štev, 45 Cena 15 din PTUJ, 11. november 1960 Letnik XIII Glasilo Socialistične zveze delovnih ljudi za območje bivšega ptujskega okraja Izdaja »Ptujsk: tednik« zavod s samostojnim fmansiranjem Direktor Ivan Kranjčič Odgovorni urednik: Aitton Bauman. Uredništo in uprava: Ptuj, Lackova 8 relefoo 156, fpkovni račun pn Komunalni banki Maribor, podnižnici Ptuj. štev. 604-708-3-206. ftokopisov ne vračamo. Tiska Mariborska tiskarna Maribor. Celotna naročnina za tuzemstvo 750 din. za Inozemstvo 1250 din. Za bogato žetev Po dosedanjih ugotovitvah glede jesenske setve, kooperacije in agrotehničnih ukrepov v ptujski občini se čujejo optimistične izja- ve, da je večina ljudi po vaseh storila vse, da bi bila setev kljub neugodnim vremenskim razmeram tako oprarjljena, da nam bo zago- tovljen dober pridelek. Ob letošnji setvi so se že dobro pokazale iHloišnje kmetovalcev pri pripravi zemlje, pri gnojenju in pri pravilni izbiri semenja, dosežene prejšnja leta. K tem izkušnjam pa so sprejeli še skrb oblasti za maksimalni pridelek ob potrebnih agrotehničnih merah, izraženo v odloku o agrotehničnih ukrepih. Tudi zadruge so se zavzele, da bi bila na razpolago umetna gnojila in semenje. Vse seveda takoj ni bilo kot na dlani. Bile so tudi te- žave, ki jih je bilo potrebno od- praviti. V Cirkovcih, pri Lovrencu, Mo- škanjcih in v Gorišnici so se znašli. Te predele lahko prištejemo med predele z najboljše opravljeno je- sensko setvijo. Na območju KZ Videm in Markovci ni šlo tako lah- ko. Odlok o agrotehničnih ukrepih ni bil sprejet z razumevanjem, temveč bolj kot upravni poseg v kmetijsko proizvodnjo zasebnih proizva.ialcev. V Slovenskih goricah je bil spo- četkoma proti smeri letošnje setve v višjo proizvodnjo odpor, vendar je bilo mogoče v 2 dneh vsem kmetovakem dopovedati, da je njihov interes in interes celotne družbe, da bi bila žetev prihodnje leto glede pridelka čimbolj razve- seljiva in bliže visokim pridelkom tistih gospodarstev, ki so že pred letoma začeli boljše gospodariti. V Slovenskih goricah so tudi do- umeli, da se ne morejo v posebnih pogojih Slovenskih goric tako uspešno boriti za visoke pridelke pšenice, ko pa tam bolj uspeva travništvo, sadjarstvo in živinore- ja- V razgovorih s kmetovalci z ob- močja KZ Juršinci in Trnovska vas se je tudi izkazalo, da še mnogi kmetovalci prav ne razumejo, ka- ko se rabijo umetna gnojila. Ku- povali so največ kalkamonsalpetra in ga trosili ob setvi S tem so si- cer pomagali rastlini, da je zrasla in da je ne bi uničila pozeba, po- magali pa so zelo plevelu, da je rasel okrog bilke. Ob setvi upo- rabljano gnojila kalkamonsalpeter mnogo ne koristi, ker se njegovo hranivo prej izčrpa kot ga prav potrebuje rastlina. Kmetovalcem je še bilo pojasnjeno, da morajo upo- rabljati tudi kalijevo sol, ki krepi zraslo bilko in josjorno gnojilo, ki pomaga polniti zrno s škrobom. Zanimivo je za Polenšak, da so tam ljudje pridno segali po zame- njanem semenju pri kmetijski za- drugi, ker so se že prejšnja le- ta prepričali, da lahko dosežejo do 42 metrskih stotov pridelka. Pra- vilno tudi uporabljajo umetna gno- jila. Z umetnimi gnojili so imele ne- katere zadmge težave. Že iz to- varne so prejele vreče s trdim gnojilom. Po njem ni bilo povpra- ševanja; obratno, proti takemu gnojilu je bil med kmetovalci ce- lo odpor. Nekaj zadnag je dobilo sam superfosfat in nitromonkal, niso pa mogle dobiti kalijeve soli. Za ravninske predele je razvese- ljiva ugotovitev, da je. večina kmetovalcev posejala zamenjano .semenje. Zamenjavali so ga pri kmetijskih zadrugah in kmeto- valci med seboj. Poleg Italijanke se dobro uveljavlja bavarka in no- va avstrijska sorta, proti mrazu odporna in pri nas dobro uspeva- joča sorta Hellkorn, ki tudi daje visok pridelek. To seme se pri nas razmnožuje. Poleg večine kmetovalcev, ki so razumeli, da je pri nas možno do- seči višje donose, je še nekaj ta- kih, ki ne priznajo, da je potreb- no prenehati, izsiljevati pridelek iz slabo pripravljene in nezadostno gnojene zemlje in iz slabega se- menja. Taki posamezniki so prejeli od Občinskega ljudskega odbora Ptuj odločbe, ki jih zadolžujejo v izogib kazni, da morajo slediti v agrotehničnih merah tistim kme- tovalcem in kmetiljskim gospodar- stvom, ki storijo vse, da bodo do-^ seženi možni hektarski donosi. Zadnje dni je bilo na terenu preverjeno, da je v glavnem setev tako opravljena, da lahko priča- kujemo po njej ob odgovarjajočih vremenskih prilikah zadovoljivo žetev. Qv Ameriške volitve so končno za- ključil.. Ztnagovalec je ostal de- mokratski kandidat Kennedy, ki si m zagotovil tolike raz.ike v glasovih, kot v številu tako ime- novanih elektorjev (glasovalcev). Ameriški voliln: sistem je dokaj zamotan, kajti v večint v posa- meznih državah ne odločajo to- liko volivci, kot zaključni volivci (elektorji). ki odločijo, ali je do- bil demokratski al. republikanski kandidat. Teh elektorjev je skup- no 537, število v posameznih dr- žavah pa je različno. V New Yorku imajo največ, to je 45 elektorjev, v Kaliforniji in Pennsylvaniji pa po 32. Kandidat Si mora zagotoviti 269 elektorsk-h glasov in zmaga je v njegovem žepu. Ker je Kennedy zmaga; v New Yorku n v PenrLsylvaniji, s' je avtomatično zagotovil 77 g a- sov, kar pomeni sla^bo tretjino. To so rezultati samo iz dveh držav, ZDA pa jih imajo 50. Če bi na primer kandidat zmagal v osmih največjih državah, bi dobi pred- sedniško mesto, čeprav se bi osta- lih 42 držav izjasnilo proti njemu. Kennedy si je takšno večino zagotovil. Na ta način je po osmih letih zasedel predsedniško mesto ponovno dem.-krat. V njihovem ustavnem sistemu poznamo še eno posebnost, in to prevzem dolžno- sti, a'i tako imenovano ustoličenje novega predsednika. E.senhower bo ostai na pokžajti predsednika še do januarja prihodnjega leta do izvedejo svečano ustoličenje v Bell hiši. To je čas, ko naj bi se novi predsednik pripravljal na pcsle. prejšnji pa pospravil vse, kar mu je še ostalo v notranji in zunanj« politiki. Tudi glede bele h še majhno pojasnilo. Tukaj ni nameščena ameriška vada, ali State Depart- ment, ko ji pravimo, pač pa je to uradni sedež in dom predsednika repub!i>ke. Američani imajo pred- sedniški sstem, kar pomem, da je predsedn k republike tudi pre- mier vlade. Ameriški ministri se uradno imenujejo sekretarji. S dvodomnem s«5temu, ki ima skupno rme kcngres, imamo pred- stavniški dom in senat. Da ne bi vsak h stiri leta menjavali vseh predstavnikov, so pri njih volitve za senatorje in člane predstavni- škega doma vsaki dve leti, in si- cer po pasebnem ključu. V pred- stavni.ški dom izvo!ijo vsake dve leti 435 članov in zato je razum- ljiv, da ima iahko neka stranka večino v predstavniškem domu, čeprav je predsednik član na- sprotne stranke. Tako je tudi se- daj. Člani predstavniškega doma so v večin' demokrati, predsednik pa je ^-epublikanec. Senat volijo za šest let. in to vsake dve le:i novo tretjino članov. Pri teh volitvah 8. novembra, ki so pravtako določene po ustavi, saj so predsedniške voilitve vsake štiri leta prvi torek po prvi no- vembrski nedelji, so voiili pred- sednika, člane predstavniškega do- ma m tretjino senatorjev. Zmagal je demokratski kandi- dat John Kennedy. Zanj lahko po- vem^, da je milijonarjev sm m da se je pred tem ukvarjal s publi- cistiko. Med vojno je izdal knjigo o angleškr politiki pred drugo svetovno vojno. Po vojn: je po- stal senator. Razlik med Nuccnom m Kenne- dyjem skorajda ni. Obe stran^k-. — sta meščanski, to je stranki ka^ pttalisticnega razreda. Pri obeh zaisledimo z meščanskega zornega kota FK->zitivne »n negativne stra- ni Demokrati so na primer glede rasne enakosti precej togi, med- tem ko so na tem področju re- publikanci bolj prožni. Na drugi strani pa so demokrati dokaj po- zitivni glede nadzorstva nad ka- pitalom in zagovarjajo celo oblike državnega kapitalTzma, medtem ko so bil republikanci vedno) zago- vorniki tako imenovanega liberal- nega kapitaivzma, pri katerem se država ne sme vmešavati v go- spodarske zadeve. Pri teh dveh razlikah pa mo- ramo omeniti, da sta obe stranki prevzemali prakso druge in tako imamo težavnejse stal.sce pri oce- njevanju, Na splošno lahko ugo- tovimo, da je zmaga mladega člo- veka pozitiven pojav, ki bo šele v prihodnjih leinh prišel do izraza. Swet je namreč obremenjen s po- sledicami :n politiko druge vojne in zato je primemo, če zasedejo politične poiozaje iljudi, ki so pri- pravljen, začet; z novo poiitiko. Pred občnimi xh&ri org^anizacij SZDL Te dni se zbirajo podružnice krajpvn^h organizacij Socialistič- ne 2veze delovnega ljudstva na svoje občne zbore. Ta nova obli- ka v delu osnovnih organizacij se uveljavlja predvsem na območjih manjših naselij tam, kjer se več manjših vasi sestaja v enem centru. Taksno podružnico vodi 3-članski sekretariat (predsednik, tajnik, blagajnik), ki ga izvoli članstvo navadno po volitvah de- legatov za krajevno konferenco SZDL. Trenutno je težnja razpravljati v podružnicah organizacij prak- tičnih gcspodarslah, družbenih m političnih vprašanjih in bo v bo- doče potrebno organizirati pri krajevnih organizacijah posebne sekcije, v katerih se bodo zbirali člani SZDL po svojih osnovnih interesih. Glede na dosedanje iz- kušnje, bo možno ustanovitt (pač glede na potrebe in projbleme v posameznem področju) marsikje sekcijo za družbeni standard, ki se bo ukvarjal z vprašanji pre- skrbe prebivalstva aH obravnava- la razvoj služb in podjetij za po- trebe družin ali sekcijo za go- spodarska vprašanja, ki bi ob- ravmavala na pr. v mestu vpraša- nja irldustrije, obrti, trgovine in na podeželju vprašanja kmetij- stva in obrti. Ponekod bodo lah- ko ustanovili kakšno drugo sek- cijo, ki bo ustrezala določenim posebnim interesom skupine dr- žavljanov — članov SZDL. Vse- kakor so vse možnosti, da bo vsak član lahko član kakšne ali več sekcij. Podružnicam in sekcijam bo posvečala vso pozornost in nu- dila vso možno pomoč v bodoče krajevna organizacija SZDL. Kra- jevne organizacije bodo imele svoje zbore po letošnjem 15. no- vembnj ter bi naj bile končane do konca leta 1960. Za izvolitev krajevnih odborov SZDL je sprejel Občinski odbor SZDL na svoji seji poseben pra- vilnik. Po tem pravilniku priprav- ljajo tistanovne konference kra- jevnih odborov SZDL posebni iniciativni odbori. Na konferen- cah bodo zastopali članstvo de- legati, ki bodo izvoljeni na se- stankih dosedanjih terenskih in vaŠKih odborov, na konferencah samih pa bodo izvoljeni delegati za občinsko konferenco, ki bo sredi januarja prihodnjega leta. Na občinski konferenci pa bodo Izvoljeni de'legati za repuMriški kongres SZDL, ki bo marca pri- hodnjega leta. Prav to dejstvo, republiški kongres v prihodnjem letu, na- rekuje vsem organizacijam SZDL številne važne in velike naloge. Gre za mobilizacijo vsega član- stva SZDL pri reševanju aktual- nih vprašanj v komuni, pri pri- pravljanju družbenih načrtov za prihodnje leto in petletnih per- spek-tivnih načrtov za komune. Vse to zahteva a^ktivne organiza- cije, te pa so lahko samo, če bo- do v njih ljudje, ki so priprav- ljeni prijeti za delo. Komtma je vedno bolj prizori- šče ne samo materialnega ustvar- janja temveč tudi odločanja o bistveno važnih vprašanjih pro- izvodnje, porabe in ostalega druž- benega življenja. Prav zato pa le- ži vehka teža dela med množi- cami na organizacijah SZDL, da bi sleherno postavko občinskega družbenega plana ali petletnega perspektivnega plana razvoja na- šega gospodarstva poznal sleher- ni naš državljan. Le kako bi mogl; pričakovati, da se bo sleherni državljan aktivno zavzemal prt izpolnjevanju nalog naših načr- tov, če ne bo seznanjen z njiho- vimi cilji? Temeljito poznavanje in aktivno zavzemanje — to je pot k uspehu v prizadevanju za napredek. Mala Andrejtiji ni mogla dosti po magati pri trganju, zato pa bo bolj pri pospravljanju (Foto: s. KosT) Ob dnevu republike otvoritev delavskega kluba Ptuj v začetku tega tedna je bilo posvetovanje predstavnikov sindi- kalnih organizacij delovnih kolek- tivov in Občinskega sindikalnega sveta v zvezi z ustanovitvijo, ure- ditvijo in opremo delavskega klu- ba v Ptuju. Posvetovanja se je udeležil tudi tajnik Občinskega sveta »Svobod« in prosvetnih dru- štev Karel Koren in večje število predstavnikov podjetij. Posvet je bil sklican v zvezi z akcijo sindikatov, da se v Ptuju takoj pristopi k ureditvi pro^^torov za delavski khib in njegovo opre- mo. Predstavniki, ki so se ude- ležili posvetovanja so se enotno izrekli, da bodo podprli akcijo m s konkretnim delom pripomogli, da bodo prostori lepo urejeni in onremljeni. Na posvetovanju so bili sprejeti konkretni sklepi in se bo že v tem tednu pričelo z urejevanjem prostorov v Sindikal- nem domu železničarjev, kjer bo urejen delavski klub. Najpomemb- nejše sklepe in obveze so sprejeli predstavniki v imenu svojih delov- nih kolektivov za ureditev in opre- mo kluba in to- Sliko-pleskarsko podjetje »Pleskar« Ptuj, trgovsko podjetje »Izbira« Ptuj, trgovsko podjetje »Merkur« Ptuj. industrij- sko lesno trgovsko podjetje »Les« Ptuj, ki so prevzeli glavno nalogo ureditve in opreme khiba. Nadalje so se pridružili akciji še opekarna Žabjek, strojne delavnice »Re- mont«, gradbeno podjetje »Drava« in gostinci Ptuj. Na posvetovanju je bil soglasno sprejet sklep, da bi naj bila sve- čana otvoritev delavskega kluba ob dnevu republike, in sicer na predvečer. Ob otvoritvi bo Občin- ski svet »Svobod« pripravil prvi program, ki bo podan v klubu. Delavski klub bodo upravljale sindikalne organizacije in podjet- ja z območja občine Ftuj. Delavski klub bo prva pomembna pridobi- tev za člane delovnih kolektivov. Postal bo središče, kjer se bodo delavci sestajali, izobraževali in kjer bodo našli tudi prijeten poči- tek in razvedrilo po celodnevnem napornem delu. Na posvetovanju so predstavniki sindikalnih organizacij in podje- tij izrazili hvaležnost sindikatu že'ezniča:rjev, ki s? z naj- večjim razumevanjem dali na raz- polago prostore za klub, dokler ne bo zgrajen delavski dom. v ka- terem bodo urejeni klubski pro- stori. FB Med važnejše dogodke v ptujski občini v tem tednu hi lahko šteli včerajšnje delo obeh zborov ptujske občine, ki sta se zopet sestala in na seji obravnavala več perečih problemov svojega ob- močja. PRI HISNINI UPOŠTEVANA TUDI STAROST STAVB Poleg številnih gospodarskih in upravnopravilnih problemov sta zbora sprejela tokrat na dnevni red problem dohodnine cd stavb (hišnine) z namenom, da bi dopol- nila odlok tudi glede starosti stavb, česar tozadevni odlok prej ni omenjal. Če bi upoštevali k higienskim in gradbenim pogojem posameznih hiš tudi njihovo starost, Di se lahko zmanjšalo nesorazmerje med hišnino za posamezne kmečke hi- še. To so si ve<: ali manj podob- ne in imajo približno enako zazi- dalno površino, vendar so različno stare. Pri hišah, ki so bile točko- vane, je bila starost zgradbe upo- števana v točkah. Kmečke hiše niso bile točkovane, kljub dobrim pripravam na odmero hišnine so se pokazala nesorazm.erja zlasti glede na stare stavbe. .Nekateri občani so se pritožili zaradi previsoke hišni- ne od starih kmečkih stavb, ki ni v sorazmerju z hišnino novih hiš. Svet za družbeni plan in finance je o vsem tem razpravljal in pred- lagal občinskemu ljudskemu odbo- ru, da bi spremenil odlok z upo- števanjem starosti hiš in da bi se potem skladno s spremiembo po- pravil izračun hišnine. Stavbe bi se ločile po gradbenem materialu in 4 starostnih katego- rijah na stavbe starosti do 40 let, od 41 do 70 let, od 71 do 100 let in nad 100 let. Za hiše do 40 let ni predvideno znižanje hišnine, ker je za take stavbe itak v veljavi 25 do 30 letna davčna oprostitev. Pri stavbah starosti od 41 do 70 let je v spremembo odloka predlagano zmanjšanje hišnine za 20"/o, pri stavbah od 71 do 100 let za SO"/« in pri stavbah nad 100 let 40''/o. Poleg tega zmanjšanja velja še zmanjšanje letne hišnine za stro- ške, ki so določeni z odlokom. Sa- ma hišnina in občinska doklada bi se ob upoštevanju starosti zgradbe zmanjšala za okrog 1 tretjino od ?edaj izračunane. VEČ SAMOSTOJNIH SVETOV OBČINE Obširno je bilo odbornikom že ored sejo sprejetim sejnim mate- ■ialom pismeno pojasnjemno, zakn- nekaj potrebnih sprememb v sta- "rutu občine Ptuj in zakaj novi weti. Vseh bo skupno 16. Okrajna obrtna zbornica in svet za obrt pri OLO Maribor st^ pri- poročila občini Ptuj. naj bi usta- novila samostojen svet za obrt in svet 78 industrijo namesto skup- nega sveta za industrijo in obrt. Samostojna sveta bosta laže reše- vala problem.atiko svojega pod- ročja. Okrajna gostinska zbornica in svet za turizem in gostinstvo pri OLO Maribor sta enako pripo- ročila ustanovitev samostojnega sveta za turizem in gostinstvo ter sam.ostojnega sveta z-a blagovni promet namesto dosedanjega skup- nega sveta. Praksa je pokazala, naj bi se še naziv sveta za prosveto spremenil, da bi nastal svet za šolstvo, dosedanji svet za kulturo pa bi se imenoval svet za kulturo in prosveto. DEL VOZNINE UČENČEV IZ KIDRIČEVEGA BO PLAČALA OBČINA Na kritiko staršev iz Kidričevega v zvezi z njihovimi stroški za prevoz šoloobveznih otrok iz Ki- dričevega v Hajdino, na Breg in u Ptuj z avtobusom na relaciji Kidričevo—Ptuj, ker v Kidričevem v novi šoli ni dovolj prostora za vse otroke in vse oddelke, je takoj reagiral oddelek za družbene služ- be m se je obrnil na Drža<'ni se- kretariat za finance LRS, dn bi odobri], v breme proračuna LRS 75% popust za šoloobvezne otroke na tej progi. Ta zadeva pa ni bila po tej poti ugodno rešena, ampak je bila naj- dena druga pot za rešitev. Na predlog sveta za družbeni plan in finance je prišlo vprašanje regresa za šoloobvezne otroko. ki se vo- zijo i? Kidričevega, n.? razpravo pred zbora občinskega odbora Ptuj. Regres iz tega naslova bo šel v breme proračuna občine za 1960. ieto. Za leto IGfil bi o tem regresu govorili ob sprejemanju proračuna občine za 1961. Ipto. V Ptuj se (Ndduf/jeoan;e ou 2. strani) Televizor v domu SZDL na Bregu E»red dnevi Jie bil občni zbor SZDL na Bregu — Ptuj, nekako v sredini občnih zborov organi- zacij SZDL v Ptuju in v ptujski občini pred občinsko konferenco, ki bo sredi januarja 1961. Na tem zboru je bil dosežen njegov glavni namen. Članstvo je dobilo sliko o dosedanjem delu m bodočih načrtih orgareizacije ter o premoženjskem .stanju, iz- voljenih je bilo 32 delegatov za občinsko konferenco ter nov od- bor podružnice, prf^isednik. taj- nik in blagajnik m njihovi na- me stniki. Pnznanje je dobil za svoje do* sedanje delo 29-članski odbor or- ganizacije SZDL Breg s predsed- nikom Ivangpi Rudolfom na čelu, ki mu je uspelo zgraditi in opre- miti kulturni dom z vehko dvo- rano in stranskimi prostori, ter vzdrževati stalen kontakt s član- stvom 'potom raznih pnreditev. predavanj in nastopov ob prazni- kih in drugih slovestnostih. Pre- tiram je bil vedno i>ester po za- slugi aktivnih sekcij, zlasti pa zaradi vztrajnega pevskega zbora ki sodeluje tudi pri raznih mest- nih prireditvah. Odbor je znal za ljudi pripraviti vedno kaj zani- Nadaljevanj« na 2. stran. stran 2 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, 11. NOVEMBRA 1960 Ptuju Je potrebna pralnica za avtomobile Na letni shupščini Združenja šoferjev in outomehanikov n Ptuju je bilo podčrtano, da skrbi podruž- nica v Ptuju za izobraževanje članatva, poleg tega pa se tudi zanima, kako se razvija ptujska komuna. V zvezi s tem je bil sprejet sklep podružnice, da hi zgradila v Ptuju avtopralnico. Šoferjem je tak sklep razumljiv in dobrodo-iel. 'Njegovo uresničenje pomeni lažje vzdrževanje vozil, ki jih uprav- ljajo. Oprano in očiščeno vozilo je laže pregledati, ga na novo na- mazati ter ugotoviti^ morebitne okvare. Danes ima malo šoferjev to možnost. Kar sedaj obstaja, so le zasilne pralnice. Tega se ptuj- ska podružnica dobro zaveda in se je zato tudi zavzela za uredi- tev prave pralnice. Z njenimi uslu- gami bi imela koristi podjetja in ustanove pa tudi šoferji. Marsi- kateri stotak bi bil prihranjen na račun popravil in nepravilnega vzdrževanja. Ne bo dovolj ostati pri sklepu. Potrebno bo storiti vse, da se sklep uresniči. Nekaj je v tej sme- fi' že storjeno. Upravni odbor po- družnice je že dosegel soglasje vseh merodajnih činiteljev, zlasti pa predstavnikov občinskega ljud- skega odbora Ptuj. Zaprosil je že za lokacijo nove pralnice. Toza- devni postopek pa je, žal, zavr- njen, ker da naša podružnica ne more biti ustanoviteljica pralnice, Nismo gospodarska organizacija. Tako je tudi utemeljen odgovor na vlogo za lokacijo. Tak odgovor članstva podružni- ce ni zadovoljil. To se je videlo na sestankih, ki jih ima podružnica vsak mesec. Člani so obljubili vse, kar bo v njihovi moči -pri izkopu temeljev, pri dovozu materiala, pri pomoči zidarjem in pri vseh ostalih delih. Vprašanje je le sred- stev za material in opremo. Nekaj teh bi s'icer prispevala podružni- ca, nekaj pa bi naj primaknila občina. Delo v pralnici bi opravlja- li najbolj izkušeni ljudje, da bi bile stranke vsestransko zadovolj- ne. Člani iz drugih občin vedo po- vedati, da tudi njim pomagajo občine in da je povsod razume- vanje za izboljšanje skrbi za vo- zila. V javno^sti je itak zadosti kritike v zvezi s stroški, vzdrže- vanjem in trajnosti vozil, zato je tudi prav, storiti vse, da se ta del potrebnega in koristnega družbe- nega premoženja zaščiti v najviš- ji meri. Podružnica Zadruženja šoferjev in avtomehanikov je mnenja, da to vprašanje ni samo vprašanje podružnice, njenega članstva in občine, ampak tudi vseh gospodar- skih organizacij v občini, zlasti pa v Ptuju. Nujno je uresničenje sklepa, da dobi končno Ptuj pral- nico za motorna vozila, ki ustre- za sodobnim potrebam in da v njej zaposli ljudi, ko bodo spo- sobni opravljati tovrstno službo v splošno zadovoljstvo vseh ko- ristnikov njenih uslug. Pri tem niso upoštevane samo lokalne potrebe. Ptuj se razvija v turistično mesto. Nov hotel bo lahko sprejel več domačih in tu- jih turiistov z motornimi vozili, ki bodo ob zadrževanju v Ptuju ali ob prehodu in kratkem zadržanju v Ptuju tudi povpraševali po pral- nici. Če te ne bo, se ne bo nikdo tako spotikal na občini kot na na- ši podružnici ter ji očital, da se ni dovolj zavzemala za stvari, ki so domač'm in tujim vozačern naj- bolj potrebne. LP. Televizor v domu SZDL na Bregu (Nadaljevanje s 1. strani) mivega. Radi' so poslušali pre- davanja dobrih predavateljev, radi so prišli na proslave in pri- reditve. Organizacija se bavi že dalj časa z vprašanjem zgraditve prostorov ža otroški vrtec in &e poteguje za pcslovno-stanovanj- sko hi.šo. V njej bi bik tirgovina s specerijo in prodajalna kruha, morebiti "tudi brivnica. nad temi fKjsiovnimi prostori pa bi biJa stanovanja za uislužbence podjet- ja,' ki bi to hišo zgradilo ali pa za u6teljstvo breške šole ter vrtca. Med terenske probleme spada tu- di vprašanje ureditve struge Studenčnice. Sedanje stanje te struge Ptuju ravno ni. v ponos. Med uspehe te organizacije spada nedvomno dobra povezava s podjetji na terenu. Tudi njiho- vim prireditvam služi dvorana doma SZDL, tudi njihov interes, je, da se ta dom. kmalu tudi zu- naj uredi. Na konferenci je bilo sklenjeno, da bi organizaicija na- bavila za dom televizor, ki bo na- vezoval na organi?acijQ. mladipo m odrasle, k-i jim ne bo potrebno hoditi v mesto k televizijskim oddajam, ampak'se bodo lahko zbirali v dvorani SZDL, ki je do- volj prostorna in bo pK)zimi v. njej zakurjeno. Dramska sekcija bo presenetila članstvo s spevo- igro,, na katero se sedaj priprav- lja. Članstvo bo v zimskih me- secih poslušalo več predavanj po programu Delavske univerze. Ob vseh praznikih bo v domu SZDL zopet lepo in veselo ksikor doslej. Novoizvoljen« odbor podružnice na Bregu je pozval vse dosedanje odbornike in na konferenci ' iz- voljene delegate, da bi tudi v bo- doče v sekcijah dalje vzdrževali organizacijo SZDL Breg na glasu ene izmed naj?ikti'vnejših orga- nizacij v Ptuju in v občini in da bi našli- vedno take oblike dela, ki bedo lividi pridobivali v vrste članstva SZDL. Za predsednika podružnice je biJ ponovno izvoljen tov.. Ivan Rudolf, za tajnika tov. Albin Pes- nik in za blagajAika bo še dalje ostal tov. Viktor Gvirn. VJ. Okrog 400.000 kg živeža za mlečne kuhinje 34 šol v ptujski občini je pora- bilo v času od 1. januarja 1959 do 30. septembra 1960 za svoje šolske mlečne kuhinje iz pro- grama MDF za šolske mlečne ku- hinje skoraj 400.000 kg moke, mlekar,; riža;- testenin rn-sira,.ipre- jetih preko Jugoslovanskega rdečega križa za občino Ptuj. Trgovina »Izbire« na Kajdini obnovljena »Izbira« Ptuj.je dala na Hajdi- ni obnoviti svoj trgovski lokal. Dela so v teku. S prezidavo vrat in notranjo preureditvijo ter no- vo opremo bosta lokal in priročno skladišče lahko dobro služila na- menu. Ta trgovina na Hajdmi spada med trgovinami »Izbire« med trgovine s srednjevisokim prometom. Odkupili so nad 20 vagonov jabolk Sem od trgatve je bilo na ob- močju KZ Juršinci odkupljenih po KZ Jurš*;nci večje količine no- vega mošta po ceni 105-148 din po litru, jabolk pa bodo odkupili do 20 vagonov in jih plačujejo po 35 din za kg. . V Dornavi nastaja "'r sodoben živinorejski obrat Kmetijsko gospodarstvo »Ptuj- sko polje« je v Dornavi že zgo- tovilo 1 svinjak za becone m 1 za plemenske svinje, 1 svinjak pa;, še ni gotov. V dveh svinjsicih sS'^ že razvrstili piemeriske: svinje ih"' becone. ' "" T" V ^obetntcih sta^ze pod streh^b'^"^ oba hleva za 200 glav goveda!^'* Zgrajena sta po sistemu odprtili hlevov. Z graditvijo so pričeli spomladi. Postopoma bodo oba hleva napolnili z molznicami si- mentalske pasme. Gradijo tudi izmolzišče. »Petovia« se počasi seli na Breg Podjetje »Petovia«, alkoholna industrija Ptuj, je letos uredilo pritličje zgradbe nekdanje isto- imenske tovarne usnja in čevljev ob novi cesti med dravskim in studenčnim cestnim mostom na Bregu. V tem na novo urejenem oddelku je vlagalnica za papriko in kumarce. Prihodnje leto bodo uredili še prostor v I. nadstropju te zgrad- be in končno uredili fasado. V tem oddelku pa bo polnilnica za alkoholne pijače, izdelane v tam- kajšnjem obratu. Ureditev tega oddelka je nujna tudi radi tega, ker bo graditev hotela v Trste- njakovi ulici delno prizadela tam- kajšnjo polnilnico. ^' LUNINE SPREMEMBE IN VREMENSKA NAPOVED za čas od 10. do 17. novembra: Zadnji krajec 11. novembra 196Qi, ob 14,47. Oblačno z vmesnimi:; k rat ko t r a jtn' m i r a z j asni t va m i. O k 14. novembra bo nastopi,'. mrzeP veter in bo pcvzrcčil snežne pa- davine. Okrog 17. novembra sneg tudi v nižinah. WoM€lilO¥ (Nadaljevanje s 1. strani) vozi iz Kidričevega 34 učencev. Cela voznina stane 2.080 din za učenca. Z odobritvijo regresa bo odpadlo na učenca le 600 din, 1480 din pa na občino. Na Hajdino pa se vozi iz Kidričevega 18 učen- cev, ki bodo plačali za vožnjo v šolo namesto 1040 din le 500 din, 540 din pa občina. SKRB ZA ZDRAVLJENJE GMOTNO NEPRESKRBLJENIH Zboroma je tokrat predloženo prečiščeno besedilo odloka glede plačila stroškov za zdravstvene storitve gmotno nepreskrbljenih oseb, ki so brez pravice do zdrav stvenega zavarovanja po zakonu o zdravstvenem zavarovanju delav- cev niti po zakonu o zdravstve- nem zavarovanju kmetijskih pro- izvajalcev pa tudi ne po drugih predpisih. Tozadevni odlok je že bil spre- jet na seji obeh zboiov 25. junija t. L, tokrat pa bi ga dopolnili s stilističnimi in smiselnimi spre- membami oziroma so zanj pripra- vili prečiščeno besedilo. Odlok ob- sega 13 členov, ki povedo, koga se smatra kot gmotno nepreskrb- ljeno osebo. Pojasnjeno je. kdaj so te osebe v celoti oproščene plačila stioškov zdravljenja, kaj se razume pod zdravstvenim var- stvom, kako je s prevozi z rešil- nimi avtomobili takih oseb, kako je z oprostitvijo plačila za kmetij- ske proizvajalce in kdaj so ti po- polnoma oproščeni plačila stroškov za zdravniško pomoč. Dalje je po- jasnjeno, kako je z njihovim pie- važanjem z rešilnim avtomobilom v bolnišnico, kdaj je potrebna posebna prošnja, kdaj so možne večje olajšave ali popolne opro- stitve stroškov, kako je mogoče doseči oprostitve in s kakšnimi listinami, kaj je v primeru odklo- nitve izstavitve listin pri kra- jevnem utadu, odkod sredstva za kritje obveznosti po tem odloku, kdo izda navodila za njegovo iz- vajanje ter datum veljavnosti od- loka. To je samo nekaj najvažnejših vprašanj izmed desetine proble- mov, ki so bili tokrat sprejeti na dnevni red seje. Teh nekaj skrom- nih tolmačenj v zvezi s sejo smo zapisali že v sredo popoldne, ko je zadnji čas oddaje naših rokopi- sov tiskarni. Večijia na seji spr^ejetih odlokov bo itak objavljena v prihodnjih številkah našega lista in bodo po njih lahko naši bralci tudi ocenje- vali delo zadnje seje obeh občin- skih zborov. y. J. Športnice pri predsednici občine Ptuj Pre^dsednico Občinskega ljudskega odbora Ptuj tov. Lojzke Stropiii- kovo so obiskale v soboto, 5. no vcmbra, opoldne članice rokomet- nega kluba »Drava« iz Ptuja. Z njimi se je pogovorila o uspehih in težavah rokometnega kluba tec }im je ob sprejeimu in na koncu želela mnogo uspehov, cbenem pa je klubu pbl.jubila v svojem imenu in v imenu Občinskega ljudskega odbora Ptuj vso oporo in pcmoč •3ci nadaliniem delu. Navzoči S5 b ill še funkcionarji ikluba tcv. Mar- jan Berlič, tov. Adi Šatrman in tov. Milan Zupane. Tovarna glčnice in aluminija »Boris Kidrič« v lOdričevem je pred dnevi razposlala na vse strani Slo- venije 100 vabil na proslavo lO-le ia'ce delavskega samoupravljanja in 6-letnico proizvodnje. Priiprav- Ijani cdbor ima čez glavo skrbi in dela, da bodo pciredčtve v soboto, 19., in v nedeljo, 20. novem- bra 1960 potekale po programu iln da bo proslavljanje tega praznika prava manifestacija, da je s tovarno v Kidričevem zrastel kc! ektlv, ki zavestno, predano in vztirajno gradi socializem v novi Ju- goslaviji. Poskusi in pridelovanje pšenice, koruze itd. so pokazali, da lahko z uporabo prikladnih rodovitnih sort in pravilno pripravo zemlje ter z gnojenjem dosežemo velike pridelke. Osnova optimalne agrotehnike je pravilna izbira zemlje. Optimal- no agrotehniko bomo lahko uvajali samo na zemlji, ki je glede na ke- mične, predvsem pa glede na fi- zikalne lastnosti primerna. Pri pšenici na pr. je pogoj, da je zem- lja za to rastlino težka ali sred- nje težka z zadostnim odstotkom gline in humusa in čim bolj god- na. Lahka, plitva ali zamočvirjena tla niso primerna za veliko proiz- vodnjo. Od vrste zemlje zavisi tu- di, katero sorto bomo sejali. Vse rastline v kolobarju niso dobre predhodnice pšenice. Dobre so krompir, krmske okppavine in ra- ne industrijske rastline. V globlji ornici se pšenica, pa tudi druge rastline razvijajo, ker je v njej preskrba z vlago bolje rešena kot v plitvi. Pravilo je, da bomo v ko- lobarju orali globoko za okopavi- ne, za pšenico pa bomo ornico le delno poglobili. Zemlja se mora pred setvijo primerno'sesesti, za- to je treba težje zemlje preorati vsaj 14 dni pred setvijo. V zemlji mora nastati grudičasta struktu- ra. Predebele grude ovirajo kale- nje, vendar je tudi pretirana po- vršinska obdelava, ki bi spreme- nila zemljo v prah, škodljiva. Vse stopnje obdelave je potrebno opraviti ob pravilni vlažnosti tal. Tudi ob optimalni agrotehniki je važno gnojenje. Prilagoditi ga je treba lastnostim zemlje in za- htevam uporabljene sorte. Če raz- polagamo z nitrofoskalom (4:24:20) ga uporabimo že pred setvijo. Preko zime in spomladi dajemo le dušična gnojila. Nitrofoskal mora biti zaoran in zabranan vsaj en te- den pred setvijo, ker bi sicer tr- pela kalivost semena. Kalijev ni- trat dajemo dober mesec po setvi, potem v drugi polovici decembra, če ni zemlja že pregloboko zmrz- njena ali če ni več kot 10 cm sne- ga. To gnojilo dajemo tudi spo- mladi, ko opazimo prvo rast. Kal- kamonsalpeter damo, ko nastavi rastlina prvo kolence. Rauzme se, da sejemo pšenico strojno, v času, ki je odvisen od rajona ter sorte. Če želimo hitrejši vzpon polje- delske proizvodnje, moramo hodi- ti po stopinjah modernega polje- delstva. To pomeni, da moramo paziti pri izbiri zemlje, semena, sorte, načina obdelave, gnojenja, negi posevka in pospravljanju pridelka. Če bomo vse to upošte- vali, bomo imeli odlične pridelke. ING. EGON ZOREČ Plemenski sejmi Poseben pomen v prometu s plemensko in ple- meno živino svetloiisaste simendolske pasme pridobivajo v zadnjem času v mariborskem okrafu tudi plemenski sejmi 9 Polredltelj ;n tehnični vodja p!emen.sf.iih se.jmov v ma- riborskem okraju je živinorejsko veterinarski zavod v Ptuju, ki na terenu sodeluje s področnimi KPPZ in KZ. Pcmen plemenskih sejmov je porasel zlaisti zato, ker je kakovost prodane živine vedno boljša, kar je posledica stroge odbire živine pri predhodnih pregledih. Vedno več zvine se pojavlja na sejmu, k: ima po^no oz-roma polznano poreklo. Po- časi prevladujejo krave in teice — potcmke krav s kontrolirano proizvodnostjo mleka kot eno izmed garancij za nad&djnjo uspeš- no vzrejo. 0 Tudi v letošnjem decembru bodo na območju maribor- skega okraja plemenski sejmi za svetloMsasto govedo. Kupci bodo kupovali rodovniške in nerodovniške, breje in nebreje telice in krave do šest let starosti, kt ustrezajo pasem- skemu tipu. PLEMENSKI SEJMI NA OBMOČJU OKRAJA BODO: 12. decembra ob 8. uri v VELKI, 12. decembra ob 10. uri v PESNICI, 13. decembra ob 8. uri pr. LENARTU, 14. decembra ob 8. uri v PTUJU, 14. decembra ob 13. uri v CIRKOVCIH, 15. decembra ob 8 url v HOČAII. Živinorejci, ki hočejo prodati svoje živali, morajo prijavtti udeležbo na seimu svoji kmetijski zadrugi najpozneje do dne 14. nnvembra 1960. # Prijavljene živali bodo ocenjene na zbirnih doganilh, ki bodo od 14. do 16. novembra po ra/pored-h, ki so na vpogled pri področnih KZ. Na pregled morajo reje prinpsti vse raz- pclo/l iive dokumente o poreklu, o-emenitvi oziroma pripustu. Živali, ki\ ne bodo pregledane na zbinnih dogonih, ne bodo smele na plemenski sejem. Dvorci, iz katenh izhaiajo posa- mezne živak, morajo biti prosti tuberkuloze in Bangove bo- lezni. Za sposobne živali je za sejem i>otrebno oskrbeti tudi živiinske potne liste. Ker bodo cene st mulativne, pnč&kuie.io precej živine na oemenskih sejmih, saj je tudi zanimanie kuocev velik?. S. K. PTUJ, 11. NOVEMBRA 1960 PTUJSKI TEDNIK Stron 3 CICIKI V slovo 8. XI. 1960 je umrla Čoki Cicika, učiteljica v Gorišnici. Njena smrt je z bolečino prizadela vse njene znance, ki so njeno deset let tra- jajočo bolezen spremljali vedno z upanjem na ozdravljenje ... Kolikokrat v teh letih so naše misli vasovale pri Tebi, kolikokrat v teh letih Tvoje Golgote je bila v nas želja, da bi ozdravela in spet osrečila svoje drage. Tako živa je bila v nas ta želja, da'' smo Te vi- devali v mislih spet vso vedro in nasmejano kot nekoč. Nekoč?! Blizu in obenem daleč je ta čas ... kratka, prekratka je vrsta let za dobo človeškega živ- ljenja, dolga, predolga je vrsta let za dobo trpljenja ... Ko se v mislih poslavljam z dru- gimi vred od Tebe, draga Cicika, me spomin vrača vodno znova na- zaj v čas, ko si vsa mlada, nasme- jana, polna mladostnih šal, polna vedrine, polna zamisli, prekipeva- joča delovnega zagona prišla v naš kolektiv. Takrat nam je bilo, kot da je posijalo sonce med nas in tako sem Ti dala vzdevek »Son- ček«. To si zares bila. Kot čudo- delnik si bila s to svojo sončnost- jo:' kar krepko si razmajala še nas starejše, nas otresla vsake malo- dušnosti ter nas z vsem žarom svoje bogate mladosti navduševa- la in osvajala za razgibano delo za mladino in z mladino. Nadar- jena, duhovita in mladostno pri- srčna si znala osvajati vsakogar. Tvoja resna prizadevnost v delu za mladino. Tvoje razumevanje mladine. Tvoje stremljenje biti mladini najboljši tovariš. Ti je na- klonilo vse spoštovanje in vso na- klonjenost Tvojih sodelavcev, še posebno pa najtoplejši odmev pri mladini. Pod Tvojim vodstvom je zaživela in se razgibala ter no- tranje bogatila pionirska organi- zacija. Tvoje delo je bilo kratko, a bogato, ker si ga ožarjala z vsem svojim notranjim žarom. Ljubi Sonček, zdaj Te ni več. Kar doumeti tega ne moremo. Le zakaj si morala tako hitro oditi? Morda, ne, prav gotovo, si morala umreti tako mlada še zatOj*. ker si prekomerno dajala iz sebe;- ker si tako prekomerno polnila ča.še življenja drugim s toliko le- pote in sončnim žarom. Koliko- krat me opajajo še sedaj v mislih žuboreči slapovi akordov, ki jih je znala izvabljati Tvoja umetniško čuteča, nežna nrav iz mrtvega glasbila! Cicika, odšla si, pa boš vendar med nami! Vse ostaja živo v nas: Ti, Tvoj smeh. Tvoja pesem, Tvo- je delo ... Veš, Cicika, ne zameri, da odmeva v nas le Tvoj mladost- ni smeh. Oprosti, da zastiramo v spomin Tvoje trpljenje, toda veš, laže nam je tako in premalo po- gumni smo misliti na to... in, prav res, morda bi se naselila ma- lodušnost v nas in tega bi Ti ne želela, saj si nas nekoč otresla prav nje ... Sonček, ljubi, hvala Ti za vse ono veliko, kar si dala v kratkem preblisku svojega življenja vsem nam in mladini! Feldin Meta, za učiteljski kolektiv osnovne šole v Gorišnici Raziskovalna dela za HE Hajdoše uspešna Pred kratkim so na gradbišču Hidroelektrarne Hajdoše pri Ptu- ju končala raziskovalna dela ra odtočnem kanalu, ki bo zgrajen v^^poredno s cesto v Orešju in bo dolg okrog 1,5 km. »Tehnograd- nje«, ki so opravljale raziskoval- na dela s svojimi bagerji in bul- dožerji, so odpremile te naprave na svoja druga gradbišča. Tekom raziskovalnih del se je izkazalo, da je izkop odtočnega kanala možen z mehanizacijo, s katero razpolaga podjetje »Teh- nogradnje«. Dalje je ugotovljeno, da dotox vod,e v izkopan kanal ni tako močan, da ga ne bi mogli prazniti s črpalkami. In dalje je ugotovljeno, da je material na tem gradbišču bolj primeren za samo graditev kanala in za gra- ditev nasipov, kot so prvotno predvidevali. Konglomerat, trdo glino in gramoz je mogoče pre- mikati z buldožerjem ali bager- jem. Odtočni kanal je sedaj dolg 250 m in je okrog 35 m širok. Pozneje bo skoraj enkrat širši. Za raziskovalna dela je zado- ščala sedanja širina. Na zgraje- nem obtočnem kanalu, po kate- rem bo tekla Drava v času sa- me graditve elektrarne, pa se je tekom časa izkazalo, da ne more vrsoka Drava orek^naM čepa nti izpod jesti nasipa, ki je nastal z graditvijo obtočnega kanala. Gra- moz je v tem delu nepropusten. To je zelo važno tudi za poznej- še nasipe vzdolž velikega bazena nad elektrarno. Skupno je doslej premaknje- nih iz obtočnega in odtočnega kanala najmanj 125.000 m'' ma- teriala. S tem materialom bi lah- ko zasuli 125 km dolgo cesto med Ptujem in Zagrebom. Kot že rečeno, so večino dela opravili z mehanizacijo, z 2 ba- groma in 4-6 buldožerji ter vse- ga 15 ljudi. Z ročnim delom bi šlo delo neprimerno počasneje, v vodi pa ga ne bi mogli oprav- ljati, kakor je to delo lahko opravljal bager. Laboratorij za raziskavo mate- riala pri Tehnični fakulteti v Ljubljani je vzel vzorce gline in ostalega materiala na tem grad- bišču. Raziskave so potrdile, da je tukaj odkrita glina ne pred- stavlja nikake ovire za graditev objekta hidroelektrarne in da je tukajšnji sestav tal odgovarjajoč za graditev velikega objekta in uporaben za gradnjo samo ter za nasipe. Ob koncu raziskovalnih del so »Tehnogradnje« izmerile po svo- jih ljudeh, ki jih je vodil tehnik Andrej Jež, obseg opravljalnih del ter izko{X)v. Navzoča sta bila za investitorja višji gradbeni teh- nik Matej Kandrič in tehnik Sta- ne Lozinšek. Za samo podjetje pa je bil navzoč direktor Hinko Jauševec. Sedaj bodo opravljene še osta- le priprave na terenu kot popra- va katastra, razlastitveni oziroma odkupni postopek ter izdelave to- zadevnih elaboratov. Tekom me- seca novembra bo razprava z lastniki zemljišč in hiš na zazi- dalnem in poplavnem območiu t° elektrarne. V. Z. Z mopedom v smrt . v nedeljo, 5. novembra 1960, okrog 20. ure zvečer se je na brunih starega razmontiranega lesenega mosta čez Pesnico pri Osluševcih smrtno ponesrečil uslužbenec KZ Ormož Hinko Er- lih iz Ormoža na vožnji proti Go- rišnici. Ta cesta mu je btla sicer dobro znana, ker se je po njej cesto vo- zil s svojim mopedom, ni pa ver- jetno vedel za spremembo zad- njih 2 dni razdiranja starega le- senega mostu. Verjetno je prezrl v noči kakih 100 m daleč od del na mostu opozorilo na dela m se je zapeljal v bruna, položena pred začetkom ostanka starega mostu. Pokojni je udaril z glavo na bru- na m je s težko poškodbo loba- nje ostal na mestu mrtev. Nesrečo je prvi opazil Franc Vozlič iz ZSmušan štev. 3. Vsaka pomoč poškodovanemu je bila zaman. Komisija TNZ Maribor razisku.je slučaj. Pdkojni je bil prepeljan v ptujsko mrtvašnico. Nov! most v Gorišnici tehnično pregledan V četrtek, 10. novembra t. 1. ob 10. uri je bil tehnični pregled novega cestnega mostu na repu- bliški cesti čez Pesnico v Goriš- nici. Pregled je opravila 7 članska komisija, ki jo je imenoval Grad- beni inšpektorat LRS. To je že drugi novi cestni most čez novo strugo Pesnice, ki ga je zgradila Vodna skupnost za melioracijo Pesniške doline. Čez ta novi most bo sedaj nemoteno tekel promet na cesti Ptuj—Ormož. Do zgra- ditve mostu je bil speljan na obvozu. Pašo po obpesniških nasipih prepovedana Vodna skupnost za melioraci.io Pesniške doline se pritožuje, da povzročajo nekateri živinorejci obpesniških vasi Formin, Zamu- šan; in Gorišnica po nasipih na obeh obrežjih Pesruce s svojimi kravami precejšnjo škodo. Pase- jo namreč po teh nasipih in kra- ve poškodujejo humusno in trav- niško plast nasipa. Na ta pojav bodo vsi opozor.jeni s strani ob- čine, da se škoda ne bo večala. PTUJ Z moštom zavre včasih tudi kri v gostilni Senčar v Juršincih je prišlo 1. novembra do manj- šega pretepa med okoliškimi fanti, ko so se razgreli ob no- vem vinu ter si skočili v lase. Do hujših pK>škodb ni prišlo. Podjetje »Elekiro-Radio« bo proslavljalo 10-letnico delavskega samouprav- ljanja Obrtno podjetje »Elektro-ra- d;o« Ptuj bo proslavljalo 10-let- nico delavskega samoupravljanja ob 29. novembru v kulturnem domu na Zadružnem trgu v Ptu- ju. Izmed 48 članov kolektiva jih bo nekaj nagrajenih za nad 10 letno službovanje v podjetju. Odkar ima to pK>djetje v okvi- ru svoje dejavnosti tudi radio- delavnico (prej Radiocenter), je njegovo poslovanje razširjeno na popravila radioaparatov vseh tip. Največja dela ima podjetje po celotnem območju občine, saj opravlja vsa elektroiastalaterska dela na novogradnjah, pa tudi v obnovljenih zgradbah. Še ena obnovljena zgradba v Lackovi ulici Zgradba v Ptuju v Lackovi ul., v kateri sta »Gostilna pri pošti« in trgovina »Biserka« je končno dobila novo lice. Obnovljena je fasada. »Gostil- na pri pošti« pa ureja tudi svoje notranje prostore. Na novo ima urejeno skladišče za živila in 2 sobi za ushižbence ter je nabavi- la nov 1.800 literski hladilnik. Del stroškov obnove zgradbe nosi hišni svet, ki je najel kredit, ve- čino pa »Gostilna pri {x>šti«, ki noče zaostajati za ostalimi go- stišči v Ptuju, ki so letos bistve- no spremenila svojo podobo. Mizar iz Čačka je lani vlomit v trgovino »Pri mostu« v Ptuju v noči od 6. na 7. februarja 1959 je bilo vlomljeno v poslov- ne prostore trgovine Izbire »Pri mostu« na Bregu in odnesenega blaga za vrednost 170.000 din. Takratni poslovodja trgovine na Bregu Sprah je vlom pravilno in takoj prijavil in .je bila v zadevi uvedena preiskava. Podjetje »Izbira« Ptuj je do- bilo te dni obvestilo od Držav- nega pravobranilstva iz Čačka v Srbiji obvestilo, da je Javno to- žilstvo v Čačku vložilo pri Okrož- nem sod^ču v Čačku obtožnico zoper mizarja Miroslava Trifuno- viča iz Gojne gore, okraj Čačak zaradi vloma v trgovino Izbire »Pri m'Ostu« v Ptuju v navedeni noči. od koder je odnesel goto- vino in razno blago v skupni vrednosti 170.000 din. Imenovani Miroslav Trifunovič je začasno bival v Ptuju. V tem času si je ogledal okolje trgovine ter je v navedeni noči z železno palico nasilno odprl okno in vra- ta v trgovini. Juršinci S skupnimi močmi so gradili vodovod v teh dneh bo kcnčan vrdovod, ki bo oskrboval z vodo nov sta- novanjski blok in zdravstveni dom. Pri prostovoljnih delih so sodelovali vsi uslužbenci iz Jur- šinc in drugi domačini. Kopali so jarke za polaganje vodovodnih cevi. Stanovalci novega bloka bo- do kmalu imeli prvovrstno vodo v svojem hišnem vodovodnem omrežju. Velikega pomena pa bo vodovod tudi za Zdravstveni dom, ki bo ime! poleg vseh potrebnih prostorov tudi kopalnico. Sindikalni koledar Danes, 11. nov. 1960, bo ob 16. uri v sejni dvorani na Magistratu v Ptuju I. redni sestanek kandida-* tov za slušatelje Sindikalne poli- tične šole Ptuj, ki bodo v novem šolskem letu 1960 61 obiskovali 6-mesečno Sindikalno politično šo- lo. Novi slušatelji se bodo na se- stanku seznanili s programom šo- le in oblikami dela ter študija. Ob tej priliki bodo iz svojih vrst iz- volili 9-članski svet slušateljev in svoje vodje študijsko-debatnih krožkov. V ponedeljek, 14. nov. 1960, ob 12. uri bo v veliki dvorani Občin- skega komiteja ZKS v Ptuju usta- novni občni zbor nove sindikalne podružnice sliko-pleskarskega podjetja »Pleskar« Ptuj, ki se ga bo udeležil tajnik Občinskega sin- dikalnega sveta Feliks Bagar. Ob tej priliki naj omenimo, da je de- lovni kolektiv »Pleskar« Ptuj spre- jel izredno pomemben sklep, da bodo člani kolektiva s prosto- voljnim delom izvršili vsa sliko- pleskarska dela v Sindikalnem do- mu železničarjev, v prostorih, kjer bo delavski klub. V torek, 15. nov. 1960, ob 16. uri bo v veliki dvorani Občinske- ga komiteja ZKJ pričetek Sindi- kalne politične šole Ptuj. Šola je oddelek delavske univerze v okvi- ru družbeno-ekonomskega sektor- ja in ima nalogo, vzgajati vodilne kadre sindikatov in organov dfe- lavskega samoupravljanja. V no- vem šol. letu 1960/61 bo šolo ob- iskovalo okrog 70 slušateljev. V sredo, 16. nov. 1960, ob 16. uri bo v veliki dvorani Občinskega komiteja ZKS v Ptuju IV. redno posvetovanje tajnikov sindikalnih podružnic za področje Ptuj in okolico. Posvetovanje za področje Kidričevo in Majšperk pa bo skli- cano naslednji teden. Na posveto- vanju bo razgovor o najvažnejših nalogah, ki so pred sindikalnimi podružnicami v bodočem obdob- ju, in pripravah na konferenco Ob- činskega sindikalnega sveta Ptuj. Iz programa in zapiskov ObSS Ptuj Družbena prehrana, ifelavski dom in letni oddih Pretekli (eden je predsedstvo Občinskega sindikalnega sveta Ptuj razpravljalo o organizacijsko- političnih nalogah v zvezi s pred- pripravami na konferenco Občin- skega sindikalnega sveta. Konfe- renca bo razpravljala o najvažnej- ših vprašanjih iz dosedanjega de- la sindikalnih podružnic in Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj, o smernicah novega petletnega per- spektivnega družbenega plana ob- čine Ptuj in o vprašanjih, ki so jih postavile v ospredje sindikal- ne podružnice na svojih polletnih konferencah. Na letošnjih polletnih konferen- cah sindikalnih podružnic so člani postavili v ospredje tri zelo važ- na vprašanja, za katera so naši delovni ljudje močno zainteresi- rani. Prvo je vprašanje družbe- ne prehrane, ki v Ptuju ni rešeno in ki močno prizadene vse tiste delovne ljudi, ki se hranijo v go- stinskih obratih, ali pa, da jim vsled premajhnih kapacitet to sploh ni mogoče, ker novih abo- nentov ne sprejemajo. Tudi se po- stavlja vprašanja toplih malic, za katere so naši delavci močno zain- teresirani. Drugo vprašanje, ki so ga enotno postavili v ospredje vsi naši delovni kolektivi, je izgrad- nja delavskega doma v Ptuju. Članstvo se je enotno izreklo, da je pripravljeno prispevati in s pro- stovoljnim delom sodelovati pri gradnji. Konferenca bi naj spreje- la konkretni sklep in predlog, ki ga bo potrebno predložiti Občin- skemu ljudskemu odboru Ptuj, da se gradnja delavskega doma vklju- či v družbeni plan občine. Tretje vprašanje, ki so ga de- lavci postavili na polletnih konfe- rencah, je problem letnega oddi- ha. Kot je znano ima počitniški dom le Tovarna glinice in alumini- ja »Boris Kidrič« v Kidričevem, dočim nimajo člani drugih kolekti- vov možnosti, da bi lahko preži- veli ceneni letni oddih. Delavci so predlagali, da naj na konferenci Občinskega sindikalnega sveta razpravljajo o ustanovitvi počitni- ške skupnosti, ki bi naj bila usta- novljena takoj. Tako bi se že v zimskem času izvršile vse potreb- ne predpriprave, da bi do sezone bil ta problem rešen. Na konferenci bi tudi razprav- ljali o stanovanjski izgradnji in politiki gospodarjenja v ptu;;ski komuni. Predsedstvo je sklenilo, da bo konferenca Občinskega sindikalne- ga sveta 4. ali 11. decembra tega ieU. Izvoljen predsednik OBSS Pluj Predsedstvo Občinskega sindi- kalnega sveta Ptuj je v obširni razpravi o nalogah sveta razprav- ljalo o potrebi, da bi odslej imeli tudi podpredsednika sveta. Pred- sedstvo je izvolilo za prvega pod- predsednika sveta Jožeta Skerlov- nika, člana predsedstva Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj in predsednika sindikalne podružnice KG »Haloze« Ptuj. Jože Skerlov- nik je dolgoletni sindikalni dela- vec, ki posveča vse svoje sile de- lu sindikalnih organizacij. IMENOVANI NOVI UO SPŠ Predsedstvo je nadalje razprav- ljalo o začetku Sindikalne politične šole Ptuj, ki je oddelek delavske univerze Ptuj. ter imenovalo nov upravni odbor šole. V upravni od- bor šole so imenovani: Drago Zu- pančič. Feliks Bagar. Viktor Ma- kovec, Janez Petrovič in Jože Caf. za upravnika šole pa je predsed- stvo ponovno imenovalo Draga Zu- pančiča. Predsedstvo je nato še razprav- ljalo o nalogah delegacije Občin- skega sindikalnega sveta Ptuj, ki je 5. novembra 1960 obiskala Ob- činski sindikalni svet Jesenice in jeseniško železarno. Predsedstvo je določilo v delegacijo Feliksa Bagarja, Franca Vučaka, Draga Zupančiča. Toneta Purga, Jožeta Križančiča, Franca Kekeca, Zoro Ilovarjcvo, Trudo Gajserjevo, Ja- neza Petroviča. Toneta Kolenka, .Mojza Rebernaka in Albina Piše- ka. FB ZAVRČ 23 vagonov mošta odku- pila KZ Cirkulane-Zavrč V letošnji odkupni sezoni mo- šta je bilo odkupljenih kakih 23 vagonov mošta. Odkupovala ga je KZ Zavrč-Cirkulane za podjetji »Slovenske gorice« Ptuj in »Vino« Maribor. Nekaj mošta ja zadruga sama skladiščila, plačevala pa ga je po 110-170 din za liter in tudi več glede na kvaliteto. Velil(a l(ača v Ljutomersidh šumah Peter Skuhala je pred kakimi 50 leti izdal dve knjižici, pisani v pr- leškem narečju; v eni so pesmi, v drugi pa kratke črtice in povesti. Mož je bil doma iz Prlekije in je služboval v raznih krajih Mur- skega polja in Slovenskih goric. Umrl je v Ljutomeru. Ni znano, da bi se med Slovenci kdo resno posvetil pisanju v narečju, iz- vzemši krajše sestavke v šaljivih listih ali opise narodnopisnih za- nimivosti kakega kraja. Zdi se, da je Hrvatom njihovo kajkavsko na- rečje bolj pri srcu, saj je pisalo v tem narečju več pomembnih pes- nikov in pisateljev, kakor Miroslav Krleža (Petrica Kerempuh), Dra- gutin Domjanič in še kateri. Če beremo Domjaničeve lirske pesmi v zagorskem krajkavskem narečju, čutimo, da so nam domače, kakor bi bile slovenske. Med Slovenci se je, kakor že re- čeno, ukvarjal z narečnim pisa- njem Peter Skuhala. Sicer ni opa- ziti v njegovih delih nobenih umetniških ambicij, vendar je nje- govo pisanje prijetno in zanimivo. Rad je opisoval nenavadne stva- ri. Tako je opisal svoje otroške spomine na veliko kačo v ljuto- merskih šumah. Podajamo jih v knjižnem, jeziku; šume: Babji ložič. ali kakor ljud- stvo pravi, Babji rožič, Ciprpajn in Log se držijo skupaj in ležijo ne- daleč od Ljutomera proti vzhodu. V teh šumah živi za naše kraje velikanska kača. Le redkokdaj se prikaže, zato je še malo znana. Naslednje vrste naj pojasnijo stvar. Za časa, ko se je kača za- čela prikazovati, je raslo po teh šumah debelo hrastje in je vlada- la po njih blagodejna temna in hladna senca. Leta 1857, bil sem dvanajst let star, so me poslali oče v Ljuto- mer, da ponesem pismo na pošto. Takrat je bila pošta nasproti seda- nje lekarne v hiši gospoda Ružiča. Mož je prišel s Primorskega v Ljutomer. Bil je na glasu kot ve- tih varčnik, šaljivec in dobra du- ša. »Vragovič, idi rajši v krčmo, pa si kupi govajnske žUpe pa masi vina, ka se pokrepčaš, ve si šibkS kak šiba na vodi,« je čestokrat re- kel, kadar mu je hotela kaka reva plačati njegov trud. Slednja leta svojega življenja se je vozi! s svo- jimi konji k bolnikom, pa ni ra- čunal ničesar. Pri njem torej je bila pošta. Oskrboval jo je samo en uslužbenec. Bil je suh in dolg in je nosil pod nosom sere brke. Zabaval .se je s svojimi ptički, ki jih je plašil po hiši. Večkrat me je nagovarjal, naj mu prinesem mlade slavčke in penice. Dobiš zeksar, mi je rekel ter me pouče- val, kje gnezdijo in kako se spo- zna, kateri je on ali ona. Samo o škorcih še pomnim, da ima mladi samec črno piko na jeziku. Na pismo, skrbno zamotano v bel robec, sem skrbno pazil kakor na svoje oko. pa ponosem sem bil, ker sem nosil pismo z dvajsetimi rajnški. A hitro sem pozabil na ta ponos. V Babjem ložiču sem došel možaka, ki je nesel v ručah na hrbtu vrečo moke od mlina na Muri. Brzih nog ga dohitim. Ka- kih dvajset korakov pred njim pa sem se tako ustrašil, da v trenut- ku nisem mogel z mesta, počasi pa sem nehote vendarle začel na- zaj korakati. Smrtnobled nisem mogel spregovoriti. Kakor jaz po- prej možaka, tako se je sedaj on izognil mene. Ne vem. kako to, da ni opazil, da sem smrtno pre- strašen. Kmalu je začel korakati tudi on nazaj. Ko je prišel do mene, je bil bled kot stena in ni mogel spregovoriti. Precej dolgo sva stala nema in gledala, kako je ležala r>a poti, zvita okoli hra- sta, velika kača. Bila je nekaj de- belejša od četrtlitrske steklenice. Ni bila posebno debela, a dolga je bila in odurna. Ko se zaveva, pra- vi možak: »Kaj bova pa sedaj, po poti ne moreva naprej?« Kraj mi je bil znan. torej svetujem, da bi šla skozi šumo na vrati, tako se kače izogneva in prideva zopet na pot onkraj kače. Storila sva tako. Kača je še vedno ležala kot po- prej. »Čujte,« pravim možaku, »nihče nama ne bo verjel, da sva videla tako grozno kačo. Ubijva jo. da prepričava ljudi.« Strgala sva torej primačo ob brvi in jo nesla oba težko in s strahom proti ka- či. »Le po hrbtu jo udariva,« sem ga opominjal, »če ji hrbet streva, nama ne uide več.« Ko bi pa mi- dva opazila, da je kača kraj po-;^ ti lazila naravnost proti nama, bi nama pač vsa srčnost zlezla v pe- te. Dobro, da sva to opazila šele tedaj, ko se je samo za laket dolg rep gibal ravno vštric naju, kjer je kača. lezla v luknjo. Udarila sva po repu s primačo, a zadela nisva. In to je bila sreča. Kaj, ko bi .jo zadela, jo razkačila in bi ona, togotna. zlezla iz luknje nazaj? Sedemnajst let pozneje sem bil v službi pri Sv. Miklavžu blizu Ljutomera. Tu mi pravi nekega dne možak, da je naletel Marko Novak iz Stročje vesi v Logu na strahovito veliko kačo. ležala je po dolgem na plotu, ki je branil kraj ceste mladoles. Pol mrtev je Marko prisopihal domov in trdil, da je videl kačo klopotačo. S pu škami so jo potem zasledovali, pa je niso našli. Tu pa tam so nale- teli na kako ležišče, na katerem je, kakor so menili, zvita ležala. Še pred nekaj meseci so se o tem pogovarjali/moji težaki, nato pa mi je potrdil vse to Markov pastir. Isto mi je pripovedoval tudi Stajn- ko, ki je kačo s puško iskal. Stanj- ko še živi. Marko pa je že davno mrtev. To je bil korenjak! Redki njegovi starosti so znali pisati in brati, on pa je spisal celo knjigo o čebelarstvu. V Stročji vesi sta dve naselbini Italijanov. Po njihovem polju teče Ščavnica. Čez Ščavnico drži most v Log. Pri tem mostu so videli v vodi imenovano kačo pred nekaj leti Italijani. Tega posestva oskrb- nik, g. De Senibus, ki mi je to povedal, mi je obenem pokazal, kako debela je bila. Sklenil je pr- ste na roki. tako, da sta se palca dotikala s konci in kazala ravno ta_ ko. Torej je morala biti zelo debe- la. V teku petintridesetih let so jo posamezniki videli le trikrat. Biti mora torej zelo boječa, da se tako ogiblje človeka. Ali je stru- pena? Kdo to ve? Hudobna pa menda ni, ker še ni napadla ni- kogar. Če jo kdo spet naleti, naj to naznani! Martin Kovačič, posestnik na Spodnjem Krapju, mi je pravil, ko je to čital. da so videli pred me- noj kačo Gregorinčič, po domače Skalič s Cvena, v Zagrajskem lo- gu, tam, kjer Marko Novak, za njim pa jo je videl Kovačič sam tam nekje blizu. Skalič je pribežal pol mrtev domov, Kovač'«^ pa je skoraj omedlel, V. K. PTUJSKI TEDNTIt fTUJ. 11. NOVEMBRA" 1960 1 Ob arhivskem tfednu Iz tisočletne zgodovine Ptuja Tesni prostori Mestnega arhiva Ptuj z dragocciniim arhHskim ma- terida-m, ki ga neutrudno urejata p.of. tov. Anten Kiasinc in uči- telj v pokoju tov. MirkD Majcen. Pred nekaj dnevi so se pojavili na ptujskih ulicah črno-rdeči plakati, s katerih je zbujal pozor- nost velik rdeč pečat, kakor da je posnet s kakšne stare srednje- veške listine. Napis na njem »Ne- delja arliiva 7-15-XI« in tekst na dnu plaketa pa povesta, da gre za praznovanj? vsakoletnega tedna arhivov kot splošno jugoslovanske manifestacije Zveze društev arhi- varjev FLR Jugoslavije. Ker ima tudi Ptuj kot staro zgodovinsko mestece svoj zgodo- vinski arhiv, se je naš sodelavec in fotoreporter napotil v starinsko zgradbo na zahodni dravski terasi, kjer domujejo in delujejo ptujske kulturno znanstvene ustanove: Mestni muzej. Študijska knjižnica in Mestni arhiv. V pisarni arhiva je vladal pravi ustvarjalni nered. Na tleh so ležali sveže popisani in dopolnjeni pla- kati, znani že s ptujskih ulic. Vedno ustrežljiv in arhivu naklo- njen tov. Janez jih je bil popisal s svojo umetniško roko. Namenjeni so šolam in ptujskim izložbam, da bi opozorili na razstavo, ki jo je pripravil ptujski arhiv za teden arhivov. Novinarjevo radovednost sta po- tešila oba arhivarja, ki sta imela sicer polne roke dela in se pri tem nista dala prav nič motiti. »KAJ JE NOVEGA PRI VAS V ' ARHIVU?« Poglejte okrog sebe in boste videli. Pripravljamo manjšo raz- stavo, da bi ob arhivskem tednu opozorili javnost na svoje poslan- stvo in delo ter nudili zlasti mla- dini neposreden in živ vpogled v zgodovinsko preteklost našega me- sta in njegovega širšega okoliša. »KATERO OBDOBJE IZ ZGODO- VINE PTUJA NAM BOSTE LETOS PREDSTAVILI?« Letošnja arhivska razstava naj bi z izbranim arhivskim gradivom v orginalih in fotokopijah pred- stavila najznačilnejša obdobja in dogodke iz tisočletne zgodovine Ptuja od panonskih knezov Pribina in Koclja do zmagovite sociali- stične revolucije 1945. »NEKATERA OD TEH OBDOBIJ STE NAM ŽE PREDSTAVILI NA RAZSTAVAH V LETIH 1957 IN 1958 TER NA LANSKI RAZSTAVI V IZLOŽBENIH OKNIH NA PTUJ- SKIH ULICAH. S ČIM NAS BOSTE PRESENETILI NA TEJ RAZSTA- VI?« O presenečenju ni, da bi govoril. Vsaka tovrstna razstava zahteva dolge mesece študijskih priprav m primerna denarna sredstva ter potreben kader, ki se more posve- titi samo temu delu. Tega vsega seveda v naši skromni ustanovi nimamo. Kljub temu smo storili, kar je bilo v naši moči. Hoteli smo po- dati skromen dokumentarni pre- rez skozi zgodovinski razvoj na- šega mesta v enem tisočletju. Razen starih dokumentov za zgo- dovino Ptuja v srednjem in no- vem veku je obširno predstavljeno zlasti 19. STOLETJE, to je ob- dobje narodnega prebujenja in težkih nacionalnih in socialnih bo- jev s premočnim vsenemškim im- perializmom v državnem okviru avstroogrske monarhije. Z zanimivimi in značilnimi do- kumenti je zastopana tudi najno- vejša doba 20. stoletje. Na po- sebnih razstavnih tablah se vrste dokumenti o septembrskih dogod- kih v Ptuju leta 1908, o prvi sve- tovni vojni, o stari, predaprilski Jugoslaviji, o nemško-fašistični okupaciji Ptuja spomladi 1941 ter o zmagoviti narodno osvobodilni borbi. )^ARHIVSKE RAZSTAVE SAME PO SEBI NISO PRIVLAČNE ZA OB- ČINSTVO. KDO BI ZNAL RAZVO- ZLATI STARO ZVERIŽENO PISA- VO V TUJEM JEZIKU? KAJ STE STORILI, DA BO RAZSTAVNI MA- TERIAL RAZUMLJIV IN RAZSTA- VA SAMA ZANIMIVA TUDI ZA NESTROKOVNJKA, ZA MLADINO, KI SE ZANIMA ZA JAZZ IN TEH- NIKO, IN ZA DELOVNEGA ČLO- VEKA IZ URADOV, USTANOV, PODJETIJ IN S PODEŽELJA?« Arhivsko gradivo — zgodovin- ske dokumente na pergamentu in papirju — poživljajo številna po- jasnila in opombe, lepo število slik ter nekaj muzejskih predme- tov. Tako bo razstavo s pridom obiskal vsakdo, ki mu ne bo žal truda, da bo prebral — razločno pisana — pojasnila in opombe k razstavljenim dokumentom. Seve- da pa razstava ni kino predstava, kjer se gledalec udobno vsede in brez vsakega miselnega napora »uživa« pogosto prav na rafiniran način pripravljeno »kulturno« hrano. »POZNA JESEN ZA TOVRSTNE RAZSTAVE NI VEČ PRAV PRI- MERNA. ALI STE IMELI RAZEN PRAZNOVANJA ARHIVSKEGA TEDNA ŠE KAKŠNE DRUGE RAZLOGE, DA STE PRIPRAVILI RAZSTAVO PRAV V TEM ČASU?« Razstavo smo pripravili v dogo- voru z vodstvi ptujskih osnovnih in srednjih šol kot izraalto študij- sko razstavo v času po prvi redo- valni konferenci, ko je šolsko delo že v normalnem teku in ne bo pouk utrpel nikake škode, če si bodo vsi višji razredi osnovnih šol in vsi razredi raznih ptujskih sred. njih šol pod vodstvom svojih predavateljev zgodovine v času šolskega pouka ogledali razstavo. »TOREJ RAZSTAVA NI NAME- NJENA ŠIROKI JAVNOSTI?« Razstava je javna, odprta od 9. do T9. novembra vsak dan od 8. do 12. in od 13. do 16. ure. .Nahaja se v dvorani Mestnega mu- zeja na Muzejskem trgu. Še prav veseli bomo, ako bo javnost tudi za to razstavo pokazala toliko za- nimanja, kakor za razstavo pred dvema letoma v dvorani mestnega magistrata. Posebno bomo veseli skupinskih obiskov kolektivov iz ptujskih uradov, ustanov in podjetij, ki jim radi nudimo strokovno vodstvo po razstavi. Skupinske oglede je ja- viti vsaj en dan prej upravi arhi- va telefonično (;jslužnostna štev. 164 — Študijska knjižnica). Za podrobna pojasnila je uprava arhi- va zainteresiranim vedno na voljo. »IMATE ŠE KAKŠNE POSEBNE ŽELJE V ZVEZI S SVOJIM DE- LOM?« Obiščite nas prihodnji teden, ko bomo imeli več časa, pa bomo pokramljali še o marsičem. Po teh besedah se je naš do- pisnik poslovil, saj je videl, da arhivarja nimata časa za obširno razpravljanje o arhivskih vpraša- njih in problemih ustanove. Morda bo obisk čez teden dni napolnil beležnico s podatki tudi o teh vprašanjih. — Večerna politično šola Kidričevo PONEDELJEK, 14. nov. 1960: ob 16.30, tema Al: Predmet ptili- tične ekonomije, 1. del, predava Borut CARLI. ČETRTEK, 17. nov. 1960: ob 16.30, tema Al: Predmet politič- ne ekonomije, 2. del, predava Bo- rut CARLI. ^ OPOMBA: predavanja VPŠ Kidri- čevo bodo v sejni dvorani delav- skega sveta Kidričevo. Večerna politična šola Ptuj TOREK, 15. nov. 1960: ob 16 uri, tema Al: Predmet poli- tične ekonomije, 1. del, predava Borut CARLI. PETEK, 18. nov. 1960: ob 16. uri, tema Al: Predmet poli- tične ekonomije, 2. del, predava Borut CARLI. Mladinska politična šola Ptuj PONEDELJEK, 14. nov. 1960: ob 16. uri, tema I A 2: Svetovno gospodarstvo danes, 1. del, pradai^ va Vinko TRPLAN. ČETRTEK, 17. nov. 1960: 16. uri. tema I A 2: Svetovno go- spodarstvo danes. 2. del, predavjj Vinko TRPLAN. OPOMBA: Predavanje VPŠ Pttij in MPŠ Ptuj bodo v mali dvorani občinskega komiteja ZKS Ptuj. Sindikalna politična šola Ptuj TOREK. 15. nov. 1960: ob 16. uri: Slavnostna otvoritev Sin- dikalne politične šole in predava- nje; Mednarodni politični odnosi in zunanja politika socialistične Jugoslavije. Predava: Ivo KRANJČIČ. Slavnostna otvoritev šole in pre- davanje bo v veliki dvorani Ob- činskega komiteja ZKS Ptuj. PETEK. 18. nov. 1960: ob 16. uri, tema- Mednarodni politič- ni odnosi in zunanja politika so- cialistične Jugoslavije, nadaljeva- nje. Predava: Ivo KHAJNČIČ. OPOMBA- Predavanje bo v sejni dvorani magistrata — Trg mla- dinskih delovnih brigad. Iz proirasiia DPD Svhobodci Pta| DPD »Svoboda« Ptuj si bo v bodoče prizadevalo nadaljevati in še iz- boljšati organizacijsko in kulturnoprosvetno dejavnost z voejo aktivnostjo odbora in sekcij, s pridobivanjem novega članstva in sodelujočih ter z vzbujanjem zanimanja javnosti za vse njene prireditve. Da se odpravi mrtvilo, ki vla- da že nekaj časa v Ptuju glede razvedrila in zabavnega programa in v svrho oživitve družabnih ve- čerov, aktivizacije amaterskih skupin in članstva je Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Ptuj sklenilo na svoji II. redni seji, da organizira v zimskih mesecih niz družabnih večerov s humorističnim zabav- nim programom kjer bodo nastopali domači in tu- ji humoristi, solisti, domači in tuji dramski in jazz ansambli. Prire- ditve bodo v Narodnem domu pri pogrnjenih mizah. Cene na teh družabnih večerih bodo zmerne in vsakomur dostopne, za organiza- cijo vseh družabnih prireditev pa je bil zadolžen tajnik tov. Zorčič Franjo. O pričetku in programu na teh priredivah bodo Ptujčani pravočasno obveščeni. Delavsko prosvetno društvo »Svoboda« Ptuj bo tudi organizi- ralo v zimskih mesecih v okviru prireditve Pokaži, kaj znaš v gledališču nastope amaterskih humorističnih skupin, ansamblov narodne glasbe, solistov, instru- mentalistov, pevcev itd., itd. Najbolje ocenjeni tekmovalci bodo nagrajeni. Z nagradami so- delujejo tudi naša podjetja. Nadalje pripravlja DPD »SVO- BODA« Ptuj tudi Revijo jazz ansamblov s popevkami in koncertnim pro- gramom v gledališču. Pozivamo in vabimo vse amater- ske ansamble, soliste, instrumen- taliste^ hurnoriste,^evce in m.anj- še zbore, ki bi bili voljni sodelo- vati na naših objavljenih prire- ditvah, da se prijavijo na naslov: Tajništvo del. prosvetnega dru- štva »Svoboda« Ptuj, Trstenjako- va ul. 2. Prijave sprejemamo od vsepo- vsod, do 25. XI. Avdicija prijav- Ijencev pa bo razpisana v Ptuj- skem tedniku. DPD »SVOBODA« PTUJ tajnisjvg Se eno pismo iz brigade Tov. urednik! Ker se bliža naše brigadirsko življenje h kcncu. bi Vam zopet rada malo cipisala, kako ž vimo. M nili sta zopet dve dekadi, ko smo dosegli takšne uspelhe, da smo bili udarni. Po peti dekadi smo bili specialno pK>hvaljeni gle- de na naše uspehe pri kulturno političnem in ideolcškem delu. Delo na trasi lepo napreduje. Vsak dan presežemo delovno normo za nekaj odstotkov. Verjetno Vašim bralcem ni znano, da se je na- meravala brigada vrniti okrog 2. novembra, vendar se je štab bri- gade na pobudo celotnega štaba mladinskih delovnih brigad odlo- čil, da bo ostala brigada še do 10. novembra. Te dn: se je začel seminar za mladinske aktiviste, v katerem predava tov. Ivan Hržič. Seminar- ja se ude.ežuje 16 aktivistov in štirje, ki se pripravija,io na spre- jem v zvezo komunistov. Tako imamo v brigadi poleg raznih tečajev, krožkov m semi- narjev ter razvedrila še vedno največ skrbi z resn m dekm, ker si želimo priboriti prehodno za- stavo. V imenu vseh brigadirjev Vas prosim, sporočite lepe pozdrave njihovim staršem in svojcem, znancem in prijateljem. Vas po- zdravlja brigadirka Angelca Rob.n. P. S. Če boste objavili ta čla- nek. Vas pr-csim. da nam pošljete iZvod časopisa, da bi ga prečitala pri političnem predavanju. Z bri- gadirskim pozdravcm »Ho - ruk!« lesen na deželi Jesen oznanjajo gozdovi, ki so že lepo porumeneli. V jeseni je narava zelo lepa, ker dobivajo gozdovi m vinogradi vedno lepšo in močnejšo barvo. Jesei je za kmeta najsrečnejši letni čas, ko vidi. da mu je narava bogato po- plačala ves njegov trud. Trgatev je že minila. Bila sem na trgatvi pri moji stari mami. Vinograd leži na hribu, na vrhu pa je majhna lesena klet. Zraven kle- ti stoji na visokem stebru klopo- tec, ki v rahlem vetru ponosno klopota nad vinogradom. Sedaj že vre v sodih sladki mošt in sliši se od tu in tam iz hribov vriska- nje in petje veselih kmetov, ki si z sladkim moštom tolažijo skrbi in trpljenje, ki so ga imeli skozi vse leto v vinogradu. Največkrat se sliši iz prelepih Makolskih go- ric pesmica: En hribček bom kupil, bom trsek sadil, prijatelje povabil, še sam ga bom pil. Utihnili so klopotci, ker so jih vinogradniki shranili, naj si odpo- čijejo. da bodo drugo leto zopet oznanjali trgatev in nadaljevali svojo melodijo. V jeseni je mnogo dela. Kmetje spravljajo poljske pridelke, orjejo in sejejo, ves dan so na polju, zvečer pa ličkajo ko- ruzo in obrezujejo repo ali kore- nje. Gospodinje že skrbno pitajo prašiče. V marsikaterem svinjaku se že najde debel, zvaljen prašič, ki že komaj hodi, kakšen bo le, ko bodo koline? Tudi za nas otroke je v jeseni zelo lepo. Na paši si kurimo in pečemo kostanje. Tudi obiranje jabolk je za nas veselje, saj jih bomo hranili za zimo. V šoli pišemo lepe spise o jese- ni in rišemo jesen v naše risanke v najlepših barvah, saj nam ravno jesen prikazuje vse mogoče in najlepše barve. Jesen se približuje svojemu koncu, listje že odpada. Kmalu bodo postali gozdovi goli in nemi, samo smreke in jelke bodo ponos- no šumele v hladnem vetru, v svo- ji nespremenljivi barvi. Prišla b*) zima in pokrila vso naravo z belo odejo. HERGA DARINKA 5. b razred osemletke v Makolah Le oči Obsta! sem na počniku in se zastrmel vanjo. Bila je lep«, res- nično. In tisti prehodi v Jtniji in blesk. Bil je maj z otožno nede- ljo in golobi nad mestcm. Gledal :n misHl sem: »Kaj vse bi počel s takšnofle stvarco. V družbi bi mt zavidali, pozdrav; jasni in slikoviti, oči sf>oštljive. j>:lne za- čudenja. Le oči bi jih bile! Niko- mur je ne bi zaupal, še za hip ne. Medtem ko sem stad m buljil vanjo, je prispel mlad parček. Sedia sta nanjo m se cdpeljala. Le oč., čudno povečane oči do- bim, kadar ods.ej pripelje mimo kakšna VESPA C Cimerman: S perutmi 1. Divje gosi odlete so klici visoko na nebu, iskaje topline. 2. Galebi so bele in slane pahljače slovesov ob ladjah iz malih lagun. 3. In lastavice, ti drobni atomi nemire odlete pred mrzlimi rokami golote vej k ustom juga. 4. Le mi, ki so nam dane besede in moč, prebiramo knjige o pticah in obalah in iščemo El Dorado, v akvarijih gojimo ribe molčanja, a strah imenujemo — navado. JANEZ IN MARIJA ŠVANJCER: Osameli list Na kostanju pri ribniku je ostal na drevesu en sam list. Vse dru- ge je ponoči veter stresel na tla. Ko se je revček zjutraj zbudil, se mu je stožilo p>o bratcih in se- stricah. Oziral se je za njimi in vprašal vejico, kam so odšli. »Odpri oči in jih boš videl,« je odgovorila vejica in se nagajivo sklonila k tlom. Osamelemu listu je zastal dih, ko je pogledal na zemljo. Tam je ob deblu drevesa in daleč po cesti ležalo polno listja. Počivalo je v kupčkih, kakor da se posvetuje- jo, kaj mu je storiti. »Zakaj ste me zapustili, dragi moji?« je proseče vprašal osameli list. »Vzemite me s seboj, dolgčas mi je samemu na drevesu.« V gneči je zašuštelo, a nihče mu ni odgovoril. To ga je še bolj oža- lostilo, ker je mislil, da ne ma- ra,io več zanj. Zato jih je poka- ral: »To ste mi pravi! Šele zdaj ste mi dokazali, da vam ni bilo nič zame. Od spomladi smo žive- li lepo skupaj in se nismo nikdar prepirali. Ves čas sem si domiš- ljal, da smo se imeli radt.« Še se mu je zahotelo, da bi jih ošteval, toda mimo je prišla že- nica. Zato se je potuhnil in zveda- vo zrl z veje. Ženica je z vekkirni grabljami pograbila listje v krp- Ije, si jih naložila na ramena in odšla proti svoji hiši. Vetru ni bilo mar njegove od- ločnosti. V deževni noči se je pri- kradel na drevo in odnesel svoje- glavca z vejice. Osamel list je vztrepetal od groze, ker ni bil vajen kaj take- ga. Odleglo mu je šele tedaj, ko se je oglasilo pod njim: »To ni nič posebnega. Lani v tem času je bilo pravtako. Veter nas je stre- sel s tega drevesa, lod zid. Tako podpira zid celo uro, dve uri, že mu preseda, onega s hK)- džo pa od nikoder. Tedaj pride mimo neki človek in vpraša pametnjakoviča, zakaj drži zid. Pametnjakovič mu vse pove. »E, brate moj,« mu odvrne pri- šlec, »sam hodža Nasredin je b(f tisti, ki te je pustil tu'« Srbska narodna PTUJ. 11. NOVEMBRA 1960 PTUJSKI TEDNIK Stran 5 Ml mm obcio znanost zo no§l€dniih deset let Napovedovanje pnhcdnosti res- da v največ priijnenh ne šteje med prizadevanja, ki naj bi povečala človekovo spoznavno območje. »Prerokom« torej ne verjamemo! Njihove nepcvedi, pa čeprav si a zanim ve, so p:navadi komaj kaj več kot ugibanja brez sleherne razumne osnove. Čeprav napovedovanja prihod- nosti z znanostjo nimajo ničesar skupnega, se je zadnja desetletja prav v znanosti in tehniki ze.o razširilo »prerokovanje« bodočih odkritij, izumov in uspehov, ki naj b-; jih laboratorijski razriskcvalci dosegli v bližnji ali dalnji prihod- nosti. Tcda v tem primeru je stvar pcpoinoma drugačna! Znanstvena fantastika si je namreč v scdo^b- nem svetu že pridobila domovin- sko pravico, razvoj tehnike pa je nemalokrat dokazal, da so neka- tera odkritja presenetljivejša od najbujnejše domišlj je. Najkasneje do leta 1970 Napovedovanje znanstvenih od- kritij pa je še posebej zantmivo tudi zato, ker vse bolj izgublja svojo fantazijsko osnovo. Kaj bo- mo dosegli v prihodnosti, namreč napovedujejo znanstveniki, ki de- lajo v laboratorijih m natančno poznajo stremljenja ter možnost, ki jih v doglednem času lahko uresničijo, na posameznih znan- stvenih področjih. Tako nam nji- hove napovedi pravzaprav kažejo cilje, h katerim so usmerjena so- dobna znanstvena prizadevanja in za katere smo lahko prepričani, da jih bo znanost tudi zares do- segla., Povojna leta so nam prinesla mnogo novh odkritij in izumov, k: pa so po mnenju znanstveni- kov ie osnova za nadaljnje, še uspešnejše raziskovalno delo. Zato tudi za naslednje desetletje ob- ljubljajo še bitrejši tehnični in znanstveni razvoj. Strokovnjaki na primer napovedujejo, da bo že v prvih letih naslednjega deseta letja uspeia popolna sinteza list- nega zelenila (korofila), s čgar pomočjo tvorijo rastline iz anor- ganskih snovi organsko snov. Do leta 1965 naj bi znanstvenikom tudi uspelo izdelati metodo, s ka- tero bodo lahko določili spol otro- ka že pred rojstvom. Na področju tehnike pa se bomo v naslednjih "etih srečali z avtomobH, ki jih bodo poganjaie plinske turbine, z meteorološkimi in navigacijskimi sateliti in z raketami za razisko- vanje bližnjih planetov. Leta '1970 bo nadalje med onska znanost z uspehom zdravila rakaste novo- tvorbe, arteriosklerozo in še neka- tera druga obolenja, kemikom bo uspela sinteza insulina (hormona trebušne slinavke), biologi bedo iahko po želji usmerjail mutacije pri rastlinskih in živalsk h vrstah, atomski tehmki bodo neposredno spreminjali atomsko energijo v električno, človek pa bo z vse- mirskimi ladjami potoval po ve- solju . . . Seveda s tem še nismo iz)čnpal: vseh napovedi za naslednjih deset let. Znanstveniki pravijo, da so možnosti za nadaljnji razvoj zma- nosti iz ieta v leto večje in odveč bi biio, ako bi našteli vse, kar menijo, da bo dosegla znanost že v bližnj. prihodnosti. Namesto tega naj omenimo ne- katere podrobnosti: Elektronika za deželo pritlikavcev Miniaturizacija elektronskih na- prav je značilna za ves povojni razvoj elektron.ske tehnike. So- dobne elektronske naprave so največkrat sila zapletene in nji- hova velikost bi bila v nemalo pri- merih resna ovira upcrafencsti. Ako k temu prištejemo še vpra- šanje napajanja z električnim to- kom, popolnoma razumemo, za- kaj so elektronske naprave vedno manjše. Tranzistorji, germanijeve diode, kriotroni, tiskani tokokrogi, mag- netni ojačevaici in »spominski ele- menti« za elektronske računske stroje esodijo med najimenitejše uspehe elektronike. Za naprej na- povedujejo, da jih bodo še izpo- polniili in še bolj mimaturizirah! Za kriotrone na primer pravijo, da me bodo nič večji cd zrna fo- tografske emulzije, tako da bodo na kvadratni centimeter površine lahko nanesli nekaj m lijonov kri- otrcnskih e.ementov. To pa spet pomeni, da bodo lahko izdelovari popolnejše elektrcnske računske stroje kot danes, saj so prav krio- troni njthov važen sestavni del. Nekateri celo napovedujejo, da bodo potem elektronski računski stroji delovali skoraj tako popolno kot — človekovi možgani. Neslišni, toeSa uporabni zvoki Ultrazvoke — neslišna zvočna valovanja s frekvenco nad 20.000 nihajev na sekundo — uporabijajo v industriji in medicini že nekaj Jet. Z njimi na priliko lahko na- tančno določijo rakasta obolenja na sicer težko dostopnih orgainih, kemijska industrija jih uporablja na primer za emulgiranje, v po- morstvu z njimi merijo globino morja in podobno. Za naprej pravtjo, da bodo ul- trazvoke uporabljali v še večji meri — denimo za čiščenje, pra- nje in drobljenje. Tehniki celo napovedujejo, da bodo prav kma.u izdelali napravo, ki bo s pomočjo ultrazvoka čistila tkanino. Na poidročju tehničnih naprav za gospodinjstvo pa mimo tega napovedujejo še vrsto drugih no- vosti, kot so na primer hladilniki brez gibljivih delov, svetleče plo- šče, ki po želji hkrati tudi segre- vajo ali hladijo prostor, pa na- prave za steri izactjo hrane s po- močjo gama žarkov in še in še. Movi izvori električne energije Dasiravno predstavija atomska energija izčrpen energetski izvor, znanstveniki vseeno iščejo nove načine, kako bi še lahko proizva- jali električno energijo. Sem šte- jejo na priliko termcelektričm pojavi, to je sprem njanje toplot- ne energije v električno. Strokovnjaki so že izdelali ter- mctnski transformator, ki proiz- vaja električni tok na osnovi se- grevanja posebnih kovinskih zi.- tin. Nadalje so tud^ izde.aii p:- sebne materiale, ki spreminjajo toploto v elektriko :n za katere pravijo, da jih bodo v bodočnosti lahko s pridem uporabljali ko't po- moižne energetske izvore v indu- strijskih cibratih. Tretji nov ener- getski izvor, ki ga napovedujejo za prihodnost, pa predstavljajo »gorivne celice«, v katerih bedo laihko vodik ali alkcihcii s segreva- njem in s pomcč.io kata.izatorjev neposredno spreminjali v elek- trični tok. Ako so omenjene napovedi za bodočnost upravičene ali ne, bo seveda pokazaila prihodnost. Toda na osnovi že dosežen h uspehov in današnjih možnost: lahko prej- kone verjamemo, da zna.nstveniki pri »prerokovanju« bodočnc^sti ne govorijo brez osnov, saj natanko vedo za možnosti, ki jih lahko iz- koristita znanost in tehnika, da bi v razvoju zopet napredovali za korak naprej. Luksuzni divlaki Kot pK>ročajo iz Avstralije, so na otoku Timor v skiopu velike azijske otočne države Indonezi- je napravili važno antropološko odkritje. Avstralski antropolog Maru King je namreč pred krat- kim na.pravil potovanje v notra- njost otoka Timor. V neki doli- ni, po imenu Lai Soro Lai, je od- kril fKJsebno pleme domačinov ki imajo mlečno belo kožo in ognje- ne rdeče lase. Ti domačini so ze- lo inteligentni ter veljajo kot ne- kaki izbranci, katerim morajo pri- padniki drugih črnskih plemen, služiti. To belo pleme še prakti- cira mnogoženstvo ter živi v ne- kakem razkošju. Njihove žene ne vzgajajo svojih otrok, ampak jih dajejo na rejo nekemu podreje- nemu plemenu. Poleg tega pozna- jo rastlino proti zaploditvi, s ka- tero skrbijo, da se ne bi preveč razmnožili. Omenimo naj, da otok Timor meri kakšnih 30.000 kv. km ter ima okrog en milijon ljudi. Polo- vica otoka spada pod Indonezijo, druga polovica pa je portugalska kolonija. Žrtve in vojno škoda Poljakov REVIJA »Zachodnia agencija prasovva« je lani objavila podat- ke o žrtvah in vojni škodi Polj- ske v II. svetovni vojni. Po teh podatkih je zahtevala vojna vihra na Poljskem 6 milijonov člove- ških življenj (22 odstotkov prebi- valstva) in 38 odstotkov narod- nega premoženja. Leta 1939 je izginilo 200.000 poljskih vojakov in več deset ti- soč civilnih prebivalcev. Varšava je bila takrat 10-odstotno poru- šena. Leta 1944, ko se je fronta premaknila do Vltave, pa so bili celi mestni okraji popolnoma opustošeni. Okrog 2,500.000 Poljakov so nacisti odpeljali v Nemčijo na prisilno delo; 3,000.000 poljskih Zidov so izselili in jih odgnali v koncentracijska taborišča. Med bivšimi poljskimi borci je btlo 1945. leta 600.000 invalidov. Nekaj o plavem kitu Plavi kit. ki je največji sesalec, je lahko dolg preko 30 metrov in težak 120 ton (kot 25 slonov ali 150 volov). Kitovo srce je težko tudi do 700 kilogramov, jezik pa 4 tone. Moč kitovih mišic je 1700 konjskih moči, to je moč vseh motorjev dveh velikih ladij. Primerna oprfima za biva- nje na Luni Plastične krpe za žile v Avstraliji so na nedavnem znanstvenem zborovanju v Sid- neyu objavili, da bo do konca tega leta izpopolnjena metoda uporabljanja nekaterih plastičnih materialov za omotavanje sklero- tično spremenjenih ali traumat- sko poškodovanih krvnih žil v možganih, kakor tudi za »krpa- nje« velikih krvnih žil in kosti težko zlomljenih udov, ki bi jih brez uporabe teh substanc, na temelju doslejšnje prakse, morali amputirati. Čeprav se bo uporaba plastič- nih materialov v medicini raz- mahnila, bo zelo velikega pomena pri prvi pomoči in zdravljenju žrtev prometnih nesreč in ne- sreč pri delu. V bolnišnici v Sid- neyu .so zdravniki na ustrezni kliniki že opravili večje število uspešnih intervencij na krvnih žilah, uporabljajoč plastične ma- teriale, ki so v anatomskih in funkcionalnih pogledi popolnoma zadovoljili. Ceneni in varni atomski reaktorji Raziskovalne reaktorje imajo danes resda vse pomembnejše znanstvene ustanove, kise ukvar- jajo z atomistiko, vendar pa marsikatera raziskovalna skupina atomskih znanstvenikov le nima svojega reaktorja, pa čeprav bi ga za uspešno delo nujno potre- bovala. Atomski reaktorji so namreč precej draga naprava in zato si ga povsod ne morejo pri- voščiti. Izhod morda pomeni majhen atoimski reaktor, ki so ga nedav- no tega izdelali na Angleškem. Reaktor je na uran, vendar pa goriva ni toliko, da bi se v njem sprožila verižna reakcija. Slednjo sprožijo tako, da v reaktor s po- speševalnikom za 150.000 V vbri- zgavajo nevtrone, vendar pa se verižna reakcija takoj ustavi, ako prenehajo v reaktor vbrizgavati elementarne delce. Poročajo, da je takšen reaktor mnogo cenejši od običajnega, za raziskovalno delo pa je prav tako primeren. Prstan ima pK>sebno obliko: ni.- /na ne začetka, ne konca, v raz- merjih je popoln in je bil tako simbol večnosti. Če prištejemo še preprosti način, kako ga nosimo, si lahko pojasnimo priljub jencst tega okrasa, ki je star kot civil- zacija. Indijskega boga Bramo so na slikah ^upodabljali s prstanom v roki. Če je v starem Egiptu ali Perziji vladar podaril prstan, je to pcme''iilo podeiitev največje obla- sti, Gyges, lidijsk kra j v 7. stol. pr. n. št., je po pripovedki -me. prstan, s pomočjo katerega je lahko postal neviden. Prstan pa ni le priljubljen okras tn prijateljsko ali ljubavno darilio, ampak je tudi oznaka lastnika in njegovega ranga. Pečatni prstan, s katerim so po- trjal: podpis, so pozna.i že v sta- rem Rimu m Atenah. Gospodarjev pečatni prstan je prešel v dedi- čevo last kot simbol oiblasti. V starem Rimu so smeli nasiti zlate prstane le senatorji, v dobi cesar- stva pa vsi, ki so bi)ii rojeni kot svobodni državljan . Beneški dož je vsako leto po- ročil svoje mesto z morjem. Na razkošni ladj, »Bucintoro« je p u! preko lagune in vrgel v morje zlat prstan. Ladji je sledilo ne- šteto gondol. Nihče ni branil po- capijačem, da ne bi poskakaii v morje za prstanom. Baje so ne- kajkrat imeli srečo. V dobi renesarise so zlatarji iz- delovaii široke prstane, na kate- rih je tičala ped okrasjem dobro zaprta škatlica. V njej so hranili sredstva, ki so nasprotniku vzela razum ali ga umor:la. Prstan je :mel majhen trn. ki je neopazno rami kožo in prenesel ^smrtonosno vsebno škaliice na žrtev. Ta strup je seveda lahko uporabil tudi no- silec prstana, da se je rešil iz brezupnega položaja v smrt. Televizija in proiret Med letošnjim zagrebškim ve- lesejmom je lEV-Ljubljana (In- dustrija za elektrozveze) skupaj z organi TNZ preizkušala na ne- katerih zagrebških križiščih do- mače televizijske naprave za usmerjanje in nadziranje prome- ta. Nad križišči so postavili te- levizijske kamere, v bližnji zgrad- bi pa je miiličnik na televizorju opazoval sliko in u.smerjal pro- met z vžiganjem luči na semafo- rih. Poizkusi so odlično uspeli. Leta 1964- ncjdalls! viseči most na svetu Narrowbridge v New Yorku, ki ga menijo zgraditi do konca 1964. leta. bo "najdaljši viseči most na svetu. Speljati ga menijo čez 1.5 km široko ustje reke Hudson in bo povezal predmestje Richmond z mestnim središčem. Nosilni stebri mostu bodo visoki 230 m, zajezeni 40 m globoko v granitno dno in preko njih bodo speljali jeklene vrvi s premerom 90 cm. Narrowbridge bo imel dve nad- stropji, vsako nadstropje pa bo imelo šest vozišč. Razpon med glavnima nosilnima stebroma bo 1340 m. vsega skupaj pa bo most dolg 4548 m. Ker bo 82 m visoko nad morsko gladino, bodo pod mostom lahko plule f''di največ- je prekooceaaske I^dje. Pot do umetnih diamantov Dimant je zdravilo za nečimr- nost ženskega sveta in nepogreš- ljivo sredstvo za obdelavo najtrših snovi. Tem tako lepim in privlač- nim lastnostim koščkov ogljika zamerimo le to, da so zelo dragi. Ali ni potem docela razumljivo, da je človek začel iskati pota in načine, kako bi napravil umetne diamante. O tem je premišljeval leta 1896 tudi Francoz Moissan. Krepko je zagrabil za delo in iz- delal električno pečko, v kateri je lahko dosegel visoko temperaturo. Vanjo je dal koščke železa in og- ljika. Počakal je, da se je železo stalilo in obdalo belo žareči ogljik. Vsebino počke je nato izlil v če- ber ledeno mrzle vode. Vzdignil se je gost oblak pare a staljeno železo se je hipoma strdilo okoli žarečih ogljikovih jeder in izvaja- lo strahoten pritisk. Teoriji, da diamianti nastajajo pri primerni temperaturi in zadostnem pritisku, je bilo s tem ustreženo. Razprti naslovi časnikov so Moissana tisto leto slavili kot iznajditelja. Ko je prvo navdušenje minilo, je vse utihnilo. Nekaj let po njegovi iznajdbi in na osnovi njegovega recepta so znanstveniki spet skušali priti do diamantov. Do pičice so se držali navodil, vendar je podrobna anali- za ovrgla predpostavljanje iznajdi- telja. Tistim kristalom, tako zelo podobnim diamantom, so dali ime karbid. Moissan je bil razočaran. Isti poskus so ponovili z volframom in karbidom. Diamantov spet ni bilo, marveč izredno trdna snov motno sive barve — volframov karbid. Tudi zanj ni praktične porabe. Pač, počakati mora nekaj let, do začet- ka prve svetovne vojne. Nemci so v škripcih. Primanj- kuje jim strateške važnih surovin, med njimi tudi diamantov, ki so neobhodni v industrijski izdelavi in obdelavi. Kot sistematični raz- skovalci odkrijejo kmalu uporab- nost volframovega karbida. Meša- nica mehke kovine in karbida ustvari nadomestek za industrij- ske diamante. To je začetek. No- va snov se rada drobi in ji je tež- ko dati primerno obliko. Navzlic temu pa je po trdnosti takoj za diamanti. Po vojni se za karbid navdušu- jejo tudi Američani. Oni ga še oči- stijo in z njim opremijo konice nožev na obdelovalnih strojih. To je hkrati velikanski uspeh in poraz. Uspeh zato. ker mu ne ško- duje trenje in vročina kot navad- nim jeklenim nožem, a sočasno poraz zaradi hitrega popuščanja vezi med konico in držalom. Na pomoč je moral priskočiti bataljon strokovnjakov Kmalu so našli rešitev, ki pa je zahtevala v proizvodnji povsem nove prijeme. Dobljeni karbid so zdrobili v prah in mu primešali druge kovine kot vezivo in mazivo. To m.ešanico so segrevali do določene temperature, da so se delci samo m.ed seboj spoprijeli in ne stopili. V tehno- logiji je ta način vezav znan kot sintranje. V takem mehkem stanju so ga oblikovali. Sedaj so se končno odprla vra- ta dobri, vendar doslej težko upo- rabljivi snovi. Sintranje kovin v prahu dovoljuje množico najraz- ličnejših stopenj trdnosti. Noži, izdelani iz take zlitine, obdeluje- jo jeklo kot za šalo pri rdeči bar- vi, pri temperaturi 650 stopinj G. Ti noži pa so tudi desetkrat od- pornejši od svojih jeklenih bratov. Obdelana površina je bolj gladka in enakomernejša. Ne smemo spre- gledati hitrosti, tudi ta je trikrat večja kot pri jeklenih orodjih. Če to ne zadostuje, si oglejmo še nekaj naravnost neverjetnih primerov. Vrtalni svedri s karbid- nimi konicami igraje prevrtajo 75 metrov debelo granitne stene. Najboljši jekleni sveder bi pri enaki obrabi naredil le 60 centi- metrov. Brez karbidov si ne moremo predstavljati motorjev za reaktiv- na letala. Nekateri deli motorja so izpostavljeni temperaturi 1100 stopinj in so zato iz snovi, ki se zlepa ne zmehča. Samo karbidi se morejo uspešno spoprijeti s ta- kimi kovinami in zlitinami. Takih in podobnih primerov uporabe karbida je še mnogo več. Njih število se povzpenja v dese- tine in stotine. Najbolj kruto salo pa si je zavrženi volframov kar- bid privoščil s svojim izdajdite- Ijem: z njim (namreč volframo- vim karbidom) so obdelovali veli- ko stiskalnico, ki je uresničila Moissanove sanje in dala prve umetne diamante. Kaj vemo o fecl¥icak če hočemo do>gnati, kako delu- jejo ledvice, se moramo sezna- niti z njihovo enoto, takozvanim maliphigijevim telescem, katere- ga bistvena dela sta filter in seč- nice. Filter sestoji iz 20 do 40 kapilar, ki se vi je jo in prepleta- jo znotraj votlinic s premerom dveh desetink milimetra, stene votlinice pa se preoiblikujejo v vedno večje sečniice. Srce potiska skozi ledvice te- kočinski del krvi, ki mu pravimo plazma, v zelo hitrem ritmu, dnevno do 225 litrov. In kaj vsebuje ta dnevna ko- ličina piazme? Predvsem različ- no količino dušikovih spojin, pol- drugi kilogram kuhinjske soli, pol kilograma bikarbonata ak pecil- nega pra.ška, 250 g sladkorja, prav toliko aminokislin, kavno žličKo vitamina C in številne dru- ge sestavine v manjših količinah. Plazma s primesmi soli izstopa skozi stene kapilar kot skozi sito. Pretežni del tekočine m soh se spet vrne v telo skozi stene seč- nic, ki jih obkroža kn. Iz cevčic zbiralk-sečnic potu- jejo ostank: tekočine skozi vedno večje odcepe vse do zbiralnega prostora znotraj ledvice, ki je znan kot ledvična kotanja in od tod skozi sečevoda v sečni me- hur. Tako se dnevnih 225 litrov tekočine in nekaj kilogramov trdnih snovi pretvori v 1 do 1,5 li- tra tekočine in za veliko žlico raznih soli m spojin, ki se izlo- či.jo kot seč. Do motenj v delovanju ledvic lahko pride zaradi štirih vzrokov: • del, ki smo ga imenovali fil- ter, je poškodovan in ne oprav- lja svoje naloge; • delovanje sečnic je nepra- vilno — ne absorbirajo vode ne kemikalij; • spremembe majhnih arterij, lahko zaradi kakšne krvne bo- lezni ali visokega pritiska po- vzročajo nezaželene motnje v led- vicah, • ovire, kol so kamni, onemo- gočajo nemoteno odvajanje uri- na, poslabšujejo delovanje in končno uničijo ledvice. Mnoge teh sprememb nastane- jo zaradi okužbe in se navadno pojavijo dva ali tri tedne po domnevnem okrevanju. Med dru- ge vzroke pa moramo prišteti zastrupitve z živim srebrom m fenolom, reakcije na opekline in udarce, zastrupitve krvi pri no- sečnosti, reakcije pa transfuzi- jah, sladkorno bolezen, perni- ciozno anemijo m podobno. »Poživitev« ledvic z zdravili, ki povečajo izločanje, ni potrebno, niti priiporočljivo. Pni zdravem človeku je to nepremišljeno, a pri bolnem, posebno pri nekate- rih oblikah vnetja ledvic, pa od- ločno nevarno. Nujne življenjske procese za- gotavlja že slaba polovica ledvi- ce. Niso redki primeri, ko ne deluje niti ta, tako majhna, ven- dar nujna količina ledvic. Če je izguba stalna, ni več pomoči, pri akutnih obolenjih, pri katerih pa ledvica samo začasno ne deluje, si lahko pomagamo s posebno priipravo, ki je kombinacija umet- nega srca in ledvic. Pri umetnih ledvicah vodimo slano tekočino iz telesa med dve tenki plasti celofana. Iz nasprot- ne smeri, tcda z zunanje strani celofana pa vpeljejo posebno raztopino, ki skozi celofan vsr- kava vodo in odpadne snovi. Ven- dar so take potrebe zelo redke in je danes na svetu sorazmerno malo krajev kjer bi razpolagali z umetnimi iedv.ccimi. Stran 6 PTUJSKI TEDNIK PTC??. H. ^^msTfK Osebna broniba Dečke so rodile: Frančiška Les- jak, Apače 40 — Stanislava; Ju- stina Leber, Zg. Hajdina 30 — Franca; E^lizabeta Kovsčič, E*tuj Mariborska 42 — Mitjo; Katarina Nemec, Dobrina 27 — Jožeta; Karolina Kumer, Desternik 43 — Marjana; Marija Krištofelc, Ptuj, Ljutomerska 20 — Fren'ka; Jože- fa Skela, Gruškovje 17 — Stanka; Kristina Zajšek, Stanosina; Ma- rija Kodrič, Bukovci 92 — Jan- ka; Mairija Cafuta, Pobrežje 120 — Zvonka; Terezija Cesar, Kidri- čevo 7 — Viktorja; Veronika Muršič, Gabemik 29 — Stanka; Marija Pintarič, Kidričevo 39 — Bogomira; Neža Pulko, Žetade 16. Deklice so rodile: Marija Si- monič, Prerad 12 — Marico; Iva- na Greif, Prepolje 38 — Vido; El'zabeta Šprah, Slovenja vas 61 — MHrjancP; Marija Jakomini, .Sp. Hajdina 84; Marija Sagadin, Prepolje 20 — Danico; Ema Bez- jak, Mihovci 30 — Stanko; Zden- ka Kmetec, Ptuj, Bezjakova 14 — Boženo; Štefka RBikuša, Lešnica 54 — Olgo; Angela Visenjak, Hlapove i 62 — Ceciilijo; Marija Tajhman. Vumpah 4 — Silvo. ' Poroke: Avguštin Korbun. Ptuj, Novo naselje 9 — Jožica Zrnec, Ptuj, Lackova 4. Smrti: Jakob Koren, Stnaijna 3, rojen leta 1888, umrl 3. no- vembra 1960. V zadnjem času so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Matjašič Marija. Rotman 11 — nekdo jo je udaril s kolom po glavi; Kubariič Avgusta, Gons- nica 91 — padla je in si pošk. desno nogo; Žinko Ivan, Ormož, Ptujska 23 — pri delu si je pošk. desno nogo; Velnar Jožef, Ormož, Ljutomerska 4 — padel je z lestve m .si pošk. hrbtenico; Bez- jak Ana, Krčevina 112 — padla je z mopeda in si pošk. telo; Klep Marjanca, Zlatoličje 35 — padla je z voza in si pošk. levo roko; Cafuta Janez, Ptuj, Pot na postajo 4 — padel je z motorja in si i>ošk. ključnico; Šimenko Ivan. Pobrežje 41 — pri delu si je pK)šk. glavo; Šincek Ivan, Vrat- no 85, pri delu si je pošk. desno nogo; Korbun Pavel, Ptuj. Novo naselje 9 — padel je z motorja in si pošk. telo; Krajnc Mirko, Vareja25 — padla mu je opeka na desno roko; Raijh Franc, Do- brovščak 4 ~ padel je po stop- nicah in si pošk. glavo; Rudolf Marija, Sp. Hajdma 41 — podrl jo je motorist in ji pošk. glavo; Drolc Alojzija, Mi hal ovci 15 — padla je pod voz in si pošk. desno nogo; Tumpej Jalkob, Lov- renc 57 — z žago si je pošk. desno rdko; Ferš Ludvik, Dra- ženci 48 — padel je z motorja in si pošk. glavo; Amuš Neža, Strmec 18 — padla je in si pošk. levo nogo; Pere .Stanko, Središče 18 — padel je s kolesa in si pošk. de.sno nogo; Gajšt Vinko, Podlože 74 — padel je in si p>šk. desno nogo; Vindiš Milan, Slatina 39 — pri igranju si je pošk. glavo an trebuh; Ciguja Rudolf, Zupetinci 16 — nekdo ga je udaril m mu pošk. glavo; I>okl Ana, Podvinci 115 — pri delu si je poš'.<. tre- buh; Povrženič .Stevo, Mihovljan 176 — padel je s kolesa in si pošk. glavo in desno roko; Kralj Anton, Ptuj, Miklošičeva 10 — padel je in si pošk. desno nogo. KINO Mestni kino Ptuj MESTNI KINO PTUJ pre ivaja od 11. do 15. novembra ameriški barvni fUm VELIKI JEZDEC; od 15. do 17. novembra ameriški film AVTOBUS NA STRANSKIH POTEH. Kino »Svoboda« Kidričevo KINO »SVOBODA« KIDRIČEVO predvaja 12. in 13. novembra ameriški barvni flm ČAJNICA; 16. m 17. novembra francoski film NOČ IN MEGLA. Kino Majšperk KINO MAJŠPERK predvaja 12. in 13. novembra madžarski film DVANAJST POGODKOV. Kino MuretincI KINO MURETINCI predvaja 12. in 13. novembra francoski barvni, film SAKRAMENSKA FRKLJA. Povrtnina: krompir 15—20, če- bula 60. česen 120—160. rdeča pesa 40. korenček 50—60, pe- teršilj 60, luščeni fižol 50, špri- nača 80—100, solata v glavah 70, kislo zelje 50, ohrovt 30, soliata endivr.ja 40, črna redkev 40—50, rdeče zelje 30—40. Sad.|e in sadeži: jabolka 40—50, hruške 60, sivke 160. gobe 300, orehi 250, kostanji 50. Žitarice in mlevski izdelki: pšenica 35—40, 'koruza 35—40, proso 60, kcruzn' zdrob 50, ajdo- va moka 60, koruzna moka 45. Mleko in mlečni izdelki: mleko 40, smetana 200, sir 100, surovo maslo 600.1 I Perutnina in jajca: kokoši 500—700. piščanci 500—300, jaj- ca 25 dm. LJUBLJANA NEDELJA, 13. NOVEMBRA 6.00—6.30 lutranii pozdrav — vmes ob 6.05—6.10 Poročila, vremenska na- poved in dnevmi koledar. 6.30 Vedri zvo- ki. 7.00 Nauoved časa. poročila, pregled tiska, vremenska nai>oved in objava dnevnega sporeda. 7.15 Reklame. 7.30 Radijski koledar in prireditve dneva. 7.35 Pihalni orkester LM p. v. Rudolfa Stariča. 8.00 Mladinska radijska igra — A. M. Milne: Tiger v Pujevi druščini. 8.40 \z albuma otroških pesmi Robeita Schuraanna. 8.55 Z zaba\Tio glasbo v novi teden. 9.45 Marjan Kozina: llova gora — simfo-nična pesnitev (Orkester S/Kivenske filharmonij« 'diTi^gira Samo Hubad). 10.00 Se pomnite, tovariši. . . Andreana: Družina — Olga: Ce ni, tudi voijska ne vzame. 10.30 Slovenski zbori in samospevi z orkestrom. 11.00 Za nedeljsko dopoldne. (Spored zabavne glasbe). 11.30 Nace Grom: Spogledova- nje s smrtjo (N'edeljska reportaža). 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. del. 13.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.45 Kon- cert pri vas doma. 14.15 Naši poslušal- ci čestitajo in pozdravljajo — II. del. 15.00 Napoved časa, poročila in vremen- ska napoved. 15.15 Reklame. 15.30 Od včeraj jn cd danes (zabavna glasba). 16.00 Humoreska tega tedna — James Thurber: Psi, moški in ženske. 16.20 Kar radi poslušate. 17.10 Peli so jih mati moja . . . Slovenske narodne pesmi. 17.30 Radiiska igra — .loachim Witte: Dama in slepec. 18.11 Paul Hindemith; Glasba za dve flavti, dve oboi in godala. (Or- kester RTV Ljubliana dirigira Samo Hu- bad). 18.20 Godala v tričetrtinskem tak- tu. 18.40' Kmečka godba vam igra. 19.00 Obvestila, reklame in zabavna glasba. 19.30 RadJiskii dnevnik in športna poro- čila. 20.05 Izberite melodiio tf^dna! Zabavnoglasbcna oddaja z nagradama. 20.50 Godala v ritmu. 21.00 O \erdiiu in niegovem de!u. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska napoved in pre- gled sporeda za naslednji dan. 22.15 Ples ob radiiskem spreiemtiniku. 23.00 Poročila. 23.05 Nočni kr^cert. 24.00 Zadaja poročila in zaključek oddaje. KEDEL.IA, 13. NOVEMBRA 11. program 12.00 Nedeljski simfonični koncert. 13.00 Napoved časa. poročila in vremen- ska napoved. 13.00 Popevke in ritmi. 13.45 Iz solistične glasbe. 14.15 Zabav- ni zvoki. 15.00 Napoved časa, poročila in vremenska napoved. 15.10—16.00 Popularen operni koncert. _ TERENSKA SLU2BA ZDRAVNIKOV Hisne obiske ats.jo zdra\'nik. zd r a vst v enieg a doma Ptuj po sle- dečem razfKiredu: 11.11. dr. Slobodan 2akula, 12.11. dr. Lad-&.av Pire, 13.11. dr. Ladislav Pire, 14.11. dr. Slobcdan Zakula, 15.11. dr. Emi'l Blagovič, 16.11. dr. Franc Rakuš, 17.11. dr. Ladislav Pire. Hišne obiske na področju zdrav- stvene postaje Juršinci naročajte osebno prf ZP Juršinci po možno- sti v dopoldanskih urah, v nujnih primerih tudi telefon čno na po- što. Zdravnik ZP Juršinci bo vršil obiiske na domu na pcdrcčju KU Juršinci. KU Polenšak in KU Vi- tomarci ter bližn,je okolice v po- poldanskih urah. Zdravstvena postaja v Juršrncih posluje vsak pcnedeljek od 14. do 19. ure, druge dneve pa od 8. do 13. ure. Zdravstvena prstaja Podlehmlk F>osluje vsak ponedeljek, sredo in petek od 14. ure dalje. Vse informacije in naročila hiš- nih obiskov s'Pi*ejema dežurni cen- ter zdravstvenega doma Ptuj, te- lefon št. 80. Hišne ohisike naročajte v dopol- danskih urah. Pozneje narcčem hišni obiski se bodo izvršil samo v nujnrh primerih. Protituherkulozni dispanzer ZD Ptuj posluje do inadai"jnjpga razen torka od 7. do 13. ure. Rentgen- ski pregledi pljuč bonih na TBC in zdravljenje se vrš« ob torkih cd 13. do 18. ure. cb sobctah od 7. do 13. ure. Ob sredah so rentgen- ski pregled: pljuč za vse druge osebe. Speoal-stične ambulante poslu- .iejo: internistična dnevno rajzen sre- de in sobcte cd 12. do 14. VL<-e; očesna ambulanta ob torkih od 17.30 dalje, ob sredah in sob-ctah cd 13. ure dalje; za ušesa, nos in grfo ob sredah in sobrtah cd 13. ure dalje; neurn'oška ambulanta ob pone- delikih od 13. ure dalje; dermatovenerolcška ambulanta oh torkih :in sdbotah cd 13.30 do 16. ure; - rentgenski oregledi želodca so '-h ponedeljkih :n četrtkih od 7. d-^ 12. ure. Otroška posvetovalnica posluje v petek. 11. 11., v Ptuju. 15. 11. v Grajeni m Selah. 16. 11. v Go- rišnici, 17. 11. v Podrehniki_i m Gruškov.iu. 18. 11. v Ptuju. 22. 11. na Polenšatku, 23. 11. v Dornavi, 24. 11. v Vitomarcih. Trnovski vasd in Markovoh, 25. 11. v Ptuju. UPRAVA ZD PTUJ Pndpilki z naših polj sloviJjo povs od. ni pa pf>vsod znano, da so največkrat v Ptuju dražji kot v Mariboru, Celju in Ljubljani. Delavska univerza Ptuj PREDAVANJA V ČASU OD 14. DO 20. NOVEMBRA 1960 14. nov., ob 19. uri IC Ptuj: Krajnčič Ivan — Csnovna naloga v mednarodnih odnosih je boj za miir; — ob 14. uri IC Rogoznica: Pur g Anton — Odnosi med pod- jetjem in skupnostjo. 15. nov. ob 18. uri IC Ptuj-SŽ: Šepec Kristina — Zakonska zve- za in družina; — ob 19. uri IC Cirkovce: Stropnik Jože — Osnov na naloga v mednarodnih odno- sih je boj za mir; — ob 19. uri IC Vičava: Feldin Meta — Po- men zgodnjega otroštva za člo- vekov nadaljnji razvoj; — ob 19. ur: IC Ptuj-ŠS II: dr. Pomik Aleksander — Telesni razvoj normalnega otroka v predšol- ski dobi. 16. nov. ob 18. uri IC Rogozni- ca: ing. Zoreč Egon — Razvo.jna tendenca kmetijstva po svetu in pri nas; —ob 19.30 IC Ptuj-IV: Krajnčič Ivan — Osnovna nalo- ga v mednarodnih odnosih je boj za mir; ob 19. uri IC Ptuj-ŠS I: Neudauer— dr. Ljuba — Od spo- četja do rojstva; — ob 19. uri IC Hajdrna: Šepec Karel — Vzgojni smotri naše družbe. 17. nov. ob 18. uri IC Majšperk: Stropnik Jože — Izbira poklica; — ob 19.30 JC F*tuj I. iij II.: Je- re Alojz — Odnosi med podjet- jem in sikupnostjo. 18. nov. ob 19. uri IC Juršinci: Šepec Karel — Vzgo.ini smotri naše družbe; — ob 19. uri IC Markovci: Šepec Kristina — Za- konska zveza in družina. 20. nov, ob 8. uri IC Cirk-ulane: Zoreč ing. Egon — Živinoreja m travništvo; — ob 8. uri IC Za vrč: Krajnčič Ivan — Osnovna naloga v mednarodnih odnosih je boj za mir; — 8. un IC Podlehni1<: Sle- kovec Adalbert — Vzgoja otro- ka, s katerim imamo težave; — ob 8. uri IC 2etale: Feldin Meta — Vpliv alkoholnih pijač na člo- vekovo zdravje; — ob 7.30 IC Lovrenc: Stropnik Jože — Izbira poklica. Upravnik: Feldin Meta „. ANEKDOTE • Chestertona so povabili k ve- čerji in ko so povečerjali m se je bližala kritična ura obmiznega pogovora, so od fiisatelja seveda zahtevali, naj spregovori. Torej se je dvignil in začel: »V Neronovih časih so privle.
  • ve. kaj je levu zašepetal v uho. In mož je odgovori: .Zelo preprosto. Rekel sem mu samo: Pazi! Če me pozreš, bodo od tebe zahte- vah zahvalni govor." In lev je po- begnil.« in ne da bt še kaj pripomnil, je Chesterton spet sedel. • Bred Harte bi moral imeti v Richmondu predavanje. Toda čez dan se ni počutil prav dobro, zato je šel s prijateljem na spre- hod. Prijatelj je hvalil richmond- sko podnebje: Tu umre dnevno en sam človek I« »Česa ne poveste,« se je pre- strašil Bred Harte, »je današnj,! ze mrtev?« • V njegovih zadnjih letih so Se Fontenellu le še redko utrnile duhovite besede, zaradi katenh .je bil tako slaven. Diderot je takrat rekel o njem: »Tak je kot starinski grad, v katerem kdaj pa kdaj postraši duh.« Dragocene tfocke, vendar za gos^e Drava : Fužlnar (Ravne) 1:2 (1:1) V nedeljo je bila odignana pr- venstvena nogometna tekma med dobrim moštvom iz Raven in do- mačo Dravo. Fužinar je osvojil dve točki, vendar je zmagal z ve- kko težavo. Ves čas so bili igral- ci Drave v premoči, vendar jiim ni uspelo, da b] večkrat pKDtresli mrežo gostov. Ze v prvih minu- tah je moral vratar gostov ne- kajkrat posredovati. Kljub pre- moči domačinov, napad ni znal izkoristiti zrelih prilik. Posamezni igra/lci so mnogo oklevali pred vrati in slabi streli so ostali plen vratarja. Napadi gostov so bili bolj organizirani in so nevairno ogrožali vrata Gorjupa. Prizade- vanje gostov so prinesla tudi pr- vi izkupiček, saj je desno krilo kmalu dosegel lep gol. Toda do- mačini niso mrrovali in iz ne- nadnega napada doseže Sirec Pol- da izenačenje. Vratar gostov ni mogel posredovati, ker se je žo- ga od prečke odbila v mrežo. Po Izenačenju so gostje postali ve- dno nevarnejši in so se posebno odltkovali napadalci. Bolj se je tekma bližala koncu, več je bilo zanimivejših trenutkov na igrišču. Zdaj na eni, zdaj na drugi stra- ni so se menjavale razburljive situacije. Najugodnejšo priložnost so imeli domačini v 78 minuti, toda nraoadalci so zopet oklevaH. Takoj nato gostje iz nenadnega napada po srednjem napadalcu dosežejo vod.stvo, in rezultat do konca ostane nespremenjen. Dra- va z današnjim rezultatom se- veda ne more biti zadovoljna. V predtekmi sta se pomerili mladinski ekipi in se je končala tekma z neodločenim rezultatom 2:2. Ekipa Aluminija je bila visoko poražena v tekmi z novim klu- bom iz Maribora z rezultatom 6:1, vendar je rezultat v korist .Aluminija 3:0. DRAVA : ALUMINIJ 3:0 v ko- rist Drave. Tekmovalna komisija v Mariboru je registrirala prven- stveno nogometno tekmo Alumi- nij : Drava, ki se je končala z 2:2 z rezultatom 3:0. Pa. Povratna tekma med Šahov- skim društvom Ptuj in Šahovskim klubom »Branik«, ki je bila spo- razumno preložena, se je kon- čala s tesno zmago 3,5:4,5 v ko- rist domačinov — Mariborčanov. Posamezni rezultati so b«li: Bo- hak : Dr. Nemec 0:1, Rudolf : prof. Muzlovič 1:0. Drofenik : ing. Mešiček 0:1. Pod'krajšek J. : Studnička N. 1:0, Šorli : Rupair 1:0, Bras : Segala remi, Pernat V. : Majcenovič 0:1, Pešl : Reins- berger 0:1. Brzopotetzini prvak ŠD Ptuj za mesec november je Bohak Janko, ki je dosegel 13,5 točk. Slede: Ru- dolf 13 točk, Bras 12.5, Šorli 11,5. Majcenovič 11, Pešl 10,5, Fijan 10 točk itd. R okomet Nepričakovan poraz Drave Drava : Sloboda (Varaždin) 3:4 (1:2) v šestnajstinki finalnega pokal- nega tekmovanja za Cup Jugosla- vije, je domača Drava imela v gosteh Slobodo iz Varaždina. Po zadnjih uspehih Drave smo bili upravičeno optimisti, vendar smo doživeli neljub poraz na domačem igrišču. Gostje so prišle dokaj samoza- vestne na igrišče, prepričane v zmago. Podobno smo opazili tudi pri domačih. Kljub temu pa smo imele nekako spoštljiv odnos do igralk iz bratske republike Hrvat- ske. V zvezi z večkratnimi sreča- nji z Varteksom iz Varaždina po- znajo nekoliko ostrejši rokomet, kot ga poznamo pri nas. Na vsak način so se jim skušale prilogoditi, vendar jim to ni popolnoma uspelo. Po začetnem udarcu Drave so gostje takoj prevzele iniciativo. Z lepimi in učinkovitimi napadi so zelo zaposlile vratarico Toplakovo, ki je morala že v prvi minuti klo- niti. Gostje so še nadalje silovito ogrožali vrata domačih, vendar so se le te vse bolj bližale igri, ki je ustrezala igri gostij. Uspelo jim je še zvišati rezultat na 2:0, šele tik pred odmorom je domačim uspelo znižati na 2:1. Po odmoru jim je še uspelo izenačiti. Potem je bila igra obeh ekip izenačena in nesrečna akcija jih je zopet demoralizirala. Ob- ramba je blokirala nevaren strel nasprotnic, mu spremenila smer in s tem je padel odločilen gol. V nadaljevanju jim je uspelo še po- zneje zvišati, nakar je Potočnikova realizirala sedemmetrovko. To pa je bilo vse, ker do konca jim kljub terenski premoči ni uspelo izenačiti in s tem doseči podaljšek igre. S tem porazom so se morale posloviti od nadaljnega tekmova- nja. Mladinci Drava : Branik (Maribor) 16:7 (5:0) v zadnjem kolu prvenstva za mladince je imela Drava v gosteh Branika iz Maribora. Igra je bila v stalni premoči domačih, za kar nam zgovorno priča rezultat. Igro je oviralo slabo, blatno igrišče, vendar bi domači lahko dosegli več. S hitro, včasih preveč ko- lektivno igro so goste na trenutke kar paralizirali. Imeli so opazno tehnično nadmoč, da o zmagi ni bilo treba dvomiti. Brez dvoma je to lep uspeh in tretje masto v mariborski podzvezi prav tako. V nedeljo igrajo moški zaostalo tekmo proti Kamnici, ki ji je bil ugodno rešen protest. ica Tretja zmaga rokometašic Drave Rudar (Trbovlje) : Drava (Ptuj) 3:16 (2:10) V nedeljo so gostovale v Trbov- ljah rokometašice. ki so odigrale svojo tret.jo prvenstveno tekmo republiške igre. To je tretja zma- ga domačih igralk in letos lahko pričakujemo, da bodo z malo več požrtvovalnosti in odločnosti pn streljanju sedemmetrovk dosegle enega največjih uspehov ptujskega rokometa ter se lahko uvrstijo na najvTsje mesto re^publiške lige. Rezultat nedeljske tekme nam lahko pove. da je bila celotna ekipa zelo vigrana m dosegla ve- liko število zadetkov. Pri ženskih tekmah smo navajeni, da niso \nsoki rezultati, vendar smo ugo- tovili, da včasih prav na tujem terenu lahko zelo dobro 7,adgra.io. Najboljša na terenu je bila napa- dalka Potočnik, ki je sama do- segla sedem golov, sledi Fric 4, Butolen dva, Jelinek in Gojkovič po enega. Sodil je dobro Smrekar iz Črnomlja. V nedeljo gostuje v Ptu.iu žen- ska ek-ipa Storžiča iz Tržiča in se bo pomerila z odgovarja.jooo eki- po Drave. Tudi tu smo prepričani, da zmaga ne bo v dvomu, lahko pa si zelo popravi.io gol-razliko, katera.jim je zelo potrebna. pa