21. številka.
Ljubljana, v petek 25. januvarja.
XVII. leto. 1884
Izhaja vsak dan iveier, izimSi nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano bioz pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 Ur., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upra vništv o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
t Knezoškof Janez Zlatoust Pogačar.
Zopet doni tužna vest po slovenskih pokrajinah, da je prenehalo biti izredno blago in domoljubno srcć, da smo izgubili moža, ki je po svojem dostojanstvu, po svojej visokej omiki, po izbomih lastnostih svojega srca, po svojih političnih nazorih, po svojej osobnej ljubeznivosti in vsestranskej važnosti zavzemal jako odlično uzvišeno mesto mej nami Slovenci.
Danes zjutraj ob y4 na 7. uro izdihnil je knezoškof dr. Pogačar svojo plemenito dušo.
Dasi je bilo po neugodnem razvitku bolezni vsak dan pričakovati katastrofe, vender ta vest z najglobejšim sočuv-stvom, s pristno žalostjo napolnuje vsako domoljubno srce, kajti pokojnika življenje in delovanje bilo je tako, da smo vedno z zaupanjem gledali na našega vladiko, da smo svoje težnje in prizadevanja videli deloma v njem vtelesena, da nam je bil v obče uzoren vladika, jednako skrbljiv za naš duševni in za naš gmotni napredek, zvest in zanesljiv nadpastir svojim ovčicam, in da se je zlasti odlikoval z lastnostmi, ki so kaj redko združene z visokim dostojanstvom vladike.
Bil je kot duhoven, vladika, kot domoljub, pisatelj, kot pospeševatelj znanostij in umetnostij, kot prijatelj mladine, kot politik — mož po božjej in narodovej volji in njegovo delovanje je tesno upleteno v zgodovino slovenskega gibanja zadnjih let.
Zato mu ostane v srcih Slovencev večen in izredno hvaležen spomin.   Lahka bodi zemlja plemenitej, uzornej duši!
Pokojni dr. Zlatoust^ P o g a č a r porodil se je v raji Kranjske dežele na Gorenjskem, na-Vrbi, v istej vasi, ki sluje kot rojstni kraj neumrljivega dra. Franceta Preširna, — kot sin kmetskih starišev 22. januvarja 1811. Ker v rojstnej vasi na Vrbi takrat se ni bilo šole, poslan je bd v farno šolo rojstnega kraja svoje matere, v Bled. Leta 1820 ustopil je v Ljubljansko normalko in v Ljubljani tudi preučil šestrazredno gimnazijo, dva filosofična in štiri teolo-gične tečaje na takrat obstoječem c. kr. liceji.
Leta 1834. posvečen je bil duhovnom in že septembra istega leta poslal ga je umrli knezoškof Anton Alojzij Wolf v duhovni zavod Avgustinišče na Dunaj, da je svoje študije  nadaljeval in bil
na Dunajskem vseučilišči dne 5. avgusta 1837 doktorjem teologije promoviran.
Vrnivši se v svojo domovino, bil je dr. Pogačar kakih šeBt mesecev kaplan v sv. Petra župniji v Ljubljani, 16. marca 1838 pa je nastopil vsled cesarskega imenovanja z dne 18. februvarja 1838 stolico dogmatike v Ljubljanskem semenišči, za katero je že na Dunaji napravil konkurs. Na tej stolici učil je skozi 14 1/9 leta, do meseca oktobra 1852.
Mej to 14 Vi letno dobo izvrševal je dr. Pogačar i mnogo druge, mu naročene službene posle
Šest let, od 1. oktobra 1838 do 5. novembra 1843, učil je na filosofičnej učilnici občno vzgojevanje, in na me (oval od 1. oktobra 1842 do 5. novembra 1843 tudi mesto učitelja verozakona in pridigarja (exhortators) na istem zavodu. Ko se je 1. 1844 na tamošnjem c. kr. liceji v Ljubljani izpraznla stolica za učenje sv. pisma starega zakona, uročilo se je začasno profesorju dogmatike dr Pogača r-ju, ki je do konca meseca novembra leta 1845 tudi na tej stolici učil. Dve leti 1851 in 1852 učil je dr. Pogačar na teologičnej učilnici i metafiziko.
Ko se je 1. 1846 po blagosti umrlega knezoškofa Antona Alojzija "VVolfa ustanovilo AI o j z i j e vi š č e, imenovan je bil pokojni vladika vodjem mladega zavoda. Vodil ga je celih dvanajst let z vso njemu prirojeno bistroumnostjo in gorko ljubeznijo do šolske mladine. Prav rad je poučeval kot pravi oče učence v raznih gimnazi-jalnih predmetih, poleg tega pa gotovo tudi v ljubezni do domovine in slovenskega naroda, kajti vsemu slovenskemu svetu je znano, koliko izvrstnih, za slovenski narod, na raznih poljih omike delujočih sinov, vzgojilo se je v Alojzijevišču ravno pod umnim in požrtvovalnim vodstvom ranjkega vladike dr. Pogača r-ja.
Nj. Veličanstvo presvetli cesar odredil je dne 24. novembra 1851, da je bil ttciiteuibki vodja dr. Pogačar imenovan kanonikom Ljubljanskega stolnega kapitola pri sv. Nikolaji, na katero mesto j« bil v stolnej cerkvi 22. decembra 1851 umeščen. L. 1854 izročil mu je njegov ordinarius mesto škofovskega komisarja pri c. kr. gimnaziji in realki.
LISTEK.
Časnikarstvo in naši časniki.
(Dalje.)
Pisatelju tega podlistka o podlistkih naloga bi pač bila, povedati, kateri slovenski časopis je prijavil prvi podlistek? A za to raz-iskavanje sedaj nema časa, tudi ni bilo to nikdar njegov namen. Blagi prepotrpni čitatelji so gotovo že večkrat opazili pravi namen tem podlistkom. Njih nespretni in neuki spisovatelj je po prvotnej fran-coskej navadi v njih hotel le kazati hibe in nadloge slovenskega časopisja, pred vsem pa odkritosrčno pobijati napačna načela, napačne korake naših zastopnikov v zadnjem deželnem zboru. In koliko takih napak sem naštel, a preopasni urednik „Sloven-skega Naroda" jih je večinoma prečrtal. Škoda za olovni k! Zato podlistkom toliko manjka prvotne prave soli! A h ljubu prevelikej ostrosti urednika 9 Narodovega" so ti podlistki še toli v živo zadeli nekatere naše politike, da so danes — sv. Hudo-mirja večer t. j. 31. dne grudna 1883 — razglasili imenitno rizjavou  našemu tlačenemu narodu in
presluvni vladi. Varuj me mili Bog, da bi tukaj kazal na nekatere navskrižnosti in dvoumnosti rečene izjave. Take izjave smo trebovali precej po onem hudem razporu; po njenih načelih pa bi se bili imeli ravnati poBlanci in drugi prvaki že pri volitvah v deželni zbor; po njenih načelih bi se bili imeli ravnati izvoljeni zastopniki pri obravnavah v deželnem zboru — v javnih in klubovih sejah; pred vsem bi se bili pa po njenih načelih imeli ravnati poslanci po zaključenji deželnega zbora. Kar se je v Levčevi hiši v MengiSi govorilo, ne ujema se nikakor z denašnjo izjavo. Tam so se mej lahkoverni narod naravnost trosila napačna načela, katera mora pobijati vsak pravi narodnjak. Pisatelj teh vrstic se je že takrat najbolj čudil — in čudi se še danes, da bo zoper Šukljejeve besede ni oglasil nobeden v deželni zbor izvoljenih prvakov. A dosta ! dosta! Reči nečem več žal besede, da mi kak za-slepljenec ne bode očital: Podlistkar razdira zlepljeno slogo! Videli se bodemo pri Filipih! Rojaki, ker mi ni dovoljeno dalje govoriti odkritosrčno, rajši molčim ! Vzamite v roke gosp. prof. Stritarja »Dunajske sonete". Res jih je globoko in tenko misleči mož zložil že pred dvanajsterimi leti, a velika njih večina zopet uatančno slika
denašnje politične razmere v Kranjakej. Ti dunajski soneti pojasnujejo Bedanje Btanje boljše, nego to zamore sto podlistkov iz okornega mojega peresa.
»Bolezen nova, grdo oportunstvo!
Močvir, ki žc topifi nara v kali nade,
Ki v to zagazil jo Sloven do brade:
Kako naj ti po našo rečem? — Kljuustvo!*)
Ti paznouho zajčje trepetunstvo! Beseda krepka ti iz ust ne pade, Predevaš sklepe, kakor mačka mlade; Prekleto ti vsestransko omahunstvo l*
Stritar.
Molčal bi in pustil ta podlistek o podlistku. A po vsej pravici in resnici bi mi kdo očital nepremišljenost in nedoslednost, kot se ta očita našim poslancem v deželnem zboru. Neukemu podlistkarju tudi ni navada, da bi se kakega dela oprijel, ter je kmalu po začetku ali sredi njega opustil, kot to delajo celo nekateri glasoviti učenjaki slovenski. Kričati in košatiti se: Mi smo mi! je lahko; a uspešno in dosledno delati je težavno. Le prepogostem manjka železne volje, jeklenega značaja! In še večkrat manjka nekaj druzega.
*) Državnomu pravdniku omenim, da izraz, „kljun-stvo" ne mori v sedanjega poslanca, visokočastitega ^osp« KI una, ki se pifie brez j.
knezoškofom ljubljanskim, katero imenovanje vzbudilo je občno zadovoljnost in veselje mej kranjskim stanovništvom.
Dne 5. septembra 1875 bil je dr. Pogačar po goriSkem nadškofa dru. Andreju Golmajerji v stolni cerkvi ljubljanski v škofa posvečen v navzočnosti knezoškofa krškega dr. Val. Wiery-ja, lavantioskega knezoškofa dr. Stepišnika in tržaškega škofa monsignore Do brile. Znamenito je bilo pri tem posvečevanji, da bo bili zbrani tu škofje iz vseh slovenskih pokrajin, znamenito pa tudi to, da je goriški nadškof dr. Golmajer, katerega je poslal umrli knezoškof Anton Alojzij Wolf na Dunaj študirat, ter ga pozneje dne 3. junija 1855 lastnoročno za škofa blagoslovil, da je isti Golmajer blagoslovil v Škofa liuzega naslednika ne-pozabljivemu knezoškofu Wolfn. Od vseh takrat navzočnih petih škofov ostal je Bamo še mariborski knezoškof dr. S t ep iš nek. Pri intronizaciji knezoškofa dra. Pogača rja bilo je navzočnih nad dve sto duhovnikov in vsa dežela je veselo pozdravljala novega knezoškofa. O priliki svoje intronizacije izdal je knezoškof dr. Pogač ar pastirski list pravega cerkvenega duha polen, kateri je vzbudil občno zadovoljnost celo v protivnih nemSkih krogih.
Kaj je storil dr. Pogačar mej svojim osemletnim vladanjem kot knezoškof ljubljanski, je pač še vse dobro v spominu slovenskega naroda, tedaj omenimo površno le glavne točke. Ves Čas svojega vladikovanja bil je knezoškof dr. Pogačar velik prijatelj šolskej mladini in je isto res bogato podpiral. Za slovensko slovstvo zanimal se je dr. Pogačar izredno, in ni ga bilo skoraj  lista slovenskega, katerega bi ne bil ranjki podpiral, kakor tudi ni izšla knjiga slovenska, katerega koli zadržaja, da bi je ne bil naroČil. Veliko, bredno skrb obračal je na to, da bi vender jedenkrat, po oporoki blagega knezoškofa Antona Alojzija \Vo 1 f a zagotovljeni, slo-vensko-nemški tdovar zagledal beli dan.   Ko je po dolgih obravnavah konečno vender le prevzel prof. M. Pleteršnik uredništvo tega slovarja, izrazil se je pokojnik da ima samo to željo, da bi delo napredovalo vsaj v toliko, da bi Še on videl prvo polo alovensko-nemškega slovarja. Videti bi je blagi mož itak ne bil mogel več, kajti zadnja tri leta zapustil ga je popolnem vid,  tudi operacija, katerej  se je podvrgel, ni pomagala nič.   Da bi čul,  da je delo, po njem toliko zaželjeno, pričeto, niti  tega ni doživel. Jedna želja vsaj se je ranjkemu vladiki izpol nila,  da je po  njem  pričeto in sezidano cerkev Jezusovega srca, katero je postuvil v spomin poroke cesarjeviča Rudolfa, vender sam zadnjo blagoslovd, akoravno ni bil ta izreden trud za zdravje starega, že bolnega knezoškofa koristen.
Političnega življenja Be je ranjki vladika v parlamentarnih zastopih malo udeleževal, ker je imel vso Bkrb le za svojo škofijo, katero je o času svojega vladikovanja kaj čestokrat v vseh krajih dežele obiskoval, povsod pridigoval, maševal in birmal.
V deželnem zboru kranjskem bil je v treh sejah, tudi v gospodskej zbornici se je čulo uje govo ime, ko je šlo za kako važno glasovanje, odlikovan je bil b komturnim križem Leopoldovega reda in lansko leto z velikim križem Fran Josipo-vega reda.
Okončevaje te skromne vrstice, mislimo dati splošnej želji izraz, ako rečemo: Bog daj pokojniku vrednega naslednika!
Iz državnega zbora.
Z I Mi naj h 24. januvarja.
Dolgo pričakovana debata o jezikovnem vprašanji se je pričela. Galerije so pretesne, da bi sprejele poslušalce, kolikor se jih je že v jutro trlo okoli vrat, da bi dobili ustopnice. Pa mnogi so se morali vračati, ker so se skoraj vse ustopnice za denašnji dan že včeraj bile oddale.
Po pričetku obravnave naznanja predsednik, da so se oglasili Bledeči govorniki: proti predlogu večine, ki nasvetuje, da se o Wurmbrandovem predlogu preide na dnevni red: Tomaščuk, Lienbacher, Beer, Wurmbrand, Rechbauer, Magg, Russ, Coronini, Heilsberg, "VVildauer, Foregger, Bossi-Fedngotti, Ple-ner, Scbonerer; za predlog: grof Hohenwart, Gro-holski, dr. Rieger, H. grof Clam Martiuic, dr. Gregr, Hausner, Klaič, dr. Vošnjak, Starženski, dr. Trojan, Helvera, Touner, Z.tta, Matuš, Adamek, Samec, Nadhernv, kn«z Cartoiiiki, Schindler. Toda ni misliti, da pridejo vsi upisani govorniki do besede, najbrž le 6 ali 7 od vsake strani, potem dva gene-ra'na govornika, — na desni je v to odločen knez Čartoriski — in oba poročevalca dr. Madejski in dr. Stui■m.
V večni se je k sreč dosegli popolna jedinost, ter se bode po želji nemških konservativcev vzprejela neka motivHcija k predlogu, s katerim se ima o Wurmbrandovem predlogu preiti na dnevni red. Lienbacher in Coronini mislita vsak svojo resolucijo nasvetovati.
Prvi govornik, znani profesor na univerzi v Černovicnh, T o maš č u k , po rodu Rusin, po mišljenji fanatičen Ntmec, pravi prototip pogermanovega Slovana, nadleguje zbornico celo uro s svojim neprijetnim, krokarskim glasom. Dokazuje, da ld nemški jezik Avstrijo skupaj drži n da pod to vlado Slovanstvo v Avstriji silno napreduje, uemštvo pa se zatira. (Glej najnovejšo naredbo najvišjega sodišča na Dunaji od 28. decembra 1883.) Očita Čehom, da uvažajo na tisoče ruskih slovnic, in da se mesto nemški zdaj ruski uče, ker se mora naravno vsak manjši narod naslanjati na številnejega in močnejega.
Potem se vzdigne grof Hoheuwart. Le malo-kedaj poprime besedo, kadar se pa to zgodi, kaže se najbolj spretnega govornika cele zbornice. Logično razvija svojo misel in perijoda za perijodo mu teče gladko iz ust, kakor bi imel celi govor pred
( seboj zapisan v tem, ko ima k večjemu kako notico zabilježeno na malem bstiču. Tudi danes je grof Hohenvvurt v elegantuem mirnem govoru pobijal vse
i razloge manjine in dokazal, da bi vsak zakon, ki bi kodificirati skušal nemški državni jezik, njemu le na
j kvar bil in omejal njegovo sedanjo veljavo.
Položaj Slovakov.
i S'ovansko  blagotvoriteljno  društvo v Petro-
| gradu izdaje pod imenom nIzvestjau svoje posebno ' glasilo, ki prinaša jako mnogo za Slovane važne I tvarine. I/, ravno došle 3. številke povzamemo na-! slednje članke, ki se pečajo z razmerami ubogih Slovakov, katerim se še mnogo slabejše godi, nego nam. Iz teh člankov veje vsa brezozirnost madjar-
Ko se je  ustanovilo  duhovsko zakonsko  so- j dišče 1. 1856, bil je kanonik dr. Pogačar, svetnikom tega sodišča, poslej predsednika namestnikom in slednjič 1. 1859 predsednikom imenovan. L. 1860 bil je imenovan kot Canonicus Theologus.
Od 10. marca 1858 do 1. maja 1861, ko se je oktovirt.1 kranjski deželni odbor, izvrševal je dr. Pogačar tudi mesto odposlanca (Verordneten) pri kranjskem stanovskem odposlanskem kolegiji.
Dne 26. junija 1874 imenovalo je Nj. Veličanstvo presvitli cesar kanonika dr. Pogačar-ja infuliranim dekanom stolnega kapitelna v Ljubljani in 17. julija 1864 bil je dr. Pogačar slovesno na to mesto investiran.
L. 1867 izročil se je dr. Po ga carju direk-torat bogoslovskih študij, 1868 pa predsedništvo proBinodalnega examinatoriuma uovo urejenega duhovnega sodišča in knezoškofijskega konzistorija v ljudskih šolskib zadevah.
S prezidijalnim dekretom c. kr. deželne vlade kranjske dne 21. marca 1869 št. 286 poklican je bil dr. Pogačar k udeleženji pri obravnavah v zadevah ljudskih šol in pripadajočih privatnih zavodov v Kranjskej, in ko se je ustanovil kranjski deželni šolski svet 1. 1870 bil je imenovan kot zastopnik duhoveustva v ta svet.
21. avgusta 1870 po smrti prosta Kosa imenovan je bil stolnim proštom Ljubljanskega kapitelna.
Mej temi oticijalnimi opravki, pa je neumorno Bkrbel za to, da bi spodbujal svoje duhovne soto-variše k duševnemu dem. V ta namen iz lajal je v drugi polovici 1. 1848 dva časnika, jednega v slovenskem jeziku pod naslovom: „Slovenski cerkven časopis", druzega v nemškem jeziku pod ntslovom <^Laibacher Kireheuzeitung". L. 1849 izdaval je uem-| ški znanstveni časopis pod naslovom: „Theologisehe I Zeitschrift" in nemško pisan popularni list pod naslovom: „Zeit uud Evvigkeit". Poleg vseh teh listov, kateri so že ponehali ustanovil je, in uredoval do konca 1852) „Zgodnjo Danico", katera še dandaues izhaja. Kdor ve, da je „Zgouuja Danica" v prve j vrsti gladila poleg „Novic" pot v prostem našemu narodu društvu sv. Mohora in do slovenskega branja sploh, ta bode oceniti iu blagoslavljati znal zasluge ranjkega  vladike dr. Pogačarja za sloveuski narod.
Leta 1864 i/dal je dr. Pogačar zbrune svoje Blovenske pridige, ter Be v družbi ranjkega kuezo-ikofa dr. \Vidinar-ja I. 1870 udeležil vesoljutga cerkvenega zbora v Rimu. V času, ko so se delili du-hovenstvu tako zvani „Stremayerjevi groši", izdal je dr. Pogačar latinsko brošuro, tiBkano le v 36 izvodih v „Narodui tiskarni** v Mariboru in namenjeno škofom, v katerej se izrecno izjavlja proti lemu, da bi smeli sprejemati duhovniki „Strema-verjeve groše".
Ko je bil prejšnji ljubljanski knezoškof dr. \Vidmar že ponovljeno izjavil se, da se odpove knezoškofovskemu sedežu v Ljubljani, interpelovali so tedanji sloveuski državni poslanci na Čelu njim g. Viljem Pfeifer, dr. Razlag, dr. Vošnjak, Ivan Nabergoj itd. ministra za uk in bogočastje pl. Stremayer-ja, zakaj se ne popolni knezošUofijsko mesto v Ljubljaui.
Presvitli cesar imenoval je dne 30. maja 1875, btolnega prosta dr. Janez Krizostorna Pogačarja
Videli smo, kako in kje se je rodil podlistek
in po katerem potu je prišel v Slovence. Sedaj gu nahajamo v raznih naših političnih časopisih, v dnev i ik;k m tednikih. V vseh novinah ga nahajamo le pod črto, kjer je njemu jedino primeren prostor. Obravtiuje pa najbolj različne predmete, prav tako, kot a • to kaže tudi pri podi stku drugih narodov. Koliko po tvariui različnih podlistkov je spisal v teku mnogobrojnih let sam ta podlistkar v razne slovenske novine! Res prava brkljarija bi bile, in najbolj čudovita šara, ko bi čluveii vse te podlistke skup pomedel iz raznih .starih in novih kotov, ter jih kot „1 ubran i spisi" slovenskemu občinstvu prijavil. Kolika različnost od podlistka o slovarji, katerega je bil Levstik začel delati, do denašujega podlistka o podlistku!
Podlistek obravuuje gledališke igre in njih predstave, s katerimi jedino so se prvi francoski „feuilletoui" pečali. Za temi so prišle duhovite presoje raznovrstnih knjig, kot se to Se sedaj pogo-Btem godi v slovenskem podlistku, žal le- malokrat 'duhovito. Dalje nahajamo podlistke o raznih umetnostih, o godbi iu operi, o slikarstvu in kiparstvu, o zidarstvu in raznih stavbah (u. pr. na kolih.) Du-
hovito se nam predočujejo razni umetniški izdelki, Blike, kipi,  hiše, gradovi in hrami  božji krščanski, ueverski in malikovhlski. Še drugi pisatelji so skladali podlistke o obrti in raznih obrtuijskih izdelkih, sem ter tje o najbolj suhoparnih, čemur se nikakor ne čudimo, ko je vender ranjki II. Costa (ali kako se je mož pisal!) opeval celo one lonce v stranskih kotih našega mesta. V podlistku so opisujejo elektrika in ravne električue iznajdbe, zlasti dalekopisi, potem železnice in nje zgradbe,  pota  križem sveta iu potovanja po domačem in tujem svetu. Večkrat so mu predmet razna učilišča viSje in  nižje vrste, pogostem  pa  predavanja,  učena ali  pa prostemu ljudstvu umerjena; za  temi  pridejo časih različni ljudomili zavodi. Sem ter tja ponuja podlistek razne znauostne oddelke,  zlasti  pa iznajdke iu posledice težavnih, zamotauih znanostnih raziskavauj, večkrat tudi nove teorije.   Razkazuje tudi naravine slike in .sploh  vse stvarstvo:  razne  ljudi in  Živali, razne rastline in razne rudnine.   Še drugi podlistki razkazujejo različne šege in navade posamičnih Ijudij (mož in žensk) in raznih narodov, »jih noše in veselice, njih rojstvo  in  smrt; pogostem prijavljajo razne mične dogodbice in druge drobnosti in vsak-
danjega življenja. Za temi slede životopisi in životo-pisne črtice, novele in celo dolgi romani. Nepotrpni čitatelj pa naj nikar ne misli, da je podlistkar z rečenim naštel že vse predmete, ki so se obravnavali v sloveuskih in inoBtrauskih podlistkih. Vseh še nikakor ni naštel, a že to suhoparno naštevanje je popolnem neprimerno pravemu podlistku. Popolnem pa podlistkar ni smel prezreti tvarine v listkih obravnaue, ker to najočitniše kaže na mnogovrstnost okusa pri raznih časopisnih pisateljih. Duhoviti G o 1 d o n i nekje pravi:
Varj solio degli noinini i caprici,
A chi piaco la torta, a ohi i paaticci.
Dobre podlistke pisati je silno težavno. Pisati jih zamore le nadarjen veleum, ki se odlikuje po ognjeviti in rezki duhovitosti; a i to neobhodno potrebno lastnostjo mora združevati še ostro razsodnost, živo bistroumnost, zdrava pametna načela in dovoljuo zvedenost o predmetu, katerega v podlistku obravnuje. Spisovatelj podlistkom mora biti pred vsem tudi vesten in toliko spreten, da nagloma razume in presodi vse nove knjige in razne druge predmete, ki se mu za podlistek ponujajo, da zna duhovito ali pa vtipno odkrivati vse njih na-
skega plemena in vidna so vsa sredstva, ki se uporabljali* v to, da bi se upogljivi slovaški narod raz-narodoval.
I.
V verskem oziru pripadajo Slovaki največ k rimsko-katoliškej cerkvi (nad 2 milj.), le razmerno neznaten del (blizu pol milj on a) jih je protestantske vere. V hierarhičnem smislu so Slovaki katoliki razdeljeni v šest škofij: 1. Oitrogomsko ali Gransko, 2. Nitransko, 3. Bansko-Bistriško, 4. Spiš-sko, 5. Rožuevsko in 6. Vacovsko. Prva teh škofij je zdaj v oskrbi ogerskega primasu Šimora, madjarja po rojstvu in po prepričanji, pa j.iko resnega, in do neke stopiuje tolerantuega človeka proti svojim in sluvaškim ovcam. BIku to se more reči o N:-transktm škofu, učenem, starem in dobrem možu, Četudi mu zavira gibanje neprestano pritiskanje vlade. Bolj ustreza vladnemu okusu in prizadevanjem Bistriški škof Arnold Inoii, madjaron, Slovak po rodu, ki je jako neuspešno usiljeval znanosti svojo „madjansko mitologijo", sestavjeno iz slovaških narodnih pravljic, a zdaj pa dobiva za Hvoje usluge in udanost ministerstvu dohodke Nitranske škofije (blizu 200 000 na leto). Ostale tri više imenovane škofije so v oskrbi novih, in za mejami svojih škofij malo znanih mož, ki so pa vsi pokorni vladi v njenih madjarujočih prizadevanjih.
V škofijskih kapitelnih so že redki kanoniki, ki ne zatajujejo svoje slovaške narodnosti, to so največ starši možje; ogromna večina, zlasti mlajših, Bluzi pa goreče niadjarskemu maliku.
Pri vsakej katoliškej škofiji je škofijsko seme nišfe, nupoluetio največ z mladeniči slovaflkega rodu; pa že davno jjo ta slovaška mladež podavljena v svojih narodn h težnjah, uči se v latinskem jeziku, ter v jezujitskem in madjarskem duhu, nje rektorji in učitelji so madjaroni, prepovedano jej je še na lastne st.ške kupovati slovaške knjige in vaditi se v inaternem jeziku. Poprej so res bila pri latinskih semeniščih slovaška dijaška društva za izučenje ma-ternega jezika in njega pismenosti; pa nedavno so vsa piepovedai: sprva v Pešti, potem v Bistrici, Nigri, Spiškem, Podgradji in drugih mestih.
Razume se samo po sebi, da 3b pri takem vstroji duhovnih semenišč tudi nižja duhovščina polagoma madjarizuje, kar se zlasti opazuje pri mlajših. Namesto, da bi razsvetljevali narod v nravstvenem in umatvenem obziru, ga pa še demoralizujejo latin ski fajmoštri in kaplani s svojim materjalizmom, cinizmom, družinskim življenjem s „kuharicami renegatstvora v narodnih delih, klečeplazenjem za vladnimi organi, agitacijo za vladne kandidate pri volitvah itd.
Nič več časti in kor st i ne prinašajo Slovakom njih latinski samostani, katerih je jako veliko v Požunu, Trnovu, Kremnici, Nigri itd. Prešnje čase so samostani širili omiko mej Slovaki, imeli so nižje, Brednje, pa tudi višje šole. Še zdaj so jih nekateri ohranili, pa so jako zapuščene in napolnjeue z inadjurskim duhom, zlasti v jezujitskih in premon-etratenskih. Nekaj več narodnega duha je v i ranči skanskili in kapucinskih redih, če tudi so se poslednji Čas tudi semkaj zagnali valovi madjurizma in odtujili te brate od slovaške narodnosti.
Sploh  se  lahko opazuje, da  je madjarizem zdaj že zatemnit propagando papizma, kateri se ceni
pake in pomote, zlasti pa njih neskladnosti in ne-možnosti. Poleg tega pa vesten in pravičen podlist-kar nikdar ne sme zamolčati dobrih lastnostij obra vnovanih predmetov ter je mora primerno poudarjati. Pisava ali bolje slog podlistkarju mora biti gladek in gibčen kot je gibčno njegovo mišljenje, udajati se mora vsakej obliki ter besede in stavke Btvarjati, primerjati in meujavati prav po predmetu, katerega podlistkar obdeluje.
Razsodni čitatelj slovenski — in drug me še razumel ni — bode sedaj rad pritegnil mojim besedam, da je silno težavno Bpisovati dobre podlistke. Kdor izmej slovenskih pisateljev bi hotel po tem apodliatku o podlistkih" soditi o dobroti, o pravih lastnostih podlistkov, zagrešil se bi močno. Vsi ti podlistki — in Buhoparni spisovatelj njih neče samega sebe zakrivati in tirati — nemajo na sebi onih lastnostij, po katerih se vsi dobri podlistki odlikujejo. Manjka jim ognjevite in rezke duhovitosti in žive bistroumnosti, ravno poglavitnih lastnostij dobrih podlistkov; a mili čitatelj naj jih sodi po Rimljanu
ut viros desint, tamon laudanda voluntas. (Daljo prib.)
pri sedanjih ogerskib upraviteljih samo toliko, kolikor služi smotrom njih višjega boga — madja-rizma.
Nekaj bliže k narodnemu delu stoji luteranska cerkev v Slovakiji. Izmej štirih ogerskih superintea-denstev so v treh razsejani Slovaki. Superintendenta Požunski Geduli in Banski Gustav Seberjini ne kažeta posebnega sovraštva do slovaške narodnosti, četudi ne moreta ničesar storiti njej v korist; zato je pa superintendent predtiški Šteftn Cejkuš najhujši sovražnik vsega slovaškega iu zasluzi globoko zaničevanje za nedostojna dela na tako visokem hierarluškem mestu. On je največ kriv zatvorjenja slovaških gimnazij, o čemer povemo nižje.
V jednakem činu, b štirimi superinteudenti, a deloma še nad njimi stoji generalni nadzornik občnega konventa ogerskih protestantov, baron Deziderij Propaj, človek brez vsakega prepričanja, ki je žrtvoval avtonomijo svoje cerkve vladi iu inadjarizmu.
Kakor katoliška, tako tudi luteranska cerkev vzdržava posebne konfesijonalne šole, mej njimi okoli dvanajstero gimnazij, se ve da v madjarskem jeziku in v madjarskem duhu. Evaugelska duhovniška se-minarišča so v Požunu in Preševi. Nameravajo jih zliti v jedno fakulteto pri Peštanskem vseučilišči, da bodo ložje madjarizovali slovanske slušatelje.
Pastorji slovaških župnij se, ne glede na slabe dohodke v primeri z latinskimi fajmoštri, bolj udeležujejo narodoege življenja Sovakov, s katerim jih veže narodni jez'k pri službi božji.
Politični razgled.
Volranje <ležele.
V Ljubljani 25. januvarja
Bulgetni odsek <lr/.;i\net>ii zbora začel je predvreraj posvetovanja o državnem proračunu za leto 1884. Najprej je izvolil grofa Kemika Clam-Martimca generalnim poročevalcem a 14 glasovi, manjšina je oddala bele liste. Potem s« je začelo posvetovanje o subvencijah železnicam, o čemer je izdelal obširno poročilo Hausner in odsek Je dovolil avstrijsko ogerskemu L'oydu 647 000 gld., železnici C ttava-Reiekenberg 69.000 gld., železnici Livov-Crnovice-Jassv 1,473.000 gld., Fran Josipovej železnici 271 000 gld. O subvencijah Rudolfovej in Predarlskej železnici Be je začela mula debata, ker se bosti ti dve žehz ici itak pred sklepom proračuna prevzeli v državno oskrb Potem so se pa vzprejeli ti subvenciji, ker se je ravno tako ravnalo pri vzprejemu Elizabetine železnice v državno oskrb. Potem se je obravnavalo o potrebah za penzije.
Zhornica poslaucev nadaljuje danes debato o Jezikovnem vprašanji.   Konec  te debate bode baje jutri. Kako bode izpala se še ne ve, le toliko je gotovo, da levičarji ne prodro z VVurmbrandovim predlogom.   Desnici bode stavila predlog, da se VVurmbrandov predlog zavrfce z neko motivacijo. Pa tudi  ni gotovo,  da  bi se ta predlog vsprejel, ker Italijani Corouiuijevega kluba neki nečejo nič vedeti o nekakem   predlogu,   ki   bi  priznaval nemškemu jeziku   kako  prednost.   —  Nemški   levičarji zopet začenjajo straš ti z izstopom iz državnega zbora. Tako je dobila Fr. Z. iz Dunaja neki dopis, da vsi politični krogi stoje pred  obratom, katerega začetek bode jezikovna debata. Če se zavrže {»redlog o nemškem državnem jeziku, t: daj bode   narod no gibanje mej avstrijskimi Nemci potegnilo seboj   vse indifi-rentne nemške kroge, liberalni Nemci bodo izstopili iz dr?avnega zbora, kateri bi se potem vsekako mogel razpustiti. Če se pa vsprejme VVurmbrandov predlog, tedaj se razbije železni krog desnice, in Ta.ftejevega vladanja bo konec,  kajti  večina iz desnice  bi ae samo na ta način,  dala zopet skupaj spraviti, ako se pokliče na krmilo ministerstvo  iz  vodij desnice. Položaj v Cislitaviji je jako  težaven,   kriza se ne bode mogla izogniti.
% 'nanje države.
Iz Petrograda se preklicuju vest, da je ruska vlada prepovedala avstrijskim zidom uaseljevati Be v I;osni. če ne dobe ruskega državljanstva. — Dne 22. t. m. se je prvikrat sešel Moskovski bojarski konvent. Generalni gubernator je v svojem nagovoru naglaševal važnost plemstva za državo in izrazil nado, da bodo bojarji vedno podpirali prejtol in domovino. Potem je konvent vsprejel adreso na carja, v ka-terej izraža svoja čuvstva ljubezni, udanosti in zaupanja.
Volgarskl mioisterski predsednik Cankov ponudil je odstopivšima ministroma Načeviču :n Sto-jilovu, in predsedniku Grekovu mesta diplomatičnib agentov Bolgarije v Bukareštu, Carigradu in Belem-gradu, kar poslednji še neso vsprejeli, pa tudi ne nuratnost odrekli.
Časnik „Parisu dobil je telegram iz Hongkonga, da Francozi ne mislijo pred 1. marcem napasti Bticninha, kajti Čakali bodo, da pridejo podkrep-Ijenja. Vojno navdušenje Kitajcev v Kantonu pojema.
Konflikt mej tursko vlado in grškim patrijarhatom še ni poravnan. Samo Edbem paša in Assim paša priporočati sultanu prizanesljivost in
varovanje prav pravoslavne cerkve, drugi pa vsi hočejo energičen upor. Kristjan ski člani provincijalnega sobranja na otoku Kreti, poslali so sledeči telegram porti: „Nas, kristjansko prebivalstvo otoka Krete je bolestno zadelo preganjanje grške cerkve in naroda, in obžalujemo, da se je prisilil a tem pati i-jah podati svojo demisijo, ter izjavljamo, da ga ne glede na to še vedno smatramo za neupogljivega glavarja cerkve in naroda. Mi smo preverjeni, da bode cerkev, katera sme računati na pomoč vsega naroda, svoje pravice z vsemi silami branila". Ne ve se še, kako Be bo končal ta prepir. Pravoslavni nečejo in tudi ne morejo odjenjati od svojih prav, ker stem bi dali Turkom še več poguma, ker bi utegnilo biti povod ine im preganjanjem; turška vlada se pa zaradi časti neće dati od pravoslavnih podložnikov v kozji rog ugnati, in hoče pokazati  svojo oblast.
Angležem delajo egiptovske zadeve veliko preglavico. Ni upati, da bi se generalu Gordonu, katerega je angleška vlada poslala v Sudan, posrečilo s samim pogovarjanjem pomiriti Sudance. ladijskih vojakov pa neki Gladstone ne mara poslati v Sudan, rajši bi neki videl celo francosko posredovanje. — Sultan neki ne veruje na angleški protektorat v Egiptu in Turčija se bode temu ustavljala, ko bi bilo treba, kajti njej bi bil mejnarodni protektorat Ae ljubši. Sultan se pa na leja, da niti do tega, niti do druzega ne bode prišlo.
„Reuter Ofrbe" se javlja iz Tananariva, da je bilo kronanje nove madagarake kraljice 22. novembra, iu da sta kraljica in prvi ministri slovesno izrekla, da niti pedi zemlje ne odstopita Francozom. — Po novejših poročilih iz Madagaskarov, je zdravstveno stanje francoskih čet jako povoljno. O osodi Havaških poslancev se nič ne ve. Garnizija v Ta-motare poskusila je več napadov. 500 Ilovasov je 26. decembra napalo Majungo, da bi odpeljalo kraljico Sakalavasov, pa so bili odbiti in zgubili so 60 mrtvih.
Dopisi.
Iz niotraujskega 23. januvarja [Izv. dop.] (Priporočilo slavnemu mestnemu zboru Ljubljanskemu in trgovinskej in obrtniške j zbornici Krati s kej.) Mesečni živinski somnji Ljubljanski postali so prava potreba za naše ljudstvo. Kako živo se ooo zanima za nje znači nam najbolj jasno ogromna udeležitev in živahni promet ob onih dneh po Ljubljani.
Posebno nam Notranjcem so ti in sploh Ljubljanski Bomnji jako priljubljeni in kljubu tolikanj ne-ugodnej železniskej zvezi udeležuje se jih vetider vsaki pot redno več sto ljudij, večinoma po železnici.
Kolika večja bi pa bila udeležitev, ko bi se zamogli posluževati vlaka, ki bi dohajal okolo 0. ure v Ljubljano si lehko mislimo.
Živinska in druga kupčija se namreč še le okolu 9 ure prične in kupčevalcem je posebno v zimskem času jako neprilično in neprijetno voziti se z mešancem, ki pride že pred o. uro v Ljubljano; zgubiti morajo celo noč iu zjutraj tavati cele 4 ure po Ljubljani. Druzega vlaka pa Notranjci nemarno, ker brzovlak dohaja še le okolo 11 ure v Ljubljano, kar je za kupčevalce prepozno in tudi vožnja nekoliko predraga.
Ni pa dovolj, da imamo te neugodnosti pripeti Be celo, kar se je ravno zadnji ponedeljek zgodilo, da morajo ljudje, ki pošteno plačajo vožnino za III razred voziti se stojč, v voze h, ki neso za ljudi namenjeni. Da so pa navadui osebni vozovi ob onih dneh vedno veliko preobloženi — tega mi še omenjati ni treba.
Z nekako patetično-louečim glasom „geheu's hinein oder bleibeu's zuriiek" da dotični kondukter našemu prepoterpežljivetuu deželanu nu voljo, podvreči se neobhodnej muki neprevidnih južno-želez-ničnih naprav, ostati doma ali hoditi peš. Seveda Be skoraj vsaki odloči za staro prislovico: „bolje je, da se slabo voziš, kakor da dobro greŠw.
To je  skoraj  neverjetno pa  venuer prava
istina.
Cela stvar pa nam spričuje, kako silno potreba bi bilo, da bizaonesomenj-ske dni južna železnica upeljala posebni so m en j ski vlak, ki bi vozil iz Trsta do Ljubljane in prihajal v Ljubljano okolo 9. ure.
Ljubljanskemu mestu jo gotovo na tem ležeče, da se kolikor mogoče veliko ljudstva aomnjev udeležuje. Trgovinska in obrtniška zbornica pa opravičenih želj Notranjcev ne bo prezirala, zatoraj bi bilo umestno, da bi mestui zbor Ljubljanski v dogovoru z trgovinsko in obrtniško zbornico pri vodstvu južne železnice v tem smislu prosil, in to doseči skušal.
Ako bi pri takej prošnji trebalo tudi podpore Notranjcev, ne bo je težko dobiti.
Stvar je dovolj važna, da se vzame v preudarek. —o.
Domače stvari.
— (Prevzvišeni knezoSkof dr. Poga-fiar) pokopan bode prihodnji ponedeljek slovesno v stolnej cerkvi. Danes ne bode truplo odprlo in bal-zamovalo. Jutri se položi truplo v škofovi obleki na krasno priredjeni mrtvaški oder v veliki dvorani škofove palače, kar bode uredd g. Doberlet. Drob, srce itd. pokopano bode pa na pokopališči pri sv. Krištofu.
— (K g. Raifcevej volitvi.) G. kandidat Raič in njegov kaplan Meško sta jednoglasno izvoljena kot volilna moža. Narodno volila je Krčevina, Cirkovci in Mihovci. V sodnijskem okraji Šent Le-nartskem v Slovenskih goricah izvoljeni so sami pošteni Slovenci. Vsi volilci Ptujskega in št. Lenart skega okraja zbero se v 3 1. dan t. m. ob 9. uri predpoludne v Ptuji v Narodnem domu. Volilci RogsSkega in Šmarijskega okraja v Rogatci, v gostilni g. Janeza Ogrizeka.
— („Škratau) izšla je danes druga letošnja številka. Ta šaljivi list, ki bode letos redno izhajal, priporočamo v podporo, zlasti ker je „Škrat" tudi n ezavisen.
— (.Slovana") izšla je včeraj 4. številka s podobo Mickievvicza.
— (Imenovanja.) Davkarski pristav gosp. Fran Vindišer imenovan je davkarskim preglednikom, začasni pristav g. Fran Predalič postal je definitiven, praktikant g. Adolf Ruda, imenovan je začasnim davkarskim pristavom.
— (Šišenska Čitalnica) prestavila je svojo veselico na 10. dan februvarja t. 1.
— (Čitalnica v Šiški) V. redni občni zbor bil je 2G. decembra m. I. Iz poročil blagajnika in tajnika je razvidno da je društvo brez dolga, ter da ima nad 200 gld. premoženja v opravi v knjigah in muzikalijah; da šteje 144 članov, ženski in možki pevski zbor in v knjigarni 439 knjig in zvezkov, ter ima naročenih 10 listov. Društvo priredilo je Vodnikovo svečanost v zgornjej Šiški pri Žibertu dne 3. svečana, dve lepi besedi pri Kozlerji, dva pevska večera, kegljanje na dobitke za pevsko bla-gajnico, dva izleta, in se je udeležilo Vodnikove slavnosti v deželnem gledališči 26. aprila in v slavnostnih dnevih vzprejema Njih Veličanstva, pri se-renadi, pri ljudski veselici in na Jezici pri slovesu premilega vladarja. Občni zbor je odobraval razna poročila in zahvalo izrekel odboru in vsem, ki so društvo podpirali ali obdarovali, ter je volil v novi odbor mimo starih odbornikov, gg. Skarjovca in Stegnarja. Slednji je v priznanje zaslug kot pevo-vodja, voljen prvomestnika namestnikom. —
— (Iz Bleda) se nam piše v 24. dan trn.: Danes vršila se je volitev Župana in srenjskih svetovalcev za občino Bled. Izvoljen je dosedanji župan g. Anton Ves ter, posestnik v Zagoricab zopet županom. Svetovalci so mu izvoljeni posestnika Fran Volk v Gradu, Janez Žerovec na Mlinu in Jean M a 11 n e r.
— (V korist blagajnici kat. podp. društva) predstavlja se prihodnjo nedeljo 27. t. m. v Cetji, v gostilni pri Belem volu „Županova Micika".
— (Čitalnica v Bovcu) priredi dne 27. t. m. ples v gostiluici „pri pošti", pri katerem bode svirala godba iz Kobarida. Ustopnina znaša za ude 50 kr., za neude 1 gld. Uhod se dovoljuje Bamo povabljenim gostom. Odbor.
— (Razpisane je služba) učitelja na jednorazrednici v Št. Lambertu. Plača 400 gold. in stanovanje. Prošnje do 5. februvarja t. 1. na okr. šol. svet Litijski.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Šmarije pri Jelšah 25. januvarja. Slovensko društvo zboruje tukaj v nedeljo 27. januvarja. Gosp. kandidat Božidar Raič pride gotovo.
Dunaj 25. januvarja. „Fremdenblatt" označuje vest, da je ulanski polk Schvvarzen-berg dobil povelje, biti pripravljenim za odhod in da ta naredba velja dogodkom v Hrvatskem, popolnem neutemeljeno.
Florisdorf 25. januvarja. Danes zjutraj bil detektiv Blčch na cesti ustreljen. Morilca, ki je po videzn delavec, prijeli so mimo idoči.
Izpovedati neče ničesar. Našli, so pri njem dinamitno bombo, revolver in otrovano bodalce.
Razne vesti.
* (Uljudnost hrvatskih saborskih uradnikov.) Neka imenitna gospa prišla je prošli teden v pisarnico, kjer se dele ustopnice za na galerijo sabora. Zahtevala je ustopnico. Dotični uradnik je zakričal nad njo: „Kaj V Vam naj dam ustopnico? Vi ste krivi vsega škandala, ko bi vi ne bili začeli ploskati, bi se ta škandal ne bil pri godi I, in jaz ne bi bil dobil ukora od vlade. Da bi bil vas za ramo zgrabil in pahnil ven, bilo bi najbolje.
(Železnico i vlak v plamenu.) Dne 15. t. m. prigodila se je strašna nesreča na Brad-fort Bordeli Kinznanskej železnici v Pennsylvaniji. Blizu železnrce užgalo se je v nekem petrolejskem reservoiru baš to trenutje. ko se je mimo peljal osobni vlak. Viak je bil takoj ves v plamenu. Potniki so poskakali iz gorečega voza skoz okna v sneg, ki je ležal poleg železnice. Skoraj vsi so se hudo opekli, 16 osob je težko poškodovanih, 3 ženske so našle smrt v plamenu. Dva vozova sta popolnem zgorela.
VABILO.
•Jutri -v Huboto v £50. dan t. m.
priredi Be
šesti Sokolski „jour-fixe"
VBled občne želje
v Šrajnerjevi pivnici na Sv. Petra cesti
(v spodnjih prostorih). PBOGB Alti :
„Putnica", nov moški zbor. „Draga deva", čveterospev.
„ Trije nosovi", komičen spev s spremljevanjem na glasoviru.
„Bodi zdrava domovina", moški zbor s tenor- in bariton-solo', bariton-solo poje g. Pucibar. „Komisijonar", komičen prizor. „Najlepši", čveterospev. „Ustnj rode", moški zbor. „Nesrečni krojač", komičen prizor. „Danes tukaj, jutri tam", moški zbor.
Začetek točno ob 8. ari zvečer. Reditelja večeru sta gg. Sokolovca Srečko Magolič in Josip Pavšek.
K tej  večernej zabavi vabijo se naj ulj ud ne je čč. gg. pevci Ljubljanske Čitalnice in Sokolovci. V Ljubljani, v 25. dr*n januvarja 1884.
Odbor „Sokola".
Previdnost proti drastičnim sredstvo m. Ne
da bi dražil slizno kožo v želodci in črevab ima pristni „Moll-ov Seidlitz-praSek" najsigurnejši uspeh pri vsakšnih bolečinah v želodci in spodnjem truplu. Škatljica z navodom za uporabo 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja vsak dan A. Moli, lekarnar, c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. Po lekarnah in špecerijskih pro-dajalnicah na deželi zahtevaj se izrecno Moll-ov izdelek z njegovo varstveno znamko in podpisom. 4 (690 —3)
Tiu<- i:
dne 24. januvarja.
Pri Klonu t Legard z Dunaja. — Stare iz Kamnika. — Bettelheim z Dunaja. — ZiBel iz Trsta. - Len-gyel iz Ogerskega.
Pri M hI t oi: Dr. Etjens, Hanal z Dunaja. — Sohuh-macher iz Gradca.
Meteor-ologično poročilo.
a	Čas opazovanj h	Stanje barometra v min.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo klinu v mm.
24. jan.	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	728-98 nn. 727-97 mm. 780 99 mm.	-f- 4-0»G ' ». jz. -j- 36JC •], zah. -f- l-2nCsl. vzh.		obl. obl. obl.	0-00 mm. snega.
Srednja temperatura -f- 2'9°, za 4-8* pod normalom.
ID-anajsl^a borza
dne 25. januvarja t. 1. (Izvirno telegra6čno poročilo
Papirna renta Srebrna renta
5'/0 marčna renta.........
Akcije narodne banke ... Kreditne akcije   ......       . .
London   .       ......       . .
Srebro    . . .........
Napol. ...........
C. kr. cekini........
Nemške marke......
4°/0 državno srečko iz 1. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864. 100 gld.
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta. .
„    papirna renta 5*/„.....
5°/0 štajerske zemljišč, od/ez. oblig. . . Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. Zemlj. obč. avstr, 4*/a°/0 zlati zast. listi . Prior. oDlig. Elizabetine zapad, železnice PrHr. oblig. Ferdinandove aev. železnice
Kreditne srečke......100 gld.
Kudolfove srečke .... 1" „
Akrije anglo-avstr. banke .   .   120 „ Traiuuiway-dru8t. vel j. 170 gld. a. v.
79 gld.		90	kr
80		40	
100	•	35	•
94	■	95	
848	■	—	H
306		75	n
121	»	30	
—	„	—	■
	n	62'/,	■
5	n	71	n
59	n	40	R
124	«	—	n
169	n	50	n
100	i	25	n
121	n	65	n
89		30	f
87	n	35	n
104	n	—	n
115	n	50	*
119	r	75	•
106	?.	—	■
105	n	—	a
170	n	25	•
20		25	m
115	n	75	n
226	»	59	n
Poslano.
i 15—2)
GLAVNO SKLADI STE
IJEVE
MATTON
najčistije luine
KISELINE
poznate kas najbolje okrepljujuće piće,
I kat izkuian liok proti trajnom kašlju pluoevlne I ieludca bolesti grkljana I proti mehurnlm kataru,
HINKE MATT0NIJA
Karlovi vari i Widn.
Iščem kanclista,
popolnem zmožnega slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi; dotičnik mora biti tudi stenograf.
(58-3)
Dr. A. Mosche.
Lovski pes,
brak, mlad, bele dlake, ušesa nekoliko rnmeno-rujava, na jednei strani vrhu rober majhno, na drugej strani pri repu nekoliko večjo rumeno-rujavkaBto progo, vrh desnega stegna na ledji ima v dlaki izrezano črko M, se je izgubil.
Kdor zve zanj, naj ga pripelje ali pa poroča župana v Gorenjem Logatci, zato dobi pa primerno nagrado. ^57—5)
Praktikanta
iz dobre hiše, kateri je dovršil spodnji gimnazij ali spodnjo realko in ki je zmožen slovenskega in nemškega jezika, išče slovenska tvrdka v Trstu.
Ponudbe naj se pošiljajo pod naslovom: P. S. poste restante v Trstu. (dO—2)
Prodaj alnica
tik cerkve v RoeiSkem trgu v Goruj i Suvlnjslcl dolini se takoj v unjem odda. Več pove
.lancK Smodi«,
(66—1) posestnik v Ročici, poŠta Mozirje.
♦"♦♦<•
X Umetne (32—4) £
l zoli« in zobovj a |
T ustavlja po najnovejšem amerikanskem načinu T X brez vsakih bolečin ter opravlja plourbovunjn in #>
♦ VBe sobne operaelje ♦
♦ zobozdravnik A. Paicliel, |
£        poleg Hradeckjjevega mostu, I. nadstropje. «.
t
Priznano nepokvarjen0, izvrstne
voščene sveče
(652—25)
izdelujejo
P. & R. Seemann y Ljubljani.
v „narodni tiskarni
cc
v X^jii.l>lj«.ixi
je izšel in se dobiva Turgenjem roman: !TO"V. Preložil M. Mdlovrh. Ml. 8U, 32 pOl. Cena 70 kr.
'Ja\ znižano ceno
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Bibič.
— Životopisje, Bpisal Rajč Boi. — Prešern, Pr*ešerin ali Proširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije? spisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vohljale. — Čegava bode, novelira, spisal J. Ogrinec.  Velja ....   15 kr.
TT zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J- Jurčič.  Velja........25 k r.
V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.................25 k r.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski spisal /J. Itevičre, poslovenil Davorin Hostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski Bpisal E. Laboulage, poslovenil Davorin Hostnik. Velja.........15 kr.
Za vse 4 zvezke naj se priloži še 15 kr. poštnine, za posamezno zvezke 5 kr., za „Nov" pa 10 kr.
I^datelj in odgovorni urednik Makao Armič.
Lastniua in tisk -Narodne Tiskarre".