Naročnino in ln*»rato sprejema upravnlitvo * Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St.
Rokopisi se ne vračajo, nefrsnkovana pisma ne vsprejem ajo.
Uredništvo je v Semenskih olicah «:. 2,1., 17.
iihalavsak dan.iivzentfi
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne-
narod
Političen list za slovenski
f*» »»iti pralOMta: M
n»lo leto naprej 26 K — h »ol leta , 13 , — » i*trt , , B , 50 , Ksesoc , 2.20,
' apravnUtvu prajossaa:
sa
Mio leto naprej 20 K — b ?ol leta , 10 , — , Jstit , , 6 , - „ -jiMoc . 1 „ 70.
Sm» poiiljaaje na dom JO b m mesec.
260.
V Ljubljani, v sredo, 12. novembra 1902.
Letnik XXX.
SF.
Državni zbor.
Dunaj, 11. nov.
Dunajske volitve
Ves političen svet je radovedno pričakoval današnjih dogodkov v zbornici. Že dva dni se je govorilo in pisalo, da hočejo soc. demokratje z nujnim predlogom pro-vzročiti obširno debato o zadnjih dunajskih volitvah za deželni zbor. In druga zanimiva točka je bil napovedani govor ministerskega predsednika dr. pl. Korberja.
Galeriji sta bili že pred 11. uro natlačeno polni in pred vsemi vhodi v parlament je bilo še na stotine ljudi, ki niso dobili vstopnic. Pričakovali so eni burnih prizorov in drugi — krize. Varali so se več ali manj oboji, ker reči skoraj smemo: „Par-turiunt montes, nascetur ridiculus mus."
Začetkom seje so ministri odgovarjali na razne interpelacije, vse življenje je bilo le na hodnikih, kjer so poslanci ugibali, kaj utegne povedati dr. pl. Korber in kako hoče ublažiti napetosti in nasprotja, ki so jih bile razne okolnosti poostrile do skrajnosti. Eni so napovedovali parlamentarno, a drugi vladno krizo; edino le v koalicijo nihče ne veruje. Mejtem je kazal kazalec na uri že na pol ene, ko nenadoma v zbornici nastane velikanski krik. Vse drvf v zbornico, in kaj je bilo: Dunajski antisemitje in socialni demokratje, ki so si sosedje na skrajni levici, so imeli svoj parlament. Dr. pl. Korber je namreč takoj prečital že pripravljeni odgovor na Pernerstorferjevo interpelacijo gledč dogodkov pri zadnji volitvi v 10. dunajskem okraju, kjer je zmagal antisemit Prohazka proti soc. demokratu dr. Adlerju. Dr. pl. Korber je izjavil, da so iz delavskega doma frčali kamni in vrčki in da je vsled tega policija udrla v dom. To pa je policija storila na svojo roko brez povelja uradnikov. Preiskava se še vrši in vlada bode storila svojo dolžnost, ako je morda policija prekoračila prave meje.
Takoj se oglasi Pernerstorfer in hoče utemeljevati predlog, naj se takoj o ministrovem odgovoru otvori razprava.
To je dalo povod kriku in viku, ki je brez dvoma kratkočasil občinstvo na galeriji.
Tarča soc. demokraških napadov je bil posebno dr. Lueger, ki pa ima v tem oziru jako debelo kožo in le s posmehom odgovarja svojim nasprotnikom. To je tudi najboljši odgovor na surove napade. Sicer pa je pribito, da so ravno soc. demokratje pri tej volitvi mnogo več grešili, nego antisemitje, ker so hoteli na vsak način svojemu voditelju dr. Adlerju pripomoči do zmage.
Krik je trajal skoraj eno uro. Ko je namreč večina odklonila Pernerstorferjev predlog, nastali so novi jezikovni dvoboji v skrajnem kotu na levici, in dr. Bartoli je mogel več časa prebirati rokopis svojega predavanja o ^zatiranju Italijanov".
Politična debata
Ko se je polegel vihar, pričel je Citati svoj govor italijanski poslanec dr. B a r t o 1 i ki je bil danes prvi na vrsti v politični debati. Rekel je mej drugim: Italijani bi le v tem slučaju gLsovali za splošen okviren jezikovni driavni zakon, ako jim preje vlada dovoli avtonomijo Trentina in vseučilišče v Trstu. Sicer pa so odločno proti nemškemu državnemu jeziku. Italijanom dalje ni všeč, da vlada ob Adriji vzdržuje nemške šole. Nagodbo z Ogrsko hočejo presojati le z gospodarskega stališča. Vlada podpira Slovane na jugu na Škodo italijanski narodnosti. Hrvaški uradni jezik v Dalmaciji bi bil na Škodo državi in italijanski kulturi. Italijanski senator Viliari si je pač ogledaval šolska poslopja v Dalmaciji in Istri, a ni nadzo roval šol, ker so bile tedaj počitnice. Konečno si privošči Biankinija, češ, da je re-negat. Posl. Biankini mu zakliče : In Vi ste se pisali Bartolič. a ne Bartoli, moje družine ime so poitalijančili Benečani.
Bartoli je hotel Biankiniju skoraj v lase skočiti, a so ga pomirili tovariši. Torej Ita lijane vlada zatira! ? Dvomimo z vso pravico, ali je Bartoli o tem res uverjen. Treba je človeku res mnogo predrznosti, da si upa to javno trditi pred poslanci, ki tako
dobro poznajo tržaike in istrske razmere, ko Bartoli sam.
Za njim je dr. Menger dajal razne nasveta vladi glelo proračuna, nagodbe in drugih vprašanj, Cehom pa priporočal potrpežljivost. Mož sicer veliko zna, a vse presaja z nemško liberalnega stališča. Pritrjujemo mu pa, da je avstrijska uprava, ozi roma birokracija, razmerno najdražja v Evropi.
Csški poslanec dr. Fort, voditelj levega češkega krila, je danes govoril nenavadno zmerno, kar kaže, da češki poslanci nočejo prevzeti odgovornosti za parlamentarno krizo. Govoril pa je tudi stvarno o češko-nemškem vprašanju, razvijajoč v glav. potezah vso zgodovino češko-nemSkih bojev.
Korberjev govor.
Ko je dr. Foft porabil komaj polovico svojega zanimivega gradiva, bilo je pred mi nisterskimi sedeži zbranih že vse polno po slancev. Znano je namreč bilo, da za Ftf-tom govori dr. pl. Korber. Ko se vzdigne, začno ropotati češki socialci Fresl in tovariši, da jih morajo miriti ostali češki poslanci. Dr. pl. Korber je rekel v bistvu: Posamezni govorniki so kritikovali državni proračun, češ, da vlada le zakriva primanj-kljej. Ta pesimizem ni opravičen. Res so se od leta 1892 državni troški pomnožili za okroglih 558 milijonov kron, a se je tudi mnogo storilo. Gledo nagodbe z Ogrsko je vlada vse storila, kar je bilo v njeni moči. Ko pride ura, mogla bode zbornica soditi. Na časnike pa vlada ne more vplivati, da bi pisali pomirljivo, ker trga vpliva nima. Pač pa more vlada konstatovati, da politične razmere niso tako obupne, kakor jih slikajo časniki. Vsa dosedanja debata je bila stvarna in mirna, prvi korak je storjen, skala se je Lačela pomikati na goro. (Schonerer zakliče: Vsenemci Se nismo govorili!)
Vlada ne taji, da njeni jezikovni načrti niso morda do zadnje črke premenljivi. Toda vlade dolžnost je bila, da Bpravi to vprašanje zopet na dnevni red in pri tem se je morala na las držati srede mej češkimi in
nemškimi zahtevami. Vlada je popolnoma nepristranska. (Ugovori mej češkimi poslanci. Fresl kliče: Gospod predsednik, pokličite ministra k redu! — Splošen smeh') Vlada prizna, da ja zmotljiva in da so njeni načrti pomanjkljivi. A stvar je Cehov in Nemcev, da se o tem pogajajo. Vlada pa nima poguma, ki ga je zahteval dr. Krarnsf, naj bi tudi v osrednjih državnih uradih odpravila nemški posredovalni jezik. (Klici: Torej driavni jezik?!) Praktični oziri zahtevajo to. Načrti so slabi, a imajo mnogo ugodnoatij za Čehe. (SchSnerer : Čujte !)
Zato se čudim, nadaljuje minist. predsednik, da sa češki poslanoi hudujejo nad menoj. Vlada prizna vso veljavo če škega naroda za državo. Zato mu želi vse najboljše, da se povrne mir, ki je potreben parlamentu in sploh tudi drugim narodom v državi. Vlada ni hotela žaliti čeških poslancev in tudi nn ustvarjati nasprotja mej njimi in volivci, kakor se mu je očitalo osobito od načelnika dr. Pacaka.
Treba je najpreje premirja, potem pogajanj in kompromisa, ker brez kompromisa jo rešitev češko-nemškega vprašanja nemogoča. Za kulisami sta navadno obe stranki spravljivi, v zbornici pa ravno nasprotno. In če odstopi sedanja vlada, kaj naj store nasledniki ? Brez dobre volje prepira-jočih se strank ne gre in ne gre. Na zgub-ljajmo toroj časa, kor na vrata parlamenta trkajo razna gospodarska in soc. politična vprašanja.
To so približno glavne misli dr. pl. Korberjevega govora, ki jo napravil vtisek, da je spretni govornik na mnogih mestih moral zatajevati svoja čustva. Ves govor je bil umetno sestavljen venec lepih govorniških cvetk, ki ugaja očem, a ne omamlja. Posijala je bleda luna za temnimi oblaki in razsvetlila krog političnega obnebja Pogrešali smo gorkih solnčnih žarkov, ki bi ed-tajali led, ogreli mrzla srca. Da, skala se je pomaknila za korak na goro, a .treba je opreznosti, da se zopet ne zvali nazaj. In kar nas mora peči in boleti, je to, da vlada popolnoma prezira dejBtvo, da so v Avstriji
LISTEK.
Va banque!
(Slika iz življenja.)
„Na zdar, dečko ... A ravno naprav-Ijaš se, presneta kapa ... pa najlepšo obleko ? Kar zaljubil bi se va-tel"
»Vsaka stvar ima svoj vzrok. Dragi mi Pavle, marsikaj je med nebom ..."
»Prosim, govori vendar razločnejše, in če mogoče odkritosrčno!"
»Le potrpi... moram preje zbrati svoje misli."
„Dobro, le zberi si jih, toliko bom pa že počakal."
Vinko nalašč ni hotel zapaziti ironije Pavlovih besed, sicer mu je pa preveč nagajala bela ovratnica. Ko bi teh nerodnih gumbov ne bilo. Ko je ovratnico srečno pripel, pH ni bila več bela.
Pavle se je ta čaB zabaval s tem, da se je norčeval iz prijatelja in njegovega na-pravljanja in mu nagajal. Hud sovražnik je bil fraku pa belim ovratnicam.
„Precej bom gotov . .. Tako I Zdaj pa le na dan, kar imaš na srcu!"
Zunaj je zapel električni zvonec. Pavle je skočil s stola.
„Le sedi! Gotovo je kak moj upnik. To zvonjenje mi je že precej znano. Le nikari ee ne boj — moj strežaj je bistroumna duša — gospoda ni danes doma."
„Tako, doma te ni — tako — potem pa govoriva dalje. Prej si pa moram narediti svalčico. Kje imaš pa sultana Flora?"
Stopil je k Vinkovi mizici, kjer je bilo vse, kot navadno, v najlepšem neredu.
„Kaj pa je to?" zakliče naenkrat, »srečka? zares srečka ? Promesa ni. Kaj si postal kak borzni špekulant?«
»Pavle, prosim te, pusti tiBto. Ta srečka je moja usoda.«
»A?« se je začudil Pavle mimogrede in brskal dalje. Ni vedel, kaj misli prijatelj.
»Gotovo, to srečko sem kupil in od nje je odvisna moja zakonska sreča. Ls zmajuj modro z glavo! Hm . .. Ako zadenem glavni dobitek, se precej oženim, ako pa ne, se bom moral še nekoliko poprej pes veto vati s svojo pametjo.«
»O jej, s pametjo ... ne vem .. .«
Zopet zapoje zvonec.
„Čuješ? To so oni vzroki, da ima pamet tudi besedo pri ženitvi", Be je smejal Vinko, ki se ni brigal za zvonec.
Pavle je pušil mirno svojo svalčico in zasledoval dimove kroge po zraku.
»Povej no, Vinko, kako je ime tvoji izvoljeriki ?"
»Julija ... saj jo poznaš . . . plavolaso, ljubko dekletce z očesci kot dve vijolici. Kakor angeljček!"
„Da, da, z angelcem, ako tudi brez dote, je človek srečen tudi v najsiromašnejši koči."
„K sreči nama koče ni treba. Kaj si čisto pozabil p* srečko ?"
„Tako razumen človek, pa tak norec! Kje si kupil srečko?" Zvil si je novo svalčico.
»Anton Meyer.«
»Sem si precej mislil. To je cel milijonar. Njegova menjalnica je največja.«
»Vidiš, tu je doma pa moja Amalija.«
Pavlu je zaprlo sapo. »A? Saperlot, ti pa znaš. Kar dve!«
»Vidiš, tako je. No, in zdaj igram s srečo.«
»Dobra hiša je. To je družina ... Res, vesel bodi, ako prideš tje.«
„Hm ... v skrajni sili ... Kaj bi počel? Tako za gotovo pa na srečko le ne smem računati. Saj ta Amalija je tako bolj stari-kava."
„Ej, pri takem bogastvu eno oko le za-tisni! Pomisli, 300.000 goldinarjev!"
»Prijatelj, ni toliko."
„Beži no, beži! To ve vsak otrok. Meniš, da lažem."
»Nocoj se bo odločila moja sreča in nocoj grem na ples, kjer bosta obe deklici navzoči. O usoda, bodi mi milostna in ozri Be na-me!" je vzdihnil šaljivo.
»Bodi no pameten ! Pojdimo proti domu! Na svidenje! Pa pozdravi, že veš . . . Pa ie naprej čestitam, naj bo ta ali ona. Meni je tako vse eno kot tebi Na zdar!«
„Na zdar!"
Vrata so se zaprla, nekaj minut potem je zapel zvoneo iznova. Pa tudi zdaj brez uspeha I
Dve uri pozneje je bil Vinko že v plesnem drvenju. Plesal je zdaj b to, zdaj z ono deklico, ki sta mu dopolnjevalno zadovoljevali glavo in Brce.
Tako čuden bo jo zdel Bam sebi. Včasih Be mu je zdela ta igra ros nekoliko predrzna šala, a včasih so mu je obraz zresnil in ta »va banque-igra« mu jo iznova okrepila pogum! A spreten je bil kot malokdo. Plavolasi Juliji je dvoril tako odkritosrčno in vestno kakor mož, ki je do ušos zateleban v kakšno deklico.
Nežno bo ji jo priklanjal; a kaj poseb-nega ni govoril. A precej potem so mu ušle ljube besedice, da *>i bil pravzaprav primoran
tudi Jugoslovani. Ali ao ti narod tretje vrste, narod tla janov ?
Govor dr. Ploja.
(V državnem zboru dne 6. novembra.)
Vladna izjava v seji dne 16. oktobra daje tudi nam južnim slovanskim poslancem povod, da izrazimo svojo sodbo o namerah in načrtih vladne politike.
V imenu vseh južnih slovanskih poslancev izjavljam, da ostanemo zvesti svoji politiki »proste roke" in da tudi v bodoče vlade ne bomo sodili po njenih besedah, katerih smo slišali že mnogo, temveč le po njenih delih. To pa takoj konštatujem, da sedanja vlada s svojimi dejanji doslej ni izvrSila naj skromnejših toček svojega in po uradnih listih v vseh napevih hvalisanega programa, ki je baje: pravičnost do vseh narodov avstrijskih.
Akoravno torej nimamo nobenega povoda, da bi zaupali tej vladi, vendar jo hočemo podpirati v težnji, da omogoči parlamentarno delo, ker čakajo rešitve v zbornici v najkrajšem času važna gospodarska in politična vprašanja.
Ali po naši sodbi vlada ne pospešuje in ne uresničuje teh teženj s svojimi načrti, ki jih je naznanila v svoji zadnji izjavi. Da, utemeljena je naša bojazen, da si hoče vlada pomagati le iz začasne zadrege, in da nima volje in moči, s katero bi dokazala pravičnost ter pravo nepristranost in si tako v resnih razmerah zagotovila uspeh. (Tako je!)
Dalje sodimo, da vlada s svojimi načrti glediž jezikovnega vprašanja, katere je predložila za Češko in Moravsko, ne pospeši in ne izvrši pravične rešitve tega perečega vprašanja. Taka rešitev bi ne odpravila ne-dostatkov in krivic, ki jih trpimo od roda do roda. Vlada namerava omejiti uredbo jezikovnega vprašanja le na Češko in Moravsko, kjer je češki narod vsled jezikovnih krivic že tako ogorčen, da je celo obstanek tega parlamenta v nevarnosti. Ta okolnost in pa tudi meritorna vsebina vladnih načrtov kažeta jasno, da se tudi sedanja vlada ne more ločiti od onega sistema, ki v svojih posledicah več ali manj prikrito pospešuje hegemonijo nemškega naroda in nemškega jezika v naši domovini.
Ta sistem pa nasprotuje zgodovinskemu postanku in razvoju Avstrije, nasprotuje dejstvu, da Slovani tvorijo veliko večino prebivalstva v državi, nasprotuje pa tudi v ustavi zajamčeni ravnopravnosti in pravici vseh narodov, da se varujejo in gojč njih jeziki v uradu, šoli in javnem življenju. (Pritrjevanje.) Ta sistem je pravi vir in vzrok strastnih bojev, ki jih bijejo slovanski narodi, na čelu jim narod češki, za svoje narodne in politične pravice, za svoj gospodarski in kulturni napredek. In ta boj se je poostril že do take meje, da ,je že parlament sam v nevarnosti. (Posl. Glockner:
Upoštevati se morajo tudi finančne moči!) Gotovo! Toda o tem govorimo ob drugi priliki.
Ne gledč na meritorno vsebino vladnih načrtov, osupnilo nas je Jugoslovane, da hoče vlada urediti jezikovno vprašanje le za Češko in Moravsko, in da vlada ne misli tudi na Šlezijo in na slovanske pokrajine na jugu države.
Čudim se tudi skepticizmu, ki ga je vlada izrazila gledč jezikovnih naredeb, češ, da so le minljiv papir. Ako pa vlada na-redbe tako kritikuje in tako malo ceni, zakaj pa nima poguma, da bi z vso odločnostjo izvrševala zakone, ki govorč tudi za slovanske narode ? To je v prvi vrsti § 19. drž. tem. zakona, dalje so določbe kazenskega pravdnega reda gledč uporabe deželnih jezikov pri sodiščih, § 13. sodnega reda, ki je še vedno v veljavi, in določbe ces. patenta iz 1. 1854.
Ravno uradniška vlada, ki pri vsaki priliki govori o pravičnosti do vseh narodov, morala bi v prvi vrsti izvrševati veljavne zakone. Ako dobi vlada toliko poguma, da to stori, potem ustvari razmere, v katerih bode češko-nemški prepir v istini le tenka stena.
Pri tej priliki nočem obširneje govoriti o uporabi slovenskega in hrvatskega jezika v uradu, šoli in javnem življenju. V razpravi o pravosodju sem že pojasnil, kako se vršč imenovanja pri sodiščih na slovenskem Štajerskem in Koroškem. Vsa imenovanja imajo le namen, da Nemci ohranijo svojo posest v naših trgih in mestih.
Opozarjal sem tudi, kako se prezira slovenski in hrvatski jezik pri sodiščih. Te razmere pa se ne bodo zboljšale, dokler se graško nadsodišče ne otrese vseh političnih strastij in pravosodje ne oprosti vseh narodnih in političnih ozirov.
Tudi v področju tržaškega nadsodišča prezirajo slovenski in hrvatski jezik na škodo stvari. Tovariš Spinčic je vložil tukaj celo vrsto interpelacij. Toda na vse te interpelacije, kakor tudi na moji dve gledč jezikovnih razmer pri koroških sodiščih in finančnih uradih vlada še odgovorila ni. Jaz si stvar tako tolmačim, da se vlada sramuje odkrito in resnično odgovoriti na te interpelacije. Priznati bi namreč morala, da razmere v teh deželah s stališča zdrave uprave in dobre justice res zaslužijo vso grajo.
Tako n. pr. opozarjam na to, da v istrskem deželnem zboru vladni zastopnik na slovenske in hrvatske interpelacije še vedno odgovarja v italijanskem jeziku (čujte, čujte!), akoravno so se slovanski poslanci že večkrat proti temu pritoževali.
V Dalmaciji je 97 % Hrvatov in le 3 % Italijanov. Dalmatinski deželni zbor že leta in leta z veliko večino sklepa, naj se hrvaščina vpelje kot uradni jezik. Na vse te sklepe vlada še do danes ni odgovorila. (Čujte, čujte!)
zaradi svojih upnikov zaljubiti ae v doto kake bogate deklice.
Nekterikrat je poizvedoval o njenih razmerah, a ni omenil, kaj misli s tem. Že se mu je jela oglašati vest.
Vprašal se je, kaj bi rekli prijatelji, ko bi pripeljal ono milijonarko pred oltar. Že je videl v duhu, kako bodo majali z rameni, kako si šepetali na tihem.
„Tako starko je vzel! Tak obraz . . . Toliko bradavic na licih kot stotakov v iepu."
In že ai je izmišljal, kako se bo opravičeval. »Hm, dragi moji, moje dekle ni kar tako za vsak dan . . . Tako zelo je zanimiva . . . Odlične čednosti jo dičijo, vi je ne poznate. Amalija je deklica, da malo takih.«
Da, tako bo povedal prijateljem; a vedel le ni, kake prednosti ima bogata Amalija.
Ravno nasprotno; danes mu Se posebno ni nič kaj ugajala, tako prešerno je govorila! A Julija, ta je tako ljubeznivo molčala.
Tu mu potrka na rame Amalij in oče in ga povabi k mizici, kjer so imeli jed in pijačo. Pravil mu je o vrednostnih papirjih.
S hinavsko hladnokrvnostjo, kakor bi njemu ne bilo prav nič mar, je poslušal Vinko besede svojega prihodnjega „ tasta'.
Mnogo bolj kot ta papirni očka, je bila všeč Vinku Julijina mama. Preprosta gospa je bila 2e vsa siva.
S to gospo je bilo tako prijetno kramljati, ker ni silila vedno na dan z onim •jaz«, in vedno »jaz«, in s svojimi izkušnjami se tudi ni bahala, kot imajo navado druge. A kar je bilo največ vredno, je bilo to, da je imela tako ljubko hčerko.
To mu je bilo tako všeč, da je brez pomislekov kar še tisti večer poprosil mater za roko hčerkino.
„Ej, bo že kako šlo", se je tolaiil Vinko, „bo že Bog dal, da ne bova trpela sile."
Drugo jutro je šel gledat, kako je bilo a srečkanjem. „Seveda ni nič. Sreča bi pač morala poplačati mojo včerajšnjo nesebičnost danes", je mrmral.
Med tem si je pa dovolila sreča, ki se je Vinko ravnokar jezil nad njo, majhno šalo.
Ljuba njegova Julija, ki je imela tudi neko arečko — še od očeta jo je bila podedovala — je zadela glavni dobitek. V majhnem pisemčku je naznanila ieninu svojo srečo.
Kako je bil Vinko pameten, da je ie včeraj usnubil Julijo, kajti danes bi ne mogel ravnati tako odkrito ...
Ako bi ta zgodbica ne bila resnična, bi lahko kdo mislil, da je izmišljena.
To so razmere, katere bi morala zbolj-šati vsaka vlada, ki hoče v istini vladati, ne pa le životariti. Tudi na jugu države se mora praktično rešiti jezikovno vprašanje, in ne le na Češkem in Moravskem. Ta rešitev in uredba pa mora ustrezati določbam drž. tem. zak., naravnemu pravu in zahtevam praktične upravne in sodne službe, ki se mora ozirati tudi na materijelne potrebe in koristi prebivalstva.
Ker je že tovariš dr. Pantuček temeljito in stvarno pojasnil vladne načrte za Češko in Moravsko, zato se ne spuščam dalje v stvarno razpravo. Naglašati le hočem, da skuša vlada s temi načrti pridobiti zakonito veljavo nemščini kot državnemu jeziku. (Živahno pritrjevanje. — Ugovori.)
Že iz tega vzroka bi ne mogli pritrditi načrtom.
Nočem razpravljati vprašanja, ali ni morda iz praktičnih razlogov potrebna enotnost jezika pri osrednjih uradih. Po našem prepričanju pa danes ni ne v formalnem ne v stvarnem oziru nujnih razlogov, da bi nemščini, ki jo govori manjšina prebivalstva, (Tako je!) priznali posebno veljavo in pravico, ki nasprotuje ustavi ter naravnim zahtevam nenemških narodov in ki bi slovanske narode ponižala na stališče manj vrednih narodov druge vrste. (Živahna pohvala!)
H koncu kličem vladi: „Manj besed, pa več dejanj." (Pohvala.) Vlada ne sme uporabljati vse svoje moči, da odstranja le bližje ovire, temveč napravi naj si že vendar enkrat prosto pot, po kateri vsi avstrijski narodi pridejo do svojih pravic ter se povrne mir v našo domovino. (Živahna pohvala. — Govorniku čestitajo.)
Češki glasi.
Praga, 9. nov, (Bila Hora. — «S v a t o v a c 1 a v-s k a«. — Konec tovarne za plemiče.) Okolica praška je taka, kakor skoraj vse ozemlje češko med Krkonošo in Šu-mamo. Tu ni krasnih obširnih slovenskih poljan, niti ljudskih vinskih goric, niti v nebo štrlečih veličastnih orjakov goiu. Če prideš iz praškega mesta, ne vidiš drugega, kakor nekako pusto, valovito ozemlje. Kakor se na morski površini vrsti val za valom, tako so tu nekako sami flirokohrbtni grički in dolgočasni, da se ti začne zdehati. In obzorje, — ravno tako, ena ravna črta na okrog, kot bi ne bilo nič visokih hribov na svetu. Hladnih gozdov iščeš okoli Prage zastonj v poletnem času. po grapah je nekaj travnikov, vse drugo je obdelano polje. Tri četrtinke tega polja zavzema sladkor-jeva pesa, ostalo je za žito in deteljo. Ceste in poljBke stezice so vse obsaiene z nepregledno dolgimi vrstami slabotnih sadnih drevesc. Tako prostrano, na visokem (380 m. nad morjem) ležeče polje je staroslavna Bela gora. Iz sredine mesta pridem pri počasni hoji čez Palackega most naravnost na zapad skoz staro mestece Koš če, ki je pa Bedaj že praško predmestje, v dveh urah da cerkve Marije Zmsgoslavne na Beli gori, kjer je 8 nov, 1620 cesar Ferdinand II. premagal Friderika grofa palatinskega, katerega so mu husiti izvolili za proti-kralja češkega. Pretečeni teden bila je Praga v znamenju bitke na Beli gori. Vsa društva skoraj in mnoge ,besede1 so obhajale ,pamatku' z običajnim govorom in pivom. Danes pa so množice romale tje vun na kraj, kjer je katoliški cesar .pokopal češko svobodo*. Celi popoldan sem si opazoval za cerkvico belo-goiBko to vrvenje ljudstva. Vse ae je vršilo tako tiho, tako brezpomembno. Društvo za društvom je prišlo s svojim ,vudcem', ki je malo ,promluvill, potem so zopet odrinili, vsako društvo posebej v kako gostilno v okolici, kjer se ,kona tabor1. ,Tabor' je danes daleč na okrog po okolici belogorski v vsaki gostilni. Cele trume orožnikov stojijo tu in tam, in se kratkočasijo, kakor b® znajo, za vasjo pa se je utaboril celi eškadron praških ,policajtov' s svojimi konji. Menda upajo zvečer kaj več dela dobiti, ker sedaj je vse tako tiho in mirno. Ni več nič hu sitske krvi v čeških žilah ! Kolikor sem slišal govornikov, naglašajo vsi le narodni pomen teh slovesnosti, celo govornik v .evangelicki besedi' se je zdržal, kolikor je pač njemu mogoče, napadov na katoliško cerkev. Dr. Bax», Choc, i dr. so posebno povdarjali grozovito mesarjenje 21 na Beli gori ujetih čeških vitezov, ki se je vršilo koj drugi dan po bitki na glavnem trgu pred rotovžem v Pragi. S stališča človekoljubja tudi mi obžalujemo to dejstvo, ali menda je politika tistih dob tako žrtvo zahtevala. Katoličani pa romajo vsako leto na Veliko Gospojnieo v nebrojnih procesijah od vseh strani na Belo goro, zahvaljevat se Devici, da je vrnila Cehom zopet sveto katoliško vero.
Probošt dr. Karlach ima za sanacijo »bvatovaclavske zaloine« skupaj
že 2,200.000 kron. To je res čudov.to, kako se žrtvuje povprek uboga češka duhovščina, in za tako reč! Včeraj so dejali v preiskovalni zapor tudi bivšega podpredsednika »Svatovaciavskec, kožuharja in meščana Frantiika Zbirala. Mož je 75 let star in je bil 20 let v odboru posojilnico. Ker je živel vedno v bolj ubožnih razmerah, se sodi, da on od goljufije nič ni imel, njegova krivda je le njegova — neumnost! Zbiral je bil ,kontrolor' zapisnika za mej-nice, a do včeraj niti vedel ni, da mu je Drozd ie pred dvema letoma vzel stari za-psnik in spisal novega, c-e je Drozd hotel kaj izvesti brez odborovega sklepa in odbo-rove vednosti, poslal je po ,«tarega Zbirala'; ta je podpiaal vse. Zbiral je rad podpisoval svoje ime, kakor je to tudi drugod navada nevednežev, ki sa dajo voliti na častna mesta, in podpisujejo, a ne vedo kaj.
Zadnji petek je bila vendar sklenjena pravda proti ,v i t e ■ u' Mtillerju z Mildenberga, ki je z .fdlšovanim' matičnih knjig delal kar na tuoate diplome za plemiče. Dobil le dve leti zapora zavoljo ponarejanja javnih listin (§§ 197 in 199 kaz. zak.) O ti priložnosti je zopet udrihal socialdemokratski list (samo ta!) po katoliški duhovščini in tirjal, da se ji kar odvzamejo matične knjige. Dobro ho mu pa zasolili »Katolicke Listy«: »Prav tako! Tudi mi smo za to, da se naši duhovščini odvzame to breme, da so duhovniki edini neplačani pisarji države. Tudi brez države bodo duhovniki vodili vestno naprej cerkvene matične zapisnike, ostali čas pa poBvetili dušnemu pastirstvu. Ali dvoje vprašanj stavimo : Ali bodo potem matične knjiga bolj zanesljive? Iti kaj bodo rekli k novim bremenom davkoplačevalci? Na to nam bodo zamegli socialisti najbolje odgovoriti!«
Cesarja ne bo v Budimpešto.
Kakor znano iz poročil oficioznih listov, je bilo že davno določeno, da pride cesar na jesen v Budimpešto ter v Godollo, kjer bi se vršil lov, ki bi se ga bilo udeležilo tudi več tujih knezov. Ali iz te zabave ne bo nič. Neki ogrski list namreč te dni poroča, da je lov odpovedan, ker cesar ne pride na Ogrsko. Ne pride pa zato, ker so Madjari 100 letnico Košutovo proslavili s tolikim slavjem. Službeno se je reklo cesarju, da samo neodvisna stranka slavi Košuta, a to ni bilo resnično, ker je sodelovala vsa dežela. Nadalje je ogorčila cesarja demonstracija proti cesarski pesmi v Kološvaru. Oni večer, ko so v Kološvaru slavili Jokaia, je moral iti šef policije starega pisatelja prosit na balkon, naj se oddalji z balkona, ker je moral navzoči nadvojvoda poslušati Košutovo pesem, dokler je bil ondi stari Jokai. Jokai se je oddaljil in tako so bile preprečene še hujše demonstracije. Nadalje je ozlovoljil cesarja poznani govor poslanca Barabasa. Tudi s Szellovim govorom je bil cesar nezadovoljen in radi tega je dal Szell po grofu Apponiju izreči poznani govor, v katerem se je ta poslednji izjavil popolnoma solidarnim s Szellom. Nadalje je ozlovoljilo cesarja, ker se je vojna predloga morala umakniti, a vlada je morala to storiti, ker sicer bi se bili povrnili dnevi od leta 1889. Zato pa cesar ne pride v Budimpešto. Tako ogrski list. Doslej je seve le samo to resnica, da vladarja ni še v Budimpešti, toda povsem verjetno je, da so vladarjevo srce globoko užalili najnovejši dogodki na madjarskih tleh.
Koerberjev govor iu Čehi.
Včerajšnji govor ministerskega predsednika, čegar vsebino podajemo na uvodnem mestu, vobče ni zadovoljil nobene stranke, razun morda z vsakim vladnim ukrepom zadovoljnih Poljakov. Najmanj pa se more to trditi o Čehih, ki bo pričakovali vsaj sedaj nekoliko zadoščenja. Če z govorom ni zadovoljna praška konservativna »Politik« ter se zelo nepovoljno izraža nad njim, je pač umevno, kako neugoden vtis je napravil Koerberjev govor na Mladočeh«. Zanimivo je tudi, kar piše o govoru »Hlas Naroda« : Govor prav nič ne more premeniti sedanjega položaja, dr. Koerber je ostal isti in taki ostanemo tudi Cehi. Koerber je rabil le lepe besede, a še lepše smo ie fiuli iz ust drugih min. predsednikov. Sedaj hočemo videti dejanja. — Pred današnjo zbornično sejo se je sošla v posvet parlamentarna komisija mladočeškega kluba, da se dogovori o nadalnji taktiki.
Afera posl. Lupu.
Disciplinama preiskava proti prej suspendiranemu poslancu in dei. sodnemu svetniku Lupu sicer ie ni ustavljena, ker
bo morali cl.tične akto vsled razsodbo najvišjega s., dišča iz.roSiti dižavnemu pravdni č:Uu v Grnovicah. toda že danes se sme trditi s precejšnjo gotovostjo, da prt t' Lupu nihče no dvigne novo obtožba. To so da namreč sklepati iz dolična razsodbe same, v kateri izjavlja najvišji u dnji dvor, da ao v predležcČern slučaju ne gro za kak pregrešek pri izvrševanju uradno službo, marveč le pri politiškem delovanju v lastnosti državnega poslanca. Posl. Lupu jo ivroj nastopal le v politiki; ker ga je pa lvovsko sodišče vkljub temu discipliniralo in suspendiralo, jo bila ta obsodba brezdvomno politiška.
Volitev v Pragi.
Vsled zadnje dopolnilno volttve v praški občinski zastop je potrebna izvolitev prvega podžupana, ker je bil dosedanji, Mlr.dočeh dr. Fric, zadnjič na novo izvoljen za odbor nika. Ker pa ni prišlo do kompromisa med Staro in Mladočthi, tudi ne morejo priti do podžupana. Dr. Fric* so volili prvič samo Staročehi in jo dobil pri tej volitvi 37 od 82 glasov; 45 gksovriie, ki so jih oddali Mladočehi, jo bilo praznih. Drugič je dobd 49 glasov, pa ni maral sprejeti izvolitve. Nato sta bila za prvega ozir. drugega podžupana izvoljena dosedanji drugi podžupan in ravnatelj ubožnice. oba Mladočeha, a zo pet le n 54 glasovi, kar je moža toliko vža-hlo, da sta odklonila izvolitev. Volili ju niso niti najožji somišljeniki. Zdaj bodo morali vnovič voliti.
Italija in Turčija.
Razpor radi morskih roparjev mej Turčijo in Italijo je sedaj glasom tficielnih poročil iz Carigrada d<.fiuitivno poravnan in sicer na podlagi naslednjih določil: Vso ro parske ladije, ki šo niao v posesti ital. poveljnika, bodo Turki uničili ter eksempla-rično kaznovali morske roparje. Dalje se turška vlada obvezuje, da bo izplačala 15.000 fr. odškodnine rodbinam padlih mornarjev ter razne druge odškodnine, in obljublja, da bo najenergičneje zatirala morsko roparstvo. — Take so obljubo turško vlade. Z obljubami samimi pa Italijani neki niso zadovoljni, ker no potrjujejo, da bi bil kon llikt že definitivno poravnan.
Bolgarsko-rumun^ka zveza.
V Ru&čuku se torej snideta rumunski kralj in bolgarski knez. Spremljali ju bodo ministra predsednika, ministra za zunanje posle m vojna ministra. Iz Ruščuka pojdeta v Plovno, da si ogledata one kraje, kjer so bo vojskovale rusko rumunske čete za svobodo Bolgarije 1. 1877. Ta obisk je bil osnovan v Petrogradu in je velikanskega političnega pomena. Z veliko radovednostjo pričakuje svet govore, ki jih izustita vladarja ob tej priliki. Govori se tudi, da pojde rumunski kralj v kratkem na ruski dvor. — Iz Zcifiie poročajo: Tu ao vsi gotovi, da pride do bolgaraao rumunske zveze. Vsa na-aprotstva med obema narodoma so izginila v malo dneh. V Zofiji in Bukareštu pozdrav ljajo z vesoljem novo politiko Bolgarijo in Rumunije. Na dnevnem redu bo tudi mace donsko vprašanje na Bestanku obeh vladar jev in ob tej priliki storijo so tudi veievažni sklepi glede tega perečega vprašanja.
Iz brzojavk.
Škofovske konference. Pod predsedstvom knezonadškofa Grusche so se včeraj pričele napovedane škofovske konference. Pri prvi konferenci takozvanega malega odbora so bili navzoči: Skrben-sky, K a t s c h t b a 1 b r, Napotnik Jordan, Jeglič, B a u e r, Dvorni k in Nagi. Konference bodo trajale en teden. — Volitev v skupini nižje-avstrijskega veleposestvaje izpadla včeraj tako, kot smo javili pred enim tednom. Izvoljeni so 3 konservativni in 13 liberalnih veleposestnikov. — Črnogorski knez pojde v kratkem v Carigrad, kjer bo imel pogovor s sultanom. Od tu pojde v Li vadijo k carju in od ondot k svoji hčeri Heleni v Rim — V b t a j a v M a c e d o n i j i. Turčija ima sedaj 300 Stotnij v Maoedoniji. Do glavne vstajo pride še le spomladi. Ko bo vsa Macedonija v ognju, ne bo mogla Bolgarija več ostati ne-
utralna, ker treba pomislili, da je v bolgarski vojski 300.000 Msctdoncev, od katerih jo 300 častnikov. In tako pride do bolgar-sko-turšHo vojske in car rešitelj ne bo mo gel puotiti zsklati Bolg.rov in Macedoncev od Turkov. Tako poročajo iz Z fije. — M n o g o r u h k i h vojnih ladij pride v kratkem v Kitajsko morje. Tako poročajo iz Londona. — Kriza v Španiji. Kralj je vsprejel ostavko kabineta ter iznova poveril S a g a b t o s sostnvo kabineta, ne da bi mu predpisal kakoršnekoli pogoje. — Szellovo stališče omajano. Budimpeštanski listi poročajo, da je bil Szell skrivoma na Dunaju in bil vsprejet pri cesarju v avdienci. Oficielno se jo reklo, da je odpotoval v Ratot.
Strokovna organizacija. Zahteva pravice,
Iz Vevč, 10. nov.
Dne 9. t. m. imeli sta »Strokovno dru fetvo papirnih delavcev" in »Podporno društvo« svoj občni zbor. Blagajniško stanje je precej ugodno, tudi pri podpornem društvu, dasi je bilo mnogo izdatkov za podpore; poročilo obeh blagajnikov sa je enoglasno odobrilo.
Poleg običajnega dnevnega reda je bila glavna naloga teh občnih zh rov združenje obeh društev v eno; to je bilo namreč želeti gledo iožjega in vspešnejšega poslovanja, da sa moči preveč ne cepijo. Kapelan R. priporočil je to združenje, da se kršč. scc. organizacija poživi in okrepi. Predle g gledo združenja je bil cd vseh c bilo navzočih enoglasno sprejet.
Spremenila oziroma dopolnila so se pravila strokovnega dru&tvs, ki so odpošljejo deželni vladi v potrdilo.
Po končanem vsporedu bilo je zanimivo poslušati različne tovariše, kako „skrbni" so „rudeči" za blagor delavstva, kako radi ova-jhjo brez pravega vzroka svoje krščansko misleče sodela\ce, da bi le pri vodstvu dosegli vtičjo milost in zaupanio, Rudečim čestitamo na tem delu I Le tako naprej! Oi^e niio se je še mnogo drugih »čednosti« ru-detih, in navdušeni za kršč. organizacijo so se razšli zborovalci. Prepričani smo, da včerajšnji dan bo mnogo pripomogel k razvoju našega strokovnega društva. Upati je namreč, da delavstvo bolj in bolj spozna pomen strokovne organ zacije, obenem pa tudi sleparsko soc. demokracijo, in da se združi vse pod kršč. soc. zastavo, edino, kot je bilo pred stavko, ne oziraje se na peščico zapeljanih in nevednih soc. dem. petolizuikov.
Ooiomti hočemo pri tej priliki še nekaj t Naši „rudeči" vedno trdijo, da je tovarniško vodstveno o s o b j e proti njim zelo ljubeznjivo in da jih podpira, in da bodo morali tovarno zapustiti vsi, ki se njim ne pridružijo. Da bi bilo tovarniško vodstvo res zaljubljeno v „ru-deČe", o tem pač dvomimo — in če bi bilo, že ve, zakaj je. G o t o v o pa j e, d a b i tovarniško vodstvo moralo poznati pretežno večino kr š č a n s k o mislečih delavcev. Samo to bi želeli, da bi vodstvo zavrnilo take trditve, katere izrabljajo „rudeČi" v svoje strankarske namene, pri tem pa vznemirjajo in vzburjajo krščansko delavstvo. Dolžnost vodstva tovarniškega, ako hoče res koristiti podjetju, ter si ohraniti veljavo in spoštovanje pri delavstvu, je pač ta, da ni strankarsko, zlasti ne strankarsko naklonjeno peščici »rudečih« proti pretežni večini kršč. delavstva. Sploh pa krščansko-socialno delavstvo vestno in natančno izpolnjuje svoje dolžnosti napram tovarni, in jih bo tudi izpolnjevalo, kor ima vest in poštenje. Da bi pa krščanski delavci iskali s priliznjenim obnašanjem, morebiti celo z malenkostnim ovajanjem sodelavcev naklonjenosti tovarniškega vodstva, in to celo v škodo skupnim delavskim koristim, to bi bilo zoper njihovo poštenost, zoper njihov Bouialni čut, zoper njihov delavski ponoa — tako petolizunstvo in izdajalstvo delavskih koristi prepuščamo t Btim, ki pripadajo stranki defravdantov in judovskih hlapcev I
novice,
V Ljubljani 12. novembra.
\Kostanjevlška grajščina. Iz Kosta-njevi3b~se nam poroča: Danes so že veči noma prespali mačka tudi najzfgrizenejši li beralci. Ljudstvo tod je silno ogorčeno. Liberalci so dali od pijane banda, ki ni vedela, kaj so jej bera, sprojeti resolucijo, ki zahteva, naj sa kostanjeviška grajščina proda » n a p r e d n j a k o m «, ki jo naj potem
trančirajo. Na shodu v Citežu so bili »klerikalci« bolj pametni in so zahtevali, naj se gozdovi prodajo kmetom, kolikor jih hočejo ti nakupiti. Po liberalnem bi prišla posest v last liberalnim špekulantom, ki bi kmete odrli in spravili velikanski dobiček v svoj žep. Edino le zahteva katoliško - narodnih somišljenikov je kmetom v korist. To ljudstvo uvideva, in zdaj hodi j a po hišah podpisavat prošnjo do vlade, naj se dajo posamezni kosi direktno na prodaj k motom za ugodno ceno. Bomo videli, ako bo dala vlada res grajščino onemu Hribarju, ki je svojo poštenost po kazal pri radeški grajščini in pri »kreditni banki«, stvar, ki bo pred sodiščem pokazala Hribarjevo pravo nrav 1
Tržaški ikof Na Dunaj se je odpeljal tržaški škof Nagi v soboto zvečer z zadar-skim škofom Dvornikom in bil je sprejet v ponedeljek od cesarja v avdienci.
MRgepotrebne skrbi ima »Narod« z »Ljudsko posojilnico«. Menda ga jezi, da je bila njegova vest, da bo »Ljudska posojilnica« izgubila pri konkurzu E. Kristana 10 tisoč kron, brez podlage. Pri stvari ima opraviti samo g. Kauschegg in če kaj izgubi, bo izgubil Bvoj denar, ne pa denar „Narodovcev", kateri se toliko brigajo za stvar. »Ljudska posojilnica« ne izgubi, kakor rečeno, prav n i č.
Umrl je v sanatorju HartenBtein sek-cijaki načelnik v pokoju Rudolf vitez Frei-b e r g. — Umrla je gospa Marija M a 1 i t s c h, rojena baronica Ilerbert, stara 71 let.
Okrajni sastop v Ormožu. Iz Ormoža se poroča : Pri včerajšnji volitvi iz skupine veleposestva v okrajni zastop so bili soglasno izvoljeni sledeči narodnjaki: Dr. Omulec, Leopold Petovar, Martin Stanič, Audraž Muhič, župnika Ivan Bohanec in Al bin Švinger ter Jakob Majcen.
Is Krškega se nam poroča, da pisec »Narodo\ega« dopisa o vinski in grozdni razstavi, katerega smo nedavno v našem listu okrcali, ni bil domačin, ampak je bil zunanji obiskovalec od nekod iz novomeškega okraja, ter je razstavni odbor obžaloval, da je prišel tak dopis v javnost.
Ljudsko štetje. Na podlagi zadnjega ljudskega štetja bilo jo v Gorici 20 odstotkov Slovencev (leta 1890 — 178 odstotkov), Nemcev 11 6 odstotkov (leta 1890 — 7-4 odstotkov), Lahov 67'8 odstotkov (leta 1890
—	74*2 odstotkov). — V sežanskem okraju našla je ta statistika leta 1890 — 0 8 od-Btotkov in leta 1900 — 06 odstotkov Lahov; v tolminskem okraju pa 007 odstotk.
—	V červinjanskem okraju bilo je 1. 1890
—	0 09 odstotkov Slovencev, leta 1900 — 0-24 odstotkov; v gradiškem okraju pomnožili so se Slovenci v zadnjih desetih letih od 2-5 do 3 5 odstotkov ; v tržiškem od 91 na 10'1 odstotkov; v koruiinsktm okraju padli so Slovenci od 26 na 23 5 odstotkov.
Slovenski žulji. Meseca oktobra prejeli bo od slovet skih potnikov na novi železnici Gorica Ajdovščina 20 tisoč kron.
V	„nemški" tabor. Nekdanji šoštanj-ski »vrl naprednjak« g. Janez Ješe, c. kr. oficial v Celju, ki je že pri zadnji državnozborski volitvi »na tihem« volil nemško, prestopil je sedaj »javno" v nemšku-tarski tabor, volil jo v deželni zbor Stali-nerja. Mi privoščimo »Nemcem« tega zna-čajnega gospoda ; če nihče, on bo nemško Celje gotovo »mastno« napravil. Naj jim ga Odin ohrani, in ko ga sprejme Walhallo, naj mu odkaže tamkaj največjo in najmehkejšo medvedovo kožo iz tevtoburškega gozda.
V	Rocolu (Trst) sezidali bo že pred leti cerkev sv. Vincenca, a ni še do sedaj dovršena. »Pobožni" tržaški mestni zastop ni hotel in noče za njo nič storiti, ker pravi, »da bo cerkev služila za slovensko propagando«. Da bi se tega stališča držal tudi ob imenovanju župnikov v Trstu in okolici in bi ne silil svojih kandidatov!
Iredenta. PcterorožaBta laška zvezda je na Rosettijevem spomeniku pred ljudskim vrtom v Trstu. — Redarja vidiš po noči pred stanovanjem generala Conrada v Trstu. — Noč in dan stražijo redarji kip na javnem vrtu pred postajo južne železnice, ki predstavlja pristop Trsta k habsburški monarhiji. Kljub temu bomo slišali gotovo v
kratkem, da na Primorskem ni laške ire-dente!
Deželni hipotefini zavod sa Goriško in Oradiščansko. Nj. Vel. cesar je potrdil pravila, katera jo sklenil goriški deželni zbor glede ustanovitve deželnega hipo-tečnega zavoda. Pri vsem tem pa se ne bode ta zavod mogel odpreti pred 1. aprilom 1903.
Nova sačasna pošta Jutri 13. nov. 1902 odpro se v Hrušici na Gorenjskem, v polit, okraju Radovljica za dobo zgradbe predora skozi Karavanke nov poštni urad, ki so bode pečal b pisemsko in vožno pošto ter obenem služboval kot nabiralnica poštno-hranilničnega urada. Zvezo bode imel a pošt nim omrežjem po železniških vlakih, ki vozijo med Ljubljano in Trbižem.
Polioija na Reki, ki je bila do sedaj občinska, preide s prvim januvarjem v drža v n e ogrsko roke. — Počasi, počasi pridejo reški Lahi v mažarske roke. — To jim je v plačilo za to, da so tudi oni podpirali Ogre, ko so ukradli Hrvatski Reko!
Zid se je podrl, kot smo omenili, pri zidanju neke hiše v Trstu. 44letnega Vidmarja in še nekega drugega zidarja prenesli so v bolnišnico, ker sta bila oba hudo pobita.
Oddaja stavbe Stavba novega šolskega poslopja z eno učno sobo, eno veliko sobo za učitelja, z eno drvarnico in drugimi k tem spadajočimi prostori v Prihovi pri Konjicah, železniška postajo Dražja vaB, odda se potom ustmene zniževalne dražbo enemu glavnemu podjetniku.
Zagrebške novice. Bojkot v Zagrebu z vspehom izvršujejo Hrvati proti Srbom. Srbska trgovca Sitkovic in Dorovič Bta napovedala radi tega konkurz. — Gledališče v Zagrebu prične zopet s svojimi predstavami 22. t. m. — Z a p 1 e -nila je oblast noko brošuro hrvaških vseuči-liščnikov.
Zopet vesela veBt b Štajerskega.
Na Vranskem se je slovesno ustanovila Marijina dtužba. Pristopilo je nad 200 deklet in blizu 100 lantov. Le tako naprej po savinjski dolini 1 — »Sildst. Presse« prinaša članke o »izobraževalnih društvih« iz peresa g. Evalda Vračko. Opozarjamo one, ki vodijo taka društva, ma te članke, kakor tudi na poročilo o zadnjem shodu nepolitičnih društev, ki ga bo ravnokar izdala »Slov. kršč. soc. zveza«.
Ljubljanske novice.
Deputacijo ljubljanskega občinsk. sveta
v zadevi obrokov plačevanja triodstotnega potresnega regulačnega posojila bode jutri cesar vsprejel v avdijenci. Župan Hribar in ravnatelj Šubic sta žo odpotovala na Dunaj. Deputaciji se pridruži tudi dr. Tavčar.
Javno predavanje v »Katoliškem Domu" je bilo včeraj zopet prav dobro obiskano. Predaval je prav zanimivo č. g. J. Kalan o alkoholizmu. Prihodnji torek točno ob '/> 8. uri zvečer bo zopet javno predavanje.
Kralj izpuščen. Poroča se nam, da je proti strojevodji H. Kralju iz Ljubljane, katerega so v Trstu obdolžili nenravnega do-janja z noko petletno deklico, ustavljena preiskava, ker se jo dognalo, da cn ni krivec in so ga zamenjali z neko drugo osebo, katero sedai iščejo.
Kranjska hranilnica Ravnateljem kranjske hranilnico je bil izvoljen včeraj g dr. Schoppei. Asistentom kranjBke hranilnice je bil imenovan g. E g e r , brat gosp. dr. Eiferja.
Koncert društvene godbe bo dno 13. t. pri Hafnerju na sv. Potra cesti. Vstopnina 40 h, č. podporni člani so vstopnine prosti. Začetek ob 8 uri zvečer.
Umrl je na Dunaju sin gospe Ivane Šusteršič g. Gašper Šusteršič, bivši posestnik „pri Bobenčku".
Mlade tatice. Včeraj zvečer so prišle tri šolske deklice v Krisperjevo hišo v Špi-talskih ulicah ter tam povpraševale po takih strankah, katerih ni v hiši. Ko so prišle v Krisperjevo kuhinjo in videle, da tam ni nikogar, so odprle vse predale in iz jednega ukradle dve sreberni žlici. Ravno tako naredile so v hiši v Wolfovih ulicah št. 1. kjer so neki stranki ukradle iz kuhinje tri sreberne žlice.
Konj brez gospodarja. Včeraj popoludne jo prišel po Karlovski cesti konj brez voznika. Ker je šel po tiru električne ceBtne železnice, se je moral električni voz ustaviti. Konja ao odpeljali v Cešnovarjev hlev na Dolenjski cesti.
V	Ameriko. Danes po noči je odpotovalo od tukaj 221 oseb v Ameriko. Bili so to večinoma Hrvatje, ki ho se pripeljali z Reke.
Potovanje po francoski Švici se nada ljuje ta teden v mejnarodni panorami na Pogačarjevem trgu. Ze zadnjič smo rekli, da je ta serija ena najkrasnejšib, kar smo jih doslej videli v tem umetniškem zavodu. O resnici te trditve se tudi res vsakdo prepriča, kdor vidi krasno ženevsko okolico, spomenik, pred katerim je zverinski Luo-cheni zabodel našo cesarico Elizabeto ter Grand Hotel Beau Rivage, kjer je umrla, in druge res krasne prizore. Baš pri sedaj razstavljenih slikah se vidi, kako je vse na ravno, res mojstersko izvršeno. — V ne deljo se prične potovanje po Turinu in Milanu, kateri mesti itak slovita po svojih krasnih cerkvenih in drugih stavbah ter mnogih spomenikih. — Zatem sledi po 22. t. m. nadaljnje potovanje po slikoviti Švici, specielno po Bernu.
Zopet »doktor" Kordesch. Zaprli so danes dopoludne »doktorja« Alberta Kordescha, kateri se je klatil po Ljubljani in po deželi in pripovedoval, da je bil rektor v Pretoriji in da je tudi burski oficir. Sedaj je na Bumu, da je izvršil v Velikih Laščah v Klančarjevi gostilni tatvino. Ukradel je baje dekli Ivani Zakrajšek nekaj denarja.
V	bolnico so pripeljali včeraj popoldne iz Novega mesta tesarja Franca Zina iz Ste panove vasi št. 5, kateri je pri delu ponesrečil. Padel je na njega težek tram in ga težko poškodoval.
Aretacija. Včeraj ponoči je bil na Haupt manoi aretiran delavec Matevž Anžin, kateri je pretepel Marijo Prime poseBtnico na Haupt manci št. 1 in njeno hčer Nežo Prime in jima grozil, da ju bode ubil.
Mestna posredovalnica za delo. Posredovalno delovanje mestne posredovalnice za delo in službe v mesecu oktobru je bilo naslednje : V primeri z lanskim letom jedna-cega meseca je v letošnjem letu posredo vanje splošno za nekoliko bolje, v primeri s prejšnjim mesecem pa je nekoliko zaostalo. Pri moškem delu so dobili službe skladiščnik, ključavničar ter drugi, izmed teh največ trgovskih in gostilniških slug ter prometnih uslužbencev. Pri ženskem delu je bilo, kakor običajno, oddanih največ hišnih in gostilniških poslov, nadalje nekaj trgovskih prodajalk in poslov za kmetijsko delo. Služb in dela je bilo oddanega največ za mesto in bližnjo okolico, vnaaja naročila je bilo mogoče le deloma rešiti. Posredo vanje z vajenci ni imelo uspeha, s stanovanji le deloma in to z mesečnimi sobami in di jaškimi stanovanji. Službe dobe: 2 trgovski prodajalki, 1 šivilja, 3 računajoče natakarice, več kuharic, deklic za vsako delo in k otrokom, 1 graščinski sluga, 1 točaj, 2 mizarja, 1 ključavničar. Službe iščejo: 1 trgovski pomočnik, 1 pomožni uradnik, 1 skladiščnik, 2 kočijaža, 3 pisarji, več trgovskih in pisarniških slug. Oddati je dvoje stanovanj z eno in dvema sobama. V najem se iščejo Btanovanja s 4—5 sobami.
Voz na tla podrl. Frančiška Pogačar, posestnica v Zgor. Hrušici, bi se bila daneB dopoldne na Starem trgu skoraj ponesrečila. Neki fijakar je pridirjal z vozom po trgu in ker je takrat privozil električni voz, se Fr. Pogačar ni mogla dovolj hitro izogniti, in jo je fijakar podrl na tla in jej prevrgei voziček, na katerem je imela perilo.
Tatvina. Kuharju žganja Jožefu Bregarju so danes po noči ukradli iz stanovanja sre brno uro s srebrno verižico. Tat mu je vzel tudi nekaj denarja.
V	veliki nevarnosti je bil včeraj mesarski vajenec Franc Novak, ki je peljal včeraj popoludne po poti za domobransko vojašnico ročen voziček. Ker je kratkoviden, je zapeljal na breg ob kanalu in voz ga je potegnil za seboj, da sta oba se zagnala proti vodi. Voziček je padel v vodo, Novak pa se je vjel v grmovje. Voziček so pozneje v Štepanovi vasi potegnili iz Gruberjevega kanala, in je dotičnik, ki ga je potegnil iz vode, zahteval 8 kron talije.
Nadležen berač. Ščetar Franc Cerar iz opednje Šiške je včeraj dopoludne po hišah na sv. Petra cesti prosjačil in se jako nadležno vedel, če ni dobil daru. Tudi na cesti je nadlegoval l)udi. Ko ga je polioaj zaradi beračenja prijel, ga je obsipal s psovkami.
Gospod na hodniku. Na Mestnem trga so našli danes po noči ljudje na hodniku ležati mladega gospoda, ki je bil v nezavesti. Napil se je bil tako, da je obležal na hodniku.
Kotiček za liberalce.
Shod v Kostanjevici. Dva dni so rabili pri „Narodu", preden so se mogli dovolj nalagati, da so sestavili poročilo o kostanjeviškem shodu. In so res zmazali tako stvar skupaj, da iz vsake vrste gleda lažniva frivolnost. Najprej se norčuje ta žurnalistična kamarilla iz Boga, češ, da jim je dal, ravno ker so liberalci, tako lepo vreme: „Tako rad nas je imel gospod Bog, nas in naše govornike, ki so se brez čudeža čili in zdravi pripeljali na zbor!" Tako
govori banda, ki Boga taji. Tavčar je rabil | 40 pijanih fantalinov, da so bili okoli njega, ' preden se je upal izgovoriti .voditelj inte-! ligence". Liberalna banda, ki se je zbrala, ! je bila tako napojena, da ni vedela, kaj počne, kajti cel teden so okoli po vaseh ljudi vabili s tem, da bodo dobili zastonj piti, kolikor bodo hoteli. Tako so prišle skupaj vse barabe, in voditelj »inteligence" je imel čast kot svojega somišljenika pozdravljati marsikaterega ušivega Dimeža, ki kokoši in druge stvari krade okoli Kostanjevice. Ti so se sami sebi čudili, kako so inteligentni. Stranka gnojnice in konjske fige se v „Narodu" trudi, da bi dobila priznanje tudi kot stranka uličnega blata, vsaj tako se vidi iz pobalinskih laži, kako so ^klerikalce" po blatu vlačili.
Politični vajenec liberalnega malovrštva dr. T r i 1 1 e r, kateri je pomagal Hribarju pri kreditni banki kupovati radeško graj-ščino na famozni način, je hotel tudi pri kostanjeviški kupčiji imeti zraven svoje zasluge, da se izkaže kot vrednega kandidata v liberalni stranki. Prišel je najbrže mesto Plantana, ki bi se imel pokazati svojim volilcem, a se je izgubil v svojih 33 točkah. Kar je Triller govoril, je tako neumno, da zadostuje tudi pribiti nekaj besed: „Klerikalci sejejo sovraštvo, hujskajo stariše zoper otroke", ^Šusteršič je hotel z obstrukcijo kaznovati celo deželo, ker ni volila samih tehantov in mežnarjev v deželni zbor, (bedak!) je kmeta na križ pribil, zahteva splošne enake volilne pravice je sleparija, klerikalci se boje luči kot sova" itd. S tako duševno revščino se gre okoli kazat človek, ki se ponuja za prihodnji mandat, katerega bi imela na razpolago liberalna stranka! V isti sapi, koje rekel, da se »klerikalci" poganjajo za splošno in enako volilno pravico, je pa rekel, da se poganjajo „za posvetno farško nadvlado". Tako je Triller pokazal svojo omiko, a hkrati svojo neumnost, ker to dvoje, kar je tu »farjem" imputiral, se vendar izključuje. Nato je pa dr. Triller pokazal, kateremu zgledu bi on sledil, če bi prišel kdaj — recimo — v deželni odbor, kar seveda ne bo nikoli, ako se izpremeni volilni red. Bral je ljudem poročilo Grassellijevo o velikanski škodi, ki jo imajo kmetje od obstrukcije. Lep zgled si je izbral! Tega pa ljudem ni povedal, da baš vsled Grasselli-jeve lenobe zaostajajo v deželnem odboru najnujnejše stvari! Končal je Triller z besedami našega velikega pesnika: »Ti slepec si, slovenski kmet, in ti slepar, slovenski ,klerikalizeml!" Kdo je ta veliki pesnik? Nemara Triller sam? Tako žaganje!
T a v č a r je pa zabavljal čez duhovne in menihe. Duhovniki drže sicer s kmetom in delajo zato, da bi kmeti dobili gozde, a Tavčar se je lagal, da hočejo duhovniki spraviti graščino v meniške roke. Svoj trebuh je napenjal, ko je govoril o »rumeni masti« menihov. Človek, ki je hodil ob petkih skri vaj v »Kat.. dom« meso jest, je govoril o menihih, da imajo »požrešen želodec, kakor morski volk«. Človek, ki si je „rumeno mast" nabral ob farovških groših, se je pre drznil govoriti: »Naš kmet naj postane po polen mož, ne pa kaka polubaba, ki vidi največjo srečo sveta v tem, da sme v fa-rovže hoditi in tam kakor lačen pes sline cediti.". Kakor lačen pes je nekdo drugi hodil po župniščih . . . Isti človek, kateri po maga zdaj liberalnim kapitalistom, da bi naredili veliko kupčijo s kostanjeviško graj-ščino, so je predrzml reči: „Odprta vreča je zastava, pod katero maršira dr. Šusteršič po deželi okrog, držeč v roki velik nož, s katerim pušča našemu revnemu kmetu!" ln to je govoril v Kostanjevici, kateri je liberalna stranka podarila svojega Plantana!
Tavčar se je spravil z ogorčenostjo nad »devičarje«, posebno nad mladeniče, in s tem pokazal, da on v mladosti ni bil »devičar«. Čudno, da pri poglavju o »Marijinih družbah« še ranjkega »Stadt-schimmelna« ni spravil na dnevni red! Zagovornik notranjskih oderuhov je klical: »Ce vse to pretehtate, morate priti do prepričanja, da je naša klerikalna stranka požrešna in grabežljiva, njeno mišljenje, njeno delovanje gre na to, da bi vam pograbila vse, kar imate v svojih žitnicah, kar imate v svojih hrarnovih.«
Tako je govoril in navzoči oderuhi bo — prisegali v umu zvestobo tako vrlemu prijatelju ljudstva! Svoj g',vor je sklenil voditelj »inteligenc*« s »tonzuriranimi fakini«, »ničvrednimi duhovniki«, »svojatjo v talar jih« — in živioklicern na cesarja ! Kostanje-viške barabo znajo zdaj nekaj psovk več, pošteni ljudje tam pa ho zgrašajo nad pro-palostjo liberalne bande.
Liberalna aritmetika. Težko je šteti, če jo človek pi|an, ker vso dvakrat vidi. Tako so našteli v Kostanjevici 500 li beraleev. Vae drugače pa na Čatežu. O tem shodu piše »Narod«, da je bilo na njem lo 48 zborovavcev. Nam jo res vso eno, ali nam verjame »Narod«, da jih je bilo res j 2( 0 ali ne, le to moramo konstatirati, da se »Narod« moti, ko misli, da ni prišel na Ca
tež noben liberalec. Prišel je res eden spi-onirat, 16leten fantič strahovito neumnega obraza, ki je ob začetku za plotom rekel : Zivio Tavčar! a ko ga je eden grdo pogle dal, jo je odkuril po klancu dol kot zajec. Edini ta bi mogel torej biti »Narodov« poročevalec, a je vprašanje, če zna do 48 šteti. Kako zanesljiva bo »Narodova« v uredništvu skrpucana poročila, se vidi iz tega, da piše, da je bil iz Corkljan samo župnik s svojim mežnarjem na shodu. V resnici pa ravno cerkljanskega župnika ni bilo na shodu, ker je doma bolehen, kar vsi ljudje tam vedo
—	znamenje, da je poročilo o čateškem shodu narejeno v Ljubljani. Tako dela ta lažniva banda !
»Zora puca, bitčedana. .« Nov list »Zora«, glasilo hrvatsko srbske slovenske mladine, se je pojavil na slovstvenem polju. Srečna nam majka ! Rešila te bo napredna, prostomisleča mladina! Saj se bodo vsi spisi prerešetovali s »svobodomiselnega stališča« in ne bo se oziralo »na tesnosrčne strankarske ali verske nazore« — tako slovenski program. In dalje! »Zora« bo prinašala — poslušajte! — »pesmi, povesti, drame, znanstvene, zlasti literarne razprave in študije, dalje: ocene novih knjig, poročila o kulturnem gibanju narodov itd.« — ln to vse na 16 Btraneh! Tu boste videli velike čudeže, da potem vsaj ne bo B. Juli-jan več vzdihoval »V znamenju Cankarja : »Ljudje, zakaj ne vidite čudežev? Morda jih vidite, pa jih ne umete . . ."« Da, go diti se bodo morali v »Zori« čudeži, da bo na ozkih in dolgih 16. Btraneh prinašala: povesti, drame, študije! No, Če bodo tako študije, kakor je »Smrt« — potem se ne čudimo več, ker to je velika, iz 46 pik, klicajev, vprašajev in pomišljajev polnih vrst obstoječa študija! To so čudeži, ljudje božji I In kritike bo prinašala! Tu je že ena jako duhovita kritika o našem gledališču! Ti »možje« imajo nazore! Saj »misli poslati društvo jednega njih prijateljev spomladi na Dunaj« !
Pred temi pesmimi se naj skrije Prešeren ! Pesem »Scherzando« B. Julijana hrani več v sebi, kakor vsi njegovi sonetje. Le po Blušajte: Pesnika gleda ljubica včasih »pri jazno, včasih malo neverjetno, včasih pa kar brezizrazno«. A on ji gladi »kodre mehke« in ravna ji »črne kodre«, a na jezik suhi ni ji ene »modre« — in radi to verjamemo! In ko ga tako ljubica gleda, postane pesnik
—	žejen in zaželi:
da bi ti oči postale
sveže...........pivo.
Tisto pivo namreč menim,
ki se »pri Gambrinu« toči,
ki priveže trudno dušo,
pa še jezik mu namoči.
In zdaj recite, da ne hrani ta pesem več kakor vsi Prešernovi sonetje! Horac je rekel: Vino pellite curas! Tu pa slišimo: S pivom lečite ljubezni rane! IstiDito: Ta želja, da bi oči trdosrčne deklioe postale puntigamsko pivo, je nekaj tako praktičnega, da bomo odslej prav lahko pogrešali pesnike solzarje in se bomo naslajali ob pesnikih -pivarjih. Aora puca . . .
Vprašanje. Več radovednežov iz C e r k e 1 j na Gorenjskem nas povprašuje, kaj pomenja oni dostavek v sobotnem »Slovencu«: »V Ljubljani nekomu čestitajo«. Radovedni so, kdo je dotični »neki«. Mi smo pa toliko indiskretni, da jim za enkrat ne povemo t. ga.
Tužen zdih liberalnega učitelja. V zadnjem »Učit. Tovarišu« beremo: »Nič ne bo, nič s poboljšanjem, amice. Barona Heina bomo dali in liberalce bomo dali in . . . deželo Kranjsko boste tudi dali, kaj amice, v režeči prepad brez podpor, brez pomoči, kaj ?«
Književnost in umetnost.
Slovensko gledališče.
Brez denarja.
Burka s petjem v treh dejanjih in šestih slikah. Spisala L. Krenn in K. Lindau. Uglasbil L. Kuhn. Včeraj so predstavljali to burko, ki ima sicer lepo vodilno idejo — mlada bogata deklica se proglasi za banke-rotno, da tako spozna moža, ki jo ima rad radi nje same ne radi njenega denarja — a katero skoro pokrije množica banalnosti. Nekatere slike sta pisatelja s silno prisiljenim humorjem privlekla na oder. Mnogi pnzori diše močno po »Prulah« in »Zab-joku". No, naše občinstvo se je zabavalo. — Burka to vrste mora biti jako živahno igrana, in čo se bodo drugič igralci glede skupnosti bolj potrudili bo bolj ugajala. Včeraj se je pač premalo temperamentno igralo »iz rok v roke«. — Temperamentno igranje pač često igri pokrije mnogo nedo-statkov. Ekstemporiranja v bodoče ni treba, ker igralci, če niso dovolj duhoviti, o takih prilikah postanejo surovi. Središče zanimanja jo bil nastop gdč Kočevarjeve v ulogi perico Marijotice Glavačevo. Priznati moramo, da je gospodična prav vesel pojav mej domačim naraščajem. Z3 včeraj je imela prav siguren ne pretiran nastop, poln mla deniške živahnosti, a tudi njen glas je prav ugajal. S časoma se pač še izpopolni, ko se
povsem Beznani z odrom. Gospa Polakova, katero sedaj slave kot prvo subretko na jugu se pri svojem prvem nastopu v stari čitalnici ni tako odlikovala Gdč. Kočevar-jeva ima lepo bodočnost, ako se prehitro no bo smatrala sama za popolno in neprekos ljivo. Ugajalo nam je, da se noče odlikovati s preveliko predrznostjo, za katero pač ni treba mnogo umetnosti, a jo kljub temu prav živahna subretka. G. Lier se jo z režijo in igranjem trudil kolikor se je mogel. Zbor naj se prihodnjič malo bolj potrudi, da ne bo v burki žalostno nastopal. — V pet ek »Maričon«, ki se poje tudi v nedeljo zvečer, v nedeljo popoldne »Pepel ka«.
»Katoliiki Obzornik"
prinaša v IV. zvezku Bledečo vsebino: Ideali življenja. (Dr. A. Ušeničnik.) „Brez rešne poti" — Disharmonija med idealom in življenjem — odkod? Kaj je ideal? /iivljenski etični ideal. Konec modernega idealizma — pesimizem ali epikureizem. Najvišji ideal življenja — najvišja bogopodobnost. Luč iz neskončnosti — vir enote in različnosti v življenju. »Nadljudje«. Idealni poklici — Redovni stan. Epilog — Ideal vseh idealov. — Vera in umetnost. (Fr. Ks. G) Pomen vere za umetnost (Goethe, Hello.j Etiketa o tem vprašanju — Odgovor Zdziechovvskega. Verski in moralni ideali katolicizma pa umetnost. Krščanski »prometeizem«. Zdziechowski o svobodi v umetnosti. Kristus v umetnosti.
—	Nekaj misli o descendenci. (Dr. A. Ušeničnik.) Jezuit Wasmann za descendenco. Descendenca ni isto, kar darvinizem. Bankrot darvinizma. Zmisel desoendenoe in nje momenti. PomiBelki zoper descendenco. Facit vprašanja o descendenci. — K novemu duševnemu gibanju v Rusiji. (Fr. Ks. G.) Za Rusijo — nova doba — Brošure grofa Mo-szynskega. Nevarne struje med Rusi in Poljaki. Rusifikatorji in rusifikacija. Moszynski o veri. Sužnost pravoslavne cerkve in klici po svobodi. Stahovič, Cerkasski, Durnovo, knez Volkonski, škof Nikanor o svobodi vesti. Po poti žrtev — do zore. — Vzgoja in izobrazba duhovščine na Slovenskem v srednjem veku. (Dr. J. Gruden.) Duhovščina edina nositet|ica omike in znanosti v srednjem veku. Duhovske šole — Šola v Čedadu. Vseučilišča in slovenska duhovščina — V Bo lonji — V Padovi. Šola na Kranjskem. — Vzgoja duhovstva po župniščih — Kleriki
—	učitelji. Stopnja duhovske naobrazbe na Slovenskem — Slovenci profesorji na dunajskem vseučilišču. — Pomen filozofije za umetnost. (M. P.) Kaj je filozofija. Vpliv filozofije na vse duševno delovanje — na umetnost. Historični dokaz. Prognoza o bodoči umetnosti. — Apologetične misli. XIII. Katastrofe — prirodni po|avi ali kazni božje,? (Dr. A. Ušeničnik). XIV. Zakaj preganjajo redovnike? (Dr. A Ušeničnik) — Cerkev in cerkve. Oporoka Leona XIII. Razvoj in razkroj protestantizma. (A. U.) Hus in pravoslavna cerkev. (A. U.) — Dr. Josip Pavlica.
—	Razne stvari. — Glasnik »Leonove družbe". — Slovstvo (na platnicah).
* »Vodilo« Marijinim družbam ima v 5 izdaji dodatek zadej, obstoječ iz navad-nejših litanij in ene svete maše. Tako bo tudi zase brez molitvenika »Najb. mati«, kateremu se navadno privezuje, bolj raben in posebno moškim priporočljiv. Izšel je v obliki žepnih zapisnikov. Velja v platnu vezan 60 b. Dobi se v prodajalni »Katol. ti skovnega društva« v Ljubljani.
Razne stvari.
Najnovejie od raznih strani.
Villa Borghese prodana. Velika palača »villa Borghese« z velikanskim vrtom v Rimu je prišla na javno dražbo. Državni zbor je sklenil, da jo kupi. Pri dražbi je za lastnika dražil neki advokat, kateri je slednjič ponudil tisoč frankov manj kot tri milijone. Država jo je kupila za tri milijone. — »Q u o vadiš?« Ta roman S;enkiewiczev je ilustriral poljski slikar Stachievviez in je svoje slike razstavil v Varšavi, v Krakovu in sedaj na Dunaju. — Lekarniški uslužbenci v Galiciji zahtevajo osemurni delavnik in groze s štrajkom. — Češka gledišča. Cebi bodo imeli kmalu štiri velika gledišča. V Pragi dve, v Plznu in v Brnu po eno. Ravnokar so začeli graditi drugo praško gledišče na Vinogradih in v Brnu je že vse pripravljeno, da ee začne. — Ruski romarji pri papežu. Papež je sprejel v avdienci sto Rusinov, katerim na čelu sta bila metropolit Septiokij in škol Cehovič. Prosili so tudi za ustanovitev nove ruske škofije v Ameriki. — Urednikova nesreča pri telefonu. Neki urednik v Frankobrodu n. M. je dobil električni udarco, ko je govoril v telefon. Nezavesten bo je zgrudil. Kri mu je tekla iz ust in nosa. Na desni strani je popolnoma onemogel in jo sedaj — hrom. Urednik zahteva 1800 mark letne odškodnine. Pošta to odklanja in pravi, da je vse storila, kar je v njeni moči, da so omeji nevarnost pri telefonu. Stvar pride pred sedišče. — O ruski carski dvojici poroča »Kolnische ■ Zeitung«, da je popolnoma zdrava. — De-
i r a v d a c i j e z v o j r. š k i m denarjem se tudi množe. V Bukareštu se je ustrelil polkovui blagajnik Popescu, ki je
Boneveril večjo sveto vojaškega denarja. — [eito se je pogreznilo. Mesto Ojos, ki je bilo svoj čas eno važnejših meksikanskih luk, se je popolnoma pogreznilo v morje. — Aretirali so v Bielskem policista Hitscholda, ki je v Landecku v pruski Sleziji pjneveril 2000 mark. — Profesor slepar. V Neapolju v Italiji je profesor Borruso poslal po vsej Italiji pisms, v katerib je pisal, da pošlje vsako mur, ki mu dopošlje 3 lire, pet številk, katere gotovo izidejo pri prihodnjem igranju dne 8. t. m Mnogo jih je storilo tako, a posegla je vmes oblast in zaprla nevarnega preroka, pri katerem so našli vse polno poštnih nakaznic. — Laški dijaki. Iz lnomosta poročajo, da dobivajo laški dijaki v Inomostu iz vseh mest v Italiji pisma in brzojavke, v katerib navdušujejo »neodre šene« brate. — K r u p p ne sme delati avstrijskihtopov. Vsled nevarnega gibinja med avstrijskimi montan. industrijci radi oddaje novih topov Krup-povi livarni in radi tozadevnih interpelacij
Ie vlada odpovedala prvotna naročila. — 3 r a š k i občinski svetniki bodo odslej v znamenje svoje časti nosili posebne svetinje. — Detravdiral je v Buenos Aires neki Htifier, rodom iz Gradca, 8000 mark in pobegni'. — V J e i s k u ob azovškem morju je bil strahovit potres. Več hiš se je porušilo. 50 oseb je mrtvih — T u d i t r u s t V Madiilu se je ustanovila družba, ki bo pokupila vse arene za borbe z biki, da tako zmanjša zahteve borilcev z biki. — Prebivalstvo Fran u i j e raste. Uradna štatistika javlja, da se je v 1. 1901 franc. prebivalstvo pomnožilo za 71398 oseb, mejtem ko je prejšnje leto še padlo za 25.988 oseb. — A r e t a • c i j a M a s c a g n i j a. Na svobodo izpuščeni Mascitgni toži svojega bivšega poslovodjo za odškodnino 50.000 dolarjev, ker ]e povzročil neutemeljeno aretacijo.
Mohamedanol v Bosni in Heroego vini se pritožujejo radi vladnega ravnanja. Oni, ki so šli v Budimpešto, da bi se bili pritožili pred cesarjem, so sedaj pod policijskim nadzorstvom. Oni, ki so šli k sultanu v Carigrad, se ne smejo vrniti, ker so gotovi, da jih aretirajo.
Mesto brei vode. Vsled pomanjkanja vode bati se je v mestu Corunna na španskem vstaje. Vsled suše namreč je vodovod odpovedal delo. Ljudje sedaj oblegajo javne vodnjake, da, mnogo ljudi Čez noč prespi pri vodnjakih, čakajoč veda. Uslužbenci, ki bo z donašanjem vode prežive, so demonstrirali. Guverner upliva pomirljivo, in je za ukazal dovažanje vode po železnici deset ur daleč. Kljub temu pa še vlada veliko po manjkanje vede.
Izpred sodišča.
I$rezatl ga je hotel, pa se je sam vrezal. Dne 16. marca t. 1. so se v Vo-zlovi gostilni v Razpotji fantje med seboj eprli, vendar se je posrečilo, da so jih iz hiše spravili. Ne dolgo potem pa vrže hlapec Tone Eržen iz Zahriba cestni kamen s tako silo v zaprti oken gostilne, da je razbil 5 iip ter Vozla zadel v levo stran glave. Janez Vozel kot priča zaslišan je pa pred Bodiščem izpovedal, da je Eržen le mali kamenček skozi okno vrgel, ki pa še njega zadel ni. Ker je pa Ežen v svojem času pred sodiščem sam priznal, da je bil dotični kamen za pest debel, ter je bilo po pričah dokazano, da je imel Vozel na glavi malo oteklino, bil je Janez Vozel obsojen zaradi krivega pričevanja na 1 mesec s postom vsakih 14 dni poojstrene ječe.
Sinova napadla očeta. Sinova Anton in Josip Bunjac živela sta v vednem prepiru s svojim očetom. Dne 10. septembra £el je oče iz Pomjana v Koper, da bi naznanil sinova sodniji, ker tta mu prejšnji dan pretila. Na potu pa sta ga napadla sinova s kamenjem, in ko je že padel na tla, sta ga tolkla in brcala. 251etni Anton je dobil pred tržaškim sodiščem 4 mesece in 301etni Josip 5 mesecev ječe.
ITaredao gospodarstvo.
Zbor zastopnikov čeških poiojllnlo.
V Pragi je sklicala narodna svobodomiselna stranka ahod svojih somišljenikov, kateri aodelujejo pri poBojilničarstvu. Med tem, ko slovenski liberalci samo razdirajo denarno organizacijo ljudsko in gledajo le na to, da bi sami za svoj lastni žep četudi »a goljufiv način, iz kakšne banke pri-s 1 e p a r i 1 i kak masten rebah, kakor je ravnokar naredil neki slovenski » na pre d n j a k « — pa so češki „s*o-bodomisleoi« v veliki akrbi, da bi njihove posojilnice ne prišle t slabo ime. Poročal je dr. N e s f , ki je našteval nedostatnosti državnega zakona. Postava je liberalna in stoji na stališču, da se vsak brigaj zase in da nima oblast pravice vtikati se v narodnogospodarske stvari. Dalje zakon n e skrbi za zadostno obvezno
kontrolo. In potem tudi manjka določilo, v kakem razmerju bodi lastno imetje posojilnioe k njenemu tujemu imetju. Tako n pr. je pri neki češki posojilnici tuje imetje 46 krat večje od lastnega, pii neki nemški pa celo 68 krat večje. Zvrodi, ki imsjo preskrbovati po ceni kredit revnejšim slojem, bi se ne smeli spuščati v velike riskantne špekulacije. Pri debati se je naglašalo posebno, da naj nadzorstvo vrši vsak dan Bvoj posel in naj revizorji poaebno vrše svoj posel tudi ob stiku uradništva s strankami. Revidira Be naj tudi s primerjanjem vkladnih knjižic. Sploh pa se ja naglašalo, da mora vsak prijatelj ljudstva sodelovati, da se takim občekoristaim zavodom ne primerijo kake nesreče.
Liberalni gospodarski načrt.
Odgovor na Pirčevo knjigo .Kmetijske razmere na Kranjskem.")
(Dalje.)
II. Zakaj propada kmečki stan?
Vsi znameniti učenjaki narodnega gospodarstva so dandanes edini, da moderno socijalno vprašanje ni le vprašanje želodca, temveč pred vsem etično vprašanje, da je torej tudi gospodarstvo in njegov razvoj odvisen od moralnih vodilnih misli. Učitelji narodnega gospodarstva nimajo več za cilj te vede določevati pogoje proizvajanja, medsebojnega menjavanja ter porabe blaga. Minili so časi, ko so pred vsem gledali na pospešitev produkcije in množenja denarja in bogastva pri obrti in kmetijstvu. Kaj pomaga, če se množi bogastvo, in pride denar v deželo, če so pa te dobrote le nekateri deležni, ko drugi ob vse pridejo. Bohm-Bawerk, Menger, Philippovich, posebno pa G. v. Mayr in Wagner in cela vrsta drugih svetovno znanih učenjakov je edina, da mackesterski egoizem mora pripeljati narode do prepada, ker v njem, ki uči le golo sebičnost, je splošna sreča narodov nemogoča. Namen narodnega gospodarstva in rešitev socijalnega, torej tudi kmečkega vprašanja se more doseči, če se skrbi za skupno srečo vseh.
John Ruskin piše v tem oziru: Kadar bo človekoljubnost nadomestila ono neizmerno hlepenje po bogastvu in množenju kapitala, bo izginil oni grozni razloček med bogatini in reveži, kakor se nam sedaj kaže. Ni namen množenje kapitalij v rokah nekaterih srečnih egoistov. Ona dežela je najbogatejša, ki živi največ plemenitih in srečnih ljudi in oni mož je najbogatejši, ki je porabil vse svoje moči, imel na srečo druzih največji vpliv s svojim zgledom in premoženjem. Zato je naš namen napraviti kolikor mogoče veselih, krepkih in zdravih ljudi. Med razliko stanov je treba postaviti harmonijo koristi, da se bodo vsi vedno bolj zbliževali, spopolnjevali, povzdigovali dušno in gmotno. To zjednačenje in harmonija ljudstva, to splošno pobratimstvo in napredovanje se more pa le tam doseči, kjer vladata med vsemi stanovi pravicain ljubezen in iz teh izvirajoči pojem dolžnosti.1)
Pravica se ima ozirati tudi na druge in njih koristi, na skupni blagor, na narod; ljubezen navduševati v delu; pred vsem pa je potreben pojem dolžnosti spolniti od Boga dano nalogo.
Tako imamo dan namen narodnega gospodarstva in pogoje, ki peljejo do njega. Sedaj nam bo tudi ložje odgovoriti, zakaj naš narod gospodarsko propada. Ozrimo se malo v gospodarsko življenje preteklih časov. Slovenci so živeli gotovo v prvi dobi, ko so prišli v sedanjo domovino v rodovih, ki so tvorili svoje zadruge, kojim je bil na čelu župan, ki se je izbral izmed starejših mož. Vez, ki je držala ude skupaj, je bilo sorodovinstvo. Vse so imeli skupaj, tako da je bil sebični individualizem popolno nemogoč. Ko smo prišli pod nemški vpliv, se je pri nas razvilo fevdalstvo.
Graščak jih je varoval in izvrševal pri naših dedih navadno sodnost Vsaka graščina je bila zase samostojna zadruga. Mesta so pa tvorila zopet svoje zadruge z lastno upravo in sodnostjo. Vez med obema je bilo duhovstvo kot tretji, oziroma organi-zovani prvi stan. Kmetu se je pri tej organizaciji dobro godilo. Šele takrat, ko se je po srednji Evropi s humanisti širil duh rimskega prava, so začeli graščaki podložne zatirati kot svoje sužnje in kmetje so se morali sklicevati na stare od cesarja potrjene pravice, na staro pravdo. Vedno hujši jarem jih je pripravil slednjič do kmečkih uporov. Blagodejni vpliv protireformacije in oživljenja krščanstva po naših deželah je zopet izboljšal razmere. Marija Terezija in Jožef II. sta z modrim postopanjem zelo zboljšala stanje kmečkega ljudstva. V začetku našega stoletja so vkljub desetini in tlaki kmetje prav dobro stali, bili so po iz-javi gospoda ravnatelja zlati časi kmetijstva.
. . l}.Ec£ert; Iol»n Ruskin in Schmollera Jahr-buch fUr Gesetzgcbung und Volkswirtschaft 26. 1.
I. rr. 1932, p. 362.
Kmetje so bili pošteni in nepokvarjeni, vera je bila živa in goreča, kar se razvidi iz odpora ljudstva proti janzenizmu: zato tudi zmerni in trezni. Žita se je za domače potrebe zadosti pridelalo. Res so ga pripeljali veliko po Savi s Hrvaškega, ravno tako gotovo je pa tudi, da so ga v Primorje izvažali. V krajih pa, kjer je bila živinoreja razširjena, pa dosti kruha vživali niso. Ker žita ni bilo nikdar posebno preveč, temveč vedno le za domače potrebe in ni bilo nobene tuje konkurence, je imelo žito zelo visoko ceno. Po celi deželi je bilo razširjeno naturalno gospodarstvo. Kar je kmet potreboval, se je večinoma doma pridelalo in naredilo. Davkov pa tudi ni bilo posebnih.
(Dalje prih )
(Vabile) k XIV. občnemu zboru podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju, ki bode dn6 14. novembra t. 1. v dvorani »Slovanske Besede« na Dunaju, I., Braunorstrasse 7, I. nadstropje. Začetek ob 6. uri zvefer. Dnevni red : 1. Nagovor g. predsednika. 2. Poročilo g. tajnika. 3. Poročilo g. blagajnika. 4. Poročilo gg. preglednikov. 5. Volitve. 6. Slučajnosti.
(Velikolaška podružnica in ribniški podružnici družbe sv. Cirila in Metoda) prirede v nedeljo 16. novembra 1902 v Ribnici koncert v dvorani g. A. Arka. Vspored: 1. Rossini: „Viljem Teli", overtura, štiriročno na klavirju. 2. a) Rubinstein: „Pri mrtvaškem odru", b) Abt: »Žalost", za sopran-solo in klavir. 3. Schumann: a) „V ljubezni gaju", b) „Pod oknom", dvospeva za mezzo-sopran in tenor s spremljevanjem klavirja. 4. a) Aletter: »Balada", b) Fischhof: „Kon-certni valček, na klavirju. 5. a) Slansky: .Cigansko dekle", b) Bohm: „Dolgo za tem", pesmi za mezzo sopran in klavir. 6. Smetana: „Prodana nevesta", dvospev Mafinke injanka, s spremljevanjem klavirja. 7.Dvofak: Dva slovanska plesa za klavir. 8. a) Verdi: Arija iz Trav.: „Njene ljubezni mili smeh", b) Nedvčd: „Tvoj mirni čuvam stan", za tenor-solo in klavir. — Prosta zabava. — Začetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina 1 K, sedeži 40 vin. več.	Odbor.
Telefonska in brzojavna poročila.
Vunaj, 12. nov. Včerajšnji govor Korbe^ev ni napravil na Mladočehe nobenega "vtisa. Korberju se ni posrečilo, da bi Mladočehi milejše sodili o njem. Mladočehi stoje še vedno na prejšnjem opozicionelnem stališču. Parlamentarna komisija inladočeškega kluba izjavlja, da se položaj po včerajšnjem govoru mi-nisterskega predsednika ni ne poboljšal, ne poslabšal. Kakor se čuje, so Mladočehi sklenili, da ne ugodijo vladni želji, da bi nujne predloge zapostavili za vojaško predlogo. Da svoje opozicijonelno stališče tembolj označijo, so Mladočehi vložili v današnji seji nove nujne predloge.
Dllliaj, 12. nov. Vsenem. stranka je povabila nemškoliberalno in nemško-nacijonalno stranko na sestanek, na katerem bi te stranke zavzele stališče proti včerajšnjemu dr. Korberjeverau govoru.
Dunaj, 12. nov. V parlamentarnih krogihv'Se tudi govori, da vlada državnega zbora ne bo razpustila, ampak da bo takoj, ko se reši dnevni red, zasedanje začasno odgodila in prihodnjo sejo naznanila pismenim potom. Odmor bo trajal 14 dnij. Mej tem časom se bo vlada pogajala s strankami.
Dunaj, 12. nov. V včerajšnji seji občinskega sveta so se dogodile burne ovacije dr. Luegerju. Raz galerij je za-donel gromovit plosk, ko je vstopil dr. Lueger. Občinski svetniki so Luegerja živahno aklamirali. Lueger je imel govor, v katerem je pozdravljal krščansko-sooijalno zmago pri deželnozborskih volitvah.
Dunaj, 12. nov. V današnjo debato je posegel tudi dr. Herold, ki je dejal, da stališče Mladočehov radi Koerberjevega govora ne bo drugačno. Govornik se je ostro izrazil o Koerber-jevem jezikovnem načrtu in je dejal, da Mladočehi so za mir z Nemci, a prej hočejo videti dejanja.
Dunaj, 12. nov. C. B.) Zbornica nadaljuje razpravo o vladni izjavi. Doslej sta govorila poslanca Nowak in Hruby.
Budimpešta, 12. novembra. Med rezervnimi častniki se agitira, da bi odložili svoje vojaške časti.
Praga, 11. nov. Včerajšnjo volitev podžupana so Mladočehi preprečili, ker ni došlo do kompromisa mej njimi ia Staročehi.
Umrli so:
9 novembra. Jakob Markelj, črevljar, 26 let, Sod-nijske ulice 6 jetika.
10. novembra. Fran Sever, stolarjev sin, 6 mes, KonjuJne ulL-e 1, želodčni in Črevesni katar.
V h i r a 1 n i o i: 8. novembra. Marija Sitar, kajžarica, 69 let, ostarelost in dementia senilis. — Feliks Sadagna, dninar, 57 let, jetika
V bolnlinici: 5. novembra. Helena Kristan, branjevka, 49 let, krvavenje moigan.
6 novembra. Marjeta Žagar, gostija, 69 let. tpri-denje srca.
Meteoroloffl8no porodilo.
Vižina nad moljem 306-2 m, srednji zračni tlak 736-0 u
1	Cm opazovanja	Stanj« barometra ▼ mm.	Ttmp«-r»turm po C. Ulj«	V.trtrl	Ntbt	'h i!?
11| 9. »vei. | 73&"7			7-1	sl jug | oblačno		00
19| 7. zjutr. |2. popol.		7401 740 1	6-5 84	sl. svzh sl sever	oblačno n	
Dunajska borza
dni 12. oktobra.
4'rapni drtavni dolg v notah.....101"—
»kap ni držami dolg v srebra.....100-80
Avstrijska zlata renta 4*............120 60
ivstrijska kronska renta 4%..........10005
3geraka zlata renta 4*..............120 50
Ogerska kronska renta 4%............97 50
ivstro-ogerske bančne delnic«, 600 gld. .	1& 66
Kreditne delnice, 160 gld..............665-75
liondo* vista......................239-20
Ustniki drl. bankovci ia 100 m. asm dri.vslj.	116 95
JO mark...........23 41
tO frankov (napoleondor).....19 07
Italijanski bankovci. . . •.....9510
(1 kr. cekini...........It33
Žitne cene
dne 11 novembra 1902. (Termin.) Na dunajski boril:
Za 60 kilogramov.
Plenica u spomlad.....,	7 55	»	7-56
Rž za spomlad.........6-77	„	6*78
Koruza sa maj - junij 1903 . . .	„ —	„	—
Ovsa za pomlad........6-61	»	66 i
Na budimpeštanski borsi:
Plenica za april ........7 42	.	7-43
Rž za april.........6-47	„	6 48
Oves za april ........ 6 29	„	6 30
Koruza za maj (1903) ....	5'72	,	5 73
(RfekUv.)
Dunajski trg.
Plenica banaika.......K	7 80	,	8 25
. južno iel........7-65	,	7 90
Rž .........660	,	6 85
Ječmen ........,6'-.	7 25
. ob Tisi.........6—	,	7-7®
Koruza ogerska.......7-—	.	710
Cinkvant , .......,	6-80	»	7-10
Oves srednji..................6 60	»	6 80
fižol............6-75	,	12 —
VABILO
na
izredni občni zbor
»Okrajne posojilnice y Radečah"
registrov, zadruge z neomejeno zavezo
kateri se bo vršil
dnč 23. novembra 1902 ob 3. uri popoldne v dvorani »Narodnega doma"..
Dnevni red:
1.	Poročilo načelstva;
2.	Poročilo računskih preglednikov;
3.	Odobritev letnega računa za 1. 1901.;
4.	Volitev načelstva;
5.	Volitev računskih preglednikov;
6.	Prememba pravil;
7.	Slučajnosti.	?282 l-l
Načelstvo
Opomba: V slučaju, da bi občni zbor ob 3. uri ne bil sklepčen, se bode pol ure pozneje vrSil drugi občni zbor, pri katerem se bode sklepalo n* gledč na Število udeleženih udov.
5tanoucinje,
til^ jti^tičnc palače,
obstoječe iz treh sob ter drvarnice, posebno
Sripravno za kako pisarno, oddi se a 1. fe-ruarjem 1903 ▼ najem
Ponudbe sprejema dr- B. Beiek, c. kr. notar v Ljubljani.	1280 1—1
t
1270 1-1
TuZnim srcem naznanjamo rsem sorodnikom, prijateljem in znancem bridko vest, da je Bogu vstgamogočnemu dopadlo poklicati k Sebi naSega iskrenoljubljenega soproga oziroma sina, gospoda
Gašparja Šusteršiča
bivšega posestnika
po dolgi, mučni bolezni, previdenega s svetimi zakramenti včeraj popoldne ob 3. uri na Dunaju, kjer bo ludi pokopan
Priporočamo ga v pobožno molitev in blag spomin.
Žalujodi ostali.
Ljubljaua, 12. novembra 1902.
Službe išče
3-2
1159
kot cerkvenikov pomočnik
pri kakem cerkveniku ali organistu Janez Trebenšek pri sv. Lenartu št 2, pošta Cerklje pri Kranju Gre tudi v službo v župnišče, kjer bi bil ob enem za hlapca in cerkvenika; je samskega stanu, lepega zadržanja in star 28 let.
A JJU 4Ž& ftfj aTA >T< AJA ■	VEL ^ZL Tt JJBL
TTTTTTTTTTTTT
V manufakturno trgovino KOTZBEK & KOSTEVC
vsprejme se
1271
3-3
s primerno izobrazbo. — Natančnejše poizve se v trgovini na sv. Petra cesti štev. 4 v Ljubljani.
Oklopju slična barva za
&iflntfifl kalere boia Je nespremenljiva, sta-ti>l\.l\JLJllf novitna tudi proti vplivu svitlobe, apna in vremena, ter neodkrušljiva, je piiporočljiva posebno stavbinskim podjetnikom, zidarskim mo sirom, hiSnim posestnikom itd. Poraba je tako preprosta, da lahko vsakdo ?am z njo prevlečo vnanje dele poslop-j;nega zidovju. Edina prodaja pri tvrdki BRATA EBERL v Ljubljani, Frančiškanske ulice. Vuanja naročila proti povzetju 524 10 11—6
c«n\
efodov koledar 1903 iside!
Cena 1 krono po pošti 20 vin. več.
Naročila sprejema Tiskarna Slafner v Kamniku.
Izšel je m
krasen slovenski skladni koledar
za trgovine, obrte, urade, pisarne, šole in posamnike
v moderni in elegantni obliki v založništvu trdke
IVANA B0NAČA v Ljubljani.
Ona )n vzlic okusni izdelavi zelo nizka, samo 70 vin, s pošto 20 vin. več in naj se blagovoli ta znesek v znamkah ali po nakaznici naprej vpcs!ati.
Prekupcl dobe velik rabat in ne na zahtevo pošlje cenik.
Trgovol porabijo istega lahko kot lepo novoletno darilo ln se brezplačno vtisne njih firma.
Da ne bode, ako koledar kmalu poide, prepozno, prosim gospode naročnike, da se čim preje oglase, ker sa bo pri razpošiljatvi na take v prvi vrsti ozira o.
1231 3-2
Razpis dveh dacarskih služb.
Pri odkupnem društvu užitninskega davka v Logatcu odJati je dve dacarski službi
m Bicr eno s 8cd*žrm v Logatcu in eno s sedežem v Planini.
Prosilci raj vleže svoje prošnje, opremljene s spričevali in dokazili o dosedanjem službovanji
<lo 20. novembra lOOŽ
pri rrprezentantstvu v Gor. Lrgotcu.
O 1 prcs:!cev se z.ibt^va varščine 600 K. s užbo je nastopiti z 20 d cembrotn 1903.
Reprezentantstvo odkupnega društva užitninskega davka v
Gor. Logatcu.
Ivan Rihar, reprez.
Izgubili
so se v četrtek na lovu na Rožniku
trije majhni rumeni
jazbečarji.
Kdor jih dobi, nai jih proti primarni nagradi odo d na cesarja Franc Jožeta cesti št. 5 v komptoirju v pritličju pri g. Ivanu Fleiweisu	1277 3-2
Božično darilo!
1136 12
Razvedrilo starim in mladim so:
s* a 111 o l o 11 i,
cena od 15 do 125 gld.
Av t o in ati,
ki se sprožijo z 10 h, gostilničarjem velik dobiček.
Prodaja se tudi na obroke. Velika zaloga plošč; stare se zamenjajo. Zahtevajte mo) llusfrovanl cenik.
RUDOLiF UlEBER,
urair, v Iijubljani, Stari tfg št. 16
5tcmoucmje,
(bstoječe iz treh sob, kuhinje, predsobe, kloseta, vodovoda, vse s&mistojno, išče a 1. majem stalna stranka Ponuib ; z označeno stimrino pod „Konstantin Pr '* na upravni tvo t-ga lista.	1276 3—2
v Ljubljani, Pogačarjev trg.
Fotoplastična umetnostna razstava.
Odlikovana na vseh svetovnih razstavah.
Vsak teden druge dežele.
Le še do sobote, dne 8. novembra:
Tretje potovanje
po
slikoviti francoski Švici.
Videti Je tudi kraj, kjer Je Lucchini napadel cesarico Elizabeto.
Najnovejše so ameriški
mufoslfopi.
pef novih, zabavnih podob.
5 znamk, ki se vržejo v posamen muteakop 50 vin.

'S/'//'"'//".
Odprto vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih od 9. ure dopoldne = do 9. ure zvečer. =====
J^ova trgovina.
Usojava si uljudno naznaniti, da sva otvorila začetkom t. m. novo urejeno
manufal^ttirn© trgovine
^^ na $v. petra ee$ti 4.
Zagotavljajoča solidno in točno postrežbo, priporočava se slavnemu občinstvu za obilni obisk.
Velespoštovanjem i^etzbel; s l^ojteue.

1263 5-3
in p
"d h*«

p O
M