IVJZ K J .i K I RAVNATELJ LJUB L Jt\\f r "71 J ft. 154 . Poitaba ponhi]«« (C. C. mb Ia fiti) V Trsta« v Četrtek, 30. junija 1927. Posamezna Številka 30 cent. Letnik Lil list izfcaj* tt J3 maiaai L L 6-50 ^re* v Ih AiA 'fiice, i/r^ ctlo leto L 75.—, t toosemstvo mesečne IterSkc 90 atet. — O^unioa ca 1 m ytwlor» trgovske in obrtne oglase L i.—, u onut* ile L 1.50, ogla*« denarnih zarodov L X— [lasi na prvi strani L 2.— EDINOST UredniŠtro in npravniitvo: Trst (3), ulica S. Francesco d'Assisi 20. Telefon 11-57 Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništvu, oglasi, reklamacije in denar pa upravništvu. Rokopisi ee ne vračajo. Nefrankirans pisma se ne sprejemajo. — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost». Poduredništvo v G o r i c i: ulica Gio&ue Carducci St. 7, I. n. — Telet Št. 327. Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. OpraSnme kino Kadarkoli govorijo in pišejo o {pokvarjenosti današnje mladino, tedaj pride na dnevni red poleg plesa, slabih knjig- in ča/-sopisja tudi kino. Če bi Prešeren danes pisal svojo gloso, v kateri našteva kraje, kamor hodi tudi hudič «svoje si cibce lovit», bi moral zapisati tudi «kino». Ko poslušamo strogega cerkvenega* govornika, čujemo poleg- obsodbe gledišča tudi obsodbo kinematografa. Na vse to pa se človek ustavi pred vrati neštetih kinematografov in gleda, posebno ob nedeljah, vrvenje množice, ki se pretaka skozi vrata ven in noter. Tam srečate gospode in gospe, fante z dežele in služkinje, odraslega delavca in d^čka z ulice. Vse drvi v ta «greh», vse ga je lačno, kakor vsakdanjega kruha. Ali ga moremo tedaj res tako zame tova ti? Nc ena juha se ne poje tako topla, kakor je bila skuhana Tudi obsodba kina ne drži tako strogo, kot je bila izrečena Zadevo je treba proučiti docela mirno in jo pretehtati do dna. Z moderno civilizacijo, z raznimi iznajdbami je prišlo v Človeštvo mnogo dobrega, ob enem pa tudi mnogo zla. Kljub temu silu pa moramo računati z dejstvi, da stvari, ki prinaša dobrino, ne moremo zavreči, pač pa. zlo omejiti. Med takimi pridobitvami moderne civilizacije je tudi kino. Polagoma se je silno razširil in postal gledališče ubogih. In kar je posebno privlačnega na. tem, je to, da ima vsak težak zavest, da gleda isti film, ki ga je gledal pariški milijonar in da sta si vsaj v tem enaka. Vemo, da film ne dosega gledališke umetnosti, vemo pa tudi, da so celo oni, ki so bili še pred leti nasprotniki filma, danes — ne sicer njegovi direktni oboževatelji — ampak ga. dopuščajo rnol če in tu pa tam celo uživajo v njem. Filmska «umet-IK>ni» je ponckodi tako visoka, da res že lahko govorimo o pravi umetnosti, ki človeka dviga. Naj omenimo samo film »Fausta*, nemške filmske družbe «Ufa»; o takih filmih pač ni mogoče reči, da so «šund» in umetniško brezpomembni. Z eno besedo, kino je postal mogočen faktor, ki ga ni mogoče ubiti z eno samo kretnjo in je treba resno računati z njim, kakor je treba računati z elektriko, avtomobili itd. Kako tedaj, ali so filmi res tako pohujšljivi za mladino? So, to moramo potrditi! Ne vsi, a večina izmed njih ni takih, da bi jih m"gli predstaviti mladim lj-udem. Ravno dejstvo, da gledata in uživata eni in isti film pariški lahkoživec in naš delavec, je kočljivo. Ljudje, ki u-Etvarjajo filme, imajo navadno pred očmi občinstvo velikih mest, njihovi morali in okusu ustrezajo. In znano je, da veli-foomestni ljudje niso bogato oblagodaarjeni niti z moralo, še manj pa s pametjo in prebavijo, j o navadno sama omledne, opolzke, perverzne snovi.Poglejmo opereto, nekatere vrste komedij in drugo tako kramo, ki je po svoji vsebini taka, da se človeku gabi. Isto je s filmi. Saj vemo, na oiimer, da je zastopnik neke ameriške filmske tvrd-ke, ki je snubil angleškega dramatika Shavva za film, dejal: «Meni ne gre za umetnost.» Take tvrdke izbirajo lepe dame, najlepše, da potem nastopajo v filmih. Samo da ima lepo telo, pa je dobra igralka, brez ozira na. to, da je duševno prazna. Filmi, ki so z njo uprizorjeni, so ravno tako prazni. Nekaj lepih oblek, golih ramen in lakti, pojedine, vrtovi, poljubi, pa je film narejen; izgotovljen pa je zato. da duševno prazni veleme-ščani zijajo v to duševno praznoto in laže prebavi j ajo. Zdrav Človek pa ne gre gledat tako praznoto brez zmisla, ampak o-stane rajši doma. Seveda, če ve, da bo film tak in tak. Če pa ne ve, hodi v kino tako dolgo, da se mu posreči ujeti nekaj poštenega. Zlo sledi iz tega, da ljudje filmov ne poznajo, če igra to in ono gledališče kako igro, tedaj se je že mogoče informirati, kakšna je igra, dobra ali slaba, »anj ali ne zanj. O filmih pa ne ve drugega, nego velike kričeče plakate s slikami, ki po navadi *ie povedo tistega, kar predstavljajo. Ker sem prepričan, da bo mogoče odwn&ti od kinov, ostaneta samo dve poti ▼ vprašanju: kako bi bilo mogoče odvrniti mladino isn ljudstvo od slabih filmov. S cenzuro? To je težko mogoče, to bi bila zadeva oblasti, a filmi so že napravljeni tako, da ne prekršijo nobenega paragrafa. Zdi se mi, da bi za zdaj ostalo eno samo sredstvo in sicer kritika filmov potom časopisja. Danes dajejo kinematografi, kar se jim ljubi; če bi pa časopisje posamezne filme odločno odklanjalo: To je neumetniško, to je nemoralno. to je puhlo in brezpomembno! — bi pač podjetja pazila, kaj bodo prednsašala na platno in tudi «mu tasta umetnost« sama bi se izboljšala. Če pa gospodje akciionarji velikih filmskih podjetij vidijo, da svet požre v^ako bedarijo, čemu bi se trudili? Čudno se mi zdi, da časopisje prokleto pazi na vsako knjigo, ki izide, na vsak koncert, na slednjo predstavo, za film, ki je hrana velike množice, pa se ne zmeni. To sem napisal samo v razmišljanje. Golo odklanjanje kina pomaga toliKo, koliko" reči, da naj ljudje ne berejo knjig, ker so tudi slabe vmes. Ljudje bodo knjigo vendar le brali, saj ne bodo vedeli, katerih knjig naj ne berejo. F. B. Okrožnica GnHussQ]!n!]Q o vprašanju otoligatorične veljave določb listine dela RIM, 29. (Izv.) Predsednik vlade in minister korporacij oa. Mussolini je poslal vsem prefektom kraljevine in vsem sindikalnim konfederacijam o vprašanju obligatorične veljave določb listine dela sledečo o-krožnico: «Ministrstvu za korporacije so došla z več strani vprašanja, če in v koliki meri imajo določbe ustave dela obligatorično veljavo. Povdariti je treba, da je en del določb, ki .jih vsebuje delovna ustava (in sicer skoraj vse do čl. 10) že zakonito priznan in potrjen v zakonu in pravilniku o sindikatih. Vsled tega ima oni del določb obliga-torično veljavo že po zakonu, na katerega se te določbe nanašajo. Ostale določbe delovne ustave predstavljajo, pa čeprav niso še priznane in potrjene tudi po zakonu, osnovni princip in smernice, ki jih naimerava faši-stovska država spremeniti v postavne predpise. Spričo tega želi ministrstvo za korporacije, da se sindikalna udruženja vseh stopenj že s>edaj ravnajo po teh principih ter j h upoštevajo pri sklepanju kolektivnih delovnih pogodb, ako niso nezdružljive s sedaj obstoječimi predpisi, ki bodo s časom preosnovami in natančneje izpeljani. Določbe delovne ustave boda sindikalnim udruženjem, ki svobodno združujejo vse produkcijske činitelje v okvirju največjega narodnega udruženja — države, praktično dokazale, da vodi novo državo giede pravic in dolžnosti dela visoko moralno načelno; Še predno je postalo to načelo zakonito in obvezno.« _ Kralj Fuad bo prispel v Rim RIM, 29. (Izv.) Čez nekoliko dni prispeta v Rim egiptovski kralj Fuad I., ki je sedaj na po-setu v Angliji, in grški zunanji minister Mihalakopulos, ki se vrača s svojega potovanja v Pariz in London. Albanski zunanji minister v Rimu RIM, 29. (Izv.) Danes je priredila italijanska vlada albanskemu zunanjemu ministru Iliji Vrioniju v poslaniškem hotelu obed, ki so se ga udeležili državni podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve in razni drugi državni dostojanstveniki. RIM, 29. (Izv.) Današnji «11 Gior-nale d'Italia» prinaša interview, ki ga je dovolil njegovemu posebnemu poročevalcu albanski finančni minister Fejzi - beg Alizotti, ki začasno nadomešča odsotnega zunanjega ministra. Jemenska misija na Kapitolju RIM, 29. (Izv.) Davi ob 9.30 se je podala jemenska misija v Pantheon, kjer je položila na kraljevsko grobnico dva lovor-jeva venca. Iz Pantheon a se je podala misija na grob neznane-Dinotic, posebno pa mladine, ne I ga vojaka, kjer je istotako polo- žila velik lovorjev venec. Popoldne pa si je misija ogledala mesto in Kvfcrinal. Zvečer je bila njej na čast prirejen na Kapitolju svečan sprejem. Tekom sprejema so bili vžgani na Jani-culu umetni ognji, ki se že dolgo več ne vžiga jo v Rimu in katere je mi« i a lafhko opazoval« s Kapitolja. Misija vzbuja s svojimi pisanimi oblačili v mestu vseobče zanimanje. Seja vodstva fašistovske stranke. RIM, 29. Danes predpoldne ob 11. se je sestalo vodstvo fašistov-ske stranke na seji, kateri je pred-edoval on. Turati, ki se je davi vrnil iz Brescije. Tiskovni urad fašistovske stranke je pozneje izdal komunike, v katerem pravi, da je vodstvo proučevalo položaj v posameznih pokrajinah ter ugotovilo, da se organizacija zmerom bolj utria in jači. Generalni tajnik je poročal tudi o uspehih tedenskih sestankov predsednikov sindikalnih konfederacij. Obstreljevanje lieaplja tekom velikih vaj vojne mornarice RIM, 29. (Izv.) Velike vaje vojne mornarice so tekom včerajšnjega dne in današnje noči dosegle svoj vrhunec. «Rdeči» stranki se je posrečilo vdreti v neapeljski zaliv, kjer je bombardirala razne važne točke. Po končanem navideznem bombartftranju v neapeljskem zalivu je «rdeča» stranka brez velikih žrtev odplula na odprto morje ter se je srečno u-maknrla proti severu, s čemer je dokazala svojo premoč. Tekom današnjega dneva je «modrae> stranka zasledovala umikajočega se sovražnika. fclDHBjj poasfcsega tMa Štirje procesi — Trije Tržafcani pred tribnnalmn RIM, 29. Včeraj sta se vršila pred posebnim tribunalom za zaščito države dva procesa. Josip Pircolini je bil obdolžen. da je ščuval delavce, zaposlene pri novem velinskem kanalu, k o-boroženem uporu proti državnim oblastem. Sodišče ga je obsodilo na 2 leti in pol ječe. Friderik Zanzi je bil obdol-žen, da je v Varese snoval oboroženo vstajo proti državnim oblastem ter da je raz pečal nekatere iztise listat «Unjt&», proti postavno tiskanega. Tribunal ga je obsodil na 3 leta in devet mesecev ječe. RIM, 29. (Izv.) Pred posebnim tribunalom sta bila zaključena dva procesa; v katerih so bili vsi obtoženci Tržačani. V prvem procesu se je moral zagovarjati mizar Anton Stan-celi iz Trata radi razširjevanja prevratnih propagandnih letakov. Obtoženec, ki ga je zagovarjal tržaški odvetnik Contre-ras, je zanikal, da bi bil komunist, ter je trdil, da je nedolžen. Sodni dvor pa mu ni hotel verjeti in ga je obsodil na eno loto ječe. Pri drugem procesu sta se morala zagovarjati v ladjedelnici San Marco zaposlene, delavca Štefan Crebei in Emil Fortunati radi istega prestopka kot Stan-celL Obtoženca je zagovarjal odvetnik Zennaro. Tudi ta dva obtoženca sta trdila, da sta nedolžna, toda sodni dvor tudi njima ni hotel verjeti in je obsodil vsakega na eno leto ječe. Vojaški državni pravdni k je predlagal za vstakega po drve leti in pol ječe in po dve leti posebnega nadzorstva. Nov incident t nemškem zasedenem ozemlju PARIZ, 29. «Matinu» poročajo iz Strassburga: V bližini Lachen Speyerdorfa, kjer se nahaja letališče, je prišlo do krvavega spopada med nekaterimi francoskimi vojaki in skupino nemških mladeničev, ki so segli tudi po orožju. Dva francoska vojaka sta bila težko ram jena. Prepeljali so ju v bolnišnico. Proti ponarejevalcem bankovcev ŽENEVA, Odbor za proučevanje nastopanja proti ponarejevalcem bankovcev je zaključil svoje zasedanje. Izdelal je predlog, KI predvideva sklicanje mednarodne konference, katera naj razpravlja o tem vpraašnju. Eksplozija v radnika LONDON, 29. V nekem rudniku pri Por t Renrjrju se je vnel premogovni plin. Dvanajst rudarjev je bilo rad1' eksplozije težko ranjenih. tantra? Vidovega M i Jignlaiiii Seja ministrskega sveta BEOGRAD, 29. Izv.) Praznovanje Vidovega dne se je po vsej državi slavilo zelo svečano. Po vseh večjih mestih so se vršile vojaške parade in druge večanosti. BEOGRAD, 29. (Izv.) Nocoj od. 17. do 21. ure so je vršila seja ministrskega sveta, ki je bila posvečena zgolj resortnim zadevam. Na dnevnem redu je bila tudi uredba ministrstva pravde o honorarnih uradnikih in dnevničarjih, ki pa je bila ponovno odgodena do prihodnje seje. Ministrski svet je med drugim odobril preselitev ?umpr-ske srednje šole iz Drvarja v Sarajevo. Prosvetnemu ministru je bilo odobrenih več kreditov za plače honoriranih profesorjev na zagrebški in ljubljanski univerzi. JOtfMlfl ln TurfUfl bosta sklenili prijateljsko pogodbo BEOGRAD, 29. (Izv.) V zadnjem času je opažati številne por-sete turškega poslanika v Beogradu Hikmet-bega v zunanjem ministrstvu. Kakor so novinarski krogi doznali iz krogov turškega poslaništva, so ti poseti v zvezi z likvidacijo sekvestrov nad imetjem turških podanikov. Ukinitev sekvestrov je v načelu že sprejeta in se gre le za določitev nekaterih formalnosti. Obenem pa se vršijo med jugaslovensko in turško vlado razgovori o sklenitvi prijateljskega pakta med obema državama. To vest so potrdili tudi merodajni krogi v zunanjem ministrstvu. Po zatrdilu turškega poslanika potekajo razgovori ugodno, tako da se bodo v najkrajšem času pričela oficijelna pogajanja in da bo pogodba sklenjena morda že tekom prihodnjega meseca. Predsednik turške republike Kemal paša, ki se mudi sedaj v Karlovih Varili, se bo na povratku v Angoro ustavil v Beogradu in se bodo bržkone ob tej priliki pričela oficielna pogajanja za sklenitev prijateljske pogodbe med turško in jugoslovensko državo. _ Potek sokolskoga zlata v Ljubljani LJUBLJANA, 29. (Izv.) Od sokol skega zleta v letu 1922. ni imela Ljubljana tako velike sokolske svečanosti, kakoršna je bila od pondeljka do danes. Že v pondeljek je bila vsa Ljubljana v rdečih srajcah. Včeraj in danes pa je vse mesto izgledalo kot eno samo veliko sokolsko ta^ boriš če. Popoldne je bil prvi telovadni nastop ljubljanskega sokolstva in vojaštva na Taboru. Telovadbi je prisostvovala velika množica občinstva, ki je prirejala telovadcem burne ovacije. Danes dopoldne se je razvila povorka po mastnih ulicah. Velike množice občinstva so tvorile špalir in navdušeno pozdravljale sokolske vrste ter oddelke vojaštva. Ob 11.30 se je izvršila svečana otvoritev sokol-skega doma. Predsednik odbora za zgradbo sokol skega doma na Taboru Josip Turk je v svojem govoru predal dom starosti Sokola I. dr. Pavlu Pestotniku. Nato so govorili v imenu poljskega sokol stva starosta Adam Zamojski, v imenu čehoslova^ škega sokolstva podstarosta Č. O. S. Stepanek, za rusko sokolsko zvezo dr. Dimitrij Ver-gun. V imenu Jugoslovenske sokolske zveze je govoril starosta Engelbert Gangl. Vsi so, navdušeno odobravani, govorili o pomenu današnjih sokolskih slav-nostih in sokolstva za bodočnost slovanskih narodov. Starosta jugoslov. sokolstva Gangl je v svojem govoru naglasil, da dom na Taboru ni last le ljubljanskega Sokola temveč last vsega ju-goslovenskega sokolstva in prav tako je ta dom last ruskega in čehocriovaškega, poljskega in bolgarskega sokolstva. Občinstvo mu je burno pritrjevalo, posebno pri pripombi, ki se je nanašala na Bolgare. Kralja je zastopal general Vuković. Ob koncu je celokupno sokol stvo, spremljano od vojaške godbe, zapelo «Hej Slovani!» Popoldne so se vršile velike sokolske vaje celokupnega sokolstva in oddelkov vojaštva na sokolskem telovadišču v Tivoliju. Ponovno so ogromne množice ljudi napolnile obširno te-lovadišče. Sokoli, sokoliće in naraščaj so izvajali proste in orodne vaje, vojaki pa vaje s puškami. Vse telovadne točke so bile podane res dovršeno in so telovadci, ki so se posebno odlikovali, želi neprestana odobravanja. _ Včerajšnji solnčnl mrk v Rimu in drugod RIM, 29. (Izv.) Današnji soln-čni mrk ni našel v Rimu bogve kakega zanimanja. Le malo je bilo ljudi, ki niso bili primorani po svoj iii poslih in ki so se dvignili iz svojih postelj z namenom, da bi opatzovali ta redki nebesni pojav. Pač pa so opazovali z veliko vztrajnostjo iz observatorija na Kapitolju današnji sol n eni mrk. PARIZ, 29. (Izv.) Današnji solnčni mrk, ki bi moral biti v Franciji skoraj popoln in za katerega je vladalo veliko zanimanje,, je prešel neopazen, ker je bilo neba zastrto z oblaki Na observatoriju, kjer so bile izvršene vse priprave za zasledovanje tega pojava, so samo v poslednji fazi mrka, ko so se oblaki razpršili, lahko opazovali pojav. Čim je solnčni mrk prenehal, so se oblaki razpršili in poletno sc.lnce se je pojavilo v vsej svoji veličini. LONDON, 29. (Izv.) V severno Anglijo se je odpeljalo samo iz Londona nad 50.000 ljudi, da bi lahko opazovali solnčni mrk, ki je bil v severni Angliji popoln. Tudi tamkaj je bilo nebo tekom mrka zastrto in je padal celo dež. Čim pa je solnčni mrk prenehal, so se oblaki razpršili in se je pojavilo solnce. Nekatere zavarovalne družbe, ki so jamčile z znatnimi svotami od daleč došlim opazovalcem, da bodo lahko videli solnčni mrk, so se tokrat precej opekle. Francija In llemeija Vprašanje podaljšanja začasne trgovinske pogodbe BERLIN, 29. (Izv.) Danes bo imel nemški delegat Posse razgovor s francoskim trgovinskim ministrom Bokanovskim ter bo poskuSal podaljšati začasno francosko-nemško trgovinsko pogodbo, ki zapade z jutrišnjim dnem. Nemški gospodarski in politični krogi so pe«i-mistični in ne verujejo, da pride do sporazuma, kajti poleg težav gospodarskega značaja obstojajo tudi politične napetosti, ki so nastale po govorih Poincareja in Stresemanna. Bolgarski kralj Boris se bo zaročil na svojem potovanja v inozemstvo? SOFIJA, 29. (Izv.) Po zaključku parlamentarnega zasedanja in po preosnovi viade odide bolgarski kralj Boris v spremstvu predsednika vlade in zunanjega ministra na daljše uradno potovanje v Berlin, Pariz, Rim in London. V sofijskih političnih krogih so mnenja, da se bo kralj Boris tekom svojega potovanja zaročil. Veliki poleti Byrd odletel proti Parizu — Polet S. Francisco - Honoludu NEW-YORK, 29. Davi ob 5.25 (krajevna ura) je letalec Byrd zapustil letališče Roosevelt Field ter odletel proti Parizu. Nastopil je svoj prekooceanski polet, na katerega se je že dolgo pripravljal. Za svoje nevarno potovanje si je izbral veliko letalo tipa Fokker in ga krstil z imenom «America». Pomen njegovega poleta tiči v tem, da je Byrd vzel na pot še štiri tovariše, da se namerava ustaviti v Parizu samo par dni ter se nato povrniti po isti poti in z istim sredstvom v New-York. Kljub zgodnji uri se je bilo zbralo na letališču na tisoče radovednežev. ki so prespali noč večinoma v avtomobilih in čakali, da zažvižgajo sirene, ki so imele napovedati odhod. To se je zgodilo, kakor smo že omenili, v prvih jutranjih urah. Veliki Fokker je z veliko brzmo zdr-čal po letališču in se, med žvižganjem siren in navdušenimi klici množice, lepo dvignil. Byrd je nekaj časa krožil nad letališčem in pozdravljal z zastavo. «America» je nato odločno krenila proti «veliki luži». Čez par minut je letalo izginilo v daljavi. Vremenske prilike niso baš najboljše in metereologi so celo Byrdu svetovali, naj še nekoliko počaka. Byrd pa jih ni hotel poslušati; gotovo se je bil tudi on prepričal, da je že preveč odlašal. V zadnjem času so se vsi ameriški humoristični listi spravili nanj in zbijali šale iz njega in njegove velike previdnosti. Neki list je prinesel karikaturo, ki je kazala Byrda, kako z resnim obrazom opazuje skozi velik daljnogled mikroskopično meglico, ki se je bila prikazala v daljavi na sicer popolnoma vedrem nebu. Byrd je namreč že par tednov odlagal svoj jk>-let radi slabega vremena*. RIM, 29. (Izv.) Poleg letalca Byrda so zavzeli na njegovem letalu «America« svoje prostore še štiri osebe. Odhod letalca Byrda je bil napovedan že včeraj, ko je meteorološki urad izjavil, da so vremenske prilike ugodne. Byrd je vzel s seboj štiri pečene piščance, štiri sand-viche s piščanci, štiri sandviche s sirom, štiri steklenice kave in štiri steklenice vode. Okrc.£ letala je bilo razpostavljeno vojaštvo. da je bilo mehanikom mogoče zadnjič pregledati letalo. Naposled se je letalo povzpelo v vis ter se usmerilo proti Novi Fundlandiji. Po vesteh, ki so došle kmalu po odhodu, bo letalo najbrž naletelo na neugodne vremenke prilike nad Novo Fundlandijo. NEW-YORK, 29. Vojaška letalca Lester J. Maitland in Albert Ilegenberger sta včeraj ob 7.10 zapustila S. Francisco ter krenila na Tihi ocean proti IIo-nolulu na Havajskih otokih. Ob 9.38 sta krenila z istega mesta proti istemu cilju dva drugai letalca. Razdalja med S. Fran-ciscom in Honolulujem znaša 3360 kilometrov. Ogromen zrakoplov za vojno v zraku NEYV-YORK, 29. Mornariško ministrstvo je odobrilo načrt za gradnjo ogromnega zrakoplova Stroški za gradnjo, ki bo trajala tri leta, znašajo pet milijonov dolarjev. Zrakoplov bo nosil pet aeroplanov, oborožen bo s topor-vi, posadka bo štela 15 mož, njegova hitrost bo znašala 128 kilometrov na uro. Dolg bo 238 metrov, širok pa 41. Huda letalska nesreča DUNAJ, 29. (Izv.) Poštno letalo, ki vrši službo na progi Varšava -Praga - Pariz, je strmoglavilo včeraj v nekem gozdu na Bavarskem iz znatne višine na tla. Letalec Strazelzsky, poljski državljan, in Griebsch, ravnatelj družbe privatnih telefonov v Pragi, ki je potoval v letalu kot potnik, sta ostala na mestu mrtva. Letalo je bilo uničeno in postne pošiljatve so bile večinoma znatno poškodovane. Letalo je izgubilo vsled goste megle orientacijo. .__ Bivša nemška cesarska rodbina BERLIN, 29. (Izv.) Bivši nemški prestolonaslednik je pričakovan s svojo družino od cesarja Viljema v Dornv kjer ostane nekaj tednov. Francoski polkovnik umorjen V vlaku PARIZ, 29. V vlaku, ki vozi iz Pariza v Cherbourg, so našli umorjenega 47-letnega konjeniškega podpolkovnika Sauvallea, ki je poučeval na francoski vojni šoli. Umoril ga je neki visokošo-lec, ki ga je hotel okrasti. Sprožil je vanj tri strele iz revolverja. Napadalca so našli težko ranjenega ob progi. V žepu je imel revolver. Ko je izvršil zločin, se podpolkovnikovega denarja ni polastil, ker ga je najbrž i>oi>adel strah in se ga je lotil kes. Skočil je z vlaka v teku, padel in se nevarno pobil. Spravili so ga v bolnišnico, kjer ga straži policija. Operirali ga 1k>-do, pa ni preveč verjetno, da bo operacijo prestal. Kako se delalo prošnje za državijanstuo ? Ker so prošnje inozemcev za podelitev italijanskega državljanstva na podlagi čl. i. zakona št. 555 z dne 13. junija 1912. večinoma pomanjkljivo sestavljene in često niso podprte z vsemi potrebnimi dokumenti, je ministrstvo za notranje zadeve, da se izogne nepotrebnemu delu in da pospeši rešitev takšnih prošenj, dolo-ilo sledeča pravila: V vsaki prošnji morajo biti med drugim navedeni vzroki, radi katerih se prosilec poteguje za podelitev italijanskega državljanstva, dalje podatki o njegovih dosedanjih stalnih bivališčih, bodisi v inozemstvu kakor tudi v Italiji. Ti podatki morajo biti zelo natančni; prosilec mora navesti dobo bivanja v posameznih krajih, ulico in številko hiše, v kateri je stanoval, tel poklic, s katerim se je peča! * / n. v t EDINOST* V Trsta, dne 30. junija 1137. tfetem času. Podaniki bivših sovražnih držav morajo poleg te-ga tudi omeniti, ali 90 tekom [Tojne služili v sovražni vojski ki morajo v tem slučaju tudi jMrvesti, katerim vojaškim zborom, tovarnam ali upravam so fcili dodeljeni in eventuelno katerih vojnih openacij so se udeležili K prošnjam je treba priložiti sledeče listine: 1) Rojstni list; 2) Spričevalo o družinskem stanju, izdano od občine, v kateri prebiva prosilec; 3) Potrdilo o kazenski imuniteti, izdano od oblaste v dežele, kamor je pristojen prosilec; 4) Izvleček iz javnega policijskega zapisnika za tujce, ki se nahaja v pisarni civilnega in kazenskega sodišča v Rimu; 5) Potrdilo, da se je prosilec odpovedal svojemu prvotnemu državljanstvu. To velja za podanike onih držav, kjer prestop v drugo državljanstvo ni avtomatično združen z izgubo prvotnega državi j anstva; 6) Dokument«, ki so jih izdale merodajne oblasti in ki izpričujejo, da se prosilec nahaja v okoliščinah, predpisanih v čl. 4. zakona št. 555 z dne 13. junija 1912; I 7) Ženske morajo predložiti tudi spričevalo, izkazujoče, da so samskega stanu ali pa vdove; 8) V italijanskem kraljestvu rojeni inozemci morajo dokazati z veljavnimi listinami, da so zadostili vojaškim obveznostim v Italiji, oziroma — če so bili kot tujci na lastno zahtevo zbrisani iz imenika italijanskih nar boniikov — da so dovršili vojaško službo v svoji domovini, ali pa, da so bili oproščeni vojaške službe radi telesne nesprobnosti. Opombe. Ad 1) Če si prosilec nikakor ne more preskrbeti rojstnega list?., bodisi radi izrednih razmer, ki bi vlaidale v njeg-nte Grande*, ki ga je naročil v Trstu genovski Uoyd Sabaudo. Kumica je bila Nj. kr. Vis. Helena Aoetska in svečanosti je prisostvoval tudi minister Ciano. Splovitvi je prisostvovalo kakih 20 000 ljudi, ki so priredili vojvodinji navdušeno manifestacijo, ko se je pripeljala malo pred, 9.30 v ladjedelnico v spremstvu tržaškega prefekta kom. Fomaciari-ja. V ladjedelnici so pozdravili visok® gosti njo minister dano, ki ji je poljubil roko, gr. uff. Segre, general Ferraro in še nekatere izmed najvidnejšimi rLarsrzočnih o-sebnosti. Pred začetkom svečanosti je poklonila vojvodinji mala Egidija Cupo krasen šopek cvetlic v imenu delavstva ladjedelnice. Nj. Vis. je deklico materinski poboškala ter jo pridržala pri sebi ves čas slav-nosti. Nato se je začela svečanost z govorom gr. uff. Gvidona Se-gre-ja, ki je pozdravil visoko kumico ter orisal pomen dneva m imena novega parnika, kateri bo pomnožil s svojo silo moč Italije na morju. Po njegovem govoru spregovori odposlanec genovske občine kom. Gian Val-fre Canoimero ter sporoči Trstu pozdrave Genove. Odgovori in zahvali se mu v imenu Trsta prefekturni komisar kom. Fron-teri, na kar se prične zaključni del svečanosti, t. j. splovitev nove mogočne ladje. Na mig tehničnih voditeljev pritisne kumi-ca gumb in steklenica šampanjca udari ob bok kolosa, ki se začne kmalu na to veličastno pomikati proti vodi ob ploska.-nju občinstva in zvokih godbe, ki svira kraljevo koračnico in «Giovinez>zo». Splovitev se je po-srečila do najmanjše podrobnosti. Ladjo je blagoslovil šentjakobski Župnik č. g. Apollcmio. po končani slavnoett v ladjedelnici se je podala vojvodinja v spremstvu prefekta v tovarno testenin. Sprejelo jo je vodstvo podjetja, a delavka Santina La-voroni ji je poklonila krasen šopek cvetlic. Nato si je Nj. Vis. ogledala tovarno po posameznih oddelkih. Iz tvornice testenin se je odpeljala v hišo Segrfc-Sartorio, kjer je prisostvovala v domači kapeli maši, ki jo je bral župnik cerkve sv. Antona Starega. Po splovitvi se je odpeljal minister Ciano v spremstvu številnih' povabljencev v Portorose, kjer se je vršila v Palače Hotelu svečana poj edina. Sinoči ob 18 se je minister Ciano vrnil v Rim, a vojvodin j a se je odpeljala v Divačo obiskati tamkajšnji o-troški vrtec._ GMOTNI POLOŽAJ DELAVCEV V TRMŠKI LADJEDELNICI Pišejo nam: Pred dnevi je bilo objavljeno potom lepakov, da se zniža dravinjska doklada delavstvu v Tržiču za 70%. No, to nas ni začudilo, ker smo obveščeni o sedanji bitki za liro in proti draginji. Toda z začudenjem smo čitali par dni potem drugi lepak, kjer se je naznanjalo, da se pridrži kar vsa dra-ginjska doklada. Popolna ukinitev draginjske doklade, ki je tvorila skoraj eno petino prejemkov delavca, je seveda precej občutno zadela, kajti še pred ukinitvijo do-klad so bile delavske plače precej pičle. Navaden delavec ima sedaj sledečo plačo: 8 ur po 1.35 lir .. . .L 10.80 posebna doklada . . L 0.45 Skupno na dan L 11.25 To je čista plača brez takoime-novanega «kontrakta», ki je sedaj tudi skoro ukinjen, medtem ko je bil po zimi zelo ugoden za delavca. Ako pomislimo, da mora delavec potrošili za hrano vsaj 6 lir na dan, da mora plačati najmanj 14 lir na teden za prenočišče, daije da se mu odtržejo tudi razni prispevki, je jasno, d& more izhajati le ob prevelikem pomanjkanju, če se ne znižajo takoj tudi cene hrani in delavskim prenočiščem. Mi delavci mislimo, da bi moglo posredovati tudi ravnateljstvo ladjedelnice, da se doseže čim prej vsestranski uspeh, ki naj nam olajša gmotni položaj. P r i p. ur.: Pripominjamo k temu dopisu, da smo prav te dni poročali, da se je vršil na tržaški prefekturi sestanek, na katerem so se določile smernice za odločno akcijo za znižanje cen potom organov trgovske federacije, kateri organi bodo brez dvoma nadzorovali tudi delavske gostilne, prenočišča, da se doseže primerno znižanje cen. Gornje vrstice so pač jasen dokaz, da je tu posredovanje nad-zorovalnih organov zelo nujno. ZMRZNJENO OVČJE KESO Kakor je naznanil oglas Delavskih zadrug, so začele mesnice te velike in važne konsumne organizacije pred kratkim prodajati zmrznjeno ovčje meso. Cena sprednjim delom 4.80, zadnjim 6 lir za kilogram. Meso je zelo lepo in okusno in se da pripravljati izborno v vseh oblikah pečenk. Ker je mehko, je treba gledati, da se ne preveč časa peče. Delavske zadruge bodo tudi s to uvedbo mogočno pripomogle k pocenitvi življenja v mestu in radi tega jim gre vse priznanje. CERKVENA SLAVNOST V KLANCU Kakor po navadi se je tudi letos zbralo na dan sv. Petra in Pavla v starodavni cerkvici v Klancu polno vernikov in romarjev iz bližnjih in daljnih vasi. Ob popoldanski službi božji je g. župnik Soklič očrtal v glavnih potezah zgodovino te cerkvice, ki ' je obhajala včeraj svojo 300-letni-co; njen pomen kot romarske cerkve, njeno nekdanjo slavo; omenjal grobove grofov in bogatašev istrskih, ki pričajo, da je nekdaj živela lepše dni. Vabil je vernike, naj se oklenejo cerkve z ljubeznijo, da jo postavijo zopet na tako višino. Po pridigi je bil cerkven koncert. Poleg domačega zbora, ki je zapel pod vodstvom g. Bonana nekaj najlepših cerkvenih pesmi, je g.čna Vijolica Godina zaigrala *na orgle nekaj Bachovih preludijev, gosp. Vialko Sancin in g. Drago Vekjet sta zaigrala II. stavek iz Bachovega koncerta C-mol za 2 gosli. G. dr. Rapotec je zapel Mascagnijev «Pddre nostro». Gg. Logar, prof. Ivančič in Pavletič so igrali dva stavka iz Dvofakovega Trija; g.čna Justina Kraljeva je zapela Gerb-Čevo «Zdravo Marijo«. Njen srebrni čevo «cZdravo Marijo«. Njen srebrni, občutka polni glas je prišel do potne veljave. Pri vsej priprostosti se je občudovala lepota glasov solistov, skrbna ubranost vijolinistov in virtuo-zinje na orgle, prisrčna čuvstve-nost zbora pa je napravila na vsa srca nepozaben vtis, povečan p<# naravnih lepotah kraja samega. Definitivni učiteljski IzpttL Kot se je doznalo, se bodo vršili dne 4. julija (začetek točno ob 8. uri zjutraj) definitivni izpiti za u-čitelje in sicer: V Gorici na učite-lišču Slataper; v Trstu v Telovadnici (Palestra) v ulici della Val le, Vidmu — Palestre nuove in Piazza deirOspedale, — na Reki v liceju. Enoletna vinarska In saAJarska ftola v Mariboru prične novo šolsko leto 1927-28. dne 1. oktobra t. 1. S šolo je v zvezi ii* tarnat za gojence. Zavod ima namen, da izobrazuje kmetske sinove, ki ostanejo po dovršeni šoli doma na posestvu. Na zavod se sprejme 90 gojencev, in sicer 20 na prosta mesta kot državni gojenci in 10 na plačujoča mesta kot privatni gojenci. 10 državnih gojencev je iz Ljubljanske, 10 pa iz Mariborske oblasti Mesečna oskrbnina za pla-čujoče kmečke sinove je Din 150.— Plačujoči naj vpošljejo svoje prošnje do 15. septembra direkciji srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru, oni pa, ki hočejo dobiti državno mesto, pristojnemu sre-ske-mu poglavarju do 1. septembra. Lastnoročno, na celo polo pisane prošnje morajo biti kolkovane (Din 5.— in Din. 20.—). Prošnji je treba priložiti: 1. krstni list, 2. domovnico, 3. odpustnico ali zadnje šoli sko spričevalo, 4. izpričevalo nravnosti pri prosilcih, ki ne vstopijo neposredno iz kake druge Šole, 5. obveza starišev, da ostane sin doma, 6. zdravniško spričevalo, 7. premoženjski izkaz pri onih, ki prosijo za prosto mesto. Z t sprejem je potrebna starost najmanj; 16 let. Pred končnim sprejemom morajo napraviti prosilci sprejemni izpit iz slovenščine in računstva. Tega izpita so oproščeni absolventi najmanj dveh razredov meščanske ali kake srednje šole. Ob vstopu preišče učence zdravnik zavoda. O sprejemu se obvešča pismeno. Direktor Andrej Žmavc. SPOMINJAJTE SE «&OLS5E€EA DRUŠTVA«! Iz tržaškega življenja Kako $e umrl star berač Sinoči se je odigral v ulici Ar-cata žalosten prizor. Neki borno oblečen starček, ki je capljal po ulici s počasnimi, trudnimi koraki, je zdajci obstal, kakor da mu je hipoma postalo slabo, se naslonil na zid ter se nato zgradil nezavesten. Navzočni so takoj priskočili k siromaku in ga posadili v neki javni avto, s katerim je bil prepeljan v mestno bolnišnico. Toda tamošnji zdravnik je mogel samo ugotoviti, da je starček že izdihnil; zadela ga je srčna kap. Pri siromaku niso našli nikakih listin, zato sprva ni bilo mogoče ugotoviti njegove istovetno^. Pozneje pa je prišla v bolnišnico neka ženska, ki je spoznala v mrtvecu svojega očeta, 77-letnega berača Tomaža Federici, bivajočega v ljudskem prenočišču v ulici Pon-dares. Brivec ki ima slabe živce. Predsinočnjim okoli 20. ure so nekateri zakasneli kopalci, ki so se še mudili v kopališču na valo-lomu, imeli priliko prisostvovati nenavadnemu prizoru. Neki mo^ki, ki je do tedaj sedel globoko zamišljen na pečinah pred kopališčem, je nenadoma planil, vidno razburjen, po konci ter začel ms« kat i po sebi z žepnim nošam. Lfnćr je, ki so to opažih, so pofcHca* dva orožnika, toda komuj ju jw no« znanec uzrl, jima je skučel zbežali s tem, da je skočil v vodo. Vendcor. pa se je orožnikoma s pomcčte navzočnih posrečilo prijeti neerofr nika in ga r&zoroiiti. Ko se ja siromak, ki je imel hud Živčni na-; pad, nekoliko pomiril, so ga spremili na rešilno postajo, kjer mni je zdravnik izleči! številne ranio na raznih delih telesa. Medtem sa je mož izkazal za 4&-letnega brivca ! Frana Rodrigneza, stanujočega ^ ulici Donota št. 8, in je dejal, da jo izvršil nespametno dejanje s samomorilnim namenom, in sicen radi nesrečnih družinskih razmer* Ker rane nisc bile nevarne, je bil Rodrignez po prvi pomoči prepuščen domači negi. Avtomobil podrl otroka 6-letni Giordano Suban, stanujofl na Greti št. 365, se je včeraj okoH 18. ure igral z nekaterimi sovrst* niki v bližini svetilnika zmage. Med igro je deček stekel čez cesto» po kateri je baš tedaj privozil av-» tomohii doktorja Edvarda Galla-r rati, stanujočega v ulici CanoVa št. 21. Čeprav je Gallarati, uvidevšj nevarnost, ki je pretila malemu neprevidnežu, naglo ustavil, vendar ni mogel preprečiti nesreče. Avto je dregnil Subana od strani in ga podrl. Pri padcu je ubožec zadobil -številne poškodbe po glavi. Gallaratti mu je takoj priskočil na pomoč in ga prepeljal v mestno bolnišnico, kjer so nesrečnega dečka sprejeli v kirurgični oddelelfi Ozdravil bo — če ne bo kakih komplikacij — v 10—14 dneh. TELESNA VZGOJlT SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE Tehnično vodstvo nogometa (Uradno poročilo - seja 28. VI.) Odobrene tekme: Rezerve: Pro« sveta - Sparta 2-0. Kupa «Naš glas»: Prosveta - S/. Ivan 2-0; Corcordis, - Zora 5-0; na poaJagi teh rezultatov izločevalnih tekem za kupo «Nas glas» se izločijo iz nadaljnega tekmovanja čete M. d. Sv. Ivan, D. Zora. Razveljavljene tekme: Radi ne-predvidevanih tehničnih ovir je bila preklicana tekma Obzor -Tommaseo, nato se jc določila tekma Obzor - Primorje, katera *»* odigrala kot tekma za kup je bilo Primorje prepozno ščeno in se ni moglo vslcd ljenosti dovolj pripraviti. Tekmujejo za kupo «NaJ toiej še sledeči: S. k. Cot S. d. Obzor, S. d. Primorjt Prosveta in D. k. N. Tomr Nedeljska tekma za kci g!as»: ob 17. uri (igrišče Tomaseo - Primorje. Nedeljske tekme rezerv: lg. zor: Obzor - Sparta, ob 15. igr. Adria: Opčine - Rocol, ob i Preklic: Tem potom se preklic je izstop iz tekmovanja rezrrvno čete Rocola, ki je bil objavljen po nesporazumi jen ju. Redovan je rezerv: Obzor Prosveta Rocol Sparta Opčine Sv. Ivan 7 7--28: 1 14 8 7 — 7 6 6 10 4 — 2 — 1 — 1 — 1 18: 4 14 3 12:11 8 4 5:13 3 5 2:15 0 9 3:22 — T. V. N. Goriške mestne vesti Program obiska kneginje d'Aosta. Kneginja d'Aosta bo obiskala v petek 30. t. m. ob pol desetih Koj-sko, v soboto ob 10. uri Bilje, ob 11. uri Vrtojbo in v soboto ob 4. popoldne Anhovo, kjer bo otvorjen nov otroški vrtec. Planinsko drnšlvo v Gorici Nedeljski izlet na Poldanovec. Odhod točno ob 4. uri zjutraj s Ka-tarinijevega trga preko Peči - Trnovo - Lokve in odtod do vrha. Povratek čez Grgar na Solkan v Gorico. Vodnica tov. Zina Klede-tova. Skrivnosten umor. Včeraj smo poročali o avtomobilu okrvavljenem od človeške krvi, nahajajočem se v bližini za-grajskega pokopališča. Avtomobil, last prevozne družbe Colenz in Ce-chet je vodil krmitelj Batič. Dva gospoda sta bila vzeta avtomobil za vožnjo v Furlanijo. Sedaj prevladuje mnenje, da sta gospoda, ki sta se dala peljati v Zagraj, ustrelila krmitelja Batiča, pretrgala zvezo med motorjem in posodo za bencin, da sta si na ta način zavarovala hrbet, ker sta onemogočila vsako zasledovanje z avtomobilom, prenesla truplo ustreljenega Batiča do Soče, kamor sta ga zagnala, da je izginil v valovih. Mrzlično preiskujejo oblasti vso zadevo, noč in dan so orožniki na sledili truplo nesrečne žrtve. Dva delu, da bi odkrili storilce in iz-kmeta sta dobila med Ronkami Beglianom blizu nekega drevesa listnico, v kateri se je nahajala obrtnica, vojaška odpustnica in istovetnica, vse tri glaseče se na ime Alojzija Batič, neiztakljivega krmitelja avtomobila s Stev. 13. KcscBla« Golila Bartolomej, star 27 Jet, bivajoč v ulici Rafut, delavec, j« padel pod avtomobil, hoteč preiti ulico. Nesreča je hotela, da je udaril ob tlak ter se poškodoval močno po celem telesu^ Najhujšo rano pa je dobil na desuem ramenu. Bii je prepeljan v mestno bolnišnico. Kmalu nato pa si je Kogoj Peter, star 40 let, iz Podgore, med delona v ulici Koronini zmečkal levi palec. Dobil jo prvo pomoč od zelenega križa. _ BiLi AN A. Naša vas je poznana po celih Br-dih po pogostih in lepih cerkvenih svečanostih in pobožnostih. Te svečanosti bodo, kot se je pri zadnji priliki procesije s kipoin Srca Jezusovega pokazalo, pridobile na sijaju in uspehu. Z mirno poravnavo se jo ugrladii neki spor, ki je že dalje časa trajal in o vzrokih katerega nočemo pisati, da tri se ponovno ne ponovil. Pri procesiji je sodelovala sedaj domača godba in pa stari izvrstni cerkveni zbor. Vse številno občinstvo je z veseljem ugotovilo. V nedeljo dne 3. julija ho pel novo mašo naš rojak Darko Ilekuž, sedaj oče Mihael. Dovršil bogoslovne nauke v nekem nemškem samostanu. Po celi vasi vrvijo že ves teden živahne priprave, posebno ker naša vas ni imela dosedaj še časti praznovanja nove maše. Iz zvonika doni svečanostno pritrko-vanje ter vstajajo med hišami zeleni, pisani slavoloki. 10. julija pa bo pri nas že naznanjena prireditev, za katero vlada povsod največje zanimanje. l*a ni čuda pri bogatem pestrem vzpore-du, katerega pa vam danes prireditelji še nočejo izdati. Malce potri pljenjal BUKOVICA. Pogreb Arčona Mirka. V nedeljo popoldne se je vršil pri nas pogreb mladeniča Arčona Mir-kota, ki se je ponesrečil pri delu in padel z odra ob gradeči se stoln* V Trstu, dne 30. Junija 1927. •EDINOST* liL ; cerkvi v Tržiču tako nesrečno na tla, da je kmalu potem izdihnil svojo plemenito dušo. Kako priljubljen je bil, je pokazal lijegov pogreb. V Tržič mu je šlo naproti eedemdeset domačinov - kolesarjev, ki so spremljali mrtvaški voz vso pot iz Tržiča do doma. Sprevod ge je razvil v Biljah, kjer bo truplo blagoslovili v cerkvi. Od tu je šel žalni sprevod v Bukovico. Pogreba »e je udeležilo kakih tri tisoč oseb, godba iz Mirna, pevski društvi iz Bukovice in Renč. Kakih sedem vencev je bilo položenih v zadnji pozdrav blagemu Mihotu, med temi je darovalo tri podjetje Bernardi, pri katerem je bil pokojnik u-služben. Nepopisna je bila žalost zaročenke. Vsi so se le s solzami v očeh ločili od njegovega groba, a spomin pa ohranijo vsi v srcu na dobrega, zvestega, pridnega in zna-čajnera mladeniča. BAČA NAD PGDBRDOM Brezposelnost in marsikatera druga nadloga je deželo _zadnje čase precej iz modri 1 a. Vse bolj premišljeno je uravnala svoje življenje. Z večjo marljivostjo se je podvrgla delu, a deloma tudi šte-denju. Marsikje so že jjrecej vidni znaki tega štedenja. — Vse nasprotno pa je pri nas. Marsikje pravijo, da se starokopitneži držijo starih, preminul in navad. Pri nas, v naši gorski vasici sledi temu izrazu vse preveč dosledno ravno mladina. Mladina, ki je bila od nekdaj nosilka mladih, svežih idej, polnih navdušenja in idealizma, mladina, ki je kljub svoii nezrelosti marsikje prva spoznala potrebe m nevarnosti, ki groze rodni vasi, ta mladina tava danee pri nas v temi, v zaslepljenosti. * Živi se in soka za življenje ji daje ena edina Ira/a: «Marička poskoč, harmonika poje!» To je gesio našega vaškega naraščaja. Naši pradedje so polaga1 ?voie nade v svoje naslednike, s ti bodo popravili in povzdignili, kar mi v težkem življenjskem boju nismo mogli. Mi smo imeli isti namen: Našemu na-r? '*ai i prepustimo grudo, katero smo ni in naši predniki skozi sto-j-.-tja. onranili, jo obtiržaii do danes, jo ljubili kot lastno življenje! In kaKšen je ta nas naslednik. Vzgaja s<". ob hreščanju harmonike, ki nedeljo za nedeljo, praznik za praznikom poje na obeh koncih vasi. — Še je čas. da krenemo na prava pota. Osvobodimo ee vpliva gesel, ki so veljala deloma nekdaj, ki pa v današnjo dobo ne spadajo najmanj. Cas je, da se zavedamo svojih napak, zlasti pa mladina, ki je bila in naj osvane vedno nosilka idealov in optimizma. Nekateri vaščani. 3 TOLMINSKEGA Hudo nearfc. V soboto dne 25. t. m. je na Tolminskem, zlasti na desnem bregu Soče hudo razsajala toča. Toča je gospoda ^la med 5. in 6. uro popoldan. Zraven tega da je zelo poškodovala doljanska, voJarska, zatol-minska, poliubinska polja, je toča razbila neštevilo šip v Tolminu samem. Samo v tolminski vojašnici približno do dvesto. Veliko število tudi na trgu samem. Najbolj je po nevihti prizadeto doljansko polfe, kjer j© toča popolnoma pokončala tn rani katero njivo ter skoraj uničila žito. Tudi po dragih poljih na Tolminskem je škoda zelo znatna, vendar ne tako občutljiva. Naprave, da bo Tolmin tem lepši, ko pride vanj dotok letovi&Čarjev, z mrzlično n^Uco napredujejo. Črez noč je vz-rastlo iz tal veliko Število novih klopi po občinskih vrtovih, in drevoredih. j_>epa ziuana stranišča se postavljajo v bližini vrtov. Crez trg je prepovedan vsak prehod živine. Občina ima ua razpolago dva občinska policaja. Priporočali pa bi policajema, da bi nekoliko bolj pazila na vrtove, po katerih brez vsakega nadzorstva skače otročad in uničuje, kar se je uredilo. Da bi se tujski promet še bolj dvignil, je priredilo društvo za tvrtki promet tekme za streljanje*. Tekme se je udeležilo veliko število Videmčanov. ki so tudi prvo nagrado odnesli. Naši prvovrstni lovci, katerim poslednia leta domuje v žepih dolg mesto misli na zabave in razveseljevanja, se tekme niso udeležili in tako prepustili tudi vse nagrade drugim. Cisti dobiček se obrne v prid društva za tujski promet. Iz tržaške_pokrajine ŠT. PEfffiK HA KRASU Športna gibanje Že dolgo časa se ni nihče oglasil s Pivke, a kar smo videli preteklo nedeljo, je vredno teh vrstic. Že večkrat emo slišali, da je tukaj nekaj oseb, ki se zelo zanimajo za nogomet.Trudile so se precej, da bi si dobile četo šentpetrskih fantov, s katerimi bi lahko nastopili v kaki javni nogometni tekmi, toda naletele so vedno na odpor. V prvi vrsti je delalo težkoče igrišče. Imamo ga sicer, toda je precej oddaljeno od vasi, tako da za vsakdanjo vajo sploh ne pride v poštev. Toda kljub tej težkoči so se naši ljubitelji nogometa v nedeljo dobro izkazali. Člani tukajšniega nogometnega odseka železniškega «I>opolavoro» so vetrno silili, naj bi tukajšnji domačini enkrat z njimi tekmovali. Na vsa prigovarjanja so določili, da se je vršila tekma preteklo nedeljo. Vreme ie bilo ugodno, zato se je na itrrišču zbralo precej ljudi. Moram reči, da je bil pri igri marsikdo zelo razočaran. Že takoj v začetku so se spustili Šentpetrci v lepo kombinirano igro in se držali skozi ves prvi polčas tako dobro, da so pripeljali nasprotniki žogo samo enkrat pred njih vratarja. Zabili so jmu v prvi polovici pet goalov. V začetku druge polovice so se igralci tfDcpola-vora» nekoliko več potrudili. Videti je bilo, da se bo igra nekoliko obrnila. Začelo je tudi od njih sirani nekoliko boljše podajanje. Pripeljali so parkrat žogo pred vrata, tako da je biio v nevarnosti, da ne zabijejo goaia.. Ni se jim posrečilo, ker so prehitro popustili. Prišli niso več do * / a, da bi pripravili žogo do nasprotnih vrat. Sod/ nik je zažvižgal in igra je bila končana s 12:0 v prid Šentpetrcev. Opomniti moram, da je bilo na obeh straneh precej kotov, a to radi tega, ker je igrišče precej ozko. — Sodnik je bil dober in nepristranski. Sedaj pa fantje, ljubitelji nogometa, želimo vas v najkrajšem času zopet videti v kaki napeti igri. Porabite ves prosti čas za to, da se pridno vadite, da preženete dolg čas na igrišču in ne v gostilnah. Športnik. Mt ceift u julija Preteki! mesec smo označili kot posebno zanimiv radi nebesnih pojavov. Ra-vno predzadnji dan. meeeca je bil popoien solnčni mrk, pri na« sicer le kot delni mrk viden. Ogromne priprave pa so se vršile zlasti na Angleškem, kjer je bi»lo pemrk-njeuje popolno, in če je le bilo vsemu ugodno za opaacvanja, bomo lahko v kratkem obširneje poročali o tem . Proti koncu, meseca, se je približal Zemlji Po*is-WHmeckejev komet, in sicer je stoa'il četo vež neg*-, amo mi obetali Čitateljem. Od 21. junija/ datlje je namreč viden celo s prosiim očesom, ne kaše pa nam zai komete značilnega repa, temveč plava kot neznatna zvezda kakor nešteto drugrh na nebu. Pojavil se je najprej, v ozvezdju Lire pri zvezdi Vega, in &© je premikal skozi ozvezdje Delfina do ozvezdja Kozoroga, na Vod ne r u in bo dne 2. julija; pni svetli zvesdi Fo>-nmlkant v ozvezdju Južne ribe zašel pod hcxricont. 28. junija jo bil v največji bližini Zemlje, katere pa radi tega. ni bilo še konec. Obeta se pa nam radi tega veliko število kresnic. Sploh se začnejo v julij-u pojavljati kresnice ali utrinki v večjem števil u. Okoli 8. julija na&topi prvič roj kresnic, ki nosi po ozvezdju Perzeja, kjer ima roj svoje izhodišče žar jenja ali kakor se glasi strokovni izraz svoj radijant, ime Perzeidi. Ker so ti pojavi* nad vse zanimivi in vebujajo zlasti v lepik poletnih nočeh spdoSno občudovanje in zanimanje, se bomo v enem prihodnjih člankov z njimi bolj obširno pečali. Solitoe. S©3nce«se v juliju čim dalje manj vzpenja na nebu. 1. julija je Se 23° 10' najd polut^ nikom, koncem meseca pa le 18° 28'. Temu pilmerno se zmanjša tudi Han od 16 ur 4 minut ob začetku na 15 ur 8 minut ob koncu meseca. 1. julija bo šlo solnčno središče skozi poldnevnik (to je bo stalo Solnce najvišje na nebu) v Trstu ob 12. uri 8 min. 25 sek., 15. julija ob 12. uri 10 min. 37 sek. in 31. julija ob 12. uri 11 min. 12. sek. (Opazovalce v drugih krajih naše dežele opozarjam na razlike v času, ki sem jih najedel v «Edinost i» od 1. maja t. 1.) Luna. Prvi krajec bo 7. julij ar ob 1. uri 52 min., sčip 14. ob 20. uri 22 min zadnji krajec 21. ob 15. liri 43 min. in mlaj 28. julija ob 18. uri 36 min. Najnižje na nebu bo Luna 14. julija, in sicer 24° 11* južno od pcilutnika, najvišje pa 27. julija, namreč 24° 12' severno od po-lutnikaL Luna bo v apogeju, to je v največji oddaljenosti od Zemlje 7. julija ob 1. uri, v perigeju, to je najbližje Zemlji 19. julija ob 13. uri. Največja oddaljenost bo znašala 404.200 km, najmanjša 368.640 km. Planeti — Merkur, bo v juliju neopazljiv. Venera bo dosegla 2. julija največjo oddaljenost od Solnca. Sijala bo prekrasno skozi ves mesec o večernem mraku. O-evetljeni del njenega površja se za opa&uvalca na Zemlja zmanjša od 48% na 31%. Kljub temu se pa njen sijaj ne zmanjša, temveč celo poveča, ker se Venera čimdalje bliža Zemlji in raste radi tega njen navidezni premer. Mars je predaleč od Zemljes da bi bil viden; razun tega zahaja že neposredno za Solncesn. Mesto tega pa se bo dal v juliju dobro opazovati največji planet našega solnčnega sestava Jupiter. Njego-v premer je več nego 11 krat večj® od zemeljskega premera in meri 144.580 kilometrov. Njegova masa je 38 krat večja od! zemeljske. Njegom najmanjša oddaljenost od Zemlje znaša 3.9, največja pa 6,5 solnčnAh oddaljenosti od Zemlje. Zanimivi so predvsem sateliti, ki obkjnožujejo Jupitra. Do-Čim ima Zemljat samo en aaie* Hft, Luna. Venera nobenega ki Mars dva^ jih ima Jupiter kar devet. Navadno se označujejo z rimskimi Številkami od I do IX. (Dalje na IV. strani) 11 ALi OGLASI EEELITI-POOL vodi v vseh- pezikth. Via Fabi* Fflzi in pre-837 f£f|£Jf|A D« Jong s holandski, zasluži kttftfftU prodaost radi njegove pristnosti in izbora« k ako vosi L ft ATliDNA fiorsatti * FlgKo, Trst, tLALJIKilA Ctfso 47 (lekarna Rovis) popravlja, prodaja m kupuje stato, srebro po poltenih cenah. Govori se slovenski. ___ VIlRf L 5-— Societa Ligure - Lom-HVHa barda Piazza Scorcola 3; Tist. — Izdelek, ki se ne boji konkurence. Tovarna S. Vito al Tagliamento. 836 ANTON PECAR torama Trst via Scussa 8, prodaja, popravijo, uglašuje in menjaje flasovirje, harmonijo in orgije. _781 BABICA, diplomirana, sprejema nosetr. Bice Hladiš, Via Madonnina 10/11. 851 MAJHNO zemljišče, s hišo s 14 prostori, blizu morja v Vali« d'Oltra, se proda po ugodni ceni, Pojasnila Hladiš, Madonnina 10. 853 POZOR SLOVENSKI KROJAČI IN ŠI-VILJE V JULIJSKI KRAJINI! Špecijalen krojni tečaj za Slovence iz Julijske Krajine za časa velesejma, pod vodstvom F. Potočnika, člana internacionalne anglo~ francoske krojne akademije, odlikovan na krojni razstavi v Rimu z zlato medaljo in naslovom krojnega profesorja, se prične 4. julija t. 1. Učencem, ki ne morejo priti na tečaj, pouk po pošti s slovenskimi učnimi zvezki. Absolventom krojnih tečajev se preskrbi mesto v Jugoslaviji. Informacije: Zasebni krojni tečaj Ljubljana Stari trg 19. 841 S potrtim srcem naznanjamo, da je naša ljubljena mati AHA odora KRIŽHfiH po Stirimesečni In v zadnjem času mučni bolezni dne 29. junija v starosti 77. let prert I inla previđena s tolažil sv. vere. Pogreb se bo vršil dne 30. junija ob 6. uri pop. na domače pokopališče. Sv. Anton pri Kopru obč. Dekani 29.6.1927 Josip, duhovnik pri Sv. Vincenciju. v Trstu; Karto* posestnik v Sv. Antonu; Lazar, učitelj na Opčinah; Aleksander (odsoten), uradnik; Uršulina, hči. Pred zdravljenjem Lekarna mšmti Trst, Via ffiuliani 42 (Sv. Jakob) trso» GLVKOL Po zdravljenju DVA Mulm lazile DVH KlHtitiVfliRtilRlH K i H KURJA OČESA i Dobiva 9m v vseh lekarnah. fUlAGl SPfflBi • Via I«r L PKn 10 • Trst Malte „Edinost" KRONE 780 Mljenft, platin, 28-kruuh zlate Imto ZLATO plsčuje po višjih cenah nego vsak drugi ALBERT POVH - urama Trst, Vi« Mazzlni 46 ZAVOD DOTT. BOHClHfl-flHETTl, Trst, Via F, Fllll 23. TeL M-03 Int. C I ATI Šf A44 (Trganja v kolka) «fv S ■ ■ Mt Ozdravljenje ZOTfiooiM teb Trganja v laktih, ledjih in bokih. 771 Konsultacije : 10-12 in 15-17 PODLISTEK FRANCE BEVK: (22) Ko je znove postala, se ji je zdelo, da vidi dve e&ali drugo poiegr dru^re. Skc^iia je med debli bukev. Med sk-alama je staJa siaannata streha. Ni se motila. Ko se je izvila med za,dnjimi debli, je zagledaJa hišo. Stala je na grivi, pod katero je ležalo pceiofcje, da bi bila iaJiko stopila z nogo na Splezala je po ilovnaitr strmini do vrat, pred kaxera je padala senca. Posluhnila je. Ničesar ni bfio slikati. Odprla je vrata, ki niso bila zrukie-njena, in stc.\>iia v vežo. Vrata v izbo so bila odprla. VeLški kvadrati svetlobe so ležali po podu in na stenah.. Orodje je letalo raametano vse križem; c&ek pas svetlobe je pč*lel v veto in na ofcke lesene stopnice, ki so se vKpenj&le na izbo. Posluhnila je. Mislila je, da sliši sapo človeka. Pofc&cala je polglasno: «Jaka! j£&-a!i> In Š-3 enkrat, zakaj na prvi klic se ni oglasil niiiče. «Ojl» se je c^iasil šibek g'Ias, ki se je z veliko muko trgal iz grla Glas je prihajal z izbe. Micka ie od^La D-a ledenih stopnicah pod streho tu ob- stala na podu nad vežo m iskala z očmi v poJ-mracen prodtor, v katerega je padalo le nekaj pasov lunine svetlobe skozi redek paž. Polagoma so se privaidile njene afti polmraka. V temnem prostoru je zagledala ob pažu na cblaziicali zlek-njeno mošJto telo, brex blazine, brez odeje, pogrnjeno s suknjičem... Stopila je po škripa.jočih deskah in se pripog-nila. «Ali si ti, Jak.ec?» je vprašala«. Ta jo je gledal s spremenjenim obrazom. Bil je bled, ležal je pol po strani, njeguve oči so bile motne. «Ali te hudo bo4i?» je vprašala, ko je počenila k njemu in postavila kanglico in kruh na tla Jakec jo imel sto vprašanj hkratu na jeziku, a nci>#naga» ni mogel izgovoriti. Odgovarjal je samo na njena vprašanja. «Na plečih,» je dejal. «Kri mi ne teče več. Ali žge me. Te roke ne morem premakniti.* «Ali te nihče ni obvezal?« * «Kdo?» je vpražal. <«Kdo?» je ponovila M teka pri sebi. Misel je tavala v njeni glavi, ni se je upa J a izgovoriti. Razmišljala je znova, a ni našla za»ključka. «Mleka sem ti prinesla* in kruha,* je spregovorila, »vem, da nisi še nift jedel.» Jakec je z očmi lovil njene besede, njegova roka se je poizkušala dvigniti; od ganjenosti se mu je stokalo srce, da je molčal. «Ce H. je prav** s? je poMna^aia Mirka^ctc ob vežem jae. Ranai se ti laiiko prisadi, da umrješ.» «HvaJa,» je dejal Jakec, ne vede, kaj pravi. «če bočeč...» je jecljal ves iz sebe. Micka je tipala v vežo. Dobila je zamazano skledo in stopila pred hišo. Stekla je dvajset korakov k studencu, ki je tekel po dolgem žlebu v novo istesano korito; pomila je posodo in natočila; vode. «A1? imaš luč?» ga je vprašala. «Nimam,» je dejal. «Odpri paž. Luna sveti.» Odprla je vrata v paž, skozi katera je padla hmiua svetila, da je razločno videla v Jakčev izmučeni obraz. Za hišo so šumele bukve, skozi vrhove so bHe vidne zvezde. Petje slaveča se jo glasilo iz grmovja e 1.310 je prinesla novih objauic in mM postlal a. Suk- njič mu je dela pod glavo, zagrnila ga je z odejo> ki jo je našla na peCi. ( Jakca je tresla mrzlica in mu je ta^iega dobro dela Bil je kakor dete, ki ga mati neguje in mu postiilja. Hvaležne poglede, ki jih je upiral v Micko, je ta prezrla «Jutri prinesem zelišča*. Grem k materi... Popij Še to mleko in jej kruh!» Vse je ubogal, karkoli mu je ukazala. Ko je; Micka odložila kanglico in popravila odejo, je zgrabil za njeno roko. Ni se mogel premagati. «Hvala ti, Micka!» je dejal med solzami, ki so mu tekle po licu. «Hvala ti, Mickart» drugega ni mogel reči. Neizmerna gaoijenost je vsega obvladal ai Tudi Micka je držala njegovo roko in je nil mogla izpustiti, da bi ga ne užalila. Ko je videla njegc.ve solze, je jokala tudi ona »Smilil si se mi, zato sem pri&la. Bodi miren, Jaka.» Jakec je imel eno samo misel, ki je polnila njegovo srce, zato je jecljal dalje iz solz. «Ali boš moja žena Micka, Ali 1knš?» »Ozdraviti moraš, Jaka. Potem... potem boirwq govorili.« «Poeteljo sem delal, ko me je...» se je sm^j«! Ja&e'c skozi solze. «Ravno posteljo sem del al.» Tako sta se smej-aia m jokala, premagana cd vsega ncirainjcga in drug od drugega, o-ba, in skoraj nist« opazila, da so božrJe minute in se j< mesec nagnil za zelene vrhove dreves. .' IV. «EDHfOS¥» V Trsta, dne 30. Junija 1927. Prvi Štirje, ki imajo razmero-jnui veliko maso, so že z boljšim daljnogledom zazna tni. Odkril {jih je že 1. 1610. Galileo GalileL Zadnje štiri pa so izsledili šele v zadnjih 25 letih. Jupiter bo v juliju viden od polnoči dalje, in sicer v ozvezdju Hib pri zvezdi, ki nosi na astronomskih kartah številko 12. S a turen je o večeru še viden in sicer nad ozvezdjem Škorpijona. Sat uren je za Jupitrom največji planet. Posebno zanimiv je radi obroča- ki ga obdaja in ki se bo 17. julija na lahko zaprl. Ima deset satelitov, od katerih ima največji sijaj, Titan po imenu, ki je posebno dobro viden ob času njegove največje oddaljenosti od Jupitra (za naše oko seveda), to je 6., 14., 22. in 30. julija. Ostala dva planeta, Uran in Neptun nista s prostim očesom vidna. Uran se nahaja v ozvezdju Rib in se da izslediti že z navadnim dali n oprle dom. Neptun pa je v juliju sploh neviden. Ozvezdja. Na nebu, kakršno se nam bo kazalo 1. julija ob 23., 15. julija ob 22. ali 30. julija ob 21. uri, bodo: v zenitu: ozvezdja Zmaj, Liri se vse to dalo realizirati v zimski dobi. Trg mlečnih izdelkov bi se vsekakor zboljšal, a zraven tega bi se izpopolnili naši mlekarski izdelki in predvsem pa mlekarne same. Omogočena bi bila nabava mlekarskih strojev, bodisi za to ali ono vrsto pridelkov. Izdelki takih zadružnih mlekaren bi si delali reklamo sami v trgu in ne bi bilo treba zanje razstav in podobnih stvari. Današnji čas zahteva takih gospodarskih smeri in tem moramo mi slediti. Kaj pa s pomladansko razstavo? Da bi na>e majhne mlekarske za-druge uspele, ni dosti verjetnosti. Majhne količine posameznih naših- mlekaren tam ne pridejo do veljave, tudi če bi se naše mlekarne udeležile razstave. Pozornost trga bodo vzbudile morda velike severnoitalijanske mlekarske zadruge in le slučaj bi moral biti, da bi se zaznala katera izmed naših gorskih mlekaren. — Torej ni verjetno, da bi si naredili reklamo! Ce hočemo doseči to, moramo za četi graditi mi sami čim prej na3e mlekarne, jih izpodbujevati. skupljati v močne gospodarske organizacije in s temi nastopiti v svetu, na trgu. Ce bomo tem smernicam, tem zahtevam naše dobe sledili, bomo tudi mi dobili svoje mesto v svetovnem trgu, v nasprotnem slučaju pa bomo vedno prisiljeni oddajati blago potom prekupčevalcev in svet niti vedel ne bo za nas. 3iZ. R. RAZNE ZANIMIVOSTI Lepa odškodnina. Dr. J. G. Yocum je pri neki avtomobilski nezgodi oslepel. Tožil je lastnika avtomobila na odškodnino. Pravda za odškodnino se je vlekla precej dolgo časa in je komaj pred par dnevi razsodil najvišji sodni dvor v New-Yorku konč-veljavno v tej pravdi. Prisodil je tožitelju oslepelemu dr. Yocumu 250.000 dolarjev (nad 4,325.000 L). To je bila doslej največja vsota, ki se je priznala kot odškodnina pri prometni nezgodi. Idilične razmere. Jaon je malo mestece v republiki Ciiile (Južna Amerika) in šteje kakih 5000 prebivalcev, po večini kmetov in pastirjev. Nekega jutra pridirja v mestece precejšnje Število jezdecev. Bili so to roparji, ki so zahtevali od 'meščanov, naj jim izreče vse, kar imajo. Mestni očetje in uslužbenci so se prvi aretirali. Roparji, bilo jih je nad petdeset, so mestece popolnoma izropali in na-ropano blago odpeljali. Ko so zvedele oblasti iz bližnjih mest za rop, so začele zasledovati roparje, toda o njih ni tilo več nobenega sledu. Letalo za ranjence. Te dneve je napravilo sanitetno letalo, zgrajeno v Italiji, poskusne polete nad Rimom. Letalo obstoji iz jekla in čistega aluminija, ima kabine za ranjence, v katerih je prostora za dve težko, štirinajst lahko ranjenih in za enega zdravnika V letalu se lahko izvršujejo tudi med poletom nujnejše operacije. V varni shrambi. V Parizu je umrla stara mejna grofica de P. Zapustila je listek s sledečim besedilom: «Pred mojim pogrebom naj se vzame iz mojega desnega gorenjega kočnika plomba!)) Ko so sorodniki vzeli iz zoba plombo, so dobili v zobni duplini trikaratni diamant, ki ga je pokojnica nosila v zobu vedno s seboj, ker se je bala, da bi diamant ne izgubila oziroma da bi ji kdo diamanta ne ukradel. Morilka Grosavescu - oprožfona. Tam po zimi smo poročali, kako je Nelly Groeavescu ustrelila svojega moža, opernega tenorista v trenutku, ko se je odpravljal v Berlin na gostovanje. Tenorist je bil na mestu mrtev. Ves prejšnji teden se je vršila porotna razprava proti morilki. Za ta proces je vladalo veliko zanimanje. Zgodilo se je tako, kakor je bila morilka kakih štirinajst dni pred umorom povedala neki priči: «Ce ubijem moža! jz ljubosumnosti, bom oproščena.* Porotniki so zanikali glavno vprašanje o umoru, pritrdili drugemu vprašanju o uboju in dodatnemu vprašanju o duševni zmedi, radi česar je sodni dvor izrekel opro stilno razsodbo, čeprav je bilo z vsemi pričami dokazano kazniv^ dejanje. Umljivo, da je razburil ta pravorek ljudskih sodnikov vse juriste ne samo na Dunaju, marveč povsod, kjer so pisali o tej drami. Razprava proti Ijndožrcem. To jesen se bo vršila na Češkeui razprava proti moldavskim ciga-« nom, ki so ljudi morili in njihov'o meso uživali. Obtoženih je trideset* oseb, katere obremenjujejo obtožnice s petnajstimi umori. Proces bo trajal dva do tri mesece. Obtožnica bo pisana na 4000 straneh, kakih 2000 vprašanj. Ta proces bo pač največji proces po prevratu. Človeška zver. V anatolski vasi "Sugurlu se je dogodil zločin, ki spominja zelo na slučaj «Angerstein». (Angerstein je namreč lansko leto umoril, ustrelil, osem članov ene družine.) Prejšnji sluga Envera Paše, Ismail, je hotel prisiliti ženo, ki se je bila ločila od njega, naj bi se vrnila k njemu. Ker se je branila, jo jo Ismail ustrelil na polju, prav tako je ustrelil tudi njenega očeta. Nato jo napadel morilec sorodnike svoje žene in streljal na svakinjo, na svaka in na njegovo ženo. Vse ie težka ranil. Ko se mu je razkadila krvna pijanost, se je začel igrati z otrokom svojega svaka, todn kmalu je moral bežati pred razjarjeno množico, ki se je grozeče- bližala njegovi hiii, v hribe. Vse orožništvo celega okraja je na delu in išče morilca. Iz ameriških listov Neki avtomati list predlaga, naj bi se nabila v vsakem avtomobilu svarila za pešce. Ako bi se svarila pritrdil ai pod vozilo, bi jih ljudje še bolj brali (Punch). Junij je mesec za nevešče. Vsi drugri meseci so do-ločeaii m ločit\e (Wall Street Journal). Življenje Američana je v ulicah Šangliaja sedaj prav toliko vredno k n kor v ulicah Chicaga (E1 Paso Times). Posel zakonskega mož-i ba vedno bolj negotov. Vseučilišče v Michiga-nu je ustanovilo dekliški razred za streljanje s puško (New York Evening Post). D4ROVI Ob priliki godu g. Alojzija Dur-java iz Rakitnika so darovali Po-stojnčani Lit G5.— za «ŠoIsko društvo*. Zavednim Postojnčanom, ki ne zamudijo nobere prilike, da bi se spomnili «Šolskega družtva« prav srčna hvala. LASTNICA UREDNIŠTVA G. dopisniku s spodnjega Krasa: VaSe pismo s pritožbo smo prejeli. Žal ne moremo uvaže vati iz razlogov, ki so navedeni v nedeljski številki v članku pod naslovom «Par besed našim dopisnikom«. 6. Stva, IL B.: Oba Vaša članka, kakor tudi Vaše pismo smo prejeli. Članka bomo uporabili v kratkem, upamo že v nedeljo. Staziši iz fiturij: Dopis prejeli, ni za objavo. Pritožite se na šolska oblastva. AVTOKORIJERA Trst-Lokev-DIvača-Senožeče Odhodi iz Trsta (Piazza Oberdan). V delavnikih ob 12 in 17.30* r nedeljah ob 7.30, 14.30, 16.—. Iz S en ožeč v Trst. V delavnikih ob 7 in 1S.30. V nedeljah ob 7, 18.30, 18.35. Vožnja traja 1 uro 30 minut. Laurect Puccetti, Milano, vla Marcona 83. Brez operacije In b)le'in zamo-r jo OPUŠCI, ki so poskušali vsa brezuspešna sredstva, zopet pridobiti sluh, po učinkovitem načinu: ušesna proteza, ki je uspeh dol g- letnih in t^uda-p-»Inih znanstvenih raziskovanj proti gluhosti, šibkemu slnhu in brenčanju. Interesenti se lahko zaupno obrnejo na znamenitega pariškega specialista za ušesno protezo, Laurenta Puccetti, ki bo s praktičnimi poizkusi pokazal ta novi način. JLlrezplačne konzultacije od 9 do 16 v: Vidsia, četrtek 30. junija, Hotel Nazio- nrJ.e. Gorica sobota, 2. julija Hotel Uninne, via Garibaldi 10. (732) - il ti il Piazza Tomaseo 29 i Tovarna orgel, bar-i imonijev, glasovirjev jj I UgLašuja in popravlja 2 • vse omenjene Instrumente jj 1 Ztl&raite pmaiass! <7t2> Pisčercaj« sa oSsraas jj CENIK BREZPLAČNO. PARAŠ m ki okužajo va*e telo z veliko nevarnostjo za vaše zdravje (klopi, bolhe, uš:) se morajo takoj odstraniti in radikalno uničiti. Rabite prah STIP in uspeh bj viden. ST1P uniči tudi parasite hiše »kuliinjsKe ščurke, stenice itd.) Vse lekarne prodajajo STiP. Dobiva e v lekarni Gociina. Trst, Ali' Via Gin- nastica 4, (ex Via F