V CJubl farni, 14. oUtolbra 1936 Četo 49 » Slev. 42 Dr. Mika Krek, minister.' moze nofinio 25. oktobra bomo v velikem številu slo. venskih podeželskih občin imeli občinske volilve. Več kot 5 let fe minilo, odkar pravih volitev na Slovenskem ni bilo. »Volitve«, ki jih je prirej«! prejšnji diktatorski režim, so bile deloma komedija, deloma žrloigra, Končni uspeh tistih »volitev« pa je bil v tem, da je režim iz vseh poštenih državljanov norce bril, Take k vara-volitve so temeljito pokvarile smisel za resnost in važnost tako volitev samih, kakor za sodelovanje občanov z občinsko upravo na sploino. Ko začenjamo letos na novo postavljati občinsko gospodarstvo na prave temelje, se morajo vzbuditi v množicah ljudstva vse tiste lepe lastnosti, ki so jih imeli nekdaj naši možje ob vsakih volilnih pripravah, če hočemo, da bo ta volilni boj prinesel trajnih koristi. Jarem z vrnit*! V enem sS fe fes!© slovensko ljudstvo zadnja lela popolnoma na j&imsu da so namreč zadnja minula leta prinesla našim občinam veliko škodo. Vse brci; razlike si fe želelo, da bi enkrat zopet sssgli svoboda© izpregovoriti naši možje, svobodno izbrati župane bi odbornike in jih svobodno volit!, Saj a! čudal Tndi če v občini ni bilo ssobenegs uglednega človeka, ki bi bil prejšnjem« režim« po volji, so privlekli najbolj nepriljubljen«* najmanj veljavne, nizke značaje, pa jih postavili za izvršilce protiljndskega režima, ZlasS! naii kmet je od vseh nesreč io nejevelf, kf so ssaden prišle » strani diktatorske javae uprave, najbolj bridko občutil nevšečno, slabo upravo občin. ^ Enodušca želja Sirom vse Slovenije je bila, da je treba 2® vsako ceno tiste ljudi spraviti proč iz občinskih pisarn io od občinskih bla-gajen. Ta zahteva je bila tako močna, da so aaši možje smrad! ssme občine pritiskali na vodstvo stranke, na; opusti ©pozicijsko stališče ia prevzame oblast, da se apostavi v občinah red. Ko je lansko leto prevzela vlado Jugoslovanska radikalna sajednžca, so vsi zaupniki kot prvo točko delovnega programa zahtevali občinske volitve. Kot težak farm je ljudstvo občutilo diktatorski refim v občinah, S silo so 30 ga ljudje hotel! znebiti. PoSten naš volile« le kar čutil, d« mora biti r občini še veliko Vec škode, kot pa je zanjo javnost vedela. Ta »drav čut nikoli ne vara, pa todi to pot sil, Merkoli je občinski revizor odprl vrata blagajne in pregledal kajige, skoraj brez izjeme povsod so priiiie aa dan težke upravne in gospodarske neredaoaii ln nepravilnosti. Mnoge občine bodo leta ia leta morale popravljati in plačevati velik® primanjkljaje in škode, ki so * vsiljene klike napravile. Pogosti, žal na j našo slovensko sramoto, prepogosti so slučaji, da se bo moral državni pravdaik in kazenski sodnik pečati z občinskim gospodarstvom v zadnjih minulih letih. Sedaj je prišla zakonita doba, nastopil je čas, ko imamo priložnost, da snamemo ta jarem z vratu. Za pošteno občinsko gospodarstvof Prvo, kar naš zdrav slovenski človek od vsakega, torej tudi ©d občinskega upravitelja javnega skupnega premoženja zahteva, je poštenost. Borba za občino je predvsem borba za pošteno občinsko gospodarstvo. Največ jamstva, da bo občino upravljal pošteno in v splošno skupno korist, pa dnjs tisti mož in iant, ki ga izbere čim večja večin« občanov, ki ga dobro poznajo, leta in leta opazujejo is vidijo, da fe bii ves dober in pošten v celem svojem življenju, da je moder Ia skrben v vsem svojem gospodarjenja, da je previden ia spreten tako, da ga vsa soseščina spoštuje in ceni, ter k njem« po nasvete hodL Tak, ki fe že marsikako organizacijo vodil, se v naši slovenski skupnosti boril, pa se fe pokazal, da fe požrtvovalen, nesebičen, vljuden in razborit, tak, ki je znal v mladinskih, prosvetnih in gospodarskih organizacijah navezati svoje tovariše aase, tak, ki se je izkazal, da je kremen in zvest značaj, tak, ki se odgovornosti ni ba!, tak, ki fe bil vedno odločen, nikomur hlapec, vedno naš in ves naš, tak fe za občinskega moža, tak fe prfaerea sa župana. Tak iz ljudstva izbran, se bo neprestano zavedal, da bo ae le pred svojo vestjo, ampak tudi ljudstvu odgovor dajal, tak se bo vsake najmanjše nepravilnosti al! nerednesti sajskrbneje in naf-vestnefe izogib&L Takem« bo lahko sleherni občan zaupno potožil vse svoje težave, tak bo rad pomagal in bo vse občinsko gospodarstvo tako uravnal, da bo cela občina imela haska. Take naše mož« iz svoje srede volimo, pa si bomo najbolj zavarovali pošteno občinsko gospodarstvo. Pokažimo, da smo poliSičino zreli! Občina je najnižja .pa najvažnejša ljudska samoupravna edinka. Ona fe tudi najvažnejša politična oblast, najneposrednefšš izraz politična zavednosti vsakega naroda. Zlasti te prve občinske volitve Imajo poseben političen značaj. Po izidu teh občanskih volitev bo cela država sodila, kako politično mislimo Slovenci. Te občinske volitve bodo prvo uradno izka« zilo, ali Slovensko ljudstvo zaupa svojemu voditelju dr. Korošcra uTv koliko mu zaupa. Ta se bo prvikrat urada® pokazalo, kako sloven- sko ljudstvo obsoja režim, Id nas je hotel obravnavati kot hlapce. Zato te občinske volitve morajo pokazati enotno strnjeno fronto slovenskega naroda za novo ljudsko politiko, ki fc sedanja naša vlada in stranka hoče uvesti tako v občine kakor v državo. Če bomo izbrali prave može za župane in za občinske odbornike se bomo nanje lahko sklicevali in bo njihova beseda tehtna in odločilna v celem našem javnem življenju. Če bomo pri teh občinskih volitvah enotno nastopili, bomo na tem glasovanju lahko gradili vso našo bodočo politiko. Nastopimo torej kot zrel narod, ki gleda preko mej svoje občine, ki ceni skupnost vsega ljudstva, ki fe tako močan, da ms doba 5 letna diktature ni zlomila hrbtenice. Potrebna je požrtvovalna složtiosi! Da dosežemo ta vzvišeni cilj in namen, je treba ne le, da fe človek navdušen pristni stranke, ne le to, da fe dober agitator, ne ie to, da na vseh shodih is manilesisetjah sodeluje ta »Živi®« vpije, ampak mor« vsak res vse storiti, da pride popolna složnost vseh občanov v resnici v vsaki občini dc. pojsoIa® reljsve. Naj bo komo še tako neprijetno prevzemati občinsko funkcijo, če to zahteva večina volilcev in skupna korist naše zmage, je vsak dolžan to breme vzeti nase. Nasprotno pa, če je komu še tako težko odreči se časti predsednika občine, ali odbornika, ali časti kandidata na listi, je to dolžan storiti kjerkoli kale, da fe zaradi složnega in enotnega nastop« vsei naših volilcev to koristno. Nič bolj ne bomo cenili tistih^ ki bodo odlično upravljali s^oje dolžnosti r občini, kakor tistih, ki se bodo sareii skupnosti naše in celotne sms;'« požrtvovalno umaknili, pa kljub svoji žrtvi vedrega obraza navdušeno sami volili in agitirali za našo kandidatno listo. Deljeni nastopi so asm še veda® škodovali, škodovali so na® tudi tam, kjer mi nismo imeli resnega nasprotnika. Čim se naši ljudje rszdele v več taborov in obesijo aa več kandidatov, ni skupne udarne moči, ni skupnega veselja, ni skupnega poleta, ni skupnega navdušenja. Nastajajo spori, ki le prerodi ostanejo in se poznajo tudi pri dragih političnih in nepolitičnih nastopih. Nasprotniki naši se vedno okoristijo in vsak spor v naših vrstah znajo nafspretnejše zase izkoristiti. Kot povsod, se v občinskih volitvah posebno pokaž® resničnost starega pregovora; »Sloga jači, nesloga tlači«, ' Pokažimo moe! Rekli smo, da naj bo složen nastop vseh somišljenikov Jugoslovanske radikalne zajedniee prvo uradno izkazalo naše politične moči Da bo pa to res, sil I® potrebno, da smo požrtvovalni ie složni, da vs! obsojamo slo, ki se je godilo poprefe v naših občinah, da si vsi Selimo sove, naše občinske uprave, trebs je, d« smo »na ->'MrU"G3». in* j*, 'tastom VBSSU 11 •me Miic-tsi. eamaas. ntcasJ vmtmtm mnm. "jkbssf m isSam. mmrsm. m Z večino aH z muitfšino? mmBrassmaL sess' .p® m isEK*® i £ * sa; mm m. » » BBfflgflSfifci fift. j&i iŠ6ie£B3E?X3l&. ■vaSca sr^rosn« m. if»ri Ita ssbr, mminm sa Ir ssstgle «c aaeš»£ is asan » ®«fc afssšbeassr tagaaaaeitg ssriia * ®s9sž: «•» ae ■kmet««*, b « 1»«»« seasMii/.'5:' 'ifefa. HSSEBTSr BS3E .Smeri ta m wm ■avtt&mc. »I •s m&vzmei. :o¥, ae « se-nešmfm. ai ssca^f a«ra»4mbbc. jsk * ar * t. sksč laJB* «a» £«*■> ^asrai fsrš fjmfe a ««sste £s«fct 389 lESU" se •»•■T. K® x m. tat sramžir iaap^ *wsml jrr * a^fe»eita» jineaat he&c m m t"Hs. m<: as k ©FaismaE as Srs arisssatas- 6e ja « wm t« »fj«wsaA, r« ® vtmtmšn tam laspšst in skvsbu jrž » S® fcMfamata. ž* % ia io$ -^msSfu iit w t pre&sp^jamču 'nm-rs* J%S u trrtfie tačBt simanm-j-^v «nni z« š»s»šr, Saprasi a TOtaea« pm j*rt vaa&i v tak prtsi *aš&rawi aoata- jpa«a<* atsrn afesasto ia iiKipmli m. pm a «* n^Mirtjtt. b*m mm® hita 1 %ai» sn ni* mnnma **»ir"? % .vi-.»mkjsmb 3» ptat.nioenft ste-opa; tmmm, fcraife, '»J«-'. 3««HH, trnmmm, Sfcta. Wees?st f s^tast Iv«: ,i»r 7' čar i.-»»r 'fa»»ia. Vait^r liabor Oisat Liiu. Otumrčm. _rr:t Iff^in m Sr-rm«**. BiiftuiUMju. MML ft n*. .S«. TftaftjL -jOTrnsfr IsifimtnL SH'. »a- "4, M tema«. —»Ksie« -Sarap.. Irance. LttjpKfti, J?^ iuta. r-fcutenei. •r.i:r k'-« št Ej » g»rt«au». 1 j Ajk^TM. «erfc«», i-t-af.«*. PrsčaMfc, - s«s»- if «. žaEfcmfcrgfc *aa. ft AUHI «* 8«». fi£i» sa Dr-r? pdfs, f $a?waiL larfoofjiea. ErMtH« gan. Lesce. Sfc»fS» Lmi b fjiks afsrars,. kf f &««(« dktrt^m Bt&tzm v a^carr« fc, fc" 'i**t isag »Mk iskri W ' fss^a&trSSl & imtf m aasft-Is firfafessfi v te« istega. S te« Ic s®ae M*)|ba#r na a^ssra® Ia tmmmgrsrvm ihflšm&i v irSsvl • te hf&tm* ksrrm. p^Ksmmt k ®a4 $Bdhfc*e KMtemtcm fe jpraiMi »HhMaAftafhMMMiMa aa fesute srrfa« sr»&s iračea fe« It & safcs« aa prr* ^HHf^s. gr* 7 INi m nvetmmm® §Xws*mxAl Ka «ammt ak&mšm fesfee. ^ sšasš, 4* gre m v«žae stur. 6a teras aaatepiš ^ 5» sariU r^jam. Zate «*«■ «?f»re ^tos^rg K«ef>« k Jažavtj, afertis&t M« trisar«i «i»Mki m kubnšmei nt am Sa «a* 4» |c *«a Sumotm m*kerm$s m/Oa. lfafaaa |Uw a« »m MS av^fi kafce »j^eršfe« ^ofazA. sa pri »aM sfefcs® «&»£«» s«. f«<%arjspKs f M« ia fe«® BKK-IS aj&r« sn ptofatož- T K.4TEKS MCtHAH JS mAOAUk MZ? T ki »s aaišssBj^i^ t fcr«ffc.">p necU ŠMSŠrv-. frtanrM) Brt« fc Aottf« fafag aeržaba- Day«wwf aw» Sat ste pe Ia ▼ sšačtoBB ■.ui.tH r a ^a^sei Btaesvi. Ha| mm. »J« m« ae v« «& Owhea*w ta JRfej««, f« tla dUK fraisa IMHi - - iiiibimbiiiiipiiiitajiiii^iiiiiiMiai*"«^ ««flH9IOPnf aSmt 'm Muam, m |c« t Da« 4 ofets&t* m I<ša !»® ia- »ffivšiaka irauiš Sfosassasi, L." pri Zi- dtsaea. stsis ae Xarša o&octvuk* si«sktrsB3sa as v kižfejass, kfcg difi- 9« fe, jaaia is SrrsstK*, B^ati^ja a RasleS be sa-isltss^i »«si»j a |arikfeač«-rjai; ras po-aa« sa ta (ia.fejnrffisL V kraškra bo- V BsS Kn#ai aa r^ferf-tafci s f mki&^Si 1» s»if»- | s Sasakti aanlle* ta : preti aaaa. V »ra4«a aa aa Mft icMb Or?*®«®, aociaiiati te ka«E»fefi Za ne zjs vt§8 aiidka » *s*o4a« satstap prati iltttiiktaa ; i j s 4 « S * s l Ž* ta taktika aaspr^ia&ov . msmrmst debaz«^, & smrada y J <&mmak» seslg it&ra, aa pvmutti v f asste k kat taki acd*«^^ ta aeraa^t^l ; rasama KčmkoS fo^,« ij^. i fajfi mm^tetm fe sreča« fidUro, aaak | vse na£&.a, hi m asa | fežSe ta s»i gmuje msnttS noreatk* eaatac^ , n SMK&, ii T««fee H^tafiB Kitah da jaikijmtsBm m feMitaki Raisis pri Zbdaacm ssas&as, ki dcia^i.c tis-asteo elek^jfjai toir. a Vit do iaŽini< jii »• Fala » petafc^aliL da W ixp«$ala rlsitrifik«-ego ta£ tsci krajav. S®Jaj pa. ko »o ts# baaovinaka «?ektrira« £!« le sami sebe tako imenovali, narod pa jih |e imenoval batinaše, pljačkaše, fašiste in to-rupcioniste. d Za naslednika trairlega Svctozaria Pri-bičeviža je kot vdBiteij skupine bivše samostojne demokratske stranke izvoljen Adam Pribičevič. d Prej uam ni pa »ihte zaupni Francoa in Angleži nam sedaj ponujajo posojilo. I10- Slrtraiski dum JE NAS CENENI POPOLDNBVNIK, KI GA SVOJIM CITATEUBM TOPLO PBIPOBOCA-MO. IZHAJA VSAK DELAVNIK »B 12 STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV M ON KO A, KI 81 NK MORK NAROČITI VENCA« JE »SLOVENSKI ROM« poM.r.,! NADOMESTILO. PIŠITE KA D0PI UPRAVI »SLOVENSKEGA DOMA« V LIANO, NAJ VAM POSIJE NEKAJ 6TBVSI* LISTA NA OGLI®. Napačno j* varčevati pri milu — na Ikodo perila. Manj vredna mila Škodujejo tkaninam. Samo zoret dobro jedrnato milo pere perilo temeljito in prizanesljivo! MILO JSLiM varuje perilo bava petroleja iz Homunije hoče denarno podpreti Francija. Anglija pa nam ponuja kredit treh milijard za zgraditev jadranskih pristanišč. d Vodja zemijoradnikov Jov. Jovsnovič je na shodu v Banjaluki govori! tudi o kmeč-neui vprašanju. Težava tega vprašanja je v i,mu, ker hočejo Hrvati staro takoj podreti, Srbi pa niso za podiranje starega stanja, dokler ni novo zgrajeno. Tako Hrvati kot Srbi -.a niso le za delno rešitev hrvatskega vprašanja, temveč zahtevajo eni ko drugi, da se hrvatsko vprašanje reši dokončno. Od hrvatskega kmeta ne grozi prav nobena nevarnost ne vladarski hiši ne sedanji državi. d Gospodarsko poslopje je pogorelo posestniku Juriju Kmetecu v Cirkovcih na Dravskem polju. d Stanovanjsko poslopje a hlevom je zgorelo posestniku Francu Petroviču v Bukovcih pri Ptuju. d S svojim avtomobilom se je zaletel v kmečki voz blizu Zagreba angleški časnikar Richard in je poškodoval tudi kmeta Josipa Bogdaniča. d Poštni minister dr. Kaludjerčič je imel blizu Livna v Bosni avtomobilsko nesrečo, ker se mu je avtomobil prevrnil v jarno. K sreči se je poškodoval samo avtomobil. d Ker se je os sneia i jarmov. Na Pode-škem vrhu pri Konjicah je prišlo pri spravljanju vej do težke nesreče, ki je imela smrtno posledico. Blizu posestnika Bočka Franca se nahaja gozd, ki ga zaradi strmine imenujejo z značilnim imenom »Konjska smrt«. Posestnica Boček Terezija je šla svakoma pomagat navkreber po strmini spravljat naloženi voz. Ker vola nista mogla potegniti, so pol vejevja razložili. Pri tem se je os snela z jarmov. Ko je Ferdinand Crešnjar, bočkin svak, to opazil, je zaklieal Bočkovi, da hitro [»odloži voz. Ona je hotela podstaviti kamen pod kolo, toda bilo je že prepozno. Voz se je premaknil in zdrknil nazaj. Bočkova se ni mogla več umakniti. Veje so jo podrle in je prišla pod kolesa. Dobila je težke poškodbe po rokah, nogah in trebuhu. Brž so jo odnesli domov, kjer je kako uro pozneje umrla. Nesrečna pokojnica je bila v blagoslovljenem stanju. d Odpravljanje ielesaoga ploda — tako čitamo v Zdravju t- se neverjetno širi po naši državi. To je pregreha proti morali, a tudi po zakonu prepovedano in kaznivo. Žal, da tudi tu velja prišlovica, »kjer ni tožnika, Jam ni sodnika« in tako ostane ogromna večina slučajev prikrita in brez kazni. Državno i" pravdništvo dvigne obtožbo, kadar se g tem Povzroči smrt nosečnici. — Žal, da mnoge babica in tudi nekateri zdravniki vršijo to prav na debelo. V Zagrebu in Belgradu sta bila kaznovana zdravnika, tudi babice se večkrat kaznujejo. Obžalovati je, da tako početje uničuje spoštovanje, ugled in zaupanje do zdravniškega in babiškega stanu. Polovično voinio ¥ Ijubllano, da si izberete najlepši zimski plaSč, Vam nudi znana najbolj a LfBfeSiime - ZMS. Ob nakupu se Vam ob predložitvi voz. listka povroe voznina 3. razreda oseb. vlaka od vsake žel. postaje v Sloveniji do Ljubljane. d Brat ustrelil brata. V skromni hiši v vasi Podgrad. pri Zalogu živi družina Nalar-jev. Eden izmed sinov, to je 32 letni Jernej, bi se rad poročil ter je zahteval, naj bi mu mati prepisala hišo. Ostala dva brata, Alojzij in Viktor, pa sta se temu silovito upirala in tako so imeli v hiši pogosto prepir. Oni večer je prišel Jernej nekoliko opit domov in seveda sta tudi brata izpila nekaj meric. Začel se je zopet prepir med brati. V Jerneju je zavrela kri ter je napadel mater in brata Viktorja, Lojze pa se je po-itavil v bran. Jernej je pograbil nož ter navalil na Lojzeta in ga zabodel v pleča. Povzročil mu je precej veliko rano. Mati in brata, .ranjeni Alojzij in Viktor, so pobegnili pred podivjanim Jernejem do bližnje tvornice dr. Kanskega. Jernej pa je oddivjal za njimi z veliko gorjačo v roki. Čuvaj tvornice Franc Dimnik je naglo odprl vrata ter spustil noter mater, Viktorja in Lojzeta in naglo zakleni!, tako da besni Jernej ni mogel za njimi. Zato je obsta! pred tvor-nico ter silovito razgrajal. Alojzij je imel pri sebi vojaški brovning ter je z njim oddal en strel v zrak, drugega skozi les vrat, tretjega pa skozi ključavnico. Jernej je pred vrati najbrže oprezoval skozi ključavnico ter se okrenil v istem trenutku, ko je Lojze odda! tretji strel. Jernej je samo še zaječal ter se zgrudil. Zadet je bil v vrat ter je bila rana takoj smrtna. Vrata tvornice so se seveda na- to odprla. Jerneju ni bilo več moči pomagati, pač pa je Lojze postajal čedalje slabši saradi. rane v plečih. Iz tovarne dr. Kanskega so y * poklicali po telefonu reševalni avto* iz Ljubljane. Reševalci so 23 letnega Lojzeta prepeljali v ljubljansko bolnišnico. Tudi njegovo stanje je zelo resno. d Na postaji Jarše-Mengeš ae je zgodila ono nedeljo zvečer železniška nesreča, ki je zahtevala življenje 25 letnega Alberta Podobnika iz Dravelj. Pred vstopom v vlak je šel vlaku nekoliko nasproti. Lokomotiva ga je butnila tako hudo v sence, da je oblčžal na mestu mrtev. d Angel varuh jc bil pri nji. Pri svoji stari materi v Mariboru se je nahajala te dni petletna Zlata Sišek iz Kranja. Otrok je zju-tra gledal z okna stanovanja, ki se nahaja v III. nadstropju.' Naenkrat pa je omahnil v globino. Očividcem je zastalo srce v prsih. Iz globine se je začui udar telesa in vsi so mislili, da se je dekletce na mestu ubilo, ko je zadonel še jok male ponesrečenke. Po čudovitem slučaju je otrok osta! živ. Pozvani so bili reševalci, ki so dekletce prepeljali v bolnišnico. Tam pa so ugotovili samo lažje notranje poškodbe, dočim so vsi udje celi. Dekletce so zaenkrat še obdržali v bolnišnici, če se pojavijo morda kakšne posledice padca. Nerazumljivo pa se zdi ljudem, kako je mogel ostati otrok pri padcu s take višine živ. d Avtomobil ga je povozil, čouča Vin-cenca, 43 letnega dninarja iz Cerovca pri Sv. Juriju ob j. ž. je pri gostilni Botolen v Rogatcu povozil neki avtomobil, čonču je počila lobanja, zlomil si je nekaj reber in se poškodoval po oben rokah. d Ležal je mrtev med hlodi. Na Janže-vem vrhu pri Ribnici na Pohorju se je zgodila smrtna nesreča, ki je vzela očeta šeste-rim nepreskrbljenim otrokom. V gozdu po-sestnice Roze Podlesnikove je bil zaposlen 43 letni Jurij Jamnikar kot drvar. Lupil je posekane smrekove hlode ter jih po drči spuščal v dolino. Zvečer pa Jamnikarja ni bilo domov. Vsi prestrašeni so ga domači Slovenski fantje! ia ¥nebovpijočo kr"swic©5 ki Vam j je ifiriii J1S i raipist« Vaši prosvetnih m%m zacij, @ip¥©rite s km, It z vso sil® agifirafe občinskih volitvah ia list© stranka ir« L K@ro$®a Vam je Vaše organizacije zopet vrnil. pričakovali vso noč, zjutraj pa se je odpravil njegov 14 letni sin iskat očeta. Našel ga je v dolini, kjer so se ustavljali hlodi, katere je spuščal po drči. Ležal je mrtev med hlodi, ki so ga pobili do smrti. Najbrž je Jamnikar-ju pri spuščanju hlodov apodrsnilo, da je padel v dfčc ter ga je deblo potegnilo za seboj. d Zaradi brce je umrl. Rudarja Jagodiča Ivana iz Trbovelj je nekdo brcnil v trebuh. Jagodič je še sam šel v bolnišnico, kjer so ga takoj operirali, vendar mu niso mogli rešiti življenja. d Razne nezgode. V Spodnjih Dupljah pri Kranju je neki ljubljanski avtomobilist podrl s svojim vozilom petinpetdesetletnega hlapca Jožeta Vogelnika iz Bistrice pri Bledu. Vogelnik je peljal z dvema konjema dvo-vprežen voz , ko je za njim privozil Ljubljančan z avtomobilom. Avto je podrl Vogelnika, ki je dobil poškodbe po obrazu in telesu ter si zlomil levo nogo. Atvomobilist je ponesrečenca sam prepeljal v bolnišnico v Ljubljano. — Na Verdu se je peljal s kolesom 17 letni kovaški vajenec Janez Hren. Med vožnjo se je zaletel s trebuhom v oje nekega voza ter dobil resne notranje poškodbe. — Med vožnjo je padel s kolesa in si zlomil nogo 42 letni Goričar Bruno, uradnik v tovarni" barv v Mozirju. — V globino 5 metrov je padel in si zlomil nogo živinski prekupec Franc Langeuwalter z Vrhnike. — Pri delu si je zlomil nogo Jožef Frelih, hlapec na Bornovem posestvu v Tržiču. — Ljubljanki reševalci so prepeljali v Ljubljano 60 letnega i kmeta Jožefa Tomšiča iz - vasi Rogatec v občini št. Jurij pri Grosupljem. Tomšič je hotel nakrmiti živino, pri tem pa se je zadel s trebuhom v oje voza v hlevu ter dobil resne notranje poškodbe. — V vasi Mali Vrbi pri Krki na Dolenjskem je padel 37 letni po- j sestnik Ivan Šterk tako nesrečno, da si je zlomil roko. ŽVOVf GROBOVI d Prah boste in pepeL Pri Dev. Mar. v Polju je umrl Mihael Kocjančič, okr. orož. straž-mojster v p. — V Železni Kapli na Koroškem je preminul 57 letni edini slovenski gostilničar v tem trgu Peter Piskernik, brat profesorice dr. Angele Piskernik v Ljubljani. — V Rečici ob Savinji je odšel po večno plačilo 66 letni Fiirst Anton. —- V Rušah je zaspala v Gospodu Antonija Lasbacher. — V Šmartnem pod Šmarno goro je mirno v Gospodu zaspala Helena Premk roj. Bizjak. — V Spodnji Šiški je nenadoma umrla 38 letna Marija Novak. — Na Pobrežju pri Mariboru so pokopali Ivana Lenarčiča, nadstraiarja v p. — V Gotovi ah so djali v grob vojaka 5. bat. 29. art p. v Bitolju Jožela Reherja, — V Rakovici pri Kranju jc umrla Marija Rakovec roi. Košnak. — V Kra-n u je odšel v večnost veletrgovec Crobath Franc. — Na magdalenskem pokopališču v Mariboru so pokopali Grisold Pavlo, — V Mariboru so pokopali Eraesta Risavya. — Na Je-aenicah je umrl šolski upravitnlj v p. Ivan Šega. — V Mariboru je odšel v večnost Franjo Cuš, višji kontrolor. — V Ljubljani so umrli: •višji davčni upravitelj v p. Frane Lunder, slušatelj modrosiovske fakultete Grabar Geza, veleposestnik in trgovec iz Blagovice Franc Pusiotnik, banski svetnik Anton Mencinger, Ravnikar Marija roj. Založnik, trgovska »o-trndnica Marica Ferlič, Ivana Kante, artilerijski narednik Viktor Ribič, Marija Tschulik, Zofija. Aman roj. Janežič in knjigovez Milan Trt-aik. Naj počivajo v miru! RAZGLED PO SVETU Bratomorno Mame v Španiji Na severu se vtšc hudi boji za mesto Ovi-edo, kjer so se utrdili uporniki, ki jih vladne čete, v prvi vrsti rudarji-dinamiiarji oblegajo že dva meseca. Uporniške čete stoje sicer samo kakih 30 km pred tem mestom in se trudijo, da bi pravočasno prišle oblcgancem na pomoč, vendar je položaj oblegancev za enkrat precej slab in ni izključeno, da se bo moralo Oviedo v celoti podati rdečim četam. Bo to sicer zmaga vlade, vendar brez večjega pomena za nadaljni potek dogodkov na bojiščih. Zadnja poročila iz Madrida vedo. da uporniki krčevito branijo v Orieda ulico za ulico in so sc zabarikadirali v najstarejšem delu mesta, kjer je katedrala, vojašuica*in velika tovarna za orožje. To je šestina od celega mesta, ki je še v rokah upornikov. Vlada poroča, da so uporniške čete prešle severno od Toleda v napad. Vlada tudi pri- CERKEV s Razno. Kardinal Avgust Hlond, primas Poljske, ki je sodeloval na lanskem velikem evharističnem kongresu v Ljubljani kot papežev odposlanec, je bii odlikovan od. Jugoslavije z redom Belega orla — Angleški katoličani so izdali poziv na ves »vet, v katerem zahtevajo tudi naslednje: 1. Vsi katoličani naj žive v duhu svoje vere na ulici, v tovarni, uradu itd. 2. Vsi katoličani se morajo združiti v borbi proti komunizmu. 3. Kadar komunist stiska pest, naj katoličan dviga roke in kliče Kristusu Kralju. — Ameriški zma-galec Metcolfe, ki je na berlinski oiimpijadi dosegel v tekmovanju eno prvih nsest, je izjavil časnikarjem, da se vse časti in odlikovanja. ki jih je dosegel pri tekmah, ne dajo znava, da so uporniki z uspehom bombanlmi' položaje vladnih čet zapaano od Madri^' Uporniki pa poročajo, da so z zavzetjem krai* E1 Tiemblo pri Avili ustvarili enotno, nepr|! trgano fronto od Naval Perala do Toleda a. padno od Madrida. Da španski komunistični vladi v resnici trda prede, kaže velika nervoznost ruske sov-jetske vlade, ki je Društvu narodov predlj, gala, naj posebna komisija preišče, v koliko so se Nemčija, Portugalska in Italija preare. šile proti dolžni nevtralnosti. Seveda se le države ruskemu predlogu smejejo, saj dobro vedo, dr. bi bilo treba v tem pogledu najprej na odgovor poklicati Francijo, Rusiio ic drage izvenevropske države, ki prevažajo uporni-kom, požvižgajoč se na nevtralnost, dan a dnem vse, kar je za boj potrebno. primerjati s srečo, ki jo je občutil, ko je postal katoličan. — Predstojnik milijona, p. Verdaasdonk iz družbe belih očetov, je v Ka-goniu (vikariat Bukoba) v Afriki obhajal 25. letnico mašništva. Slovesnosti so se udeležili štirje sultani iz okolice, trije katoličani in en protestant, hoteč s tem izraziti misijonarja ia misijonom sploh svojo hvaležnost in priiaa-nje. — Vikariat Junamien v Hopeju na Kitajskem, ki ga vodijo domači kitajski duhovniki, je dosegel v zadnjih 12 mesecih prav lep uspehe. Dast mora 14 duhovnikov tesa vika-riata oskrbovati 45 tisoč duš. so vendar sprejeli v Cerkev 1640 odraslih poganov, m vštevši krstov, podeljenih oh zadnji tiri. Na prvem mestu je misijonar Wang, ki je šara spreobrni! 270 pogane. — 60 letnico mašništva je praznoval apostolski vilrnr ■ Ta^enll Španski konmnisti .Bičajsj® kipt .veLik.v aakiade. na meji Tibeta v Kitaju, škof Giraudeau it družbe pariških misijonarjev. Kljub visoki starosti junaško nosi težko breme misijonskega škofa. — AVSTRIJA s To in ono iz Korotaiia, V Bistrici v Božu so spremili k zadnjemu počitku Terezijo Cop iz Sveč, Jožefa Kopajnika iz iste vasi in Valentina Wurzerja, tasta slovenskega umetnika Maksima Gasparija. — V Železni Kapli je umrl gostilničar Peter Piakernik. — Domovinska fronta je priredila v Celovcu povo-| dom 10. oktobra večjo proslava, med drugim so bili blagoslovljeni prapori deželnega in okrajnih vodstev. — S 1. oktobrom je nastopilo vojaško službo v državi skupno 15.000 rekrutov, od teh samo na Dunaju 8000. — Za poveljnika kor. divizije je imenovan gen. ma-; jor Barger, nekdanji varnostni nadzornik. — Sveška požarna bramba je praznovala svojo š 50 letnico. — Knez Starbemberg se namerava od svoje žene, grofice Salm Rpifferseheidt-I Kai t/,, ločiti. FRANCiJA s Teorija in praksa. Socializem francoskega sodruga se v praksi vse drugače izvaja, [ kakor v teoriji. Zaradi neprestanih stavk, ki so delo komunistov, se bavi francoska vlada t namero, da bi stavka prepovedala ter uvedla oblastveno razsodišče, ki bo nekaka prva instanca v sporih med podjetnikom in delavci. Sele kadar bi razsodišč« sodilo v prid delavcu. podjetnik pa sodbe ne bi upošteval, lahko delavstvo začne stavkati. Kaj porečejo naši slovenski sodrugi na ta Blumov korak? Vseh njegovih ukrepov dozdaj še prelivali!! nis» mogli, pa se bodo najbrž tudi za tega ogreli. Ko pa je naša vlada nedavno objavila, da pripravlja uredbo, e katero »e bodo uvedla obvezna razsodišča v mezdnih sporih, pa je bil v socialističnih vrstah ogeilj v strehi. Saj bi bili rdeči generali najbolj udarjeni, če hi se uvedla mirna poravnava v mezdnih sporih. AMERIKA Kmečka zveza ia politične stranke j (Nadaljevanje.) ' Zadnji članek s tem naslovom smo taki jo čl t! s vprašanjem, kakšno naj bo stališče Kmečke zveze do različnih političnih Strank, ali drugafe povedano, kaj naj zahteva Kmečka zveza od strank, ki ss bodo potegovale za njeno podporo. Posamezne stranke hočemo presojati po sledečih vidikih: 1. Kakšno stališče zavzemajo v vprašanju notranje ureditve naše države. 2. Kakšno stališče zavzemajo v vprašanjih naSe splošno-gospodarske, a posebei naše kmečke politike. 3. Kakšen svetovni nazor zastopajo, atl jasneje povedano, kakšno stališče zavzemajo v vprašanju vere, verske in nravne vzgoje ljudstva, ter svobodnega verskega udejstvovanja jiosameznlka. i Vprašanje notranja nreditve naše države rd I Je politično vpraS&aje, kakor enabitl ta aH oni misli, ampak ie v enaki meri tudi gospodarsko in I kulturno vprašanje. Tega »e Kmečka zveza živo zaveda, zato je v njenem programu zapisano dobesedno: »Krnska svesa smatra kot pogoj xn zboljšanje gospodarskih, baltnniih ln narodnih interesov, da se takaj »veljavi s aken s najširši h pravni, finančni ia gospodarni! saiaaupravl posameznih pokrajin. Imena, kad katerimi se b® to dsseglo, sa postranskega pomeša.« Kot rečeno, Smerne vprašanje samouprave za življenjsko vpraian|» Slovenije, m vprašanje našega gospodarskega, »ociainege in kaliurneg* razvoja, ta »i»r«Sanje nsSega narodnega obstanka »ploh. Zato tmauao pravico, da »e kat nepetiti&ss stanovska organizacija bsvima « tem vprašanjem, zasledujemo njegov r«wvoj fa se borimo za njegovo ugodno io pravične rešitev, mir. gfedatna, Aa z vso močjo Jtušega pokrita podpremo tisto, ki se »a So bore. Le one politične stranke, ki jhn samouprava Slovenije ni samo voltlas gesto, 1» stranka, ki zahteve po samoupravi Slovenije ne postavljajo le takrat, k® so v opoziciji, a pohlevno molče, ko so v vladi, zadovoljne, da zobijejo Iz vladnih jasli, morejo računati na podporo s strani kmečkih množic, organiziranih v Kmečki zvezi. s To in one. Za mrtvega bo proglašen Anton Pavlin, rojen 3876 v Gorenjih Vodicah pri Litiji. _ v Berwyn III. je nedavno umrla 52 letna Uršula Kralj iz Račne na Dolenjskem. -- v Miluaukee je preminul 64 letni Frank Kovačič k šmihelske fare na Dolenjskem. — v Imperial Pa je odšel v večnost 55 letni Josip Jankel iz Žabjo vasi pri Novem mestu. — V Clevelandu je zapustila w>lzno dolino Cecilija Pelko roj. Vidmar iz Velikih '•ipijanj pri Žužemberku. — V Eveleth Minn s« pokopali 05 letnega Janeza Finka iz Gro-8uP'ja pri Šmarju. V Parizu ja umrl nemški pisatelj Her-niann VVeridel, velik prijatelj Slovencev in •Jugoslavije. Madjarskj ministrski predsednik Oom-«»s je umrl v nekem nemškem zdravilišču. «ak na ledvicah I Kor račitelji niso dobili plače, štrajkaj® lijaki v pokrajini Oaksaka v Mehiki. Pri nas m 'akih učencev. Nad 10.000 policistov je moral« v Parku vwirževati red, da ao komunisti iahko zborovali, Pred nedavnim smo imeli zopet priliko čitati v »Jutru« malo denucsijasijo. Nič zato, saj smo takih in podobnih stvari od »Jutrove« sirani vajeni. Res pa je, da j« kmečka zveza komaj čakala in da se ji nemalo čudno zdi ker »c »Jutro« ž« prej ni pokazalo c te strani. »Zborovanje kmetov JRZ« j« bil naslov Jutro-vega poročila ia kmsčki tabor na Brezovici, ki fa je priredila Okrajna kmečka zveza za okraj Ljub-ljaca-okolic«. Dvoje je motno; ali to, da »Jutru« ia njegovi ne poznajo unij h pravil, ali pa, da hočejo s takimi lažmi «vo:e politične podeželske somišljenike obvarovati blagodejnega vpliva naše »atnov« ske organizacije. Čc go.si>od;e ae poznajo pravil, naj vedo, da so pravila Krasžk« srveze nova, is časov, ki bi po »Jutrovcm« pojmovanju Kmečki zvezi ne bi bilo težko nositi politična obleka. Pa Kmečka zveza tega nt hotela in noče, zavedajoč ze, da »mo politizirali 4ovo!j, »*v«dsjoJ a«, da današnji ia» terja predvsem »tauov*ko-«h okova« vzgoj«. Ce pa »Jutro« »voj« zvcats pristaša hpče obvarovati »strašne škode«, ki jim grozi v Kmečki zvezi, je to njegova zadeva. Nikakor mu pa kot poiteai pobor-niki za pravic« »lovenakega podeželja ne bomo dovoliti, da bi z lažmi ustvarjal proti naši nepolitični organizaciji aerazpoloženj*. Rec je, da ie mere.'< v ' DUAt f.» nas-«« s«4, hm. unsssmnpi, *,: j«sj ujMikonrg, Na safetevo pošljemo brespiačno e»še ček. nakaznic® 2. Kjer to ni mogote, organiEirajt« skupine naših ljudi in zahtevajte od skapine, ki «e#tav!ja kakšno kandidatno listo, ki je rasa nsjMifcjs čim več, ali vsaj gotovo število kandidatov-faalov iz naših vrst. Seveda tudi j>a takšnih mestih, da bodo gotovo izvoljeni. 3. Ako tudi to ni mogoče, tedaj pa poskrbito, da bodo vsi naši iantje volili vsako opcsacijoneiao listo in sa takšno agitacijo zastavite vse *vef* in vjpliv.* Ker nam gre te za ugotovitev, katera arganl-zacija je politična, ali Kmečka zveza, »ti Zveza kmečkih lantov in deklet, ne maTarno citirali nadaljnje vsebine pisma, ki nosi podpis predsednika Kron o vika. Kdor drugim jamo koplje, sam vaajo pade. NI nam zato, da ae spuščamo v politiko, branili p& bomo svojo organizacijo in njene pravice toliko časa, dokler si bomo v svesti. da je naše delo narodu v gospodarskem ozira v korist. Ponovne pordarimo, de se bomo borili proti vsem in proti vsakomur, kdor temeljna pravic« našega ksnečkega podeželja krati, pa bodisi zavedno, bodisi aeza no, pa naj bo to kaka politična stranka ali os Zveza kmefikih fantov ia deklet, o kateri imamo seda| potrdilo, da j« kljub nepolitičnim pravilom politična. d Barv«, lake, iiraež Rd, ter ptostara&e ia slikarske potrebščine kupite najugodneje v nP^ kosili.« —. Iz nameravanega sbodavi , beh: »živijo Moskva!« — Iz tovarne:*' ministrov bi postrelili, tako je prav kot v Spa»V ~ * z agitacije po hribih: »Kaj je i* zlata po nalih cerkvah!« (Kakor, da bi ga km —- Iz teh resničnih podatkov ne v:di, da se pe p občinskih volitvah ne s«mo za gespodarstvi)' « >«k prav zelo za naio vero. Če bomo dali n«w Možje in fantje! Ii litine, ki ste ji prijali, m ježe, ki sle jih oJiefcli, za kazni, ki sle jih plačali, is. neštete kriviee, ki ste jili kot značajni Slmmi pretrpeli pod vlado JIS - se oddolžite s tem, da ne daste niti enega glasi kandidatom fe stranke pri M« volitvah! {jno v roke brezvernim možem tn ti, kt hodijo po (hodih in agitirajo, «o samo brezverni, potem bodo dospodarili po svoje brez vere in brez vesti; kakšna jkoda bo pa Sele v moralnem in verskem ozirtil Mirna. Tudi naši politični nasprotniki se niso upali spustiti v volivnt hoj pod svojo pravo zastavo. Dolgo so ugibali, kakšno line naj bi si na-djali, da bi ae zdili volivcem lepši. Mačkovo ime bi Se najbolj vleklo, ali zavedali go sc, da dr. Mafek dosledno odklanja orjunaš«, pofovce in pa JNS-arje. V svoji zadregi so si izbrali ime »gospodarska tista«. Gospodje I Saj priznamo, da firma JNS »e vleče. Cisto vas je vredno to, da se svoje »večne« stranke sramujete! Ali da ste si vi izbrali tako neprimerno ime, tega ne razumemo, ker čutimo na lastni koži, kako se vi »razumete« r,a občinsko gospodarstvo. Mogočo mislite, da smo pozabili, da ste ob koncu svoje vlade na občini pustili nad 80 tisoč dinarjev zaostalega dolga, ki bi k« morali plačati in ki bt ga lahko plačali, ker je bilo v preteklem letu kljub krizi plačanih 95% občinskih doklad, katere ste vi v blagor občanov zvišali od 68% na 120%. Kdo bo pa plačat primanjkljaj 10.470 din v občinski blagajni, katerega je ugotovila revizija, tega tudi sami ne veste. —• Torej vidite, gospodje od »gospodarske liste«, naSi medsebojni računi Se nieo čisti; končni obračun 7. vami bomo dovršili 26. oktobra ob šestih zvečer. Zmiaec. Tudi pri aa« «« pripravljamo ca občinske volitve. Ljudstvo je postavilo za noeilca liste JRZ Franceta B e r n i k a. Ponavljamo, iiiidutvo ia je postavilo. Kako je, če župana ne postavlja ljudstvo, je naiim občanom predobro znan«. Tudi pri na« nam jc ie dobro v spominu doba JNS-arekoga režima, ko je bila g. Berniku odvzeta občinska uprava ter oddana v roke takratne JNS-lirmc. Toda zaradi znane afere je bilo konec iupanovanja JNS. Za 25. oktober kličemo vsem zavednim volivcem: Izjavite pred volilno komisijo: volim listo BerrtSka Franceta. Rovt*. 25. oktobra bomo imeli občinske vc-litve. Imamo že dve potrjeni listi. Prva jc lista JRZ z nosilcem Ivanom Trevnom, ki gre v volilni lioi za pravice Slovencev pod vodstvom našega narodnega voditelja dr. Antona Korošca. Kandidate za odbornike uma zbrali sami na vaških sestankih. Pat zaslužnih naših mož je stopilo za kratek čas v ozadje in prepustilo #voja mesta mlajšim. Vsi pa so ugledni, pošteni in zmožni možje, ki jamčijo, da bodo pošteno delali v blagor občanov. Tudi dosedaj je našs stranka pridno delala. Izposlovala je v teku enega leta več koristi za občane kot nasprotniki v šestih letih. Banovina je n. pr. na posredovanje naše stranke nakazala za cesto Rovte-Smrečje kredit 150.000 din. Prejeli smo dva vagona koruze itd. — Druga lista je lista JNS, S čim je ta stranka osrečila občane? Prinesla je med nas razdor. Ob prejšnjih volitvah je jemala ljudem obmejne karte, napravila ljudem mnogo nepotrebnih potov in jih oškodovala za težke tisočake. Dalje je izposlovala JNS pri banovini odlok, da bi g. župnik ne smel poučevati verouka v šoli. »Domoljubu« bi zman>ka'o prostora, če bi hoteli našteti vse grehe JNS. Ni čudno, da je skrila svoio umazano barvo pod »kmet-sko-delavsko listo«. Tisti, ki ima kaj na vesti, ne upa nikdar s pravim imenom na dan. Vsi pošteni rovtarji bomo oddali »voj glas za Ivana T r e v n a | ' tem bomo podprli našega voditelja dr. Korošca v boju za našo staro pravdo. Medvode. Pri nas je prijetno življenje. SIcer sneži, pa je vendar politična pomlad. Vasi bo ožt-vel°. agitatorji jih preplavljajo. VaSki sestanki so vsaj vsak teden trikrat, ker »gospodarska lista« rešuje gospodarska vprašanja tiafie občine. Hu-ouje se nad politiko, ki razdvaja ljudi in »lavi čase, ko je bila samo JNS lista. Gostilničarji so take gospodarske liste Silno veseli. A ljudski spomin jc prasneta stvar! Kar ne more se pohabiti, .ta so bili nekateri nedavno še predsedniki JNS, da nekateri čepe Se danes v bancvlnskem ("i boru JNS, dasi to na vse pretege ta je, a je pismeno osvedočeno. Pa postali so že taki gospodarstveniki, da se je bati, da jih bodo poklicali '' »elgrad ali ženevo reševat gospodarska vprašanja Pa tudi somišljeniki in agitatorji, ki pri ljudeh Se ne uživajo slovesa dobrih gospodarstve-ii i kov, so postali silno dobri in vneti občinski go-roo H ~ da8i 80 drugače člani bivše in (sedanje Slani marksističnih organizacij. Tudi so postali silno »verni«, tako da jim je nasedel že j Poštenjak. Toda ljudstvo se ne M za nos vo-I j1''!. Ve, da nasprotnike ne druži v gospodarski ™ti njih skrh za gospodarstvo, ampak njih poll-iicnn ln kulturna sorodnost. O, ljudstvo ni tako neumno, kot nekateri mislijo. Ugotovilo se je • ■—1'nmill IIM—MgMISBMMMBIBMMMaBIM zadnjič v Medvodah, da ni treba, da bi župan hodil v cerkev, da hodijo le njegovi otroci. Ljudstvo je pa ugotovilo, da tudi ni treba, da bi mu tak župantl, ko ima dosti ne slabših gospodarjev, ki imajo še druge lastnosti: značaja in vernosti. Te volitve imajo pa poleg tega, da izberemo poštene občinske gospodarje, še velik političen pomen: Ljudstvo naj pove, ali zaupa tej vladi, ki dela zanj z vso modrostjo in poštenostjo in močjo, ali morda zaupa bolj bivši diktaturi JNS. Vsi, ki se zbirajo pod barko gospodarskih list, manjšajo moč vladi dr. Korošca in žele diktature, ki Jih bo zapirala, tepla in gospodarsko in narodno uničila. St. JoSt nad Vrhniko. Za časa banovanja g. Marušira je bila naša občina razkosana in pride-Ijena občinama Horjul ln Vrhniki. To je bila politična kupčija gotovih ljudi, ki se niso ozirali na krajevne razmere, ne na željo ljudstva ter so delali občinske meje, kakor jim je kazalo. Letošnje leto pa se nam je ta krivica popravila. Dr. Korošec nam je vrnil občino, kar smo z veseljem pozdravili. 4. oktobra smo imeli občinske volitve. Vložena je bila samo lista JRZ. Volilo je 53 odstotkov vol. upravičencev. Iz vasi St. Jošt je volilo 74%, iz vasi Butaujeva 83%, iz vasi Planina 61% in iz vasi Smrečje 25% volivcev. Da je vas Smrečje tako slabo volila, je zasluga ljudi, ki so hoteli delati zmedo v naših vrstah. Ker pa se jim to ni posrečilo, eo odvračali ljudi, da ne bi Sli volit Nekateri izmed njih so pod prejšnjimi režimi plavali v vodah JNS, ovajali naše ljudi ter pričali proti njim na sodišču. Te ljudi in njihove pomagace si bomo dobro zapomnili. Družinska Pratika 1837 bo te dni dotiskana in se bo dobivala koncem tega meseca po vseh knjigarnah in trgovinah po Sioveniji. Opozarjamo posebej na razpisane nagrad, tekmovanje v novi pratiki Št. Rupert. Volilni boj gre h koncu. Se par dni in zmaga bo dobljena. JRZ, edina predstavnica slovenskega ljudstva, zmagovito prodira med vo-lilce, ki gredo enotno in složno na volišče, veseli, da smejo zopet glasovati tako kakor jim ukazujeta pamet in srce, ne pa kar jim bo žandar in glavar ukazal. Postavili 01110 kandidatno tisto, sestavljeno na vaških sestankih, na kateri so možje vseh stanov in lepo enakomerno razdeljeni po vaseh, katero jc ogromna večina volilcev odobrila. Nosilec. naše lis'.r je obče spoštovani in za občino zaslužni posestnik Jože Mavaar. JNS, ki se je toliko trudila — liste ni mogla sestaviti. V nedeljo, 18. oktobra, bo v St. Rupertu volilni shod JRZ, na katerem govori dr. Anton Milavec, bivši obl. poslanec iz Ljubljane. Shod bo na prostem pred cerkvijo; v slučaju dežja pa v dvorani. Vabljeni eo vsi. Soteska. Tudi mi v Soteski se pridno pripravljamo za občinske volitve. Dobro smo se organizirali in pojdemo skoro vsi do zadnjega volit listo JRZ. Dobro tudi vemo, zakaj bomo to storili. Večina nas živi od dela na žagi lil od gozdov. Pred nedavnim časom pa nam jc gozdna uprava kneza Anersporga ustavila obrat na žagi v Soteski in večini delavstva odpovedala. Mi smo to že pred več meseci predvidevali, da se lahko k»j takega zgodi tn smo potom svoje organizacije napravili vse potrebne korake, da bi se obrat, četudi v drugi upravi, na soleški žagi nadaljeval. Za nas je bilo to vprašanje življensko vprašanje. Potom svoje krajevne organizacije JRZ smo se obrnili žo junija meseca letošnjega leta na glavno tajni« štvo JRZ v Ljubljani in na bansko upravo, da se to, za nas tako važno vprašanje, za soteško delavstvo ugodno reši. Na vseh teh mestih smo dobili polno razumevanja in oblast je na naSo intervencijo in na intervencijo tajništva v Ljubljani vzela stvar resno v roke in jo privedla tudi do uspeš, nega konca. Žaga bo tudi v naprej v drugi upravi stalno obratovala in bomo imeli zopet na žagi svoj zaslužek. Zaslužek pa bodo imeli tudi vozniki okoliških vasi. Nismo o tem mnogo pisarili in tudi ne govorili, ker smo vedeli, da imajo merodajni krogi polno razumevanja za našo stvar in da nam pojdejo v polni meri na roko. Ta uspeh je izključno uspeh naše politične organizacije JRZ, ki je pri naši banski upravi ves ta čas dobivala polno razumevanje. Zdaj pa slišimo, da oznanjajo nekateri dosedanji občinski mogotci na sestankih in po okoliških vaseh, češ da so oni po občini intervenirali na banski upravi in banska uprava je komaj čakala na to intervencijo iz topiiške občino, da ugodno reši in ugodi želji gospoda dosedanjega župana. Čudne vrste so ti ljudje! Namesto, da bi molčali, če prihaja na dan njihova nezmožnost in naravnost nemoško ponašanje. Res bi bila dolžnost občinske uprave, da se pravočasno zavzame pri oblasteh za svoje občane, ki jim je pretila brezposelnost radi ustavitve žage v Soteski. Že od junija meseca so tekla pogajanja in intervencije, da se vprašanje nadaljnega obratovanja žage v Soteski povoljno reši in v sredi septembra je bilo to vprašanje že t bistvu zadovoljivo rešeno. Ko je bilo vse rešeno, pa pride topliška občina z vlogo, ki je prišla na bansko upravo okrog 16. sept. In zdaj so ti ljudje še tako smešni in drzni, da se trkajo na prsi in si hočejo še prisvajati nekake zasluge ter to uporabljajo za agitacijo pri občinskih volitvah. Resnica je to: Žaga v Sotejki bo začela s 15. oktobrom zopet redno obratovati. Delavci bodo zopet dobili svojo stalno zaposlitev. Pri vsem tem pa imajo toplički mogotci ln tudi topliški liberalni občinski možje toliko zasluge, kakor na primer cigan Peter Brajdič iz Rumanj-skih košenic. Zato taki agitaciji od nas ne bo nobeden nasedel. Mi bomo Sli moško v boj in na volišče za listo JRZ! Krepko bomo tudi zastavili agitacijo za to našo listo in bomo z njo tudi zmagali. Toplice na Dolenjskem, Kakor v mnogih drugih občinah, se bodo vršile 25. oktobra tudi. v naši občini občinske volitve. Priprave so v polnem teku. Pristaši JRZ so sestaviti kandidatno listo in ja že tudi od sodišča potrjena. Nosilec liste je posestnik Ivan Strojin iz Dol. Sušic. Drugi odborniki na listi so pravično razdeljeni na posamezn« vasi obširne topiiške občine. Poleg te so pripravljali nasprotniki še dve drugi listi. Na oni kandidirajo skrajni levičarji pod imenom »ljudske fronte«. To ime sc pobrali po zgledu levičarjev v drugih državah, kakor na Francoskem in v Španiji, da so z njim motili lahkoverno ljudstvo, ki jim je potem pri volitvah izročalo moč v roko* Kako so ti Irontarii gospodarili drugod, temu so žalostni dokazi v Španiji, pa tudi v Franciji se že kažejo žalostni uspehi njihovega dela. Iu če bi kdaj ti pri nas v Sloveniji dobili premoč, bi Sli brezdvomno po potih svojih tovarišev v drugih državah. Dobro je to, da pri nas ljudstvo po večini misli s svojo glavo in ne naseda vseznalcera, ki se predstavljajo ljudstvu, kakor da bodo oni čez par dni po svoji zmagi ustvariti raj na zemlji Kdor mnogo obeta, tisti se slabo priporoča. Ti ljudje obetajo vse, ker mislijo, da so vsi ljudje neumni in ne znajo preceniti, kaj je mogoče izvršiti in kaj ni mogoče izvršiti., posebuo še ljudem, ki nimajo nikjer nobene oblasti. Tretjo listo sestavlja dosedanji župan, ki bi še rad nadalje ostal na županskem stoleu topiiške občine. Naal volilci si naj sedaj malo predočijo, kako Je v sedanjem volilnem boju in kako jc bilo pred tremi Rfrliei so leta 1933 volili v mnogih ©&issafe preti-Ijnd*ke župane J9SS. Sdaaje občinske volitve swajo stranko JiS poslati med mrli©! leti. Takrat bo gostovali po topliških in okoliških vaseh sedanji župan tn Se par drugih topii-ških mogotcev. Vse ie bilo dovoljeno, vse so smeli ctelaii. Našim pristašem pa so bile zvezane roke in noge in usta zamašena. Skrivaj so se morali zbirati, da so sestavili kandidatno listo in Je pri tem poslu jih Jc zalotila žanitarmerija ali opre-sovaU za njimi. Nobenega r ostanka in nobenega iliuda r.iso smeli imeti naši ljudje. Ce so bili trije kje »brani, ie bo jih ovaditi, češ, d« imajo nedovoljene sestanke in oblast jih je kaznovala. Menimo. da je to našim pristašem še oslalo v spomina in se bodo pri volitvah 25. oktobra svojim političnim nasprotnikom, ki so jih toliko časa mre varili in terorizirali, pošteno oddolžili. V topti-ški občini ne smejo več zavladati dosedanji mogotci. Doba diktature je minila. Z njo morajo izginiti s površja tudi pomočniki in stebri diktatur«. Ljudstvo pa naj gre samozavestno v boj za svojo ljudsko občinsko upravo. Povsod v novomeškem okraju »o do sedaj zmagali pristaši ljudske stranke. Tudi topliška občina se mora 23. oktobra uvrstiti v vrsto zmagovitih naših občin v drugih krajih novomeškega okraja. Zato vsi na deio, d» ho naša zma^a čim večja hi poraz nasprotnikov tem bolj temeljiti Trzin. Kljub mali občini imamo dve volilni listi, hi sirer listo JRZ, katere nosilec, je znaJajen. gospodarsko in prosvetno delaven posestnik France Lož ar. Poleg nje pa imamo kot izredno posebnost še listo brez politične tirnie, ki ima na čelu sedanjega župana Miha Čolnarja. Lista JRZ združuje vse pošteno misleče, v enakopravnem od vodstvom neumorno dejavnega g. kaplana. Fantje, če hočete, da bodo vaša srca še popolnejša t navdušenju do večno! epi h in neminljivih katoliško-slo-venskih načel, tedaj prihajajte! — Pri nas tista peščica JNSarjev simpattzira s španskimi komunisti. Čudno od njih. ko so tako kazali v zadnjih letih nasilja svojo »državotvornost*. Po mnenju pravega Slovenca in državljana spadajo ti »državotvorni ki t tja, kamor so nas vlačili JNSarskt nasil-niki, ker smo bili Miačajni Slovenci. St. Jani na Dolenjskem. Z« obči&sk« volitve im«uno dre listi. Prvo je naša JRZ z nosilcem Alojzijem E r m a n o m , druga lista je pa »gospodarska«. Dočim je kandidata na naši li&M postavilo ljudstvo, jih zbira na nasprotni listi ožji krog bivših JNS priganjače-v. Toda naSi volilci lo pot vedo, iz katerih vrat izhaja »gospodMT&a tinta«, tudi vedo, da v »tem taboru stoji dosedanja občinska upravo, ki ie po ugotovitvi revizorjev in sodišč* zapravila velik* veote obč'i»ke«ia premoženja. Tudi vemo, kdo je pri prejšnjih volitvah pretepa! naše fante, kdo je odgovoren, da so jih vlačili po ječah, vemo tudi, kdo je odgovoren »a streljane na takratnega kaplana, kdo je kriv, da mu je bi! prepovedan vstop v šolo. Vemo tudi, kdo je fltretjai okrog iupmišča. Vemo. kdo j* takrat vpil «ramolilne besede na na S« duhovnik«. Kdor ima količkaj poštenja v aefei, ae n« bo družil z ljudmi žalostnega spomina. Svobodne bodo tc volit*«, To pot na« ne VhvJo orožniki (»onili »» vo- »ssBBar^issiBsir^sisraissmfsssB^iiBffi^K^siasg SCOVEJSiEC n V06R.NI StOtffraSSt KATOUSKI DNEVNIK. PlSi V DUHU KATOLIŠKE akctje. stafcit na mesec 25 din. pišite, da vam pošljejo nekaj *tevuk emrmacmo na ogled. NASLOV: -SLOVENEC«, LJUBLJANA, JUGOSLOVANSKA TISKARNA. lišče. Nihče ne bo proglašal za izdajalca tistega, ki ne bi volil z nami. Vendar pa, kdor ae bo iz strahu ali i« kakega drugega vzroka izrekel proli naši listi, bo aramotno »dal oebe, svoje prepričanje, svofo svobodo, svoje tovariše-davltoplačevaJce par šentjaaikim modernim paganom V izkoriščanje. Saj vemo, da bi bila izvolitev nasprotne liste 1« pooblastilo nekaterim, ki so še nemoteno paševali nad našim revnim ljudstvom, docela upropastili na-S« občinsko gospodarstvo in a tolikimi nezakonitostmi ubili vsak čut avtoritete oblasti. Nedelja, dne 25. oktobra bo poiazaia, da hočemo za vselej pomesti • takimi samodržci in da hočemo na teh razvalinah graditi novo stavbo občinskega gospodarstva in kulture. Preddvor nad Krasjem. Tudi v naši veliki občini ®o »družili v«i nasprotniki na eni listi. Sadove njifeovega vzornega gospodarnim bomo še več let okušali. V času režima je bila kupljena občinska hiša za ogromno vsoto skoraj 200,000 Din. Plačati jo bomo jsorali mi občani. Učiteijotvo se pa f« brani v zijij pobirati. Za »M ni tkugeg* .noeilca liste kot Anton V a i j a v e c , passotusk. Volilci ii župnij Gorič«, Tnaknik ki Kokra, volit« naše može, č» hočete sebi iu svojim žepom dobrol Kdor ne gre volit in kdor voli protislovensko listo, pokaže, da je rad še dalje suženj. Po takih hrbtih naj še udarja 2ivkovičcv bič. Moravče. Kakor ob zadnjih občinskih volitvah tako sr tudi ob teh toliko čaje na rožnih zaupnih sestankih o velikih zaslugah, ki so si tih vlnsto-držci INS skovali zo časa svojega pašcvniiirt, sliši se pa tudi mnogo laži o možeh, katerun jc ljudstvo zaupalo vodstvo in gospodarslvo v občini vse dotlei, doki« je lahko svobodno volilo. I až se jc zadnje čase potvurjalo v resnico in resnica v laž; kdor po je upal resnico braniti, je zapade! neizogibni kazni, ki so jo imeli pripravljeno zo vse punlotje in »protidržavne« elcirienle. Dobrodošlo jim jc l»k> le listo poslušalstvo, ki se ie dalo strahovati, kakor sc strahuie otrok v šoii. Za danes hočemo postreči samo v grobih obrisih z nekaterimi dejstvi. Mnogim je gotovo še v spominu stanje banovintske ceste Moravče—Dob--Domžale, v kakršnega je zašla zoradi dolgotrajne vojne. Kolesa so se skoro do polovice pogrezala v blato in še človek bi ob slabem vremenu obtičal sredi cesle. Skoro t« ne mogli verk-ii, dn bo mogoče tako cesto in s takimi sredstvi, s kakršnimi sc razpolagali ceslni odbori na deželi. še kdaj spraviti v red. A se je to Ic zgodiiol in čigava je bila ta zasluga, ako ne dolgoletnega mo-ravškcga župana in načelnika cestnega odbora Aniona Cerurja ter njegove desne roke pokornega Janeza Rergonla. Ce je tedaj g. Tome no dobro postlanih temeljih, kakršnih ni moglo uračrti niti enkrat z ilovko, drugič po s skrih&vo glino pomešano posipno kamenje, gradil dtilte. ni bila to zasluga, marveč samo »dolžnost«, »u se ii ra smel izogniti. Ako pa »e dosegel, dn so razširili dva ovinka in postavili nove kilometrske kamne, «u to žc tolika zasluga, da bi bilo ttebn mislili na častno občon.stvo. Dejstvo pa ic, dn se je spričo ničvrednega gramoza bilo bati, da se bo cesta povrnila v staro blato. Pokojna lan. Bergonl se ie trudil še potem, ko mu te bil odvzet vsak vpliv, pri cestnem načeisivu v Kamniku, naj se porabi za posipanje kamenje iz selških njiv in se tul«o ubijeta dva muhi hkrati; polic sc bo očistilo, a za cesto bi se dobil dober material. Kai rod se g. Tome pohvali tudi z o»vo cesto, ki jo grede iz Kanderš do Drltje. To cesto jc že I. 1928 takrain oblastni odbor vzeJ v gradbeni načrt svojih javnih deL Ce bi oblast obstala, bi bsla cesta žc davno gotova. Zasluga gre v prvi vrsti tisltm, ki so zamisel zasnovali in ?o spravili v življenje in to so bili dr. Mol, dr. Rožič in tedanji oblastni odbor. Nikjer pa m še duha ne sluha o polih in cestah, k- tih je g. Tome na-široko obetal svotim volHcem že ob zadnjih občinskih volitvah Kamen spodtike je g. Tomcu krimski most, ki jr slol kar 24.000 Din in zaradi katerega kar nc more piizuncsti niti že v grobu spečim. Vsoik d<>-mpčin dobro ve, da je krtinski most bil skoro vsi:-ko Ido žrtev povodnji. Neprestano ;x>pravljon](-je oviralo promet in zahtevalo večjih denorn.h žrtev kakor pa enkratna temeljita ureditev, ki je stala 24.000 Din. Zlobnim Hudem pa more tudi nai-boljše delo služiti v spodliko, posebno kadar imajo optaviti z nevedneži. Se lažje bi se mi lahko pohujševat nnd razkošnim mostom v Zalogu pri Moravčah, a nam še na misel ne prtde ker smo mnenja: ako že ni tako hudo potrebno, graditi tako lepe mostove, je pa vsaj dotini v kras in ponos. Zelo rad bi si g. Tome pobasol v svoj vele-zaslužni žep most pod Selotn. Vendar bodi povedano, da je tudi ta most zasluga <3. A. Cerarja, ki je moravški doli™ na tak način že toliko denarja »zapravil«. O vseh resničnih »zaslugah« g lomen «1 njegovih pomočnikov pa raje molčimo, ker nočemo z nelepimi spomini krotiti veselega volilnega razpoloženja, saj te »zasluge« vsa slovenska javnost dobro pozna. A za tolažbo le bodi povedano, d« obračunali še nismo in je gradivo še tte-izčrpano; k sklepnemu obračunu bomo pa pozvali vse poMerte moravške ofečane na udeležbo. »Sospdarskfs lista« sestavljajo m sedanj® ©fežlsiske vote ljudje, ki so doslej daiga leti pod firmo JIS fg!fg0@wali gospodarstvo naših občin in nase ifelele* O M O V I N DragalnS. Pri nas je menda trdnjava mačkov-stva Belekrajlne. Vollven »hod v nedeljo 11. okt, je pa pokazal, da ee je tudi za zamajala, čeprav bo ljudje, ki pravijo, da jim ni za Mačka, a si ne upajo povedati zakaj jim gre, volivce tako terorizirali, da jih je bilo le a težavo pripraviti na sestanko po vaseh, ee je vendar zbralo na »hodu nad 100 volivcev, ki so glasno odobravali izvajanja govornika Smodoja, glavnega tajnika JRZ v Belgradu In župana Novaka iz Nevelj. G. Smodej je poudaril, da nas nI dr. Korošco nikdar prodal, pač pa tisti, ki so a svojim zadržanjem I. 1921. /ukrivili izglasovanje centralistične ustave, t. j. slovenski demokrati in samostojneži, ki so zanjo glasovali, pa Radič, ki Je doma ostal. Zupan Novak pa je pojasnjeval nasilje občinekih volitev 1. 1993, kako so po mnogih krajih mrtvi volili in so na Gorenjskem pri ponovnih volitvah nekje postavili slamnate može pred pokopališče, da mrtvim za-branijo pot na volišče, tako da smo se na shodu tudi dobro nasmejali. Za tiste naše ljudi pa, ki zavidajo ruskega kmeta za ujegov ugoden položaj v boljševizmu, je pa popisoval bedo ruskega kmeta in delavca tako pretresljivo, da so ee volivci so glasno izrekli, naj bi naša država vsem našim komunistom izdala prosto vožnjo v Rusijo, da se na-srkajo tatnošnje sreče. Iz izvajanj obeh govornikov so pa volivci posneli, da imamo pravo kmečko delavsko gibanje za izboljšanje naših razmer iskali samo v vrstah JRZ. Slišali smo tudi, da je [iričetek gradnje železnice prav pred durmi, Mali Muk, mali Muk t« Tudi smo imeli poskočno pesmico, ki snio jo »eni ter tia njemu na 5a9t peli: takole »e je glasila i Mali Muk, mali Muk, joj, veliko hišo imaš, redkokdaj iz nje capljaš; priden, majhen si možic, debele glave, polnih lic; daj, ozn se, brž, smuk, smuk, teci, lovi, mali Muk. Tako smo se že pogostokrat kratkočasili in v svojo sramoto moram priznati, da sem bil jaz najhujši med vsemi, kajti večkrat sem ga pocukal za plašček in nekoč sem mu celo stopi! od zadaj na velike opanke, da je padel. To se mi je zdelo seveda hudo smešno, toda smeh me je minil, ko sem videl iti malega Muka proti hiši mojega očeta. In res je šel noter in ostal nekaj časa tam. Skril sem se pri hišnih vratih in sem videl, kako je prišel Muk zopet ven v spremstvu mojega očeta, ki ga je spoštljivo drža! za roko in se pri vratih z mnogimi pokloni od njega poslovil. Meni ni bilo prav nič lahko pri srcu, zato sem ostal dolgo v svojem skrivališču; slednjič pa me je prignala lakota, ki sem se je bolj bal kakor udarcev, v hišo in klavrno in s pobešeno glavo sem stopil pred očeta. >Ti si, kakor slišim, dobrega Muka sramotil?« reče oče zelo resno. >Povedal ti bom zgodbo tega Muka in gotovo ga ne boš več zasmehoval; pred tem in za tem pa dobiš svoj delež.« Ta delež je bilo petindvajset udarcev, ki jih je navadno n-e-več natanko odštel. Vzel je torej svojo dolgo pipo, odvil jantarjev ustnik in me iztepaval huje kakor kdaj poprej. Ko je bilo petindvajset jiaštetih, mi je zapovedal, naj pazim, in mi je pripovedoval o malem Muku: Oče malega Muka, ki se prav za prav Mukrah imenuje, je bil ugleden, toda reven mož, tu v Niče ji. Bivši nasilniki groze ponekod našim pristašem z bom* lami in strojnimi puškami, drugod je že prišlo do dejanskih napadov na naše mirne pristaše. Fantje in možje, na vsako nasilstvo nasprotnikov naj odgovori - trii slovenska pest! tlasti »»lepljivim boleznim, ki jih povzročajo razne škodljive mikrobe. Isto velja tudi ste w» rastline, ker so le-U v dobro rejeaem »taliju bolj odporne proti vremenskim neprilikam in vsem Škodljivcem, elasti proti nevajui peroaoopori, ki uničuje va^ko leto inilijoasfee vrednosti v naših vinogradih in fcmeljskih nasadih. Zaradi spložaegs pomanjkanja Josloras kislin® v naših tleh jo moramo Ustradaai zemlji dajati v obliki Soslornih umetnih gnojil. Kot umni in šted-Ijivi goapodarpi bomo seveda uporabili ono fosjor-ao gnojilo, kš ie nmjcen-ejše in najprimernejše za naio zemljo. Tem pogojem odgovarja fosfatna žlindra, ker vsebuj« ne samo zadosti loslome kisline, temveč tudi precej apna in nekaj joda, katere snovi hraaijo in okrepča vajo rastline. Fosfatna žlindra je odlično sredstvo za gnojen)« vseh kcitor. Na travnikih pospešuje razvoj žlahtnih trav in na beljakovinah bogate deteljice. Ravno tako se je fosfatna žlindra izvrstno obnesla pri hmelju, vinski trti in sadnem drevju, tudi pri ©kopavinah in žitaricah je fosfatna žlindra pokarala prav zadovoljive uspehe. Uporaba fosfatne žlindre ja priporočljiva tndf zaradi »godne cene, sa| je za polovico cenejša kot tomaževa žlindra in za tretjino cenejša kot rudninski superfosfat. To gnojilo je zelo prikladno tudi zaradi dejstva, da «e pri trošenju ne praži in se lahko pomeša « kalijevo soljo ia apnenan dušikom. Vsi kmetovalci, hmeljarji, sadjarji Sa vfno- fradniki, M so že gnojili s fosiatao žlindro, zelo valijo to gnsjil® zaradi nizke cene, dobrega učinka ia lahke uporabnosti. Napravite tndi v? le v jeseni gnojilni poskus s fosfatno žlindro, ki se dobi pri kmetijskih zadrugah in pri vseh večjih trgovcih, k! se {javijo s prodajo kmetijskih potrebščin. iz raznih krajev Gladbeck — Nemčija. V Gladbccku v Nemčiji sc je f. oktobra začeli prva jugoslovanska šola, katero vodi izseljenski učitelj g. Slibar, katerega je pred meseci imenovala naša vlada na to mesto. Pred desetimi leli je imel g. duh. svetnik Tensundern dve in pol leti trajajoč tečaj /a slovenski jezik za gladbeško jugoslovansko mladino. Pozneje je bil en poizkus privatne šole, katero je vodal izseljenec iz Gladbecka, a je po par mesecih prenehala. Po dolgih lelih sc nam je končno vendar izpolnila želja, da bodo naši otroci dobivali izobrazbo v svojem materinem jeziku. Vsem, ki so k temu pripomogli, se iskreno zahvaljujemo. Gor. Suhadol pri Brusnicah. 27. sepiember bo ostal zapisan v naših srcih z zlatimi črkami. Ta dan smo pri nas blagoslovili vodovod. Kumoval je ban dr. Natlačen, ki je ta dan prišel med svoje ljudstvo pod Gorjanci. Kljub dežju so povsod po poti postaviti slavoloke in mlaje, najlepše pa ja bila okrašena vas Gornji Suhadol. V Brusnicah je bil prvi sprejem, kjer so bana pozdravili župnik, učiteljstvo s šolsko mladino in Ančka Mrakova Glavni sprejem pa je bil v Gor. Suhadolu. Predsednik občine Gazvoda je izrazil veselje občine nad odličnim obiskom, za njim so pozdravili zastopniki krajevnih društev. Angelca Božičeva je želela g. banu s priložnostno deklamacijo prisrčno dobrodošlico, pevci pa so zapeli pozdravno pesem. Pri r«-zervarju }e g. župnik izvršil po primernem nagovoru blagoslovitev. Nato je spregovoril g. ban, ki je povdaril, da je zato prišel osebno med nas, ker hoče • tem pokazati, kako spoštuje kmetsko vas, ki je vir zdravega, delovnega in poštenega naroda. Omenil je tudi, kako težaven je kmetijski »tan, ki se mora boriti z zemljo in ji iztrgati plodove, hoče živetL Po govoru ravnatelja higienskega voda smo vsi zapeli našo dolenjsko »So ptlčic« zbrane«. — Dei, ki se je nato ulit, nam ni vzel dobre volje, ker smo spoznali, da skrhijo naši najvišji predstavniki tudi za naa, tu pod goro. Brusnice pri Novem mesta. Mrtvaški zvon j« zapel Mariji Franko, icni načelnika naše posojil-niče. Deveterim otrokom je dala življenje, osem jih joka za njo, dobro materjo in gospodinjo, Bog ji <|aj večni pokoj. Malo pred njo je tekom par dni zbolel in naglo umrl posestnik Franc Turk iz Vel. Brusnic v najlepših letih. Pokoj njegovi duši! Pretekli petek se je zgrudila Marija Lenarčič, stara 69 lel, tuji iz Vel. Brusnic, ko je pripravljala krmo. V par urah je bila mrtva. Naj v miru počiva. Pred tremi tedni smo pokopali Franceta Tramte iz Rateža. Bog mu bodi milostljivl — »Prišel je sv. Mihel v vinske gorice.« Pa je bil le, vsaj pri nekaterih, vinski pridelek boljši, kakor fmo pričakovali, zlasti v Toi-stem vrhu in v Bendijah. Goberska gora pa je letos odpovedala, da ga niti za praznike ne bo, Letoi smo pustili grozdje temeljilo dozoreli, saj ga ie celo sneg zapadel , . Zelo nas je zadela že zadnia slana, toda sn&g nam je naredil grozno škodo: a:da leži na tleh in gnije. Ponekod je še za seme ne So, Ozlmine tudi še nismo sejali. Res, hudo je kmetu' Pa vendar o teh težavah noče ničesar slišati nnš Franc Ban iz Velikih Brusnic, ki je te dni krepak praznoval 80 letnico svojega rojstva. Je siromak, i poštenjaki Torej, tudi mi Brusničani imamo r -jegu Bana. Bog živi brusr.iškega Bana še mnogo, mnogo let. Naj nam še pripoveduje storije o Gorjancih in naj še dolgo uživa brusniškth češenj in dolenjskega cvička! Kuka pri Krškem. Zadnji »Domoljub« je poročal, da je bilo na Gori videti že sneg. Toda, pr-1 Uo je »Domoljub« prišel do svojih čitateljev, :;:< je bilo tudi pri naa več ko preveč. V torek, sr" . in četrtek je padal, kot da smo sredi zime. pravil je ogromno škodo. Lomil je sadno dre. Tudi v vinogradih je napravil občutno škodo. T>i-ko v onih, v katerih je še grozdje, kol tudi tu::, kjer je že potrgano. Pokvaril je trte. trsje bo si> i-mladi težavno pravilno obrezali. Ajda je še povečini na njivah. Za snegom nastopivše dež'v e ovira vsako delo. — Umrla je na Dolgi raki Te-režija Gorenc. Pokoj njeni duši t — V noči od pet-ka na soboto je bilo vlomljeno v hišo Alojzi ia Hoatarja v Zabukovju. Imenovani je lastnik gostilne in trafike. Vlomilec Je namazal okno % blatom, da ne bi delalo šuma, ko jo ubil šipo ter tako priprava, kf sama sproži gramofon, da se čuje pasje lajanje daleč naokoli. inženjer meni, da so z njegovo iznajdbo postali hišni čuvaji odveč. Vendar se bo marsikdo premislil, da bi zamenjal zvestega psa, ki mu služi na vse načine, z mrtvim strojem. Tudi Je verjetno, da bodo gospodje tatovi kaj kmalu znali razločevati umetno lajanje Iz gramofona in pristni pasji lajež. Država Peru t Južni Ameriki ima najvišje ležečo železniško progo na svetu. Proga vozi preko andskega gorovja in dosega .na nekaterih mestih 4500 m (več ko dvojni vi-Sini našega Obirja). Zrak je v teh krajih tako redek, da je treba potnike oskrbovati s kisikom. Strap, U povzroča te-ionun ali otrpojenje, velja vobče 'ta enega najbolj smrtonosnih strupov. Vendar je pri tem strupu velik razloček v načinu, Jcako vpliva na razne živali. Množina tega strupa, ki hi zadostovala za usmrtitev ene kure, bi ugrabila že 500 konjem JlvFeme. 21 parov dvojčkov se Je rodilo v onvoletni noči 1934-35 v Evropi. Živel je skoraj prav tako samotarsko kakor zdaj njegov sin. Tega ni nič maral, ker ga je bilo sram njegove pritlikave postave, in ss zato tudi ni zmenil, da bi se česa naučil. Mali Muk je bil še v svojem šestnajstem letu vesel otrok, in oče, resen mož, ga je vedno karal, da je še sedaj, ko je otroškim hlačicam že davno odrastel, tako neumen in otročji. Starec pa je nekoč tako nesrečno padel, da je umrl in zapustil malega Muka v revščini in nevednosti. Trdosrčni sorodniki, ki jim je bil umrli več dolžan, kakor je mogel plačati, so ubogega malčka zapodili iz hišo in mu svelovali, naj gre po svetu sreče iskat. Mali Muk odgovori, da je za na pot že pripravljen, izprosi si le še očetovo obleko, ki so mu jo tudi dali. Njegov oče je bil velik močen mož, zato mu obleka ni bila prav. Muk pa si je znal pomagati; odreže, kar je bilo predolgo, in se potem obleče. Pozabil pa je menda, da bi jo bilo treba tudi po širo-kosti odrezati. Odtod njegova nenavadna obleka, kakor jo še danes vidiž; veliki turban, Stroki pas, obširne hlače, modri plašček, vse to je dediščina po njegovem očetu, ki jo je od tedaj nosil; dolgo dama-ščansko bodalo svojega očeta pa si je zataknil za pas, vzel paličico v roke in odrinil iz mesta. Veselo je potoval ves dan, saj je bil še! na pot, da poišče srečo; če jn videl črepinjo, ki se je na tleh v solnčnih žarkih svetila, jo je gotovo vtaknil za pas v mnenju, da se bo spremenila v najlepši demant; če je videl v daljavi, da se blišči kupola mošeje kot ogenj, če je videl, kako se blesketa jezero kot zrcalo, je ves vesel hitel tja, kajti mislil je, da je dospel v deveto deželo. Toda žal, one varljive podobe so v bližini izginile in ie prekmalu ga je spominjala trudnost in od lakote kruleči želodec, da se nahaja še v deželi umr- ljivih ljudi. Tako je potoval dva dni lačen in potrt in je obupal, da bi našel srečo; poljski sadeži so bili njegova edina hrana, trda tla njegovo prenočišče. Tretjega dne zjutraj zagleda s hriba veliko mesto. Jasno se je svetil polmesec nad njim, pisane zastave so vihrale na strehah in malemu Muku se je zdelo, da mu migajo k sebi. Presenečen obstane in gleda mesto in pokrajino. »Da, tam bo Mukec srečo našel,c pravi sam pri sebi in kljub trudnosti poskoči, »tam ali nikjer.* Napne vse svoje sile in koraka proti mestu. Toda čeprav se je zdelo, da je prav blizu, je vendar prišel tja šele okoli poldne, zakaj njegovi mali udje so mu skoraj popolnoma odpovedali in pogosto se je moral vsesti v senco palme, da se odpočije. Slednjič dospe do mestnih vrat. Uredi si plašček, zaveže si lepše turban, pritegne pas še širše in potisne dolgo bodalo še bolj pošev; poiern si obriše prah s čevljev, prime za paličico in gre pogumno v mesto. Ze je bil prekoračil nekaj cest, toda nikjer se mu niso vrata odprla, nikjer mu niso zaklicali, kakor si je mislil: »Mali Muk, vstopi, jej in pij in si odpočij.< Pravkar je zopet ogledoval prav željno veliko lepo hišo, ko se odpre okno; neka stara žena pogleda ven in zakliče s pojočim glasom: »Le v skok, le v ekok, že skuhan je sok, na mizo postavljen, za vas je pripravljen, sosedje le v skok, že skuhan Je sok.< (Nadaljevanje prih.j V vsako hišo »Domoljuba«! J1I zmaguje ps vseh banovinah z velikansko mino. Bafinaška JiS iigisifa h političnega življenja. Tudi Slovenci moramo pri občinskih volitvah polaiati, ia •aas ogromna večina ©Itlrata politiko dr. lorošea. (kozi okno prišel v »obo, kjar J« tralika. 081 vi dno je iskal denar. ZačuvSi ropot, |e gospodar vstal |n hotel v »obo, ki pa Jo je tat od znotraj zaprl. Predno je gosjiodar prišel skozi vežna vrata do okna, Jo J« uzmovt« »*titnil< in za spomin odne-iel gospodarjevo obleko. St. Jurij pri Grosupljem. V soboto, 8. oktobra, je obiskal minister dr, Koroše« v spremstvu bana dr. Natlačena tn njegove soprogo ter sina nažo dolino. V Skocjanu pri Turjaku so obiskali župnika in si ogledali cerkev. V St. Juriju so si tudi ogledali cerkev. V Ponovi vasi so prišli na dom Jos. Permeta, predsednika krajevne organizacije JRZ in bivšega župana, katerega pa slučajno ni bilo doma, ker je nadzoroval preložitev banovinske ceste Grosuplje-Zdenska vas. Na vasi so visoke goste obstopfll otroci, katere je g. minister obdaroval. Ljudstvo |e obisk močno razveselil. — )z St. Jurija je odšla učiteljica gdč. Galetova. Do Grosupija so jo spremljali člani in članico prosv. društva v narodnih noSah na dveh vozeh. Gdč. Galetova nI bila aamo velika prosvetna delavka, ampak tudi mati Šolske mladine. Ob slovesu eo Imeli Šolski otroci solzne oči. Pa tudi odraslim j« bilo hudo. Od Sia je tndi učiteljica ga. I .oz,ar, ki je bila le malo časa pri nas, pa jo je vendar vse spoštovalo. Obe vzgojiteljici hočemo ohraniti v lepem spominu. Mali Kamen. Umri je m jetiko Jože Bavec, domači »tavbenik. Ve« ga je cenilo kot dobrega človeka in kot strokovnjaka. Njegovo nadarjeiKurt bomo težko pogrešali. Počivaj v mš-ul Žalujočim oetalim izražamo naš® »kreaio sožslje. Kajhenburg. V Zagorju pri Lislčni sta bila 6. oktobra poročena Tone Ašič in Rozika Priboži-čeva. Poročil ju j« nevestin brat, zagorski župnik. Novoporočenca sta bila mnogo let vneta in zvesta člana cerkvenega pevskega zbora. V nedeljo. 4. oktobra sta oba prišla na kor mod cerkveni zbor ter z njim prepevata Bogu in Mariji v čast, kol neštetokrat prej. Zdelo se nam je, kot da je ta dan pri maši ves zbor s svojim petjem prosil Marijo varstva za svoja zvesta člana. Po maši so se vsi pevci zbrali v pevski sobi, kjer se je Tonetu in Reziki zahvalil v imenu cerkvenega zbora Lojze Avsenak. Pevci pa so zapeli par pesmi. V lakon njima želimo obilo sreče! Rob. 11. oktobra je vzela slovo spoštovana učiteljica M. Petelinova. Službovala je pri nas osem let kot delavna, vzorna dobra učiteljica in ljubljenka staršev in šolskih otrok. Spoštovala je člo- U&a&amče sonce 'Prevedel Vinko Lovšin.) (iNiMluljevatsJe..) kral| Vadomur ni utegnil še odgovoriti, ko je -lopil Servij s kroga in ko je pristopil k senator jem je zaklical- •i.vo rneue! Vzemite me, prestavni senatorji, odposlanci božanstvenega imperatorja!« 1'rrd kraljevim šotorom je zavladala tišina. Gknarji so ae spogledali, ne vedoč, kaj bi storili. Vadomar je povesil oči. /akaj me ne vzamete?« je rekel Servij s liripavim glasom zaradi notranjega vznemirjenja. »Pripravili ste gotovo /.a me že kletko v podzemeljskih prostorih velikega amfiteatra. Vi radi gledate na grozen srd razdraženih levov.« >l!oš inur ti založil za igre?« je reke! Pizo in se vmaknil na stolu. Prestrašil ga je ta German, čigar ime je jezilo oslabeli Rim že nekaj tednov. • Lažešl« je zaklical Servij, »kakor si lagal »d prvega trenutka, ko si odprl svoja umazana USlil.c Rimski senator se je zdrznil. Ošabno je dvignil glavo in rekel: »Govoriš s poslancem božanskega imperator i a.- Govorim s črvom, katerega labko poteptani. ako bo moja volja. Prihajate e premirjem? Bledi strah vas je spiašil z mehke postelje. Dovoljujete nam nadonnvske provinci je? Zakaj niste storili tega pred desetimi leti, ko se je knez Balomarij klanjal pred vami, proseč vas za pest zemlje za svoje reveže? Zakaj ste odgovorili tedaj z osrnjern iu mečem? Jn/. vara povem, zakaj! Ker sem čez deset tni lahko pred Trati vaše zlate, večne in svete prestolnice in veka vsakega stanu in tako so tudi njo vst spoštovali. Ona nI bila samo otrokom učiteljica, marveč je žrtvovala svoj prosti čas tudi za starejša dekleta. Ožila jih je gospodinjstva tn kuhanja, za kar so ji vse hvaležne. Bila Je tudi dobra pevka, ki je večkrat prihitela našemu pevskemu zboru ua pomoč. Vedno je bila v Mar. družbi. Videti jo Je bilo vsaki dim v cerkvi in pri sv, obhajilu. Ko je slovo jemala, se je marsikomu solza tz o« utnitla, Take učiteljice f* nismo imeli in Bog daj, da bi Se kdaj tako dobili. Za njeno požrtvovalnost in trud stotero: Bog plačaj I Gora pri Sodražiri, Od nas s» jo poslovil naš šolski upravitelj g. Petek. Ta novica nas je izne-nadila G. upravitelj je bil obenem tudi organist in naš pevovodja. Njegov zgled, njegova delavnost ln požrtvovalnost nam bo ostala v vednem spominu. Vsi, ki smo u njim preživeli tepe dni, mu želimo na novem službenem mestu mnogo sreč«. Kašelj pri Ljubljani Zadnjič sem Sel na sprehod proti Kašlju ln sem ae ustavil v neki gostilni, kjer so »dečke«- praznil! In kvarte metali. Pride žena progovnega delavca in vw srdita pravi: »Ali boste spet do dveh pouči) tukaj? Tožite, da so vam plače znižali. Za kvartanje pa lahko mečete proč desetake in celo stotake.« Nato se io obrnila proti možiiku in zagrozila: »Vas bom p® nekam naznanila, ker zapeljujete k ponočevanju ln kvartopirstvu naše može«. — Nekaterim železničarjem je že žal," ne zaupajte besedam teh ošabnih lisjakov. Ako bi poznali zgodovino njihove moči, bi videli, da sloni na trhlih nogah, na laži in zvijači. Močnim se je hlinil Rim do gotovega časa, slabe je teptal, bedake ščuval, lenuhe i>.nenadil, vae. pa neprestano huj-skal. Brat je navalil na brata, sosed na soseda in se okoriSčeval seveda iz tuje zavisti m sovraštva. Tako je biki tedaj, ko se je vsa njihova velikost zapirala v varstvo bednega mesta, tako je tudi sedaj, ko ukazuje svetu. Niso legije ukrotile narode, ampak zvijača tega volčjega glavno geslo tn življenjska naloga, delati proti večini slovenkega ljudstva in proti politiki sedanje vlade. Mi hočemo na vročih znlošklb tleh uslužbence, ki bodo spoštovali vlado dr. Stojadinoviča in delali v skladu z njeno politiko, ki Je državna politika prvega reda. Na moremo trpeti, da bi sinovi državrith uslužbencev, v vsem popolnoma odvisni od svojih očetov, uganjali boijše-vfško politiko, pobijali Sipe pri kapelicah ali morda eek> podirali In t nogami tepta" znamenja krl-ianega Žvellferja. ME hočemo, da se gotove osebne izpremembe, ki jih je ie zahtevala krajevna organizacija Jugoslovanske radikalne zajedniee in jih bo še, tekej izvrSe in brez oklevanja, pa £etutft za dotiSnimi osebami stoje kakšni vplivni EfiSSt-niki. Kovte. Zgodnjo siino smo dobfti. Dne 5. oktobra je bilo Se jasno. Med vsemi deli kf jih tarnmot je spravljanje praproti najlepše. Tudt letos smo v ponedeljek še vriskali tn peli, da je odmevalo od gora. Nihče nt slutil, da bo drugi dan zadivjels rima. Ko smo se v torek zjutraj prebudili, je ie snežilo tako, da je bilo treba preko dneva in ponoči otresati drevje. V sredo Je S>Ho Brega že pol metra ln v Selrtek pa Se cel meter. Ker je bila po drevju še listje, je sneg naredil strašno razdejanje. Polovico listnatega drevja }» polomljenega. Tudi iglasto drevje po gozdovih je močno poškodovano. Ce zima ae bo popustila, bodo prašiči stradali; korenje, pesa, zelje je globoko pod snegom. Od zadnje svetovne vojne Je Sele pred meseet zopet avstrijska zastava vihrala nad Jadranskim morjem. Avstrija ima * dovoljenjem Italije * Trstu nekaj svojih trgovskih ladij; tedaj je avstrijska ladja plula iz Trsta v Aneoao s svojo avstrijsko zastavo krašena. plemena. Ne sodite jih po sebi. Nikdar še niso nikomnr držali svoje moške besede. Kadar jih je stiskala nadloga so brez pomisleka obetali premirje, ko so pa pridobit" sa moči, so sa okrutno maščevali za strah in sramot«. Ko je kralj Jngurta izpustil rimske legije, ki jih je obkrožila njegova vojska, ker je verjel prisegi premaganega vojskovodje, so poslali nanj ist« vojake, katerim je prizanese!. K«s so prebivalci Numancije prisilili dvajset tisoč Bimljanosr, gi~ aečih od glada- da so sklenili mir je senat ovrgel obveznosti svojih tribunov. I« tako povsod in vedno. Iz nasilja, izdajstva, laži ia maščevanja se je iziegel ta samoljnbni nestvor, ki se danes klanja pred nami. Uklstaja se, ker ve, da lahko postavite zmagovslu® noge aa njegovo glavo. Toda naj se malo zave iz strahu, naj zbere io osveži svoje legije, bodo odmevali markomanski gozdovi od joka vašifa že s in otrok, ko jih bodo gnali v sužiniost. Meni varujte, meni -- ki sem kost vaše kosti, kri vaše krvi, pa tudi poznam njihovo podlost. Sai sem zraste! v njihovi šoli... Mesto da posluSat« njihove prazne obljube, okoristite se z zmagami. Pod rimskim obzidjem se bomo ugodnejša pogovorili, ker bomo bližje njihovega božanskega imperatorja.« Ni prepričaj germanskih gospodov. Kaj« neznana je bila rimska preteklost otrokom narave. Videli so samo sedanjost in ta slovesni trenotek jih je preslepil s svojim bleskjm. Začudeno bo gledali barbari svojega vndt-telie. Kako si je drznil govoriti on tako žalivnn c imperatorju, katerega eodbi so se pokorila Številna morja in dežele? Opil se je k uspehi in pozabi! na mogočnost Rima. >Vi žalite zaveznika roarkomanskcg« naroda,« se je oglasil kralj Vadomar »Parite. na predrzni jezik svoje mladosti. Mi hoten« biti božanskemu ksperatotju dobri sosedi-« Senator Pizo, ki je opazoval Sesvsjs » aa-pol zaprtimi očmi vjete§a volka in poslaSM « Iz naših društev SI. Gotard. Kat. prosvetno društvo bo Imelo v nedeljo, 18. oktobra, ob 8 pop. v društveni dvorani redni občni zbor. Na sporedu je tudi poučno predavanje o komunizmu, par pevskih točk in veseloigra »Zdravnikov strežnike. Vstop prost. Ob tej priliki bodo člani lahko plačali članarino za društvo. Pridite v obilnom številu. Sera. Prosvetno društvo uprizori ob otvoritvi letošnje sezone 18. oktobra zgodovinsko dramo v 9. slikah »V kraljestvu piramid«, katero je skrbno dramatiziral za podeželske odre F. LavriSa, režijo pa j« prevzel F Bernard. N« zamudite lep« prilike in pridite pogledat to lepo prireditev. Mekinje pri Kamnik o. V nedeljo, dne 18. okt. dobimo v goste fante Fantovskega krožka na Rakovniku. V Društvenem domu bodo ob 3 popoldne Uprizorili socialno d tajno v 4. dejanjih »Pod sovjetsko zvezdo«. V pretresljivih slikah nam kaže trpljenje ruskega kmeta, ki mora zaradi zvestobe do rodtae gnide to do vere svojih očetov pretrpeti ttfecaalUana nasilja sovjetskih oblastnikov. Za prireditev je ie zdaj veliko zanimanje Begunje pri Cerknici. V nedeljo ie bila iavno predana svojemu namenu nova moderna sadna sušilnica z tO lesami. ki jo ie zgradila naša sadjarska podružnica. Ta sušilnica je ena prvih tc vrste na ozemlju bivše ljubljanske obiasti in jc najboljša med vsemi do sedaj znanimi sistemi; suši dokaj hitro, poiabi tnalo drv, posušeno sadje pa jc izredno lepo in okusno. Sušilnica je stala nad 15 000 Din. Kmetijsko ministrstvo je po posredovanju ministra dr. Kreka dalo podporo 4000 Din, domača občina je odstopila potrebno zemljišče, okr. kmetijski odbor in banska uprava sla lini obljubila denarno pomoč. Dalje je naklonila 500 Din podpore Posojilnica v Cerknici. Tako so naši mladi sadjarji mogli kiiub stiski postaviti gospodarsko napravo, ki bo vsej okolici v korist in se je že letos v njej posušilo nad 200 mernikov raznovrstnega saditi. Zagreb. V nedeljo, 4. oktobra, je bilo živahno vrvenje Slovencev v Zagrebu, Ob pol 11 dopoldne #o isceH »Trboveljski slavčki« koncert, katerega * pa Rokovei aissao mogli udeležiti, ker nato bili teda? pri maši. Ob po! 3 popoldne je g. Da Cecco Celja v v Zagreb 45 remarjev Iz Rajheaburga, je bil prav lep jesenski dati, eo ei lahko ogledali vse mesto. Ob 4 pa je Slomškovo prosvetno društvo priredilo v JeToaizneki dvorani »Slomškovo proslavo«. Meiani zbor je lepo odpel »Zlato kang-lico«, predsednik Dramatičnega odseka pa j« n» kratko spregovoril o Slomšku tn njegovem pomenu za današnji čas. Nato je sledila Medvedova igra »Stari in mladi«, ki je bila zelo dobro podana in je vsem segla globoko v sreo. Med odmori smo slišali tudi dve Slomškovi pesmi; »Glasni isvonček naše vesti« je deklamiral Pemičev Adolf, »Bogi« vse skrbi« pa Kramarjema Angelca. Tako je bila prva prireditev to jesen prav lepa in zanimiva. Se več takih! Dol pri Ljubljani. Vse stanovsko zavedno kmečko ljudstvo, može in žene, fante in dekleta, vabimo na ustanovni občni zbor krajevne Kmečke zveze, ki bo v nedeljo, 18. oktobra, ob 3 v društvenem domu v Dolu. Na tem zborovanju bo govoril znani borec za kmetsko pravico poslanec Janez Brodar. Vabimo tudi vse kmete iz sosednjih far, da bo manifestacija kmečke misli Čim močnejša. Naš program niso plesi in veselice, kakor jih prireja tako imenovani Pucelj-Marušičev »Kmetski pokrett, ampak upravičena borba kmečkega ljudstva, da si zakonitim potom pribori tiste pravice, ki kot najmočnejšemu stanu v državi pripadajo. — Vse prijatelje naše prosvete ie danes opozarjamo, da bomo drugo nedeljo, 25. oktobra, igrali Jalenovo tridejanko »Grobovi«, Sz pisarne Kmečke zveze Organizacija Kmečke zveze v kamniškem okraju je dograjena. Za to gre priznanje organizatorju kmečkega podeželja Novaku Nandetu, ki je na vseh ustanovnih občnih zborih zastopal Glavni odbor Kmečke zveze in s svojimi, krajevnim potrebam in razmeram primernimi govori pripomogel, da je kmečko podeželje v kamniškem okraju 80 odst. organizirano v Kmečki zvezi. Ta okraj je eden izmed onih, ki zasluži v tem pogledu vse priznanja V preteklih dveh nedeljah so se kljub pripravam za občinske volitve osnovale pod vodstvom g. Novaka še tri krajevne organizacije: v Palovčah z načelnikom Podbevškoni, v Gojzdu z načelnikom Osovnikom ter v Nevljah, kjer je bil izvoljen za načelnika Nande Novak sam. Treba bo sedaj gledati nemudoma na to, da se čim proj ustanovi okrajna Kmečka sveža nt kamniški -okraj, katere glavni namen bo, da potrebe okraja v celoti obravnava in tako pripomore podeželju v tem okraju do boljšega stanja. V nedeljo, 11. oktobra, je bil ustanovni občni zbor kraj. organizacijo Kmečke zveze v Mekinjah pri Kamniku. Občni zbor je bil zelo dobro 0I skan. Kot zastopnik glavnega odbora je ua „„ ''" novnem občnem zboru govori! g. Dolinar iz, Ljub IJane. Vse krajevne organizacije opozarjamo nai kmalu napravijo načrte za tečaje in predavani« za zimski čas iu naj to javijo pisarni KZ. Za nedeljo, 18. oktobra, so napovedani si« deči občni zbori: Bloke, po rani maši; Dol. gatee, popoldne ob S; Dol pri Ljubljani, popoldne ob 8. Ker silno primanjkuje govornikov, prosimo pripravljalne odbore, naj občna zbore vseeno jj. vedejo, četudi bi zastopnika glavnega odbora na občni zbor ne bilo. DOBRO CTŠVO S. M. Felicita Kalin&ek, »Slovenska kuha-rica«. Osma izpopolnjeno in pomnožena izdaja Strani 728, 34 barvnih tabel, mnogo slik v besedi^ Iu, vezana v celo platno 7.o4ož;!a »n izdala jugoslovanska knjigama v Ljubljani, 1935 Cera 160 Din. Po dolrjolehuli izkušnjah in preizkušnjah ie S. M. Fehcita KnlinšH< svojo veliko »Kuharicot vnovič spopalnila in predelala. Ta izdaja jc sedaj osma, kar pomeni za slovenske razmere vrč, kakor še tako gostobesedna hvala. Odlična ki ptj. znana shokovnj.ikirkja ie strnila vsa siara n najnovejša dognanja kuhinjske umetnosti. Snov ie obletela nad vse pregledrvo, izbiro receptov m navodil jc silno bogata, l ahko rečemo, da ie io najpopolnejše delo te vrste, kar r toplo priporočamo! k Za obfinske volitve priporoča Jugoslovanski knjigarna v Ljubljani sledeče tiskovine: Kandidatna lista, komad 2 Din; Izjava (za odbornik« in namestnike), komad 25 par. Ker je sedaj knjižica »Za občinske volitve« razprodana, ki je v??, bovala Zakon o občinah. Zakon o volivnih imenikih ter Uredbo o sestavi kandidatnih list, razprodana, priporočimo sledeče knjižice: Zakon o liTitih imenikih z izpremembami ln dodatki (1935) 10 Din ter Uredba o sestavi kandidatnih li-i. o sestavi iu poslovanju volivnih odborov in gla->> vanju pri volitvah o0č!nsklh odborov v dravski banovini z Izpremembo tn dopolnitvijo is 1. IffiS S Din. dobro igranim mirom njegove žalitve, je zopet »porazumno pogledal svoja tovariša in se komaj vidno nasmehnil. Servijev obraz pa je za-rdeval od velike jeze, . »Očarali so vas darovi imperatorja!« je zaklieal. »Kajti ta mogotec ve« je bogato obdari!, po cesarsko Poslal vam je za rešeni Rim stol in togo, košček lesa in cunjo. O. kralj Vadomar! »tare babe. ki so samo še za kolovrat sposobne, bodo imele čisto prav, ako se bodo rogale vaši Otroški puhlosti.« Vznejevoljil se je kralj na trom?. Odpeljite tega predrzneža izpred mojih ®či!< je kriknil »On te sramoti.« je šepnil senator. »Kaznujte pa!« je ukazal Vadomar »r««ti ga živega v Rim!« je prosil Pizo. naenkrat so obetopili Servija v krogu gla-Sarn njegovega plemena Meči so se zabliskaii. V tem je stopil pred kralja Vilibald in po-kazavši Servija. zaklieal: -Ne verjemite njegovim besedam! To je fedajica. On je rešil Publija Kvinktilija. Videl »em — in dovolil, da ga viamemo, Rekel je, da ni več živ. On pa je živel. Bila sta v batav-akem taboru prijatelja. Dogovorila sta se za Bas pogin.« Nihče v krogu ni razumel vsebine Vilibal-dove »bdolžitve samo besedo izdajica so željno pograbili zadovoljni, da jih ta beseda oprosti t-seb dolžnosti, ki jih imajo do svojega vodje. »Izdajica, izdajica!« se je razlegalo pred Kraljevim šotorom. »Izdajica!« so krikaili seuatorji. »Primite živega!« je hujskal Pizo. »Dogovorila sca se za vaš pogin.« In navalih' so markomanski in kvadijski gospodje, da bi prijeli Servija. On pa ni potegnil niti meča. Nastavi! je SE uste srebrni rog in zatrobil. T' Začudili so se njegovi nasprotniki in — umolknili. Toda v tem tremotku jc zabobnelo zamolklo peketanje kouj. Prihajalo je hitro, rastlo vedno razločnejše, potem je zadonel nad kraljevim šotorom bojni krik Markomanov in na glavni ulici se je razvila Servijeva konjenica, pripravljena za boj. Pomilovalno ie pogledal Servij na svoje nasprotnike. Prebledeli so uprli svoj pogled v tla. Oni so noznali to konjenico. Razbijala je legije m odločila vsako zmago. Na znamenje poveljnika se vrže na nje in jih potepta s kopiti. Preden se njihovi ljudje spomnijo, kaj se je zgodilo, bodo ostali od njih samo krvavi sledovi. »Zakaj me ne zgrabite, tepci!? se je norčeval Servij. »Vse bi vas lahko poslal v Valhalo, ampak ne storim tega, ker vem, da boste zopet kmalu z menoj prekoračili Donavo. Skoda je naših rok. Ako se vam pa zdi, kralj Vadomar, da ste si s svojim strahom kupili daljši mir, izvedite od meae, da se motite. Severni narodi že poznajo pot do cesarske zemlje in razdraženi z lahkimi zmagami, vas bodo v kratkem prisilili do vojske, a tedaj vara bo žal današnje podlosti. Vi pa,« obrnil se je k senatorjem — »povejte Rimu, da se bivši prefekt legij ni zastonj učil v vaši šoli. Ali ste mar mislili, da se bom dal peljati kot kak medved v jami v zabavo vaši druhali? Proti zvijači je čuječnost 1 ake, ko! jaz, jemlje samo vojni bog. ne pa vi sirokoustneži. Ti pa,« je pokazal Vilibalda, ki J®5!0.1 za kraljevim prestolom s pove*eno glavo, »ti. ki si hotel dvigniti roko na svojega svojsko-vodjo živi, da te požre lasten žolč Lahko bi te stri, zavistna kafs, a boljše od mene se bo maščevalo nad teboj preziranje otrok in žena germanskih. Naj bo prekleto tvoje im»t« Pomignil je svojim glavarjem in sedel na konja. " - žo stotič je premagal mlado, svežo silo barbarov čar rimske moči. Ob jutranjem svitu se je vračal Servij s svojimi ljudmi in Jazigi po isti poti, po kateri js bil prišel, kralj Vadomar pa je šel s senatorji v Rim. da preprosi Marka AvreSija, ako sme poklekniti k njegovim nogam. * Minulo je osem mesecev ... Iu zopet je gledal mesec malomarno n« krvavo polje, nad katerim je preletavala jam jastrebov, katere je zvabilo sveže meso. In zopet so migljale zvezde na čistem in neoblaenem nebu jasne letne noči, kot bi poslušale vzdihe in šepete siromakov. Vzdihi in šepetanje se je mešalo s toplim julijskim vzduhom Toda niso «e rodili v razkošju življenja. Izvabljal« jih je premražena roka smrti iz prsi razbitih in razmesarjenih trupel, še se je treslo ozračje in pritajeni sla-jo-i so se razlivali okrog, — tiha tožba umirajočih ... Kajti danes je okusil sam Mark Avrelij bridek poraz na bojišču. Premagali so ga barbari in da ni legel večerni mrak, ki je razdelil bojujoče. bi bi! morda sam gospodar sveta ujetnik Markomanov. Zgodilo se je kakor je Servij napovedal. Komaj so ekopneli snegovi in se stopil leti, so se zopet zgenili na severu številni narodi in vlekli s seboj vse svoje siromaštvo. Vleklo jih je v bogate cesarske dežele, zato so šli še številnejše in zavzeli še več prostrani. Krali Vadomar, ogrožen na lastni zemlji, obdan od vseh strani od mogočnega vala, se je moral vdati mogočnemu toku. In kot prejšnje leto, so poplavile skoro istočasno nepregledne množice Vindelicijo, Rer'/"' Novikum in Panonijo. To pot je pa Rim bolje straži! svoje meje. V novijskih gorah je stal prefekt MnkrUiO RADIO Viak dan: 12: PloSia, 12,45: Vreme, poročila 18: Čas, spored, 18.15: Plošče »11 orkester, 14: Vreme, borza, 17: Cae, vreme, poročila, 22: Cas vreme, poročila. — Četrtek, 15. oktobra: lg: Samospevi, 18.40: Slovenščina za Slovence, 19.80: Nac ara, 10.50: Zanimivosti, 20: Narodne pesmi, 20.45: Plošče, 21.15: Plesna skladbe, 22.15: Koncert kvarteta pihal — Petek, 18. oktobra: 11: Šolska ura, 18: Mati vzgojiteljica, t8.20: Plošče, 18.40: Spo-ininl na Španijo 19.30: Nac. ura, 19.50: Za dobro voljo, 20: Koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta, 20.40: Plošč®, 20.50: Radijski orkester, 22,30: Angleške ploiče. — Sobota, 17. oktobra: 18: Radijski orkester, 18.40: Pogovori s poslušalci, 19.80: hac. ura, 19.50: Pregled sporeda, 20: Zunanji politični pregled, 20.20: Brueovski večer, 22.15: Radijski orkester. — Nedelja, 18. oktobra: 8: Plošče, 8.30: Telovadba, 9: Cas,»poročiIa, spored, 8.15: Prenos cerkvene glasbe, 9.45: Verski govor, 10: Pesmice za kratek čas, 11.80: Otroške ura, 12: Radijski orkester, 17: Kmet. ura, 17.20: Ura lahke glasbe. 19.30: Nac. ura, 19.80: Slovenska ura, 20,30: Orglice in harmonika, 21.15: Zdravi«-, 22.15: Radijski jaza. — Ponedeljek, 19. oktobra: 18: Zdravniška ura, 18.20: Lahka glasba, 18.40: Kulturna kronika. 19.30: Nac. ura, 19.50: Zanimivosti, 20: Magistrov Sramei kvartet, 21: Radijski orkester, 22.15. Plesna glasba. — Terek, 20. oktobra: 11: fiolflka ura, 18: Radijski orkester, 18.40: Kazen v sodobni Soli, 19.30: Nac. ura, 19.50: 10 minut zabave. 20: Mali oglasi, zabavna igra, 21: Radijski orkester, 22.15: Radijski orkester. — Breda, 21. oktobra: 18: Mladinska ura, 18.40: Pogled v sodobno Rusijo, 19.30: Nac. dr®, 20: Prenos ir. ljubljanske opere. NAZNANILA d Duhova« vaje z* dekleta bodo v Domu De-vice Mogočne v Lichtenslbumovem zavodu od 17. do 21. oktobra t. I. Prlčetek prvi dan ob 6 zv«Aer, sklop zadnji dan zjutraj. Oskrbnina 100 Dio. Prijavite ee na pre«kloj»ištvo Lichtenthumovega zavoda, Ljubljana. Ambrožev trg 8. n »Pod sovjetsko zvezde« je ssslov igri, e katero bodo v nedeljo, dne 18. t. m. tfoetovali v Mekinjah fantje Fiuitovftke^a krožka na Rakovniku, d Dekleta Sc je čas, todo samo en teden, da se priglasile zo poletni kmetijsko gospodinjski tečaj v Kranju, ki se prične 15. oktobra in konča 15 aprila. Sprejemajo se krnetska dekleta, k? so dovtiilc 16. leto ter imajo resno željo piHjčiti se vseh del, ki spadajo v področje gospodinje no kmetih. Pouk vodijo šolske sestre er slh-okovni učitelji. Teccebcra pouk obsega: vzgojeslovje, verouk, hianostkcvje, oospjMhrejslvo, zdravstvo in htgtjerto, živinorejo, vrtnarstvo, sadjarstvo, mle- karstvo, krojno risanje K praktičnemu pouku pa spada: kuhanje, šivanje, serviranje, urejevanje hišnih proslorov, uporaba sadja (vkuhovanjel. Poleg zračnih spalnic je šoli letos na razpolago nova moderna kuhinja, ©bedrtice in učilnica. Ako želite biti sprejeta v to šolo, pišile takoj na naslov: Morijanišcc v Kranju, Kobhmiev« ulica 2, kjer dobile natančna pojasnila. Vindeks, v 1'auouiji pa sta se oba cesarja pripravljala, da odvrnete prejSnjeletui poraz. Čeprav je bil Mark Avreiij sklenil premirje z I^lar-lomani, je vendar odiel na sever, prezimil v Vindoboni, kjer je sestavil dve novi legiji iz Ilirskih prostovoljcev ia j« ravno nameraval prekoračiti Donavo, da kazanje predrznost »osedov, ko so ra ti prehiteli. 7. običajno silo barbarov so »e vrgli na njim popravljene ovire. Markomanski vojak, ir,počit ia navajen rednega bojevanja, se ai ustrojil zlate oprave pre-tonjancev Kot orkan je navalil na Vindeks«, uničil njegove izbrane kohorte in obrnivši se na kk 'e fna' Pr«l seboj oba cesarja, ki sta se ob Donavi omikala r Panonijo. ju prignal blizu ftirigona in zdeseroval sveže legije, a ko ga je njela noč, je vžfral ognje, da jutri dokonča začeto delo. IT Vedno vedja tišina jo legala aa krvavo polje. Umolknili so stoki ia tožbe, ki »o prihajali iz P« na smrt poraženih bojevnikov. Himski zdravniki »o zbrali svoje ranjence i l i1 Pr':peljali v tabor. Samo aden, iz vrst sltiiabniitva, je še taval med mrtveci. Vse korake je uravnaval tj«, kjer je barbarski meč uagromadil kupe mrličev. Morda »e muči kak siromak, ki bi se rad izkopel Izpod teže, ki 8« tlači... Pa se ni nihče mučil. »Pusite me samega,« je rekel zdravnik, in ne Čakajoč odgovora, ae je naglo odstranil. Ko so se senee njegovih pomočnikov zlile t srebrno meglo noči, Je obstal, dvignil roke * nebu in klical: »Zakaj toliko krvi, o dobiotljivi in usmiljeni Bog, zakaj toliko boli, obup« in eovra-•tvaf Z vsake peščice zemlje teže kri človeka, katerega je umoril človek ; vsako d revo je videlo zabloda, on pa lo vedno brusi meče in i sulice, da bi se bivališče človeka skopalo v | solzah nesreče, pomešane s kletvijo slabih in I porogljivim smehom močnih. Ali to resnično I potrebuješ. Gospod?« Sklonil je glavo, položi! roke v naročje in nadaljeval s pritajenim glasom: »ličili so me krščanski duhovniki, da bo sovraštvo olimpijskih bogov ugasnilo, premagano uo ljube/ni novega vladarja sveta. Ti duhovniki oiso nikdar slišali krikov dveh sovražnih vojsk, niti videli kdaj bitke mož, kajti ako bi satrepetali enkrat pred okrutnostjo tega krika ia prebledeli na bojišču, ostrašeni zaradi vojne zagrizenosti, bi za ve>dno »dvomili o nebeškem kraljestvu, katerega oz^aninjejo ns zemlji, Saniavci — sanjavci. To ne. bo tu vzcvetelo, med ljudmi as ne dvigne njegov žareči tron.« Zakrii si je obraz z dlanmi iu pokleknil. iVas pa,« je molil, »ki ste dali danes življenje za čast Rima, naj Bog bogov poplača z milejšo usodo na drugem svetu. Kakršnakoli so bila čustva, ki so vodila vaše orožje, v zavesti svojih dolžnosti ste padli, ohranili pri-aego, ki ste jo obljubili praporom. Naj vas Bog usmiljenja in dobrote vzame v avoje naročje, zaceli rane in vami podeli večno pozabljenje nečimernostl te zemlje f Tudi moja duša koprni po pozabljenjn teh svetov — zelo, zelo ... Tako tu vse boli . , Ijudjs, njihove zadeve... nirž-nja in ljubezen 1.. začudenja in razočaranja.« Zdravnik j« dvignil glavo proti nebu in lepetal: •Zelo, zelo.. Ni moškega obličja osvetil mesec, čeprav ta bilo spaljeno od viharjev in sonca. Velike, žalostne ženske oči so iskale nad seboj onega Tolnžnika razdedinjenih, katerega niso mogle najti na zemlji In ženske ftolze so zolceketale v očeh za tranoiek ia obvisele aa trepalnicah. potem pa so se polagoma polile, da se zmešajo s krvjo padlih. Pod obleko zdravnika se jc skrivala Mucija Kornelija. Ko si je oblekla zgubano obleko učenih, jo šla za Publijem. ki se je v Juvanumu združil j i ostanki svoje legije. Skupaj z Vindeksom jc razkropil pretečeno leto razkropljene čete barbarov, ki so potem, ko so s« odtrgale od Ser-vija, plenile v severnih provincijah in ko je očistil obmejni pas, se jc po cesarjevem povelju utaboril v taboru pri Vindoboni (Dunaju). Mucja, ki je spadala v njegovo spremstvo, je izpolnila, kar je bila obljubilH. Ko ee je končalo na bojiščih krvavo delo, je zapirala oči umirajočim, obveza valu ranjea-ce, krenčala oslabele, brez razlike, ali ic potreboval njerie pomoči barbar, aii rimski državljan. Njeno oko je videlo v teku leta toliko gol® človeške bede, toliko pobitih trupel, toliko zadnjih vzdihov, da jo je polnila neprestana tuga. Polagoma je Izgubila vsako sled ljubezni in ostala ji je sama žalost nad človeško zavistjo in poželjivostjo. Tudi danes so te zaslepljene prikazni pomorile na tisoče vojnikov. jutri, pojutrišnjem, čez deset let, sto, brez konca — se bo isto ponavljalo, kakor ee je. godilo od začetka človeške zgodovine »Zaslepljenci, zaslepljene!i« je plakalo srce Miieije. »V resnici ne more »taji med ljudmi blesteči prestol nebeškega kraljestva.« Vstala je, razprostrla roke nad svežim pokopališčem in še enkral rekla: jNaj_vam daddl usmiljeni Bog večno pozabljenje!« in se vrnila polagoma meti žive. Ni še prišla do prvih ognjev prednje straže^ ko je stopila iz nočne sence človeška postava, hitro stopajoča proti bojišču. (Nadaljevanj* prihodnjič.) 2S Stran 656 >1X)M0IJITB<, dne 14. oktobra 1956 Strmina škod® pc» ntami in snežnih viharjih Huda slana je v nedeljo, dne 4. oktobra, pokončala po nasadih vse lepo jesensko cvetje. Za slano je sprva nastopilo deževje, a kmalu so zapeli svojo pogubno pesem snežni viharji po širni Sloveniji. Viharji so trajali dobrih 51 nr neprestano od torka zjatraj do 8. oktobra dopoldne. Kako ogromno škodo je napravilo snežno neurje po vsej Sloveniji v raznih nasadih, na poljih, v gozdovih in vinogradih, ni mogoče zaenkrat podati točnega poročila. Sadovnjaki, razvrščeni po Gorenjskem, Štajerskem, Dolenjskem "m drugod, so močno trpeli zaradi te-iine snega v ravnini, dočim v viš-ih legah na splošno škoda ni tako velika. V vinogradih *e je grozdje večjidel Se nahajalo aa trsa. Nevarnost je. da se grozdje ohladi če pritisne še mraz. Poljski pridelki zelo trpe. Največja Skoda je na ajdi. ki po mnogih krajih še ni bila požela. Ponekod je bila na poli« tudi koruza, ki je sedaj radi snega precei poškodovana. In kaj bo z jesensko setvijo? To kmeta najhuje skrbi. Poleg repe. pese in korenia na več krajih še ni spravljena zadnja detelja in celo krompir. Majhni« so trpeli listnati gozdovi. Slana in snežni viharji so po mnenju strokovnjakov napravili v Sloveniji najmanj 20 milijonov škode. Naj še omenimo, da saeg tadi telefonskim zvezam ni prizanese! in zlasti preseneti! ubog« listovice, ki jih je nešteto poginilo, drugih pa so se usmilili dobri ljudie, ki so premrle in lačne žiralice poslali društva ze varstvo živali. To društvo ie lastovke odpretnilo z brzo-vlakom v južne topie kraje, k;er so jih potem izpustili na svebodo. Poi©rf CctHarfi is fcsieffet p»*#r? V ra ogt isjam -rsakorrstso usn-e. ces« konkarenčo« Kosita par Ds 5 — do 15 —, goreri ai 20" —. V« »r«te koai«« opreme. Kaseti«, vetcii bosi* odbaiali. I*ra.9£ JeaitO, Medvode, sedlar ia trgovec asaja. Že ve sakaj. Profesor vpraša stojo ženo: Zakaj pa pišeš v pismu 21. februar, ko je ieie 19!? — Dragi moiiček, to je »to. ker si pocaMjiv. pa »en; Se hotela prositi, da bi odnesel pismo aa po- »to. Predeč ga vtiež v nabiralnik, ho najmanj 21. pasmami d Ds&otsse vaj® sla deSdsU ia ieac « bo* * avtobusom iz Ljubljane a aa- »aj. Prtgla^šte « ki- po dopisnici n.\ »»lov: Doss Bs-errassslsžii®, Mala Lolia pri Ikaau, p. Romi«!«. Batastiitske Hit « dobit« uaicenel« rrl Seser & Kom*. Ljubljana Mm jesen In astmo poroča F. I. OOHICAR »v- I"«« C*«« 2® veliko izbiro blaga « moZa grunte m pa »Carski sel« naročajte na: Redenšek Ivan, Domžal«. Priporočamo. Micaii oglasnik Vsa u dro:arnčoiki -Domoljubs" plačajo samo polovico »ko kuoujeio kmetijske po trebžčiae ali ? troje pn-K-tlr«- ai iščejo [>»10» oziroma otorinitci pomočnike ih t-i* *p>ne*>t in aarohe Prtitsl&tsa zs msis egSsie is pla&je saprej. JRiiur ii iifiF starejši, pošten i d za-ne^lj se r«? ni«1* — >a-iov v upravi D >;no i/p«t kupuje vosek in tned ter prodaja »roče vse!> vri«! in siaič.ic« Jmm ie od 30 ra debei-ae nsv. z«or kuj uje iu plač* r,aj»i«jo dnevno c<-no franko >a.oa nakladne r«>sU>e. Podrobne m-!r>rut8ci>E? juhteva te o-J Kotb k Predaiič. Ljob-ijaca, Koagre-ni trg 4. »a! vrsta® nove, prodam. Kaslov v u ravi »Domoljuba« podit. 15 208 fiSjfSd 0j-rt. "orejrne takoj Josip Kuhar, a. Vid 79 Md L sufelj. Fsiiin m ^ od divjač b. kači vsako kolif bo Zdrsvič, trgovina koidivjačia.Lj-ab-Jjsaa, Stari trg. TrisfSsa ^f^''«,; nobenih več m, niroči oglas v Donsoliobn, 10 kmalu boš rešen skrbi. B iti 5,88 sta se jo tri w •«« tefitisuacijska slike - Le.cafilm.Psv-lovčič, Poljanski c. IX Iafabtla sem od Dragomelj do Sneberij modro »ensko jopico. Najditelja prosim, da jo vrne lastnici terarjevi v Domžalah, Savska cesta 17. " ŠMOKV E dalmatiaak« nove (tudi « ig.nj.kuho) zopet M zalogi. Nsjceaeie kakor vedao pri M. »tele* & i. PieHck Lmbliaaa, PogaCar-ev trg (t kaezoikotijski palači) ZvaidetasBci so iirahtaaH. da je zvezda ^ všSo hišo ^omoijubal Bco&ISttb najboljši in najlepše 8tev.tt zkih nad ... ... °Preaj]jeai nabožni mesečnik v naši držav' Ima vedno lepe slike v hafc tisku. Pižite, da ga Vam ogled. Naslov: r®. na Ljubljana, Jug-oelov. tiska Bogroljub, ara a. t aSna odkritja aa &«i«m»kiii cokik. Kans svoji legi pred ameriškimi prkJani;!.: • B,'«ii kakor i i* '■■«:« m k ostali Bahamski otoki t-je angleška lini verza. je ; obilnim plenom Predvsem »o -az 500»» , air: df^aj. H, <]« -o bili Babamski Otoki. i,j»-r y r ajti (U. | m bivališča ptedzgodovinskih ljudski I svoj čas de! ameriške celine Odprava cadaS j odkril* na otofju no»"> vrsto slortab-r. re? neznanih žuželk, kuščarjev, pot^-v it. tudi 3 rastlinskih vrM. Po^-bno zariMiiive -d« je živelo n« I3a:ti in Sari Ii.,-iju-btv«e, o katerer. m sledu nii..-. zemlji ti tsote»jfr* li'0 IMilM drugje « DrtHlc. mmm, siitc m dalrwsfj- SHt lige oidi\» po ut'adn' cer, Ivan }*;lett€.:i!n, LJubljana, v-mmi V kraji h Zapada* Indlij* m '!.... Atrij uživajo domačim i veliko Ma 'kocn 12 ur iuljave r ak * ir ž::!/- :■! ... f ]. CjBdfla aalriiii d,mlk!i' dHitfUrCP »PSISUgS Mer in . » e« ter ruat> massuisktunsegs bla^s s« Vira a-i tt pn OBLAČaNICl 36A. StOVEX!JO Liabljasa, Tjtku c. TU. Hiša Cofp-jdarsk* zwa eiMt aa mmetm tenDm. De Areknca caaim« fe^.s« |juika te wjfL Ks»ij« «r no spremlja cddelek (OGPD tajne f^iisij«, ^ etosi tudi r,oč in dan m vot te pfrhr :<■ pred rršiim f*»»i»r.iJtvom Bar^i«, krt^bis in fenarr.t perie. kupoprodajo v.-efiiiosUiih fsapiriei izi-.»:-JjeB W kulaatoeje takoj v gotovini. AL PUEia-ek. jF ijsan, te^mtTi »lira 14 Tt. - Telefon J»>'* i:ji imajo' a etjfjvss;; kmetsii i vUdi t j »Domoljub« stane VS Dio za celo leto. ta inozemstvo 60 Din Prostor ene drobne vrstice v inseratiiem delu Krnel®® jidsl: hfie. V ! primeri z drugimi državatni najsla! ske prilike. Predvsrn. aa dežel ki- * «o domovi r žalostnem stanju. Italijan-^« 11 , osnovala poseben »kmetski *tap"va:..-ki «»<» ' dalekoseinimi pooblastili. Le-ta si it *t8Vi'. M. * loeo. da uredi pereče stanovanjske vprašaj« teku prihodnjih 30 let. Gre za pr.' • ao « ™!j , jon kmetskih hii. ki jih bodo poprav.;-, sli i™™ j m n* novo madiii. Sovi »Kmeisr,- staso««^ urad« hoče pripraviti bodočemu r«č» stanovanjske prilike in izboli^ati zdr.iv«wt* <» mere v državi Urad razpolaga * v-l.kaHi -1fl' sredstvi. Zoper njegove odr«-::-'. J* d-re ta ali ona hiša. ni ugovorov K tL odredbam zoperstaviL temu razi«-' urad r^ .J Dočim bodo morali irnovitejši kmet;« S »> strdkov sami prispevati, bo dal ur*-.: L 'leuar r.a razpolago. Z» vojne bodo tudi ti t» obsojeni na tekanje. Izhaja Izdajatelj: Dr. Gregorij Pečjak stane 10 Din. -" Vr^o.° lJS^,." ^fii0 *r«lmU»o »Oornoljabaj Id Urednik:" Jože" Ko^t8te 7, *v