231. številka. Ljubljana, v torek 8. oktobra 1901. XXXIV. leto Izhaia vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstro-ogrske dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za Četrt leta 6 K 50 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez' pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za Četrt leta 5 K 50 h, za jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom računa se za vse leto 2 K. - Za tuje dežele toliko veC, kolikor znaša poštnina - Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila plaCuje se od Stiristopne petit-vrste po 12 h, Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 10 h Ce se dvakrat in po 8 h, Ce se trikrat aH veCkrat tiska. - Dopisi naj se izvole frankovati. - Rokopisi se ne vračajo. - Uredništvo in upravništvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnistvu naj se.bla-govolijo pošiljati naroCnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravmstvo pa s Kongresnega trga St. 12. »Slovenski Narod" telefon št. 34. — »Narodna tiskarna" telefon št. 85. Govor državnega poslanca /. 'Plantana na shodu v Novem mestu dne 3. oktobra 1901. (Konec.) Vajen sem jasno in brez strahu govoriti in tudi vladi nasproti ravnal sem po svojem prepričanju in kakor sem to kot koristno in potrebno za svoje meščanske volilce smatral. Naglasa! sem v raznih ministrstvih, da treba za davkoplačevalce, ki žive po mestih, skrbeti, da jih ne uničijo naši katoliški organizatorji, ker bi v tem slučaji država sama trpela največjo škodo. Branil sem naše male obrtnike, ki dandanes komaj životarijo in prišel je osodepolni dan 1. majnika t. 1, katerega dne sem bil prisiljen odločno v javni seji državnega zbora rakrano razkriti, ki razjeda telo našega naroda, naše obrtnike in trgovce, katero rano vam je prizadela klerikalna nesrečna organizacija. Dr. Šusteršič nam, liberalcem na svojem shodu očita, da nismo nikdar nič govorili, ko so bile lepe prilike za to nam na razpolago. To je gotovo laž. Pojasniti moram, da se je v pretočenem zborovanji pri važnih vprašanjih tako postopalo, da so se le posamni zastopniki raznih strank do besede pustili, ali se je pa moralo žrebati za mesto govornika. Vsled tega skoro ni bilo sploh mogoče do besede priti, kajti če sem dvignil visoko številko, ni mi nič pomagala, ker je bila prej debata sklenjena, kakor sem sploh do besede prišel. Dokler so pa klubi po svojih delegatih izjave dajali, pa tudi mi nismo do besede prišli, izimši slučaj, ko se je sklepalo, ali naj se adresna debata vrši ali ne; takrat je dr. Ferjančič v našem imenu izjavil, da bi mi želeli tako debato, pri kateri bi mogli svoje želje in težnje razodeti. Bila je to posebna sreča, kakor v loteriji, če je kdo nizko številko za debato dvignil in na tak način do besede prišel. Susteršičev klub nam najbolj jasno priča, da ni bilo lahko do besede priti, kajti mnogo članov ni ne besede ves čas minolega zasedanja v zbornici spregovorilo in tudi jezični doktor Vencajz ni se niti jedenkrat oglasil! Jaz Bern bil dne 1. majnika naravnost sam svoji časti in svojim volilcem dolžan, oglasiti se k besedi, katero sem po raznih ovirah od strani predsednika sicer dobil ali moral sem tudi stoprav za mesto vadljati in dvignil sem številko 4, tako da sem kot četrti govornik prišel na vrsto. Dolžan sem bil iti v boj, ki ga je Šusteršič radi nesrečne »žlindre« proti poslancu Steinu lehkömiselno pričel, poseči, ker nam je Susteršičev »Slovenec« nesramno laž v obraz zabrusil, da smo se mi napredni Slovenci z vsenemci proti Susteršiču zvezali. Jaz sem dotično številko »Slovenca« dal v zbornici našim dalmatinskim tovarišem v roke, in oni so izjavili, da ta list ni »katoliški«, kakor se imenuje, temveč »dijabolički«, in zgražali so se nad nesramnim napadom tega škofovega in Šu-steršičevega lista na nas napredne Slovence. Take brezvestne laži naših klerikalnih nasprotnikov zahtevale so jasen odgovor od naše strani, in dr. Tavčar in jaz dala sva dne 1. maja v zbornici odgovor na ta impertinentna in brezvestna laž-njiva očitanja. Mislim, da bode ta odgovor še nekaj časa zvenel po ušesih tirana šusteršiča in njegovih pristašev. Težko nam je bilo pri srcu, ali naš položaj je zahteval pojasnila, in morali smo govoriti in razkriti vse, kar je zakrivila klerikalna gonja proti nam in našim volilcem in sploh proti slovenskemu narodu. Ta dan ostal bode gotovo dr. Susteršiču in naj se zvija, kakor črv, če se nanj stopi, do njegove smrti v spominu in on mora obžalovati, da se je brez preudarka v konflikt s Steinom podal, kajti po obširni razpravi, ki je trajala celi dan ostal je vendar »o ž lin d ran« in zbornica mu je odrekla z ogromno večino vsako zadoščenje. Mi naprednjaki smo pa zbornici in vladi odprli oči, da vidi, kako pri nas doma klerikalna organizacija narod in meščanstvo po katoliških načelih osrečuje, to je v propad tira, in tako vlada vse to početje podpira. Vsa zbornica je bila na naši strani, to pričajo oddani glasovi, in ni res, da so le vsenemci bili proti dr. Susteršiču, tudi Slovani glasovali so proti njemu, in on ni v svojem lastnem klubu našel nitijednega, ki bi ga hotel prati pred zborn ico. Ali dr. Šusteršič se ne zmeni za sodbo državnega zbora in skuša se z lažjo v očeh svojih vernih pristašev nekoliko oprati, kar se mu pa nikakor ne bode posrečilo. On je toliko predrzen, da tudi še na shodu dne 17. avgusta vedno trdi, da so ga odlični poslanci zatrjevali svojega spoštovanja in ga pozvali, naj nikar ne odloži svojega mandata. Temu nasproti izjavljam, daje morda eden izmed klerikalnih poslancev res kaj tacega rekel, ali ogromna večina poštenih konservativcev pustila je pri glasovanju dr. Šusteršiča brez pomoči in je jasno povedala, da ne soglaša z njegovim postopanjem. Naj se torej dr. Šusteršič le tolaži kakor hoče, samo imena tistih imenitnih poslancev naj pove, da jih bodemo spoznali kot prijatelje »žlindre«. Dalje nam »liberalcem« očita, da smo mi slovenski liberalci vsenemcem »žlindro« na nos obesili, in pravi v svoji farizejski jezi: »saj ni izraza, da bi se dovolj označila taka lumparija«. Na to odgovarjam tukaj pod svojo častno besedo, da nisem pred dotič-nim dn-evom, ko je dr. Šusteršič stavil predlog, da se Steinu izreče graja radi »žlindre«, niti jedne besedice z jednim samim članom vsenemške zveze spregovoril, in da nisem tudi besedice o pre-vzvišeni osebi dr. Šusteršiča vsenemcem povedal. Tisti dan sem prvič govoril z dr. Schalkom, ki se mi je predstavil in me vprašal, če je to resnica, kar je dr. Šusteršič govoril, ko se je na nas liberalce kot priče skliceval. Dr. Šusteršič je torej na svojem shodu dne 17. avgusta v »Kat. domu« nesramno lagal, ko je meni in mojim tovarišem v drž. zboru očital, da smo mi »žlindro« vsenemcem izdali in se ž njimi zvezali proti svojemu rojaku. Ta laž dr. Šusteršiča je tem ostud-nejša, ker je dr. Schalk v zbornici jasno povedal in zatrdil svojo besedo, da nismo mi napredni Slovenci njegovi stranki ničesar o Susteršiču izdali, in tem ostud-nejša, ker se za vzor k a to 1 i k a, kakor je dr. Šusteršič, nikakor ne spodobi, da tako nesramno laže in svojemu bližnjemu čast krade. Kriv postopanju vsenemške stranke je dr. Šusteršič le sam, ker je prav divje pri raznih prilikah vsenemce in zlasti Wolfa psoval in radi tega so mu obljubili pošteno plačilo. Tako se je po zbornici sploh govorilo in to sem tudi jaz slišal, pa ne od vsenemcev. Pametni ljudje vedo torej po teh pojasnilih, ali je dr. Susteršiču, ali dr. Schalku več verjeti. Pri tej priliki moram pa tudi še dr. Susteršiču odgovoriti na osebni napad, češ, da me imajo kmetje v zatiškem in radovljiškem okraju v posebnem spominu. Res je, da me imajo v spominu, in da svet izve v kakšnem, povem tukaj, d a še danes, ko je že 15 let minulo, odkar sem prišel v Zatičino za notarja, kmetje iz tega okraja v mojo pisarno zahajajo, če imajo kako važno zadevo. Istotako me je že tudi marsikak Gorenjec iz radovljiškega okraja v Ljubljani pravniške pomoči in zastopa naprosil. Nimam namena, samega sebe hvaliti, to prepuščam dr. Susteršiču, pač pa lahko rečem, da sem si neomejeno zaupanje v zatiškem in radovljiškom okraju pridobil, in da sem s tremi koncipijenti izročena dela komaj izvrševal. Navedena dejstva, ki jih vsak čas lahko dokažem, pričajo dovolj jasno, da so dr. Šusteršičeva očitanja le izvor dija-bolične škodoželjnosti, s katero oznanja ta človek bojkot proti meni, ker nisem njemu pokorščine prisegel in ker sem mu svoje mnenje v državnem zboru brez strahu v obraz povedal! To sem moral tukaj v svojo osebno obrambo povedati, akopram nima to z mojim delovanjem v državnem zboru nobene prave zveze. Ravno tako je grda in nesramna laž, da smo mi »liberalci« Vsenemcem dali materijal za interpelacijo radi bohinjskih gozdov in pašnikov. Niti besede nismo mi o tem govorili, pač pa smo podpirali poslanca Pogačnika, kar on sam priča. Kako naj se potem zoper take laž-njive in povsem neosnovane laži branimo, ker se iste nalašč med svet trosijo, akopram klerikalci vedo, da je laž, kar o nas govorijo in pišejo ? Ne preostaja nam nič drugega, kot da prepuščamo sodbo svojim razsodnim volilcem, ki bodejo lahko laž in resnico razločevali in izprevideli, ali smo pošteno postopali ali ne. Ko sem na brezmejno podle in laž-njive napade klerikalnega trinoga odgovoril, hočem povedati, kako stališče sem nasproti vladi zavzemal. Ko sem se Vam predstavil kot kandidat za državnozborski Vaš mandat, na-glašal sem, da sem za redno delovanje v parlamentu, in da hočem vlado v tem pogledu pošteno podpirati. Tako sem tudi dejanjski ravnal, in ker sem prepričan, da so bili njeni za- konski načrti in predlogi občekoristni alf neobhodno potrebni, sem tudi zanje glasoval. Dosedaj smo stali nasproti vladi na stališču, da jo podpiramo in omogočimo redno funkcioniranje državnega stroja; mi nismo imeli vzroka ogrevati se za vlado, pa tudi ne jej nasprotovati. Treba je bilo previdno postopati in pridobiti si ugleda in v tem smislu sem uredil tudi svoje dosedanje postopanje nasproti vladi v zbornici. Glasoval sem tudi za vodne ceste, katere je »Slovanski centrum« odrekel, in to iz naslednjih razlogov. Naši češki bratje bili so tisti, ki so prvi vodne ceste in regulacije kot neko kompenzacijo ali odškodnino za »investicije« zahtevali in izjavili, da brez vodnih cest in regulacije rek ne bodejo tudi ne inve sticije dovoljene. Vlada je torej tej zahtevi končno ustregla, samo da omogoči delovanje v parlamentu, in da pomiri Čehe in Nemce, in položila je na mizo zbornice skoro eno milijardo za investicije in vodne ceste ter regulacije. Po mirnem preudarku odločil sem se s svojimi tovariši, da glasujem za obe predlogi, ker sta velikanskega pomena za narodno gospodarstvo naše države, in ker sem v § 5. zakona o vodnih cestah našel garancijo, da pridejo tudi naše kranjske vode v kratkem času do uravnave. Ta paragraf dobil je v odseku odstavek: »Za vse druge vode v kronovinah in deželah te državne polovice, glede katerih se pokaže potreba za uravnavo, i m a se ista čim preje pripraviti, in kakor brž so potrebna pripravljalna dela končana, ima se takoj z isto pričeti. V ta namen ima se vsakoletni zvišani prispevek za melijoracijski zaklad s posebnim zakonom določiti. Mi se smemo torej na jasne besedo zakona zanašati, da pridejo tudi naše reke in vode v doglednem času na vrsto in poskrbeli bodemo vestno za to, da se nanje ne bo morda pozabilo. Radi tega ni nam bilo težko glasovati za »vodne ceste in regulacije«, to tem manj, ker smo s tem glasovanjem pomagali tudi Čehom do uresničenja njihovih želja, in ker smo prepričani, da bodejo oni tudi naše težnje pri prihodnjih pri-prilikah podpirali, kajti na pomoč od neslo-vanskih strank ni nam računati. Mislim, da sem stvarno in taktično pravilno pri rešitvi te zadeve postopal. Končno mi je še omeniti, da sem vse moči bil zastavil, da sem sankcijo zakona radi novomeškega vodovoda že o Veliki noči dosegel in s tem skoro eno leto časa za izvršitev tega vodovoda pridobil. Stvar je bila namreč taka, da vlada ni najvišje sankcije deželnega zakona prej izposlovati hotela, dokler ni bil melijoracijski zaklad za to leto rešen. To se bode pa komaj meseca decembra izvršilo, kajti dotični proračun bil nam je šele ob zaključku minolega zasedanja predložen. šlo se je torej vlado pridobiti za rešitev zakona, če tudi še ni melijoracijski zaklad v parlamentu rešen; poleg tega bile so tudi še druge formalne ovire, katere je bilo treba odstraniti. Imel sem s to zadevo posla od po-četka zasedanja do Velike noči in moral sem neprestano dotične ministre in tudi ministrskega predsednika pl. Körberja radi nujne rešitve prositi in nadlegovati, in izreči moram zlasti njega ekscelenci pl. Körberju za njegovo naklonjenost in podporo v tej zadevi svojo najtoplejšo zahvalo. Moj trud ni bil zaman in izposloval sem končno rešitev zakona, oziroma sankcijo, ki je omogočila, da se je moglo tukaj na izvršitev tega silno nujnega vodovoda misliti in za pričetje dela potrebno ukreniti. Ko bi bila ta sankcija šele koncem leta po odobrenju melioracijskega zaklada podeljena, bi se bilo moglo z delom šele v poletnem času prihodnjega leta pričeti. Toraj nekaj časa smo vendarle pridobili vsled izposlovane sankcije in vodovod bode za eno leto prej izvršen, kakor bi bilo to sicer mogoče. Tudi radi odpisa zadnjega prispevka za most preko Krke, storil sem potrebne korake; žalibože, da ni bilfr mogoče te zadeve dosedaj še ugodno izpeljati. Dobil sem pa od najmerodajnejših faktorjev zagotovilo, da se bode za ugodno rešitev poskrbelo in upam, da bodem pred novim letom Vam mogel o tem povoljno poročati. Zadnje moje delo bilo je še to, da sem dne 10. junija, to je zadnji dan zasedanja, po naključji prišel kot prvi govornik v generalni debati za lokalne železnice — do besede. Pri žrebanji potegnil sem kot zadnji med 28 poslanci slučajno številko 1 in tako sem postal prvi progovornik. To priliko sem porabil, da sem na-glašal potrebo za podaljšanje dolenjskih železnic od Novega mesta do hrvatske meje preko Belokrajne, za zgradbo železnice Kranj-Tržič in Trebnja-Št. Janž. Pa tudi v imeni tovarišev Spinčica in Ploja priporočal sem zgradbo dveh železnic v Istri in na Spodnjem Štajerskem. Poudarjal sem pri isti priliki, da glasujem s svojimi tovariši za predloženi zakon, ker pričakujem, da bode vlada tudi nam pomagala, da pridemo do toliko potrebnih in zaželjenih železnic. Železniški minister ekscelenca Wittek odgovoril mi je v zbornici takoj, da se sicer danes ne strinja z mojim dodatnim predlogom, da se v zakon sprejme za letos tudi železnica Kranj-Tržič, da pa obljubuje, da pride ta železnica že v proračun lokalnih železnic prihodnje leto na vrsto. Glede belokranjske in šentjanške železnice pa sedaj ni mogoče zahtevati, da se že v zakon za prihodnje leto stavita, ker še niso potrebne priprave za to izvršene. Ob sebi je pa razumno, da bom tudi v bodoče vse svoje skromne sile napel, da dobimo belokranjsko železnico in pa zvezo od Trebnjega do št. Janža. Končno dostavljam še, da sem tudi radi hitre izvršitve preložitve državne ceste od Zagorja do Metlike in radi po-državljenja ceste od Gorjancev do Strek-Ijevca, Krope, Črnomlja do Vinice posredoval in v zbornici dne 10. junija obširno govoril. Tudi glede teh cest dobil sem po-voljna pojasnila, ter je pričakovati, da se v par letih obe cesti preložita in uravnata, kar bode za ves promet in za intereso-vane prebivalce gotovo velike vrednosti. Tako sem dosedaj postopal v državnem zboru in se trudil po svojih skromnih močeh pošteno v interesu svojih vo-lilcev in svojega naroda. Kako bodem v bodoče ravnal, tega danes še ne morem reči, kajti zbirajo se zopet na političnem nebu temni oblaki, ki zakrivajo bližnjo bodočnost. Nemškim radikalcem rase silno greben in njihove zahteve so od dne do dne predrznejše; danes hočejo že imeti, da se Schönerer izvoli prvim podpredsednikom zbornice in tudi svoje narodno-politične točke hočejo na dnevni red staviti. Da je odpor proti takim agresivnim poskusom gotov in neizogiben, je pač jasno in to pomenja vihar v zbornici. Na drugi strani pa tudi klerikalci raznih narodnostij postajajo tako drzni v svojem političnem nastopanji, da jih bode treba z združenimi močmi v dostojne meje potisniti. Jaz prav z veseljem po- zdravljam pogumno resolucijo Triih Belo-kranjcev, ki zahtevajo, da se zakonitim potom prepove duhovščini zloraba cerkve in cerkvenih svetotajstev v politične na-mene in v podporo njenih političnih pri-pripadnikov in slamnatih kandidatov in prav rad bodem podpiral v državnem zboru dotične predloge radi sklepa takega zakona. Umevno je torej, če se tudi njega ekscelenca gospod ministrski predsednik Körber, ki je imel dosedaj veliko sreče v parlamentu, nič ne veseli na novo zborovanje, kajti on že sam obupava, da mu bode še naprej sreča tako mila, kakor do sedaj. — Tudi ne ve vlada, koliko bode podpore našla v parlamentu, ker so razmere silno nejasne in zamotane in nikdo prorokovati ne more, kako se stvari zasučejo. Na razpravo imajo priti sila važne točke: budget, carinski tarif, nagodba z Ogrsko in trgovske pogodbe itd. Kdo ve, če bode sedanji ministrski predsednik rešitev teh vprašanj na svojem sedanjem mestu dočakal! Jaz sem mnenja, da se vlada ne more dolgo vzdržati, če hoče samo narodnogospodarska vprašanja na razpravo dajati, vsakemu narodno-političnemu in državnopravnemu vprašanju se pa skrbno izogibati! Taka metoda velja le za nekaj časa in tudi predsednik Körber lotiti se bode moral prej kakor si to misli, političnih vprašanj, in kako se bodejo stvari v zbornici takrat zasukale, tega danes nihče ne ve! Jaz in moji tovariši bodemo mirno čakali, kako se stvari razvijejo, in bodemo vlado le takrat podp irali, čebode tudi ona naše pravične zahteve vpoštevala in dejansko svoje pra-vicoljubje tudi nam nasproti pokazala. Če pa misli vlada, da nas bode s praznimi obljubami tudi v bodoče v svoj voz vpregla, in da se ni treba na Slovence ozirati, potem se bode kmalu prepričala, da se moti, kajti tudi naša notorično izvanredna potrpežljivost ima gotove meje, katerih mi na-rodno-napredni poslanci ne bodemo prekoračili! Mi bodemo pošteno in z vso odločnostjo branili pravice slovenskdga naroda in svojih volilcev in če treba, tudi brez bojazni nastopili boj proti vladi, kakor hitro se osvedočimo, da nima srca za naše zahteve in potrebe. Na tem stališču stojim jaz in z menoj moji tovariši našega malega kluba! S tem končam svoje poročilo. Mnogobrojni polušalci so sledili z največjim zanimanjem govornikovim besedam. Culi so se opetovani pritrjevalni dobro-klici in se je mej govorom samim, posebno pa na konci slišalo glasno odobravanje, kar je najboljši in najzgovornejši dokaz, da so volilci bili popolnoma zadovoljni z govorom, v katerem jim je g. poslanec razložil svoje delovanje. Po kratki debati se je, kakor smo že poročali, izreklo soglasno popolno zaupanje g. poslancu in zahvala za njegovo uspešno delovanje. _ W IJ Iii»iii. 8. oktobra. Vladne predloge za drž. zbor. Vlada predloži državnemu zboru več zakonskih načrtov, in sicer: t i-skovni zakon, reformo trgovine z žitom, zakon za pospeševanje cenenih delavskih hiš in zakon proti pijančevanju. Zakon, ki bi zabranjal in pobijal pijanče-venje, je bil sklenjen že 1. 1877, a le za Galicijo in Bukovino. Sedaj pa se raztegne zakon na vso državo. Ta zakon določa kazni za pijance, ki delajo pohujšanje, in za gostilničarje, ki dajejo že pijanim ljudem pijače. Take pijance, po-hujšljivce in gostilničarje kaznuje zakon z zaporom. Zakon določa tudi, da dolgov, katere napravijo notorični potatorji po gostilnicah, ni možno iztožiti. Potatorjem je možno po zakonu obiskovanje gostilnic za nekaj časa prepovedati. Zakon določa končno, da se sme pijanca staviti pod kuratelo ter ga prisilno poslati v asil za pijance. Francoske kongregacije. Velik del francoskih kongregacij se je uklonil zakonu in prosil za avtoriza- cijo, nekaj se jih je izselilo, nekaj pa razšlo. Vlada postopa neizprosno. Policija preiskuje neavtoriziranih kongregacij samostane ter razpušča menihe in meni-hinje, ki se morajo raziti nemudoma. V departementu Cötes - du - Nord imajo Sale-zijanci dva samostana in v enem tudi veliko sirotniščnico. Salezijanci se pa zakonu niso hoteli ukloniti, zato so postali posvetni duhovniki, misleči, da jim tako ne more vlada blizu. Toda zakon take zvijače ne dovoljuje, zato jih je prokura-tor republike pozval, naj zapuste samostan nemudoma ter naj izpraznijo tudi sirotniščnico. Otroke je brzojavno dodelil državnim sirotniščnicam. Tako bo na Francoskem kmalu mnogo praznih samostanov. Število 8amostancev in samostank se bo izdatno zmanjšalo, s tem pa tudi moč klerikalcev in reakcionarcev. Avstro - Ogrska in Mehika sta zopet spravljeni ter imata zopet diplomatske zveze. Po smrti nesrečnega mehikanskega cesarja Maksa so se te zveze pretrgale. Dolgotrajno sovraštvo je končano. Diplomatom se je posrečilo pokriti žalostno minolost s plaščem po-zabnosti, in 9. sept. je grof Hohenwart, novoimenovani avstro - ogrski poslanik, nastopil svoje mesto, izročivši mehikan-skemu predsedniku Porfiriju Diazu svoje pooblastilo in veliki križ Štefanovega reda. Vojna v Južni Afriki. Kitchener se pripravlja na veliko nalogo: zajeti Botho, ki je baje obkoljen z angleškimi četami. General Lyttleton hoče Botho ujeti, toda angleški listi izražajo že danes bojazen, da se bodo Buri razpršili na majhne čete in ušli. To se bržčas tudi zgodi. Ker nameravajo Buri vdreti od za hodnje strani v Natal, je poslal Kitchener, močne oddelke na mejo. Kitchener zahteva novih in močnih oddelkov jezdecev, da nadomeste utrujene. Vsak mesec zahteva, da naj se mu pošilja po 8000 novih konj. Burski poveljnik Pretorius je bil baje v nekem boju ob Sterkstroomu smrtno ranjen. Ujet je najmlajši sin drž. tajnika Reitza in nečak generala Emmeta. Blizu Corneliji je bilo ujetih 22 Burov, radi česar so v Londonu sila veseli. Kitchener javlja sedaj že vsakega Bura in vsako mulo, ki pade Angležem v pest. Tako imajo Angleži vsak dan malo tolažbe. Toda iz Londona poročajo, da se nezadovoljnost radi brezkončnosti vojne širi po deželi bolj in bolj. Vsi stanovi so nezadovoljni, in vladi se opozicija v parlamentu množi. Položaj Salisburvja postaja resen. Dopisi. Žužemberk, dne 5. oktobra. Kaj so vse počeli duhovniki na leči in spo-vednici pred minolimi volitvami, to je več kot preveč. Omenimo le to, da je naš Zavbij vse nedelje meseca avgusta in septembra imel na leči politične govore. Te pridige so bile toli predrzne, da se je moralo vsakemu studiti, kdor jih je slišal. Če je že samo to greh, kdor voliti ne gre, moramo si misliti, koliko večji greh je, če bi se kdo predrznil voliti nasprotno klerikalcem. Tisti je hudičev po-magalec, brezverec, hujši kot Luter, preganjalec naše sv. vere. Nobenega liberalca ne bodo obhajali, čeprav bo ležal na smrt bolan. Naj le umrje, saj ni več kristjan. Če bode prav Boga prosil odpuščenja, vse ne bo pomagalo nič, pogubljen bo. Kdor hoče umreti brez Boga in biti pogubljen, naj le voli liberalca. Tako se je razsajalo na leči pred volitvami in nikogar ni bilo, ki bi povedal kmetu resnico. S hudičem se je delalo in s peklom, s prokletstvom in z izobčenjem proti narodno napredni stranki. Seveda se je kmet prestrašil, saj še veruje, da zna duhovnik coprati, da zna osebo zamaševati, da vsakdo čez leto dni umrje. Ni čuda, če se je kmet udal klerikalcem; vraga se je zbal. Ali je pa to krščansko?! Kaj se je godilo pred volitvami v spovednicah, naj zadostuje le jeden slučaj. Mož volilec je prišel k spovedi. Ko je povedal vse grehe, pristavil je še, da bere »Slov. Naroda in »Rodoljuba«. Tedaj pa je božjemu namestniku zavrela kri. Dolgo sta se prepirala radi časopisov. Mož nikakor ni obljubil, da ne bo več bral liberalnih listov, duhovnik pa — ni hotel dati odveze. Po dolgem času in hudem pritisku je mož obljubil, da bo volil 12. septembra klerikalno. Glejte, prej se je duhovnik na vse načine pro-tivil, dati odvezo, potem pa mu jo je dal brez zadržka. Za druge grehe ga Še vprašal ni, le povedal mu je, da naj se drži Kristusa in da obljube ne sme prelomiti. To je spoved! G. Miha pa menda nima druzega dela kot prorokovati, pa nespametnosti poče njati. Kadar ne zabavlja na liberalce, pa hvali svojega kaplana. Neko nedeljo meseca avgusta je rekel, da jamči, da Žavbij ne pije vina. Povedal pa ni, zakaj je pripeljal velike vinske posode v naš kraj. Menda ne zato, da bi imel zrak shranjen v posodi? Pa saj nas nič ne briga, če Žavbi] pije vino ali žganje in pivo. G. Mihi je dne 2. teptembra t. leta prinesel neki tukajšnji upokojeni gospod, da podpiše pobotnico in pritisne pečat. To je potreba, da se izplača pokojnina. Gosp Miha pa tega kratkomalo ni hotol storiti Vzroka ni navedel, šele po daljšem času napravil je to g. kaplan. Čudno je, da s podpisovanjem vsakikrat nagaja. G. Miha se umika nalašč, kadar ve, da ga čakajo da ga iščejo in prosijo, naj se jih usmili Če pa pride kdo v nedeljo, pa sploh ničesar ne pogleda. Koliko je proroški Miha že s tem napravil sitnosti ces. kr. urad nikom! Kolikokrat je ta ali oni moral iti v župnijo po dva-ali trikrat, da se je podpisalo, a Miha je vsakikrat odtegnil svojo milostno roko. Končno se je g. kaplan usmilil ter je napravil, kar treba. Pri neki priliki je rekel Miha, da tega ni dolžen storiti, saj mu za to nihče nič ne plača. Jojmene! Dekan in prorok, pa tega ne ve, da je plačan od cesarja! Tako dela ta gospoda, ki ji je ljubezen do bliž njega le na jeziku. Tu je potrebno, di bi nujno kaj ukrenil c. kr. davčni urad Ako se pa davčna oblast ne zmeni zi prizadete, treba bo, da se g. Miho pouči kaj je dostojnost in dolžnost. Dnevne vesti. V Ljubljani, 8. oktobra. — Osebna vest. Absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Ana Pfeifer iz Ljubljane je nastavljena kot suplentinja na dvorazredni ljudski šoli v Mozelju — Iz dvornih krogov naše katoliške narodne stranke prihajajo vesti malem prepirčku. Imajo eno samo pečeno jabolko, lačnih želodčkov je pa več In sedaj se vodi razprava o tem, kom se položi jabolko na plošček. To se pravi prepirajo se o tem, kdo naj zasede jedino deželno odborniško mesto, o katerem razpolaga naša klerikalna stranka. V posesti je Povše, in glavar Detela bi najraje videl, da mu ostane tudi v bodoče ad latus, ker si ji težko misliti, da bi sta rejši deželni odborniki privolili v to, da bi jim mladi Brejec predsedoval v glavar jevi odsotnosti. Ali stolec Povšetov se menda vendar precej maja. Tu j«; tudi dr Žlindra, ki bi blagovolil prevzeti mesto deželnega odbornika, pa drugi mu m» branijo; tudi bi se pri tem moral v- z liberalci k jedni mizi, kar bi škodilo njegovemu zdravju! Zategadelj dr. Šusteršič ni posebno nevaren Povšetov protikandidat. Brejec pa jo že bolj nevaren, z zobmi in z rokami se trudi, da bi Povšeta izpodnesel. Nevaren ta mlad človek sicer ni, njegova glavna moč je aroganca, in zategadelj ni izključeno, da bi se možiček ne priglodal v deželni odbor. Ali tudi dr. Schweitzer in dr. Ivan Evangelist Krek sta baje kandidata. Na-« ta prepir v žabji luži ne zanima obilo, ko je za javnost brez vsakega pomena, kdo je tisti edini klerikalec, ki bode hodil v deželni odbor samevat. Kakor hitro izvemo, kako se prepir konča, in kateri kandidaturi se bode dalo prvenstvo, hočemo svojim Čitateljem o tem vestno poročati. — Tridesetletnico svojega delovanja kot urednik zadrskega čas nika »Narodni List« je praznoval včeraj deželni in državni poslanec Juraj BiankiniJ Koliko zaslug si je pridobil jubilant v dolgi dobi, odkar je prevzel uredništvo omenjenega lista, ne samo na časnikarskem polji, nego tudi s svojim plodovitim politiškim in parlamentarnim delovanjem, ni nam treba posebej poudarjati, saj jih pozna vsakdo, ki količkaj pašno zasleduje javno življenje bratskega naroda v kršni Dalmaciji. Neustrašenemu boritelju in delavcu na narodnem polju kličemo ob priliki, ko more gledati nazaj na dolgo dobo svojega trudapolnega dela, tudi mi: Bog ga ohrani svojemu narodu se dolgo čilega in delavnega! Na mnogaja leta! — Proinja do c. kr. finančnega ravnateljstva v Ljubljani. Po deželi hodijo zadnje dni finančni organi po gostilnah in trgovinah in pobirajo neke »globe« po 4 K s pristavkom, da se je neka stara postava prezrla, kateri se je prišlo šele sedaj na sled. Globo plača gostilničar, ker vporablja pri kavi sladkor, trgovec pa, ker nima pravilno javljene »prodaje sladkorja«. Ker nam je ta postava neznana, prosimo za pojasnilo. — Skušnje za usposobljenje učiteljev in učiteljic za ljudske in meščanske šole se bodo začele pri c. kr. izpraševalnem poverenstvu v Gorici dne 4. novembra 1.1. ob 8. uri zjutraj. Prošnje treba doposlati rečenemu poverenstvu predpisanim potom najkasneje do dne 20. t. m. — Umrla je v Gradcu gospodična Antonija D okleva, hišna posestni ca. v starosti 40 let. Pokoj niča je bila sestra gospe soproge tukajšnjega občinskega svetnika nadinženerja Žužeka. — Posredovanje mestne posredovalnice za delo in službe in stanovanja v mesecu septembru je bilo z ozirom na prejšnji mesec znatno boljše, bodisi glede prijav, kakor tudi oddanih služeb, oziroma sprejetih delojemalcev. V tem, ko je bilo delodajalcev v obeh mesecih skoraj jednako, je naraslo število delojemalcev v tem mesecu skoraj za jedno tretjino višje, istotako se je tudi služeb in dela za četrtino več oddalo. Razmerje med preteklim letom v tem mesecu in letos je ostalo skoraj neizpre-menjeno. Med prijavljenimi delojemalci je zlasti naraslo število hišnih poslov, a poslov za k me t s k a d e 1 a v e d n o u p r a v občutno primankuje, tako da se naročila jako težavno rešujejo. Istotako primanjkuje tudi vajencev. Ker je ▼ mesecu septembru začetek šol, je bilo največ ponudeb za dijaška stanovanja, katera so se jako dobro oddajala. Letnih stanovanj, posebno malih in srednji h, pa tako primanjkuje, da stranke, katere iščejo stanovanja, povsem obupa-vajo. Splošno je vprašanje za letnimi stanovanji jako veliko, a ponudeb zelo malo, nasprotno pa je za dijaška stanovanja veliko oddajateljev, toda le srednje število najemnikov. — Zažigalca so dobili. Iz Krope se nam piše: Izdal se je danes požigalec Krope. Enajstkrat je zažigal, a le petkrat se mu je posrečilo zanetiti ogenj. Nocojšnjo noč je zažigal v Kotlu pri Her-celnu, a so v pravem času zapazili tleči ogenj. Orožniki so ga danes že odvedli k c. kr. okrajni sodniji v Radovljico. Kro-parji bodemo sedaj vsaj v miru in brez skrbi spali. — Ljubljanska meščanska godba priredi v nedeljo, dne 13. t. m. v telovadnici »Narodnega doma« velik koncert. Namen tega koncerta je, prepričati nekatere ljubljanske kroge, kateri dvomijo v sposobnosti godbe, daje ista sposobna tudi za večje koncertne nastope, vsled tega bode program izbran ter bodo zastopane težavne in komplicirane kompozicije. Vsled tega že danes opozarjamo častito občinstvo na ta koncert, pri katerem bode imelo priliko, soditi o napredku godbe, da lahko postane istotako priljubljena v salonih in koncertih, kakor je postala pri promenadah, samo ako jo poklicani krogi rade volje in zadostno podpirajo. — Klub strelcev v II. Bistrici volil je na svojem občnem zboru dne 5. t. m. gospoda dr. Štora iz Ljubljane svojim častnim članom. Izvoljenec, kateri se je pri trudapolnej ureditvi Iv. Veselove zapuščine za družbo sv. Cirila in Metoda aktivno udeleževal strelskih večerov, ostal je klubu v najboljšem spominu. — Strela. Dne 7. t. m. je treščilo v poslopje J. Adama na Pokajišču pri Borovnici; pri tem je omamila strela hčerko in ubila dva vola. Škoda je precejšnja, ker nesrečnež ni bil zavarovan. — Kranjski raki, ki so zadnja leta v nekaterih vodah skoraj popolnoma izmrli, se polagoma po prizadevanju raznih najemnikov ribolova zopet začenjajo javljati. Tako se je posrečilo g. Bergmannu, lekarnarju in posestniku v Novem mestu, za ploditi v težkem potoku 34 cm dolge rake. — Napad. V nedeljo zvečer med 8. in 9. uro je bil v Hruiici mesarski pomočnik Anton Hlebš iz Št. Vida od Jakoba Pogačnika in Franceta Kramarja napaden. Franc Kramar ga je sunil z nožem v hrbet in ga težko ranil. Ranjenca so pre peljali včeraj v deželno bolnico. — Lovska sreča. K včerajšnji naši notici pod tem naslovom naj se čita mesto Antona — Matija Lavrenčič. — Škrlatica, ki se je epidemično pojavila v Kovorji v kočevskem okraju, je popolnoma prenehala. Izmej 15 zbolelih otrok sta dva umrla. — Volkovi se pogostoma prikazujejo v kočevskem okraju, a le bolj v hudi zimi. Letos se je priklatil tak kosmatin v vasi Rigle in raztrgal ter odnesel jagnje. — Mejnarodna panorama. Potovanje po slikoviti štajerski deželi je res krasno; zdi se nam, da zremo istinite prirodne krasote severnega Štajerja z njegovimi nebrojnimi golovci in rudniki. Strmi vrhunci gora štrle strahovito proti nebesom, da nas obhaja groza. Med mesti je največ slik iz Gradca, dalje so krasne slike Judenberga, Admonta, in dr. — Kdor si je kdaj ogledal to panoramo, prizna, da so slike vredne pogleda. Želeti bi bilo, da pride kmalu na vrsto panorama južne Štajerske. Prihodnji teden ogledamo kraje in stanovanja nesrečnih Burov. — Trgatev v Brdih. Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda s sedežem v Gorici, ulica Barzellini štev. 20 poroča: Trgatev se je začela s 1. t. m., toraj pri prav gorkih dnevih, zato pa je »rebula« prav sladka, bolj kot navadno in v primeri z drugimi vini. Pri vsem tem, da so naša brdska vina najbolja, pa imajo letos tudi še to prednost, da so imela pozno trgatev pri lepem vremenu. Glede trgatve so naši Brici bolj previdni od druzih. Našega društva namen je vino-kupovalce, oziroma krčmarje opozoriti na našo briško »rebulo«, ki prekaša vsa druga vina vkljub obilej množini in prav nizki ceni. Pri Gorici in v Gorici pa so veliki vinski trgovci, ki kupujejo vina po Vipavskem in celo v Furlaniji, prav šibka vina in po prav nizki ceni, pri tem pa kupijo tudi nekoliko naših sladkih vin, vse to zmešajo in potem prodajajo pod imenom briška vina. Zatorej se svetuje, da se gostilničarji sami obrne v Brda. oziroma do društva, ki ima na razpolago obilo pravih, najboljih, le naših vin od svojih članov. Ker naše društvo zastopa cela Brda, oziroma posreduje prodajo pravega naravnega briškega vina, zatorej naj se obrne, kojemu je kaj ležeče za dobra prava naša vinn, do društva, ker ima le to namen, da posreduje, da s tem zadobi ono veljavo, katero v resnici zasluži. — Ukraden denar — najden. Včeraj popoludne je našel policijski stražnik Mihael Sitar v grmovju na Ambroževem trgu vrečico, v kateri je bilo 290 K. Denar je bil malo časa popred, ko je bil najden, ukraden mesarici Marjani Pater-nostrovi iz Studenca, in sicer v gostilni na Poljanski cesti št. 26. Marjana Paternoster je pustila korbico z vrečico in denarjem v veži in je šla v gostilno. Tat je to priliko porabil in denar odnesel. Vzel je le 10 kron, ki so bile v ruti, v katero je bila zavita vrečica z drugim denarjem. Tat najbrže ni slutil, da je v vrečici denar in je vrgel ruto z vrečico vred stran. — Pretep v „Cikagu". Na Dolenjski cesti je glasovita šnopsarija, katero so šnopsarji krstili na ime »Čikago«. V tej šnopsariji sta se včeraj dopoludne sprla in stepla dva čestilca jeruša. Imela nista niti vinarja v žepu, ko sta prišla v »čikago«, pač pa je jeden imel prstan in uro. Prodala sta oboje in tudi zapila oboje. Nazadnje sta računala, koliko je jeden drugemu dolžan, in pri tem računu sta se sprla in stepla, da sta bila oba krvava. — Iz tira skočil je včeraj opo-ludne pri šentpeterski premenjalnici električne železnice voz, ker je bil tir s peskom zasut. Nezgoda se ni zgodila. — Izgubljene reči. Na poti od Višnjegore do Grosupljega je izgubil vče- raj popoludne trgovec L. B. zlato kratko verižico, na kateri je obesek zlata knjižica z napisom: »Envergesstiche Tage«. * Napad na politikujočega župnika. Iz Budimpešte poročajo, da je delal župnik Illek v Neupestu poleg glavnega mesta z vso silo za vladnega, židovskega kandidata Wolfnerja, ki je bil tudi izvoljen. Po maši na cesarjev god je hotela župnika razburjena množica napasti s palicami in s kamenjem, a policija je napad s težka preprečila. Nekdo pa je ustrelil na župnika z revolverjem, ne da bi ga bil zadel. Deset ljudij je zaprtih. * Gluhonem vojak. Iz Lvova javljajo: Urednik lista »Dziennik Polski« dr. Otoszewski-Barenski je prijavil v svojem listu, da je sprejela komisija v Mielecu popolnoma gluhonemega k vojakom ker je bila uverjena, da je Simulant. Gluhonemi vojak je bil 10 tednov v vojaški bolnišnici. Vojaška oblast je radi te notice tožila urednika, ki pa je bil popolnoma oproščen, ker je dokazal, da je pisal resnico. * Plodna žena. V češkem mestu Nimesu je rodila te dni neka 431etna žena dvajsetega otroka. * Mož z 8 nevestami. V Bero-linu se bode moral neki občinski svetnik pred sodiščem zagovarjati, ker je imel 8 nevest, vdov in deklet, katere je obral, obljubivši jim zakon. Vzel jim je 28.000 mark. Sleparja je ogoljufala le ena ženska, ki mu je odnesla precej denarja. Poštenjak je vrhu vsega še oženjen, a je od svoje žene ločen. * Dogodek. Sloviti Frederic Febvre je priobčil v »Gaulois« nekaj dogodbic, ki jih je doživel 1. 1891 v Petrogradu. Neki ravno došli Francoz je posetil v Petrogradu zvečer promenadni koncert pred zimsko carjevo palačo in naprosil mimogredočega častnika za vžigalico, častnik se je nekaj trenutkov pomišljal, potem pa tujcu ponudil prižgano smodko ter smehljaje vprašal: »Vi ste Francoz, gospod?« — »Da, celo iz Toulousa!« — »Došli ste prvikrat na Rusko?« — »Da, gospod.« — »Potem si pač morem pojasniti, zakaj niste pozdravili onega visokega gospoda v uniformi, ki je ravno stal pri meni, ko ste me naprosili ognja.« — »Veliki gospod ? Nisem zapazil. Kdo pa je V« — »To je,« je dejal častnik, »sam car!« — »Ali veste to gotovo V« — »Mislim da, saj je moj brat.« * Czolgosz ni pomiloščen. Kakor poročajo iz New Yorka, ni hotel guverner Odeli Czolgosza pomilostiti. Usmrčen bo brčas 28. oktobra. Morilec je baje popolnoma apatičen ter nima niti mej svojimi tovariši v ječi nikakih simpatij. Neki kaznjenec je pribil na svoja vrata sliko Mac Kinleya, tako, da jo mora videti Czolgosz, kadar ga vodijo mimo. * V enem letu delavec in mi-lionar. V zahodni Mehiki vzbuja v zadnjem času veliko zanimanje neki Pedro Alvarado, kateri je bil še pred tričetrt leta navaden delavec, sedaj pa znašajo njegovi mesečni dohodki 500.000 gld. Našel je namreč silno bogat rov. Alvarado je baje jako radodaren; ves svoj denar pa ima doma, mesto da bi ga naložil v kaki banki. Zunaj ga spremlja vedno osem orožnikov, ker nosi seboj vsaj 500.000 gld. V Parkaisu zida mladi milionar krasno, veliko palačo bolnišnico. Tudi cerkev je že sezidal. Književnost. — Slovenke št. 9. prinaša sledečo vsebino. Vzgoja deklet. Nada. Trst. — Sinoči . . . Utva. Trst. — Žensko pitanje v Hrvatskoj. Piše B. V. Zagreb. — Solzam. Utva. Trst. — Ruskin in žene. Prevela leda. — Pesem. Demeter. Celje. — Marija Dmitrijevna Balaševa. Božidar Tvorcov. Kaluga. — Brez dela. Po italijanskem izvirniku Ade Negri. Prevel Ž. L. M. — Trenotki. Nirvan. — Neodkrit otok. Spisal Francois de Ninon. Prevel Rok Drofenik. Ljubljana. — Posveta. — črtice iz življenja. Adela. — Svetu. Vanda. — Javna predavanja. Nada. — Memento ! C. Golar. Celje. — Nove knjige. — Beležke. Telefonska in brzojavna poročila. Dunaj 8. oktobra Državni poslanec dr. Pacäk je bil brzojavno poklican h Koerberju. Dunaj 8. oktobra. „Neues Wiener Tagbläft" priporoča, naj bi se izvolil predsednikom državnega zbora veleposestnik Baerenreither, prvim podpredsednikom Čeh, drugim pa Poljak. Dunaj 8 oktobra Danes se je objavila cesarska naredba, s katero se ustanavlja ravnateljstvo za grajenje železnic. Načelnikom je imenovan sek-cijski šef Karol Wurm, namestnikom pa višji štabni svetnik Millemotti. Dunaj 8. oktobra Danes je dospel semkaj ministrski predsednik SzelI, ki bo sprejet pri cesarju, da mu sporoča o d ovršenih volitvah na Ogrskem. Praga 8. oktobra. Danes so se začele deželnozborske volitve, ki se vrše v kmetskih občinah prvikrat direktno. Mladočehi so pripravljeni na izgube; agrarci morejo dobiti 20—25 mandatov. Mladočeški klub ima v nedeljo sejo. Agrarski kandidat Prašek je moral s svojega volilnega shoda pobegniti. Narodno gospodarstvo. — Vojaško oskrbništvo v Gradcu kupi po kupčevalni navadi: pšenice 7.300 q, rži 19 600 q v skladišču za poljske pridelke in moko v Mariboru, potem pa v dotičnih vojaških oskrbovalnih skladiščih: rži 3.600 q v Gradcu, rži 4.500 q v Celovcu, ovsa 4.000 q v Ljubljani, ovsa 1.200 q v Trstu, ovsa 4.300 v Celovcu, ovsa 3.000 q v Beljaku, ovsa 2.700 q v Gorici, ovsa 1.500 q v Pulju, ovsa 8.500 q v Gradcu, ovsa 6.200 q v Mariboru. Prodajalne ponudbe se bo sprejemalo do 17. oktobra t. 1. do 10. ure predpoldne pri intendanci 3. kora. Natančnejše pogoje more se pri vsakem vojaškem oskrbovalnem skladišču, potem pa tudi pri političnih oblastih in gospodarskih deželnih društvih v okolišu kora (Štajersko, Koroško, Kranjsko, Istra, Goriška in Gra-diška) razviditi. Poslano. P. n. gojiteljem in prijateljem slovanskega petja ob Donavi! Na pragu petega desetletja svojega neumornega umetniškega delovanja si dovoljuje najstarejša slovanska družina ob Donavi: »Slovansko pevsko društvo na Dunaju« obrniti se do širše javnosti s toplo prošnjo, da bi nam tudi v začenjajočem se novem desetletju ostale v polni meri ohranjene redke simpatije, katere je društvo doslej uživalo, da bi pa se še kolikor moči pomnožile — tako z vplivno moralno podporo, ki je za uspešno delovanje v prvi vrsti neobhodno potrebna, kakor tudi z zadovoljnim in vztrajnim sodelovanjem vseh tistih, katerim je milostljivo nebo dodelilo redki dar petja! Posebno se kaže v dobi, ki prav kar začenja, ta potreba, da bi mu bila napram važnim nalogam, katere se pripravlja društvo v prid Slovanstva izvršiti, splošna podpora slovanskih krogov zagotovljena, da bi moglo svojemu vzvišenemu poslanstvu častno in v polni meri zadostiti! Hitite torej vsi pod staroslavni prapor, katerega je nepozabni naš ustanovnik in zborovodja Arnošt Tovacovsky z vrsto požrtvovalnih, navdušenih mož pred 40 leti razvil na bregovih negostoljubne Donave, in posvetite se s pravim ognjem in z neudušljivo vztrajnostjo gojenju slovanskega petja! Odkriti prijatelji vznesene ideje slovanske vzajemnosti pa ne mudite krepiti naše vrste z mnogobrojnim pristopom za člene ustanovnike in prispevajoče, da bi bil tudi v gmotnem oziru našemu društvu omogočen znaten napredek! Pevske vaje so vsak petek: I. okraj, Christinnengasse 6, II. nadstropje (akade-mični gimnazij, prirodoslovna dvorana), in to ženski zbori od polu 6. do 7. ure zvečer, moški zbori od 7. do 9. ure zvečer. Priglasi novih izvršujočih, ustanovnih in prispevajočih členov se sprejemajo tudi tam v navedenem času ali vsak dan v društveni pisarni: I. okraj, Bräunerstrasse 7, kjer se zadovoljno dajejo razna na-daljna pojasnila. Na zdar! Za odbor ..Slovanskega pevskega društva" na Dunaju". Dr. Jos. V. Drozda, t. ö. predsednik. Dr. Fr. Vidic, B. Novak, t. C. podpredsednik. t. C. tajnik- Tinktura zoper kurja očesa - gotovo najboljše sredstvo - z* hitro odpravo kurjih ooes, trde kože itd. Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr. Dobiva ae T (27-40) deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj" 191. licustek-a v 1 Jubljuitl. Se dobiva povsodi! neobhodno potrebna zobna Creme vt:Aržrvje. trotte čiste, bele im s-ttratte. Meteorologično poročilo. VUina nad morjem 806-1 m. St mil araonl tlak 786-0 mm. 'Stanje Čas opa-j baro-zovanja | metra iv mm. o. > SI Vet rovi Nebo i! 9. zvečer} 7. zjutraj ;2. popol. 727 4 730 3 7310 6 3 sr. sever 46\ al. jug i 12 4 si. jvzhod oblačno g jasno ■ jasno oj Srednja včerajšnja temperatura 95°, normale: 11"9°. — Včeraj popoludne blisk in grom. Dunajska borza dne 8. oktobra 1900. Skupni državni dolg v notah .... 98]55 Skupni državni dolg v srebru .... 98 40 Avstrijska zlata renta....... 118 50 Avetniska kronska renta 4°/..... 9550 Ogrska zlata renta 4°/0....... 118 50 Ogrska kronska renta 4',..... 92 75 Av8tro-ogrske bančne delnice .... 1630 — Kreditne delnice . ....... 616 50 London vista.......... 238 97' t Nemški državni bankovci za 100 mark. 117*271, 20 mark......,..... 2342 80 frankov........., . 19 — Italijanski bankovci........ 92 05 0. kr. cekini........... 1181 Mašinist izvežban, išče službe k parni žagi ali v kako tovarno. Ponudbe pod „masinist" na uprav- ništvo »Slov. Naroda«. (2140—3) Zahvala. Izgubila sem zlato verižico. Našla jo je gospa Ana Zorčeva, soproga uradnika v Koslerjevi pivovarni, ki pa v svoji izredni poštenosti ni zahtevala nikake nagrade, ter je najdeno verižico takoj oddala legitimirani izgubiteljici. Za ta pošteni čin se imenovani gospej najtopleje zahvaljuje z vsem spoštovanjem (2186) Ida Murgelj v Cerkljah. Ljubljanskegi se za primerno c a Zvona 19, oziroma 20 letnikov in pet letnikov (1889, . 1894) „Dom In Sveta" se za primerno ceno proda. Več pove J. Bvbm, trgovina s papirjem v Ljubljani. V kavarni „Evropa" se oddajo sledeče novine: »Wiener Allgemeine Zeitung«, »Deutsche Zeitung«, »Deutsches Volksblatt«, »Süd-steirische Presse«, »Leipziger lllustrirte Zeitung«, »Wiener Fliegende«, »Wiener Pschütt Caricaturen«, »Figaro«, »Kikeriki«, »Simplicissimus«, »Buch für Alle«, »Soča«. Ravno tam se prodajo po nizki ceni stoli. (2178—1) Specijalna trgom za kavo Edmund Kavčič t Ljubljani, Prešernove ulice, nasproti poste priporoča Uit« o Santo« dobrega ukusa po gld. 1*— kilo Xellgherry aromatično- krepkega okusa.....„ 1*40 „ Plraldy najfinejega okusa _ 160 „ Postne poslatve po 5 kil franko. Vsakovrstno »pererljaao blago v najboljši kakovosti. (12-192) Glavna zaloga J. Klauer-jevega „Trlglsva". Proda se z obširno in dobro založeno trgovino. Skupna vrednost 80 — 9O.OO0 kron. Trgovski promet 72.000 kron. Kje, pove upravništvo »Slovenskega Naroda«. (2155—2) Glavno zastopstvo za Ljubljano in okolico ima tvrdka (1929—10) Itt. Bonač -št ZLjTa.'bläam.I. ^=>rl strolJCOTnajstlsu. ©o lE-u.p-u.je najceneje. f d 4-> Kdor potrebuje elektr. razsvetljav e predmete razsvetljavne predmete za plin naj si iste omisli aamo pri podpisanem. Lastna fabrikacija ali izdelki svetovnoznane tvrdke braloi Krünirr na llunnji. od katere so vedno v zalogi vsi raz-svetljavni predmeti, kakor tudi materijal z« «*l«>k-trlrno razMvrtljavo, Pri večjem nakupu se podaljšanja, skrajšanja jn manjša popravila izvršujejo brezplačno. Stari le»tenel (lustri) se po ceni prenarejajo za električno razsvetljavo. (2132—3) Leopold Tratnik, pasar Sv. Petra cesta št. 27. Točna in reelna postrežba. 4 m o P- o < H (d v O m i v francoščini in ruščini tako tudi v konverzaciji in literaturi teh jezikov daje rojena moskovska Rusinja. (2184—i) Naslov v upravništvu »Slov. Nar.«. Službo kot sluga ali hišnik želi dobiti mladenič, samec, zmožen slovenščine in nemščine. Povpraša naj se v posredovalnici siužeb Katarine Egy, v Ljubljani, na Sv. Petra cesti št. 23. (2183) Ces. kr. avstrijski državne železnica. Izvod iz voznega reda reljavea od dne 1. oktobra 1901. leta. Odhod lz Ljubljano jož. kol. Proga čez Trbiž. Ob 12. ari 24 m po noči osobni vlak t Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Aussee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line na Danaj via Amstetten. — Ob 7. uri 5 m Ejntraj oso b ni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, FranzensfesU, Ljubno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 3. ari 56 m popoldne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Paria, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, PUen, Marijine vare, Heb, Franzove vare, Karlove v are, Prago, (direktni voz I in II. razreda), Lipsko, Dunaj via Amstetten. — Ob 10. uri zvečer osobni vlak v Trbjž, Beljak, Franaensfeste, Inomost, Monakovo. Trst-Monakovo direktni vozovi I in II. razreda ) — Proga v Novo mesto ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj, ob 1. uri 5 m popoludne, ob 6. uri 55 m zvečer. Prihod v LJubljano juž. kol. Proga lz Trbiža. Ob 3. uri 25 m zjutraj osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Monakovega, Inomosta, Francens-festa, Solnograda, Linea, Steyra, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, (Monakovo-Trst direktni vozopi I. in II. razreda). — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Prage, idirektni vozovi I. in II. razreiia), Budejevic, Solnograda, Linea, Steyra, Pariza, Geneve, Carina, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, St. Mohorja, Pontabla. — Ob 4. uri 41 m popoludne osobni vlak z Danaj a, Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakovega, Inomosta, Franzensfeste, Pontabla. — Ob 8. uri 51 m zvečer osobui vlak z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga lz Novega meita in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, ob 2. uri 32 m popoludne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 2a ra zjutraj, ob 2. ari 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 25 m le ob nedeljah in praznikih v oktobru, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. — Prihod v Ljubljano drž. kol. lz Kamnika. Mesar i vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. uri 6 m dopoludne, ob 6. uri 10 m zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih in samo v oktobru. (1393) Spretna prodajalka išče službe. Nastop možen od dne 15. okt t. 1. dalje. (2156—2) Ponudbe vsprejema upravništo »Slov. Naroda« pod šifro ,,M". (2180-1) z dobrimi spričevali, izurjen v zemlje-knjižnih stvareh in s prvim pisarniškim izpitom, želi vstopiti s 1. novembrom k sodišču, v odvetniško ali notarsko pisarno. Ponudbe pod A. T. poste rest. Ptuj. Dobro ohranjen ki ima 5 oktav in !0 registrov, pripraven tudi za pevska društva, se proda prav po ceni. (2177—1) Kje? pove upravništvo »Slov. Nar.«. Komptoarist s strokovno izobrazbo v elektrotehnični stroki veäö slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi, želi dobiti primerne službe v kaki električni centrali. (2157—2) Blag. ponudbe z natančnimi pogoji vsprejema uredništvo „Slov. Nar.u pod Šifro: Dynamo, do 20. oktobra t. 1. Ccpo prednjo kakor tudi vse druge deželne pridelke kupn|e na{fli>a#I«- finlon 3(olenc trgovec v Celji na Štajerskem. aaT~ Kdor ima kaj blaga, naj naznani ceno in kakovost. (2182—1) Dobre cenene ure s 31etnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure In ekspertna hiša zlatnln -TIoNt (Brüx) (>iUo. Dobra nikelnaata remontoarka . . gld. 3 75 Prava srebrna remontoarka. ... „ 680 Prava srebrna verižica....... „ 1 20 Nikelnasti budilec.......... „ 1 95 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč in tisoö priznalnih pisem. (2oll—85) K S. 12/6/9. (2181) C. kr. deželno kot konkurzno sodišče s tem javlja, da je odklonilo z odlokom c. kr. deželnega nadsodišča v Gradcu z dne 12. septembra 1900, štev. R. II. 59/1 1, predlog upnika Morica Liebischa za razpis konkurza na premoženje Frana Vilarja v Pudobu, in vsled tega se razveljavlja odlok tukajšnjega sodišča z dne 23. avgusta 1901, štev. S. 12/1/1, s katerim se je konkurz na premoženje istega dovolil. C. kr. deželno sodišče v Ljubljani dne 5. oktobra 1901. Velika zaloga <101-66) Styria-, f ranco- „PUCH-F^-iSTYM* hoffer sinov skih Peugeot-, 4bm Pneumatik Austna-koles. katere nudim po lati reu i. kakor tovarna. Pristne švicarske žepne ure, budilke, stenske nre, verižice, prstane itd. itd. Namizne oprave (Besteck). Najboljši šivalni stroji. Najnižje cene in jamstvo! Z vsem spoštovanjem Fr, Čuden, urar in trgovec, na Mestnem trgu št. 25, nasproti rotovža. Ceniki brezplačno in poštnine prosto. s 7LBw — _ —— _ a_ _ naznanjava najuljudneje svojim p. n. odjemalcem, da imava Ö RRIr AR % MF I AP za prihodnjo zimsko sezono v kon-1 e I UiilUHll