Rose velik pomen pri doseganju odličnih rezultatov. Njegova mati, ki je .velika pri-stašinja dietične hrane, mu pripravlja zgolj vegeterijan-sko hrano, katere glavne sestavine so sočivje, sadje, soja in morske alge, ki jih pose bej uvažajo iz Irske. Rose ne je niti mesa. niti rib ter se nikoli ni pil kave, ne čaja, niti alkoholnih pijač. Po zadnjih uspehih lahko Murraya Rosa vpišemo kot kandidata-štev. 1 na 400 m prosto. Poleg Rosa imajo danes Avstralci se celo vrsto odličnih plavalcev crawla kot so Chap-man (100 m 56.6 — 200 m 2:07.2 — 400 m 4:39.0), C.ar-retty (400 m 4:39.9 — 1.500 m 18:29.) Zeverboom (1.500 m prosto 18:51.6). Vsi ti časi so postavljeni v 50 m bazenu s sladko vodo, kar daje rezultatom še večji pomen. Chap-man in Garretty sta prav tako mlada tekmovalca kot Rose, stara šele 17 let, in zato lahko prav od njiju pričakujemo še večjih uspehov. Tej četvorici mladih Avstralcev moramo pridružiti še segel še na 400 m čas 4312.5, Aubreya, ki študira na yalski kar je tretji najboljši čas naj univerzi v Ameriki in ki pred nekaj dnevi izenačil svetovni rekord na 100 y prosto s časom 49.2. S številno skupino odličnih cravvlistov postaja . Avstralija tudi resen tekmec za eno prvih mest v olimpijski štafeti 4x200 m prosto. Avstralci pa se lahko pohvalijo tudi z dvema odličnima plavalkama, ki resno grožata položaje najboljših Nizozemk in Madžark. To sta že znani plavalki Lorraine Crapp in komaj 14-letna Faith Leech. Prva je v začetku letošnjega leta postavila nov svetovni rekord na 440 y prosto s časom 5:07.0, ki ga je prav sedaj še izboljšala. Leech pa je na zadnjem prvenstvu pokrajine Victoria postavila na 100 m prosto čas 1:05.0 m to v 55 y bazenu. Strokovnjaki menijo, da bi s tem rezultatom v 25 y bazenu lahko postavita čas 1:03.2, kar bi bilo več kot 1 sekundo boljše od že 20 let nedosegljivega rekorda den Oudenove (1:04,6). Njen trener Gus Froelich je dejal: »To je brez dvoma najboljša šprinterka, ki se kdajkoli rodila v Avstraliji. Ona bo lahko še letos izboljšala svetovni rekord na 100 m prosto, prav tako pa ima velike iz-glede, da zmaga na olimpijskih igrah.# To je 1.75 m visoka, ke ne 15 let stara Faith Leech, danes morda najhitrejša plavalka na svetu. ■ m 4'S-i Šahovsko prvenstvo V četrtem kolu je a ^ vič prvič moral PustlUjtj; sprotniku pol točke, ®e ko je zabeležil Trifun°vl ^ drugi poraz. Tudi ^,a,it| doživel drugi poraz.”0 , svoje F tem kolu prišel do ve pol točke. Marič, I# Djaja, Djuraševič in Pirc1 dosegli vsak svoj četrti n' Izidi četrtega kola) . jjatP' vič - Tr-funovič 1:0> Mili' Rabar 1.0, Janoševic Di«* ševič remi. Sokolov . W remi, Gligorič - Lukič reč Tot - Djaja remi, ič - Ma . Pirc remi, Udovčič -vič remi, Ivkov - ^ar* »I remi, Tomovič Stanje po četrtem Cine , Janoševič 3.5, Glig0«^' j. tanovič 3. Marič, Sokole . ^ tulovič, Udovčič 2.5, P* lič, Djuraševič, Djaia’ .; in Karaklajič 2, J°vnn . Tomovič, W Ivkov 1.5, Tomovi«-. - , (1), Rabar in Trifu°0 Tot 0,5 točke. Madžari v Južni spomladi 1957 ISTAMBUL, 17. Jos* Gama, ki se nahaja v Istambulu in ki or®0^! turneje brazilskih n0®01^} moštev po Evropi, le P da je madžarska nog ^ reprezentanca prvič P° ^ pristala, da gre v Južn« « riko. Da Grma je v lfta.J-izkoristil priložnost. k° H la tamkaj madžarsk* -zentanca in je ma stal in povabil Da ^a j-d Dva jugoslovanska reprezentanta vaterpola: Stakula in *, Kovačič 1. in 4. julija v Zagrebu in Ljubljani mednarodni tekmi z reprezentanco SZ, od 18. do 23. avgusta sodelovanje A in B reprezentance na velikem mednarodnem turnirju v Budimpešti, ki se ga bodo udeležili tudi reprezentanti Madžarske, Romunije, Holandske in Belgije, ter v začetku oktobra z Romuni v Jugoslaviji. Ob teh tekmovanjih so,' razen priprav v klubih in državnega prvenstva, zamišljeni še štirje skupni treningi, in sicer: od 9. do 26. maja v Krškem, od 18. do 30. junija v Zagrebu pred tekmo s SZ, od 4. do 15. avgusta v Zagrebu pred turnirjem v Budimpešti ter od 7. do 12. oktobra pred tekmo z Romuni. Naposled tudi vse kaže, da bodo eno leto trajajoče priprave zaključene s turnejo po Avstraliji. Avstralska plavalna zveza je pred nekaj meseci predlagala jugoslovanski plavalni zvezi, naj prispe jugoslovanska reprezentanca mesec dni prej v deželo prireditelja olimpijskih iger in naj tamkaj odigra nekaj tekem. Ce se bodo pogajanja dveh športnih forumov ugodno končala, bodo jugoslovanski vaterpolisti v resnici prvi potniki v Melbourne. spomlad v BudimPeat0' f bi podpisali dokončo godbo. Tako mislimo & Atalanta-Lazio Bologna-Torino Inter-Lanerossi Juventus-Triestina Napoli-Novara Padova-Fiorentina Roma-Genoa Sampdoria-Milan Legnano-Palermo Messina Brescia Taranto-Bari Empoli-Sambenedetes* Prato-Sanremese X1 s: Modena-Cagliari j Carbosarda-Cremon*5* odgovorni «re(,^JJn J STANISLAV RENkjr.l5 Tiska Tiskarski zavod KINO SkeobJ^ predvaja danes !*• ob 18. uri VVarner B. A*1®' DALJNI BOBI*1 KINOPROSFK' predvaja danes >*; . ob 19.30 uri Dinastija sovrag predvaja danes 18. t. m. v nedeljo 19. t. m. IRSKI Igrajo: ROCK HUDSON, Zanimivo in pretresljivo poglavje iz zgodovine otoka oooooooooooooooooooooosoooocoooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo ooooooooooooooooooooooooooooo Vladimir Bartol: MLADOST PRI SVETEM IVANU (Tretjaknjiga) Romantika in platonika sredi vojne i 6. = Prvo poglavje: NA NEMŠKI GIMNAZIJI V TRSTU Po razredu je završalo; nekateri so polglasno pozivali pravega krivca, naj se javi, ne da bi ga izdali, če bi bil razrednik potreboval potrdilo, da Fuchs ni pravi krivec, mu je to potrdilo dajalo naše negodovanje. Toda krivec se kljub temu ni oglasil in Fuchs je vztrajal pri svoji samoobtožbi. Tudi vsi nadaljnji razrednikovi pozivi niso nič zalegli. Grešnik se — ne vem več iz kakega razloga, morda Iz strahu, da bi moral prositi starše za povrnitev škode — ni hotel oglasiti. Profesor je govoril neznanemu krivcu na srce, mu pihal na dušo, ga zmerjal, mu prikazoval njegovo neviteško, sramotno ravnanje. Toda ni ga omajal. Omajal tudi ni Fuchsa, da bi bil umaknil svojo samoobtožbo, pa tudi ne nas, da bi bili pravega krivca izdali. Razrednik Ingriseka in Pinterja ni mogel kaznovati, ker Je bilo očitno, da dejanja nista zagrešila, pa tudi zato ne, ker je Fuchs prevzel krivdo nase. Razsodba dr. Hiibla se mi zdi klasična za duha takratnega avstrijskega nemškega profesorja: Krivda je morala biti poravnana. Fuchs Je prejel štiri ure karcerja, moral je plačati za razbito steklo in v vedenju mu je bil obljubil slabši red. Bled, toda povsem miren je Fuchs sprejel obsodbo nase. Toda komaj Je sedel, je zapel razrednik slavospev njegovemu viteškemu in požrtvovalnemu ravnanju. Dal ga je nam za zgled, čeprav njegove požrtvovalnosti ni povsem odobra- val, češ da daje s tem potuho sramotnemu strahopetcu, ki si ne upa prevzeti nase odgovornosti za storjeno dejanje. Pridiga, toda ne prehuda, je šla tudi na nas, ki smo krili pravega grešnika. Bilo Je že v času prve svetovne vojne in spominjam se še na Fuchsov samozavestni izrek po izrečeni obsodbi: «Wir, deutsche Juden!«*) Steklo je plačal razred skupno. Ce je Fuchs presedel karcer, se ne spominjam, kakor tudi ne, če je prejel v vedenju slabši red. Vsekakor se je viteško-preudarno ravnanje dijaka obneslo. Dokler sva bila skupaj v razredu, to se pravi do konca prve svetovne vojne in do ukinitve nemške gimnazije, je užival pri naših profesorjih neomejen ugled, čeprav je v kritičnih letih pubertete kakor večina dijakov v svoji marljivosti in vestnosti popustil. Kako in če smo sploh s pravim krivcem potem sošolci obračunali, se ne spominjam. Kajti, kot sem rekel, če je bil razlog za krivčevo izmikanje dovolj tehten, če Je na primer prišla v poštev izguba štipendije, če je bilo temu vzrok siromaštvo staršev ali strah pred njimi ali kaj podobnega, potem smo grešniku prizanesli. V nobenem primeru pa ni nihče krivca zatožil ah izdal. Normalno razvit deček Je že v dobi pred puberteto, ko se tej bliža, a zlasti še, ko je že sredi nje, po svoji navadi •) »Mi, nemški Židje!« nagnjen k mnogim lepim in velikim krepostim, ki se postavijo kakor obrambni zid zoper nepričakovani prodor temnih, a veličastnih strasti, ki navalijo nanj in grozijo, pod nadzorstvom duha in volje, da ga pokopljejo pod sabo. Tudi te kreposti same bruhnejo na dan pogostokrat z elementarno močjo in prekoračijo lastne meje ter prodrejo na rob lastnega nasprotja. Take kreposti, ki so v mladostniku velikokrat Dre-tirano močne in poudarjene, so tovariški čut, vlteštvo, pogum, požrtvovalnost, ki se kdaj prevrže naravnost v slč po samo-žrtvovanju in samopremagovanje, ki postane kdaj, kakor na primer pri Klementu Jugu in pri mnogih iz njegove generacije, naravnost slast in življenjski cilj. Ker nihče ne more prodreti v notranjost drugega, če se mu ta ne razkrije z besedo, kretnjo in z dejanjem, ne morem vedeti, s kakšnimi odtenki in prizvoki so te moralne lastnosti, ki so se v našem ravnanju v šoli in izven nje tolikokrat in tako razločno očitovale, občutili moji vrstniki. Jaz sam sem občutil poleg samega vrednostnega imperativa na primer po tovarištvu, po samopremagovanju in po požrtvovalnosti tako pri drugih kakor pri sebi v dejanjih, ki so izvirala iz takih etičnih vzmeti, še neko prav posebno in kdaj naravnost pretresljivo lepoto. Nisem pozabil, da sem bil še kako leto prej na pripravnici sam nekajkrat tožaril svoje tovariše. Toda šele na gimnaziji sem se prav dodobra zavedel grdobije in nevrednosti takega ravnanja. To sem nosil poslej s seboj kot greh, ki ga sicer ni moči izbrisati, a ki ga Je treba neprestano in ob vsaki priložnosti skušati popraviti in izravnati z nasprotnimi dejanji. Če sem dejal, da nas je težnja po uveljavljanju takih kreposti marsikdaj privedla na rob lastnega nasprotja, potem sem imel za to trditev iz svojih vrstnikov in iz lastne mladosti dovolj dokazov. Kolikokrat smo krili in nismo izdali krivca, ki je bil zagrešil resnično grdobijo. Dejal bi: nihče ne visi tako na golih načelih, kakor mladostnik. Zatožiti, izdati svo jega tovariša je grdo, nevredno dejanje. Kaj pa, če bi bil tvoj tovariš koga okradel? Tudi v tem primeru bi grešnika nihče ne bil zatožil ali izdal. Izvil bi mu bil plen ter ga vrnil okradenemu, todk izdal ne bi bil grešnika, še celo predpostavi;e-nim, nikoli. začetkom ob 1® barvni f1 ob 16. uri BARBARA OOOOOOOOOOGOOOOGOOOOOOGOOOOOOO' Dejal sem bil, da je prejemal tak, kdaj naravnost P/6 ^ tovariški in viteški čut nekako tiho oporo pri nn profesorjih, oziroma v duhu, ki Je vladal na tržaški gimnaziji. Prislovična »nemška zvestoba« (die deutscheonlšF, 1ir IH r.n i.1______ , , — izrek, ki je. če se ne motim, zrastel na samem ne ^ zeljmku, se mordd v politični zgodovini ni kdo ve kak«.^ uveljavila. Moram pa priznati, da so v tovarištvu ih pou vendarle naši nemški sošolci — s profesorji kot tihih**)! vltelji — nekako prednjačili in potegnili Slovence in za seboj. Na zavodu je vladal tak duh, da si kakega tc% med tovariši, pa tudi ne kake medsebojne zahrbtn0® misliti nisi mogel. Pozornemu čitatelju gotovo ni ušlo, da odgov8rL-i)f; duševno stanje in tak duh nekemu čisto določenem« Vi skemu občutju, ki se je v svetovnonazorskih tokovih pti>. vilo pred kakimi sto in petdesetimi leti kot - r°V;i Pomlad narodov je splošna oznaka romantike kot sV -' pokreta. Ob romantiki so se prebudili k novem« jŽ številni, zlasti slovanski narodi, ki so bili zapadli vKultl!i, sen. Veliki nemški narod se je predramil k novi - tvornosti, medtem ko so kulturno aktivni narodi, francoski, angleški in italijanski, s prodorom robi® i Občutja V 1 Q ct n CX CTCt rl 11 V\ A /4 n rVI v f/\ 1: mmIvaUŽm. v lastnega duh& doživeli nekakšno novo nekakšno ponovno puberteto. ------------ pv/llUVilU (JUUCI I CIU. Vendar se Je romantika kot vsesplošno življenjsk« ‘LfA V.T l^eraturi še posebej, najmočneje in najčiste)« tvaV pn Nemcih. Herderju in mlademu Goethein ki sta , rj i»oxui;in. Herderju in mlademu Goetheju, ki sta L temelje temu duševnemu nastrojenju, ki je za ne* j« H preplavilo 1n obvladalo svet, je sledila cela Ple-i0ifl ti m oVCI/, JC MrUllil LLld v jd .1)' skih pesnikov in pisateljev vse do Heinricha Heih« -jf > čez katerih pesništvo je čisti izraz romantičnega h«® in lahko rečem, da romantični nadih — vsaj v «6« raturi — ni zamrl tudi ne vse do danes (Nadaljevanja sl«1