299. številka
Ljubljana, v soboto 28. decembra.
XXII. leto, 1889.
Izhaja vsak dan ifećer, izimfii nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., .za leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld.,  za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr.   Za pošiljanje na dnra računa le
po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko več. kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — DredniStvo in upravnistvo je v Gospodskih nlicah fit. 12. Dpravnifitvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Vabilo na naročbo.
Z novim letom nastopi „Slovenski Narod" svoj XXIII. tečaj. Ustanovljen kot glasilo slovenskega nezavisnoga razumništva, je vso to dobo visoko držal narodni prapor in hrabro se poganjal za vseslovenski program, kakor so ga bili 1848. 1. rodoljubi slovenski prvič proglasili, a ga je pozneje narod naš na tolikih taborih z oduševljenjem vsprejel.
Temu programu bil je „Slovenski Narod" vedno zvest in ostane tudi na dalje. Z isto odločnostjo, kakor doslej, poganjal se bode za vse svetinje narodove, za vedno večji razvoj in napredek. „Slovenski Narod" ne pozna in ne sme poznati stranskih potov, kajti prema črta je najkrajša in po tej nam je hoditi, po njej dospemo najpreje do zaželenega zlatega smotra.
Kar se lista samega tiče, omenjati nam je, da bodemo skušali zadovoljiti čitatelje svoje, da bodemo še češče nego letos prinašali priloge in da smo skrbeli za dobre in jedrnate uvodne, članke in za jako zanimive podlistke, deloma izvirne, deloma preložene iz slovanskih jezikov. Z isto vestnostjo, kakor doslej, vršili bodemo posel svoj, zato pa tudi vse prijatelje in znance prosimo, da nam ohranijo dosedanjo naklonjenost ter širijo naš list in ideje, katere dosledno zastopa, v vseh svojih krogih.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom
Za vse leto........13 gld. — kr.
u pol leta........6   „   50 „
, četrt leta........3   „   30 „
,  jeden mesec.......I   „    10 „
Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za Četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja:
Za vse leto.......15 gid. — kr.
i  Pol leta........8   „   — „
a četrt leta........4   „   — „
»  jeden mesec.......I   „  40 „
Deset let po Berolinskem kongresu.
Minolo je deset let, odkar je Berolinski kongres uredil novo stanje stvarij na Balkanu. Vsi smo vedeli, kaj bo sklenili gospodje pri zeleni mizi v Berolinu, ali o pogajanjih, katerih plod so ti sklepi, smo pa dosedaj le malo vedeli. Pri nekej priliki je bil nekaj razkril grof Anilrassy in stvari tako pojasnil, da Avstrija ni bila proti zjedinjenju Bolgarske. Ruski diplomat Tatiščev je tudi po ruskih listih bil objavil nekaj razprav, iz katerih se je vsaj malo dalo posneti, kaj se je godilo v diplomatskih krogih pred Berolinskim kongresom.
Te dni je pa general Bobrikov priobčil v „Ruskem Vjestniku" razpravo, v katerej razlaga dogodke, ki so bili v zvezi z Berolinskim kongresom in stvar pojasnuje tako, da je ruska diplomacija sama zakrivila, če izid kongresa zanjo ni bil ugoden. Ime Bobrikova se je za poslednje vojne kaj često imenovalo. V avgustu 1877. I. je bil kot vojaški pooblaščenec glavnega poveljnika podunovske vojske v Belemgradu, poprej pa v jednakej lastnosti v Bukureštu, kjer je sklenil pogodbo z Rumunijo. V 1878. I. bil je mej vojaškimi veŠČaki, katere so bili dodali grofu Šuvalovu, ko je ta brez vseh ovinkov roalo pred začetkom Bero-:nM.,"?&!i kongr^.a pnrju priznal, da ne pozna bolgarskih razmer in geogra-fičnih in narodopisnih posebnostij Bolgarije. Ko sta se vozila iz Peterburga v Berolin je Bobrikov v železničnem vozu poučeval Suva lova o naravnih posebnostih Bolgarije in zgodovinski osodi balkanskih narodov. Plod tega poučevanja v železniškem vozu je bil ta, da se je spretni diplomat odločil, potegovati se za to, da se Sofijski okraj pridruži Bolgariji.
Iz razprave Bobrikova se vidi, da ruska vlada ni imela prav jasnih smotrov, ko je začela vojno. Bilo jo je k temu bolj prisililo javno mnenje. Misel na idealizovano Bolgarijo je spodrinila vse druge pomislike in to je utisnilo politiki ruskej jedno-stranatvo. To je bil tudi uzrok, da bo se v Berolinu sešli le nezadovoljneži. Nezadovoljne neso bile le velevlasti, temveč tudi balkanske države, na katere se RuBija ni ozirala, če tudi je bilo v interesu njenem, da oživi  poleg Grške in Rumunije tudi
zjedinjeno Srbijo in za razvoj sposobno Bolgarijo, kateri bi bila morala z zvezo okrepiti. Zato jej pa ni bilo treba Bolgarije do Egejskega morja, pač pa zbližanja srbske in črnogorske meje. Ustanovitev popolnega ravnotežja mej srbskim in bolgarskim narodom in njiju trdna zveza pod ruskim uplivom bila sta pogoj za razvoj balkanske federacije Će se v tem vprašanji mej vojno ni dosegel nikak uspeh, je naravno, da se na kongresu v Berolinu ni dalo nič doseči, ko so zapadne vlasti zasledovale baš nasprotne naloge.
Rusija je dobro vedela, da se mora ozirati na Avstro Ogersko in Anglijo, zaradi tega je že pred vojno s Turčijo priznala Avstriji upliv na zapadu balkanskega poluotoka in je na prvi ugovor Anglije popustila vse vojne operacije okrog Dar-danel.   Ker je bilo bojišče daleč od morja in torej angleško brodovje ni moglo do njega, treba se je bilo sporazumeti z Avstrijo. Za Rusijo bi bilo bolje, da bi se bila s sosedno državo takoj popolnoma sporazumela, Bosno in Hercegovino prepustila njenemu  protektoratu in za odškodnino  pa skušala doseči kneževino Bolgarsko v znanih narodopisnih mejah in  razširjenje  srbskega  ozemlja  do neke skupne meje. Sporazumljenje z Avstrijo je bilo tem potrebne;*-?,  kw Hana Avstrija najvitaluejše intere^«* *; na zapadu balkanskega poluotoka in bi bila potem, zbravši čete v Srednji Aziji lahko prisilila Anglijo, da   odjenja.   Če se  primerja pomen   Avstrije in Anglije v orijentskem vprašanji, je jedva moč dvojiti, da bode Anglija brezpogojno se potegovala za Turčijo,  dočim se nahaja  racijonalna podlaga za sporazumljenje Rusije z Avstrijo, naravno nasprotnico sultanove vlade.   Slučajno se je pa dogodilo, da se Rusija o podlagi za  mirovno  pogodbo pred kongresom ni dogovorila z Avstrijo, temveč z Anglijo in poleg tega pa še v jako nejasnej obliki. Že pred kongresom je bila pripravljena razdelitev Bolgarije.   Dabi se je Rusija sporazumela z Anglijo, morala se je vender ozirati na zahteve Avstrije.
Ko so prišli ruski odposlanci v Berolin, videli so takoj, da Rusija ni nobenemu prav naredila. Srbija, katerej sta Be s podporo ruskih zastopnikov priznala Vranja in Pirot, zahtevala je po zastopniku Bvojem  RiBtiči  omejenje  na narodopisnej podlogi.
LISTEK
Nedeljsko pismo.
Božični prazniki so lepi, vender pa si človek pošteno oddahne, kadar jih ima za seboj. Saj nam novega ne donašajo prav nič. Vedno se ponavlja isti stik „Sveta Eva in Adam sta pred božičem ta dan", vedno vrši se jednakomerno prekajanje in škropljenje raznih stanišč in poslopij, vsakikrat isti vspored, iste potvice in isto prenabasanje želodca, ki naposled sam ne ve, zakaj se mu baš o božiči nalaga toliko, mnogokrat neznosno breme.
Božič ima sicer svojo poezijo. Krasen je zares prizor, kadar se odpro duri in nežni otroci pridejo v sijajno razsvetljene sobane, kjer na visocem podstavku stoji božična jelka, na njej pa in pod njo dragocena in dražestna darila, ki bo jih roditelji poklonili deci svoji, soprogi drug druzemu, ali pa hišni gospodar svoje hiše prijateljem, uradnikom in služnikom. Treba le pogledati žarna lica zavzetih otrok ter motriti, kako jim je veselje zaprlo besedo, da ne vedo, kaj bi počeli, kako darila celo na odrasle ljudi uplivajo toli blagodejno, da ta večer v
boljših krogih ni videti čmernega obraza; opazovati treba, koliko moči ima ta večer tudi v nižjih slo-jevih, ki praznujejo ta dan po svoje — primerno.
Lepši del praznikov pa je vender-le božični večer in božična noč. Drug dan je ves svet preveč realističen. Vse le uživa in prebavlja in po količini zaužitega jela in pila so obličja povprek rdeča ali celo modra in veliko čudo je, da Bog v brezkončni svoji previdnosti dopušča, da ni ta dan več Zemljanov od kapi zadetih.
Božični dan mi tudi zaradi tega ne prija, ker človek ne ve, kam bi se dejal. Doma zdi se mu zaduhlo, kakor da bi vse Btene pritiskale na preobloženi želodec, v kavarni je toliko dima, da bi, kakor je nekoč rekel neki Kuhnovec, lahko „pan-ganet vanj zasadil, nanj pa plašč obesil", v krčme pa tudi ne kaže. Povsod, kamor prideš, postavljajo se ti potvice in svinjina na mizo. Vse to imel si že doma in prenasitil si se teh darov, kakor Izraelci v puščavi prepelic. Zaman ti torej „miza ponuja". Vender, ako ničesar ne vzameš, je zamera gotova. Reklo se bode: „Kako je visok!" ali pa : »Niti gostoljubnosti, specijalno slovanske lastnosti ne spoštuje."
Da se izognemo vsem tem neprilikam mej
krčmarji in gosti, bi jaz nasvetoval, da bi krčmarji potvice in svinjino delili drugikrat kdaj. Na primer kacih deset ali štirinajst dnij po božiči. Nahajali bi tedaj v svojih gostih veliko več hvaležnosti in razuma za razne sedaj običajne božične naslade, posebno tedaj, ako bi se taki dnevi v letu mnogokrat ponavljali.
Sicer sem pa, kakor sem že poprej rekel, vesel, da sem praznike srečno prebil, kajti baš pri tacih prilikah človek čuti, kako dobro jo je pogodil Gothe, napiBavši znane, na prvi pogled, zlasti ob deževnem vremenu nerazumljive besede: „Niclits ist schwerer zu ertragen — Als eine Reihe von scbOnen Tagen."
Božić je za nami, isto tako tudi Šentjanževo, na kateri dan se po vsej deželi kranjski Belijo hlapci in dekle, prepelje na stotine skrinj a tudi popije jako veliko vina, žal, še več pa potočnega žganja in je navadno proti mraku vsa služinčad zelo omra-čena in v labilnem ravnotežji.
Danes, v soboto, imamo „tepežnico", ali kakor se po Gorenjskem in Štajerskem še bolje imenuje, „pametvo". Ž njo v zvezi je posebna, zelo skromna obrt pletenih vrbovih bičev in pa starodavni običaj, da se s temi biči šeškajo mali
Ristić je izročil Šuvalovu spomenico, v katerej se pritožuje proti Rusiji in preti b sporazumljenjem z Dunajem, če se jej ne da teritorijalno odškodovanje 8 strani Bolgarske. MoraliĆno bodo pa ruski odposlanci odgovorni za to, če se Srbija približa Avstriji.
Bobrikov potem pripoveduje zanimivo epizodo o urejanji južnosrbske meje po vojaških izvedencih. Meja se je v treh oddelkih določila. Glede zadnjega oddelka predlagali so se štirje predlogi in se je o treh glasovalo Avstrijski polkovnik T. predlagal je mejo pri Vranji in temu, za Srbijo ugodnemu predlogu pridružil se je tudi ruski zastopnik. Pri glasovanji je propal najprej angleškega zastopnika predlog. Potem je na vrsto prišel predlog, ki je bil baš nasproten predlogu avstrijskega zastopnika, in čuda, zanj je glasoval polkovnik T. Potem je prišel na vrsto predlog polkovnika T., toda ta je izjavil, da njegovega predloga ni več, ker je on glasoval za drugi predlog. „Oprostite", odgovoril mu je pl. Blume, „črto, katero ste vi predlagali podpiral je ruski zastopnik". Ko je Ristić to zvedel, se je obrnil do Andrassvja, ki mu je pa kategorično odgovoril, da je avstrijski zastopnik zagovarjal črto, po katerej Srbija dobi Vranjo. Ko je srbski zastopnik to povedal pri priliki Bobrikovu, mu je ta odgovoril : Sprva pao, toda pri glasovanji si je jako prizadeval, da Srbija Vranje ne dobi. Zahtevajte od grofa Andrassv ja, da to dementuje, če more."
Tudi z Rumunijo je Rusija prišla v nasprotje. V aprilu 1S7 7. leta sklenila je ž njo vojno pogodbo, v katerej je jamčila celokupnost ozemlja Rumuniji, v Sansteftinskem dogovoru pa zahteva Rusija Besarabijo, za kar naj Rumunija dobi Dob-rudžo. Tako postopanje Rusije je tako poostrilo že itak napete razmere mej Rumunijo in Rusijo, da je malo manjkalo, da ni prišlo do konflikta. O tem se je razgovarjal Bobrikov z Bratianom v Berolinu. Ta mu je priznal, da Besarabija ni baš demaut v ruskej kroni, toda on mora računati s parlamentom in javnim mnenjem. Dusedaj je on vedno zatrjeval, da Rumunija ne zgubi nobenega dela svojega ozemlja, sklicujoč se na konvencijo. Ko bi sedaj poskusil zagovarjati Saustefansko pogodbo, bi gotovo pala vlada.
Pri tako žalostnih razmerah so ruski odpo-. planci bili na kongresu jako prije.nljivi. Želeli so le, da se stvar hitro poravna, da /e ne pride do mejnarodne vojne. Tudi neso mogli vedeti, ali nasprotniki le prete in strašijo, ali pa hočejo za svoje zabteve potegniti se z mečem. Rusija je bila popolnem osamljena na kongresu. Kdo bi bil mislil, da je kongres prišel za Rusijo popolnem nepričakovan, tako nepripravljena je bila zanj. To so glavne misli Bobrikove razprave in mi jim ne pristavljamo nobenega komentara. Objavili smo jih pa zato, ker so se nam zdele važne za pozuanje razvoja orijentskih zadev.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani, 28. decembra.
„Tiroler Stimmen" neso zadovoljne s sestavo šolske komisije go»i»o<lttke zboruiee.   V tej
otroci, da bi bili pridneji, veliki otroci pa, dokler dajo kaj okroglega od sebe. Škoda, da tudi pri tem ni več čuti starodavnega klica : „Pumetva! pametva!" marveč, da se je tudi tu že urinil švabski „Frisch und xund!u Treba bode še šeškati.
Danes dobili smo tudi nekoliko snega, katerega smo o božiči uprav pogrešali, kajti božič brez debele snežene odeje skoro božič ni, Zato ga tudi nesmo neveseli in nekaterniki bili bi skoro ponosni, da smo vsaj v tej zadevi nekoliko ravnopravni z Dunajem, kjer imajo že dolgo precej snega, kajti v nas ima ljudij, ki nečejo v ničemer zaostajati, za Dunajčani. V neki Ljubljanski krčmi shaja se mnogo tacih čudakov in nedavno morali so jim harfenisti sedemkrat zaporedoma svirati „Gigerl-Marseb". Bilo je pri tem toliko ploskanja, da so se šipe tresle in vsi gigerli trdili so na vse grlo, da lepšega večera še neso doživeli.
Takim gigerlom bi človek skoro prav iz srca privoščil „par porcijonov" influenze, ali kakor jej v nižjih slojevih Ljubljanskih pravijo „ f lane l'cea, potem bi bili tudi glede hripe ravnopravni z Dunajem, njih sreča pa brezmejna. s.
komisiji bi se sicer dobila večina za konfesijonalni šolski zakon, toda ta zakon bi bil centralističen. Za tak zakon bi pa v zbornici poslancev ne glasovali Čehi in Poljaki. Konservativni list priznava, da bode težko Gaučevo predlogo spremeniti v zakon, ki bi varoval pravice cerkve in roditeljev, pa tudi pravice kraljevin in dežel. Ta list se že boji, da s konfesijonalno šolo ne bode nič.
Dasi je grof Taaffe v svojem odgovoru na Plenerjevo interpelacijo izrekel se proti češkemu državnemu pravu, vender ni potolažil Nemcev. Po nemških liberalnih listih se že zopet preti s tem, da bodo nemški poslanci ostavili tudi državni zbor. Vlada sedaj lahko vidi, da jej vsa laskanja Nemcem nič ne pomagajo; želeti je le, da bi vender jeden-krat spoznala, da jej polovičarska politika le škoduje. Ko bi se Taaffe odločno oprl na desnico in bi pokazal, da hoče vladati brez Nemcev, kakor je liberalna vlada vladal« brez Čehov, bi Nemci kmalu spravljivejši postali. — Budejeviški škof Ržiha je tudi izdal pastirski list proti proslavljenju Husovega spomina.
Vitanje države.
250 Arnavtov je nedavno v Topliškem okraji streljalo ua sri»sKo mejno stražo. Unel se je hud boj. Poveljnik srbske mejne straže in jeden srbski podčastnik sta ranjena. Srbija se je zaradi tega dogodka pritožila v Carigradu, kar pa seveda ne bode dosti pomagalo. Turška vlada bode izrekla svoj*' obžalovanje, to bode pa tudi vse, kar bode storila.
Turčija ztnatra dovoljenje, da se bode bolgarsko posojilo smelo prodajati in beležiti na Dunajski borzi za nekako priznanje sedanjih razmer v Bolgariji. Naročila je zatorej svojim zastopnikom pri velevlasteh, da naj povprašajo, kako sodijo o tem rušenji turških suverenuih pravic. Ruski listi presojajo sedaj ta korak Porte in ga odobrujejo. „Novoje Vremja" misli, da je dolžnost Turčije, da protestu je. Rusija se bode pridružila njenim nazorom, in bode sama prisiljena formalno vprašati velevlasti za njih mnenje. Ta list misli, da se bodo posebno v Berolinu dobro premislili, predno bodo zanikavno odgovorili. „Novosti" tudi odobravajo ta korak turšk" vlade, pa ne verujejo prav v odkritosrčnost njeno. „Peterburgskija Vjedomosti" pa mislijo, da bi bila Rusija sama se morala poprijeti inicijative v tej zadevi, ker turška diplomacija najbrž ne bode pokazala dovolj odločnosti.
V zbornici IraiicuNkeJ bili so zadnji čas večkrat veliki škandali, posebno Boulangerjevi pristaši so večkrat s kričanjem skušali preprečiti vsako razpravljanje. Kakor se je pokazalo, sedanji zbornični red ne zadostuje, da »e v zbornici ohrani red, to je spoznala večina in se je zatorej že stavil predlog," da se zbornični red poostri. Opozicija bode gotovo silno kričala, ko se bode razpravljalo o tem predlogu.
V bavarNkem deželnem zboru bode pri budgetnej debati hud boj. Budgetni odsek je namreč zelo obstrigel budget, zlasti za velike šole in umetniške namene neče konservativna večina odse-kova toliko dovoliti, kolikor zahteva vlada. S tem bi radi zvrtoglavili naučnega ministra Lutza, ki jim ni po godu. Bodo li dosegli namen svoj, se ne ve, ker sta v zbornici obe stranki, liberalna in kouser vativna, skoro jednako močni.
Položaj v JBrazilijI je jako opasen. Vlada se boji ustaje, zato z vso strogostjo postopa proti vsem nasprotnikom republike. Mnogo osob so že zaprli. Kakor Be kaže, je večina narodova za monarhijo, le vojska je z malimi izjemami za republiko. Vlada se tudi boji izida volitev, zato jih je tako pozno razpisala, da bi se narod ta čas že sprijaznil z republiko.
Slike Litevske.
Pan Ščensni.
(Češki napisal E. Jolinek, posl. V. N o v i n.) (Dalje.)
Vender ono veselje, o katerem sem preje omenil in s katerim me je pan ŽČensni zapored več let pozdravljal za pragom svojega gostoljubnega dvora, pretrgalo se je uanagloma, a konečuo prenehalo popolnoma. Pan ŠĆeusni se je postaral in to veste, da kadar ima kdo na hrbtu deveti križec, ni mu dobro v mazurovem vrtinci. Sploh sem bil sam zoper to in prosil sem ga spoštljivo, naj bi nikogar več ne klical in ne delal nobenega „ambaraaa". Izgovarjal sem se z utrujenostjo in s posebno ljubeznijo do samotarstva.
„Saj prihajam le zato, da bi se vam poklonil in da bi se tešil z vašim trdnim zdravjem", rekal sem običajno.
In tako se je zgodilo, da sva trenotke mojega poseta preživela v samoti. Jedini stari Pavel je hodil okolu naj i strežeč pri Čaji.
To mi je bilo odkritosrčno rečeno — še ljubše.   Gospode brate in krasne gospe in devojke
Domače stvari.
(Za „Sokolski Dom") podaril je rodoljubni gospod Franjo Peče, trgovec v Starem Trgu pri Rakeku 10 gld.
— (Gos p. VekoBlav Spinčić) dobil Je kot deželni odbornik istrski za tekoče šolsko leto dopust in se preseli v Poreč.
— (Umrl) je včeraj popoludne g. Jernej Koželj, „metteur-en-page8tt v Bambergovi tiskarni, kjer ješkom 40 let zdržema služboval. V m. p.!
— („Naša Sloga") praznovala je z 52. letošnjo številko dvajsetletnico, odkar je pričela izhajati. Poslednja letošnja številka izšla je tem povodom v praznični obliki, ter čitateljem svojim pokazala, kako skromen je bil prvotni list, ki je izhajala samo po dvakrat na mesec. Da se je list razširil do sedanje velikosti in da izhaja kot tednik, k temu so pripomogli možje kakor: pokojni vladika Dobri la, brata Bastiani, Mate Ujčić, Anton Karabaič in Tomislav Padavic, katerih se uredništvo v presrčnih besedah spominja. Vrli „Naši Slogi", ki si je stekla nevenljivih zaslug za preporod slovanskega naroda v tužui Istri, naj-iskreneje želimo, da bi še krepkeje napredovala in še mnoga leta vzbujala in hrabrila slovanski narod po Istri.
— (Narodna čitalnica Ljubljan ska) priredi Silvestrovo veselico dne 31. decembra 1889 v društvenih zgornjih prostorih s sodelovanjem vojaške godbe c. in kr. domačega pešpolka baron Kuhn št. 17. Vspored : 1. Le h ar: „Koračnica". 2. I. Strauss: Ouvertura k operi „Prinz Methusalem". 3. N. StosB: „Brže junaci na ples"; moški zbor s spremljevanjem godal. 4. R. Genee: „Laska salata"; moški zbor s tenor-samospevom g. Pri bil a. 5. J. Kral: „Vielliebchen", valček. 6. A. Ambroz: „Operettenschau" ; potpourri. 7. G. Eisenhut: „Na Savi"; moški zbor. 8. R. Burgarell: „Predpustni potpourri" ; šaljivi čveterospev s spremljevanjem glasovira, gosli in druzih šaljivih godal. 9'. Amer; „Voli Humor"; polka frangaise. 10. Lelbold; „Hrvatski dom"; potpourri. 11. J. Kral: „Edelweissa; polka mazurka. 13. Rosenkranz: „Mein Oester-reich"; fantazija. 13. Loterija. 14 Pozdrav o po-lunoči. Začetek točno ob 8. uri zvečer. Pristop k veselici je uedruštvenikom zabranjen. Kadenje v dvorani je do 11. uro opustiti. K toj vosoboi vabi vse čč. p. n. društvenike na uljuduejše odbor.
— (Silvestrov večer) priredi pevsko, društvo „Slavec" dne 31. decembra t. 1. v prostorih Schreinerjeve pivarne na sv. Petra cesti. — Ker bode vspored, katerega priobčimo v prihodnji številki, jako raznovrsten in zanimiv, nadejati se nam je obilne udeležbe. Odbor.
— (Nezgodana železnici mej Trbovljami in Zagorjem.) Včeraj smo javili, da sta bila vsled eksplozije dva železničua vagona zdrobljena. Kakor Be nam poroča, se to ni zgodilo vsled eksplozije, marve čskala se je v hribu utrgala in pala na ponočni brzovlak. Zdrobljen je vagon, v katerem je takozvani „closet", poškodovan pa vagon prvega razreda. Gospodu in gospej, sedečima v poslednjem vagonu, se k sreči ni nič zalega zgodilo.   „N. Fr.
&k%f~ Dalje v prilogi.
mogel sem gledati inde; tudi za inazur bila je inde močnejša podlaga. Zato se mi je pa ponujala baš sedaj redka priložnost, gledati globoko v krasno dušo pana SČensnega, kateri, razkrivši blago srce, ni prikrival pred menoj ničesar. Bil je to za me res slasten užitek, ko je v mračnej urici pričel litevsko „gawedo". Tu se je razgovarjal o tej Bvojej . . . recimo rajše našej . . . Litvi in glas njegov je dobival toliko mehke gorečnosti in prisrčnosti, da se je spajala duša moja vsa ž njegovimi čuti. Priča najkrasnejših dob Vilenskih, ko se je mladež zbirala okol Mickiewicza in Tome Zana, razvijal je pred mojimi očmi skoro polsto-letno živenje litevako v bojah najkrasnejših in naj-simpatičnejših. Koliko ganljivih scen tu! Da, včasih je umolknil, sklonil glavo, in oko se mu je zalilo s boIzo ... ali vse to potlačil je vedno s tihim vzdihom ...
Zgodilo se je jednoč, da je pan Ščensni pri-povedovaje o Litvi ugodnim spoznal vesti me h kakej sliki, obešenej na steni, kjer je gledalo iz širokih starih okvirov nekoliko junaških kontuševcev, ali je gledala slikica založena v knjigo ožoltelih listov. Tako mi je razkladal častiti starček vse, kar
Priloga „Siovenskemu Narodir St. 299 28. decembra 188M.
Presse" ima o tej nezgodi obširneje poročilo, v katerem se trdi, da o skali, ki bi bila prouzročila to nezgodo, ni bilo ne tiru ne sledu, da pa tudi ne misliti na strel.
— (Iz Ljutomera) se nam piše: Naš sodnik, kateri je slovenskemu občinstvu bolje poznat postal vsled tega, ker je prepovedal diurnistom v uradni sobi mej seboj v slovenskem jeziku pomenkovati »e, je dotičnim diurnistom rekel, da je to prepovedal „auf h oh ere \Veinung"! Dobro bi bilo, če bi slovenski poslanci vprašali o svojem času v državnem zboru, odkod je prišla ta »l bhere VVeisung". G. Kotziantschitsch računi, da pride ali na Ptuj ali pa vsaj v Slov. Bistrico. On je »persona grata" pri g. Heinricherji, ter se mu bo že posrečila njegova želja. — Pri nas se je čudno razvilo voliunstvo. Vohunstvo bilo je v našem malem trgu sicer že od nekdaj v lepem cvetu; od kar pa je tukaj nekov makov gospod, prišel je nekak sistem v to lepo obrt. Če sediš v krčmi in govoriš s prijateljem, najedenkrat zastane govorica, dobiš od prijatelja pomenljiv pogled, in takoj veš, da je prilezel jeden znanih vohunov, kateri vse, kar kje tako, (kakor pes kost), v krčmi, pobere, nese v znano hi So ob glavnem trgu. — V drugih krajih bi take vohuue hitro dejali pred vrata, mi potrpežljive du3e, pa utakneino samo glave vkup, kakor ovce, če prihaja volk ter čakamo, dokler dotičnega vohunskega poštenjaka zopet vzame noč.
— (Deželni šolski svet štajerski) odbd je ugovor občin Obris in Šalovce zoper zidanje šole v Središči in odločil, da se ima v Središči zgraditi šola. Občina Obris uložila je ugovor pri ministerstvu, kupila zraven stare šole ležeče posestvo, in odstopi sedaj, kakor Središče, stavbišče brezplačno. Občina Šalovce pa hoče sama svojo šolo zgraditi.
— (Za božićnico) so dobili v Ljutomeru novega poštarja. O dozdajnem poštarji, ki je znanega Ptujskega dr. Michelitsch-a brat, govorilo se je že dolgo Časa marsikaj. Gotovo ni bilo vse v redu. Pred nekaterimi dnevi je prišel c. kr. poštne direkcije uradnik iz Gradca preiskovat tamošnje pošto in nasledek te preiskave je bil, da se je gospod Florijanu Michelitseh-u, ki ni bil nič posebno prijazen s strankami, pošta nemudoma vzela in izročila drugim zanesljivim rokam.
»Slov. Gospodar."
— (Graščino Ebensfeld pri Ptuji) kupil je nek Klammer iz Pešte, od sedanjega posestnika barona Dunay-a, za 200.000 gld., kakor leži in stoji z vsemi pridelki letošnjega leta. V kup prevzel je Dunav od Klammerja vilo v Pešti za 160.000 gld.
— (Odbor »Slovenskega povskefga društva") ima due 6. januvarja 1890 ob 2. uri popoludne v Ptujski čitalnici svojo drugo redno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Prečitanje zapisnika zaduje odborove seje. 2. Določitev pesmi za pevski zbor leta 1890. 3. Določitev kraja in dneva glavnega zborovanja z velikim pevskim zborom. 4. Slučajnosti. K tej odborovi seji se zaradi važnih točk vabijo tudi zuuanji odborniki, da se je kolikor možno osebno udeleže, ali pa vsaj pismeno svoje želje in mnenje izrazijo. Že ob svojem času je odbor naprosil  slovenske skladatelje,  naj mu
blagovole za prihodnji veliki pevski zbor darovati nekaj novih skladeb. Tej odborovi prošnji sta do danes blagohotno ustrgla slavrioznana slovenska skladatelja: gospoda dr. Gustav I pa vic, poklo-nivši društvu dva nova krasna mešana zbom, in Anton Ne d ve d, kateri jo daroval cel zvezek svo jih najnovejših moških zborov. Ostale častite gospode, do katerih se je bil odbor v tej zadevi obrnil, nujno prosi, da mu blagovolijo do omenjenega dneva povslati nekaj novih skladeb, da bode mogoče sestaviti izreden in zanimiv pevski vspored. Naše društvo potrebuje v dosego sijajnih uspehov poleg izdatne gmotne podpore tudi duševne, katere prosimo v prvi vrsti od naših slovenskih skladateljev. V teku svojega petletnega obstanka je društvo pri vsakem velikem pevskem zboru častno, v občno zadovoljnost in začudenje rešilo svojo nalogo in tako hočemo napredovati tudi v bodočem letu. Konečno želi vodstvo vsem Čustitim udom in dobrotnikom »Slovenskega pevskega društva" veselo in srečno novo leto s prisrčno prošnjo, da mu ostanete tudi v bodočem letu zvesti podpiratelji.
—  (O  železnici Červinjan-Iionke) piše   „Nova  Soča":   »Zdaj   preti  našemu mestu zopet nova, velika nevarnost: železnica od Ron-kov  do Červiujana in naprej v blaženo kraljestvo.   Vitez dr. Pajer je to železnično črto v deželnozborski seji dne 19. novembra iskreno zagovarjal, proglasivši jo malone kot jedino rešiteljico naše Furlanije iz sedanjih rev in težav in govoril je tako prepričevalno, da so vsi poslanci obsedeli na nastavljeni limanici. Potom nujnosti, brez nadaljne  razprave,  obveljal je njegov predlog, da se ima naložiti deželnemu odboru, naj poda vladi dobro utemeljeno peticijo v dosego omenjene želez-nične črte, katera bi se pri S. Giorgio di Nogaro zvezala z novo italijansko železnico ter bi posredovala  najkrajšo zvezo med  Ronkami, oziroma Tržičem in Benetkami, pustivši  na strani Gorico in ves ostali del naše  dežele.   Toda  veter, ki ga je  sejal  dr.  Pajer  v   deželnem   zboru s svojim predlogom, vzbudil je bud vihar v mestnem zastopu in v Goriškem mestu sploh.  Stari, a pri vsem tem vedno budni čuvar mestnih koristij, starešina Marzini, je v mestnem zastopu ostro grajal deželnozborski sklep in šibal posebno tiste poslance, kateri zastopajo Goriško mesto  v deželnem zboru, da so glasovali za tak predlog, koji utegne poguben biti glavnemu mestu  ter iz Gorice narediti Ronke, iz Ronk pa Gorico. Napadeni zastopniki so se branili, kakor so se mogli, a večina je vender sklenila, da se ima napraviti protest proti deželnozborski peticiji. Po mestu pa še vedno buči vihar občne vzbujene nejevolje, ker je neka kratkovidnost mestnih mandatarjev v največo nevarnost postavila najvitalniše koristi deželnega glavnega mesta. Kakor čujemo, došlo je pismo z Dunaja, in sicer pismo od jako veljavne in uplivne osobe, da je vlada naklonjena nasvetovaui najkrajši zvezi Ronk z italijansko mejo. Če je to res — in neušečne vesti se ures ničujejo še prerade! — potem je zares sila mest nemu zastopu, da se krčevito postavi v bran taki nameri."
— („Popotnika") izšla je 24. Številka Vsebina: Vabilo k sodelovanju in naročbi. — Misli o nadaljevalnem  izobraženju   ljudsk.   učitelja. —
se je tikalo Litve in mnogo družinskih dogodkov sorodne šlahte. Ako vem danes kaj o Litvi, zahvaljujem se za to večinoma panu Ščenauemu. Bile so to razprave in vspominki, iz katerih se spoznava kraj in ljudstvo, minolost in sedanjost, veselje in žalost, vrednost kulturna, razmere društvene, šege in navade ... In še več! Pan Ščensni je učil s svojimi vspominki Litvo tudi ljubiti. Velečastno bilo je naudušenje, ki ga je unemalo, svet je bil čut, s katerim je posvečeval vsak pojem o Litvi. Kako je ljubil svojo Litvo! Kako je hrepenel po njej.
„To je prav mythus, vaša Litva!" zaklical bem najedenkrat poslušaje naudušenega pripovedovalca.
Radi mnogoličnosti sprehajala sva se tudi nekdaj po dobah. Pan Ščensui je odprl vse dveri do kraja, da i vodeče na mostovž, in tako sva hodila kakor na promenadi. Na teh „sprehodih" obklopa-vale so naju vsekako reči in predmeti tako stari, kakor sam pan Ščensni in še starejši. Tu ni bilo nič novega. Stare bile so slike, stara pripravna oprava, stari svečniki, stare preproge, zrcalca in lepe drobnarije davno minolega kurza. Le v posled-njej sobi opazilo je moje oko reč, katera ni kazala
z ostalimi rečmi jednake starosti.   Bila je to dosti priprosta omara, podobna našim kmetskim skrinjam le da je  brez  »umetne" slikanje.   Imela je silen pokrov dobro kovan in na njem visele so tri ključavnice.
Mislil sem, da je tu shranjen kakov domač arhiv, družinske listine ... V Poljske j imajo to tako.
Jednoč se nisem premogel, da bi bil zakril v sebi zvedavost, vprašal sem naravnost, kaj je v tej omari spravljeno.
Proti mojemu pričakovanju odvedel me je pan Ščensni na stran. Zamislil se je in stoprv za nekaj časa zašepetal: „Zvedeli bodete kedaj ... ko bi vam to sedaj povedal, morda bi se smejali, in to bi me bolelo ..."
Ne hoteč nadlegovati  in hraneč k častitemu starcu dolžno spoštovanje nisem ga   vprašal   o tej uganjki nikdar več, dasi se mi je ponujala k temu češče priložnost.   Moral sem čakati, da se mi na ključi razjasneoje samo.
Žalibog — naključilo se je! — — (Konec prib.)
Črtice o zdravoslovju. (Spisuje Simon Meglic.) — Dopisi. — Novice in razne stvari. — Spremembe pri učiteljstvu. — Natečaji. — Uredništvo naznanja, da se .Popotnik, List ga šolo in dom" poslavlja od svojih prijateljev, a toplo priporoča naslednika svojega »Popotnik-a. Časopis za učitelje in prijatelje šole in glasilo zaveze slovenskih učiteljskih društev."
— (Vabilo) h glavnemu zborovanju Celjskega učiteljskega društva dno 6 prosinca 1890. I. ob 11. uri predpoludne v okoliški šoli v Celji. — Dnevni red: 1. Petje; 2. Zapisnik; 3. Društvene reči : a) tajnikove, b) blagajnikovo letno poročilo; 4. Volitev: a) društvenega odbora, b) pregledoval-cev računa; .0. Volitev slavnostnega odbora za občni zbor „Zaveže" ; 6. Nasveti. K mnogobrojni udeležbi uljudno vabi odbor.
— (Čitalnica Mariborska) imela je mi Sv. Štefana dan svoj dobro obiskan občni zbor. Gmotno stanje je ugodno. V odbor so bili voljeni gg.: M. BerdaJB, trgovec, predsednikom; pravnik Korber tajnik; trgovec Supan blagajnik; odborniki: dr. Janko Sernec, prof. Koprivnik, meščan Rapoe, vikar Borsečnik, kaplan Čižek in uradnik It ako ve c.
— (Vabilo) k veselici, katero priredi „Narodna čitalnica" v Kamniku v sredo v 1. dan januvarja 1890 na korist „fondu za prenaredbo odra". Vspored: 1. „Stric in teta", veseloigra s petjem v 2 dejanjih in predigro, prosto po Albiniju poslovenil Boleslav S. 2. Ples. Ustopnina navadna, večji darovi se hvaležno vsprejmo. Začetek ob 7. uri zvečer. K tej veselici prav uljudno vabi častite ude in goste odbor.
— (Slovensko bralno društvo v Klanji) priredi tekom letošnje zimske sezone naslednje veselice: Dne 31. decembra t. I. »Silvestrov večer" s petjem, igro in plesom; dne 5. januvarja sijajen ples; dne 2. februvarja „Vodnikov večer" in pustno nedeljo „maskarado". Podrobneje pozneje ob priliki.
— („Narodna čitalnica v Celji") priredi na Silvestrov večer t. 1. veselico s petjem, predavanjem, igro in plesom. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilni udeležbi vabi mesto posebnih vabil tem potom odbor.
— (Bralno društvo v Žužemberku) priredi dne 31. decembra 1889 Silvestrovo veselico. Vspored: 1. J. Strauss: Koračnica iz operete „ber Zigeunerbaron", svira domač orkester. 2. A. Hajd-rich: „Mladini", moški zbor. 3. C. Millbcker: Car-lotta valček iz operete „Gasparone", svira godba.
4. Štruklji: „Komičen prizor*, spisal V. Lapajne.
5. # * * Potpourri slovenskih naroduih pesni, svira godba. 6. F. S. Vilbar: „Na Velebitu", moški zbor. 7. J. Gleisner: „Haidenrbslein", mazurka, svira godba. 8. Loterija. Začetek ob 8. uri zvečer. K obilnoj udeležbi uljudno vabi odbor.
— (Vabilo k pevski veselici,) katero priredi društvenim namenom v prid pevsko društvo v Šturiji v dosedanjih prostorih društva »Edinost" v Ajdovščini v nedeljo 29. decembra 1889. z nastopnim vsporedom: 1. Ang. Hribar : »Brambovska", veliki moški zbor. 2. Anton Nedved: »Oblakom", mešani zbor. 3. Deklamacija. 4. Ant. Hajdrih : „Sirota", zbor z Alt-solo. 5. Hugolin Sattner : »Opomin k petju", mešani zbor. 6. C. Maše k: »Lovska", veliki moški zbor. 7. Ant. Nedved: „Nazaj v planinski raj", mešani zbor. 8. „Brati ne zna". Burka v jednem dejanji. Začetek točno ob 6. uri zvečer Ustopnina 30 kr. Sedež 20 kr. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Dunaj 27. decembra. Bivši trgovski minister Kremer umrl v Doblingu pri Dunaji.
Dunaj 27. decembra. Hrfpa se tukaj vedno bolj širi. V občno bolnico so od včeraj zvečer do danes zjutraj vsprejeli 80 novih bolnikov, 50 so jih morali odkloniti, ker nedostaje prostora.
Bruselj 27. decembra. Grofinja Flau-dernska in princ Balduin zbolela za hripo.
Sofija 27. decembra. Hripa pričela se je tudi v Ruščuku in Trnovem, a je bolj krotkega značaja. Gimnazijo v Ruščuku so zaprli, ker je mnogo dijakov za hripo zbolelo.
Pariz 27. decembra. Položaj glede hripe se ni zboljšal. Časnik »Pariš" trdi, da je tretjina prebivalstva za hripo zbolela. Jolz, glavni urednik lista »Moniteur Universel", je
umrl. V Versaillcs-u umrli so trije vojaki za hripo.
Catania 27. decembra. Okolu Aci Reale bili so včeraj zopet potresi.
Dunaj 28. decembra. BWiener-Zeitungu. Cesar imenoval ravnatelja državne višje gimnazije Ljubljanske g. Josipa Šamana članom deželnega šolskega sveta kranjskega.
Dunaj 28. decembra. O včerajšnji seji eksekutivnega odbora nemških poslancev iz Češke izdalo je vodstvo nemške stranke naslednji „communiqueu : Vlada je vnovič predlagala, da bi se sešla konferenca glede češko-nemških zadev. Eksekutiviii odbor sklenil, da se konference udeleži in imenoval v ta namen 5 zastopnikov.
Novi York 28. decembra, llripa prikazala se je na raznih krajih Zjedinjenili dr/av. Tukaj več stotin bolnikov. Bolezen je rahlega značaja.
Bazne vesti.
* (H r i p a) se je prikazala tudi v Sofiji. V vojaškej šoli je 50 osob zbolelo.
* (Stranska panoga Orleancev.) Te dni umrla je v Llittichu v 99. letu poslednja potomka nt>ke stranske panoge rodbine Orleancev go-spiea M. J. K. d' Orleans de la Graviere. Rojena je bila v Lillu kot hči Hipolita Krisola d' Orleans de Ia Graviere in je imela še le 14 mesecev, ko so njeni roditelji zaradi ustaje morali se izseliti. Ko je palo prvo cesarstvo, je bil oče imenovan državnim prokuratorjem v Mastrichu, in je pozneje opravljal več visokih služeb, leta 1837. je pa umrl, skoro 81 let star. Svojima dvema hčerama ni bil zapustil nobenega premoženja. Ko je to zvedel kralj Leopold I. je dovolil iz svoje zasobne blagajnice damama skromno penzijo, katero sta dobivali do smrti, poleg tega sta nekaj zaslužili s finimi ženskimi ročnimi deli. Sestri, katerih jedna je že pred več leti umrla, bili sta jako izobraženi.
* (Električna razsvetljava v Novem J orku.) Ker je žica za električno razsvetljavo v Novem Jorku že prouzročila več nesreč, hoče mestna uprava električno razsvetljavo odpraviti in uvesti zopet plin. Na povelje mestne uprave delavci podirajo kole in trgajo žico, po katerej je bila napeljana elektrika za razsvetljavo. Ker še plina nemajo, je mesto v temi.
* (Težka ovadba samega sebe.) 211etni Jaroslav Hovorka, ki je dovr.šil gozdno akademijo, e te dni na Dunaji pri policiji se objavil, da je đnd 17. t. m. mej Vourimom in Črnim Kostelcem na Češkem se spri s svojim očetom in ga ustrelil. Drugi dan je pa Hovorka svojo izpoved preklical, češ, da je prejšnji dan preveč pil in je v pijanosti izpovedal, kar ni res. Dunajsko policijsko ravnateljstvo se je pa obrnilo na policijsko ravnateljstvo v Pragi po pojasnila in bode seveda tako dolgo obdržala Hovorko v zaporu, da zve, če je Hovorkov oče ustreljen ali ne.
* (Mojstersko delo urarstva) je elek trično-astronomična ura, ki je bila razstavljena na razstavi v Parizu. Ta ura ima dvanajst cifrenic In kaže, rekli bi vse, kar se na nebu in zemlji redno vrača, ali kar je urejeno po razdelitvi časa. Ta ura kaže sekunde, minute, ure, plimo in oseko in njiju nastop; gibanje nebeških teles in njih vsakokratno stanje na nebu, različne čase znamenitejših mest sveta, koliko dni ima mesec in kateri dan je že v meseci, letne Čase, menjavo, povratnikov, obhodne čase planetov: Merkurija, Venere, zemlje, Marta, Jupitra, Saturna, Urana in Neptuna, uro, kdaj solnce vzhaja in zahaja, lunine in solnčne mrake, kateri dan je v ietu, kateri dan bode v kakem letu Velika noč in predmet evangelijev za vse nedelje in praznike. To uro goni elektrika in se mora naviti vsaka tri leta jedenkrat
* (Goreči otroci.) Poroča se iz Novega Jorka. Dne 20. t. m. zvečer so otroci v šoli v De-troitu učili se neko božično pesem. Mej vajo so se jim lahka oblačilca unela, ker so prišla v dotiko z gorečimi svečami. Več otrok je zgorelo, drugi so pa težko poškodovani.
* (Velik potres) je bil dne 25. t. m., kakor se poroča iz Catanie. Aci Reale in ves kraj je hudo prizadet. Več hiš se je podrlo.
* (Slednji se mora oženiti.) Slednji je dolžen služiti pri vojacih, slednji mora obiskovati ljudsko šolo, zakaj bi slednji ne moral tudi oženiti se? Tako si je mislil francoski domoljub, ki je nedavno v zbornici uložil dobro utemeljeno peticijo, da bi se v Frauciji uvel zakon, da se mora vsakdo oženiti. Prebivalstvo na Francoskem namreč tako počasi narašča, da so mnogi že v skrbeh za bodočnost dežele videč, kako se hitro prebivalstvo množi v Nemčiji. Država potrebuje mladih državljanov, sicer zgine počasi. To se je videlo v starem Rimu, ko se je kultura visoko popela in sta razkoš in prekanjenost dosegla vrhunec. Franciji, ki je jako podobna Rimu, ko je jel propadati za cesarstva, preti jednaka nevarnost. Previdni francoski zakonodavci Bi hočejo s tem pomagati, da bolo z zakonjin pri silili mlade zakona
boječe ljudi, da se oženijo in tako pospešili nravnost in populacijo. Omenjena peticija zahteva, da naj se vsak ostro kaznuje, ki bi se ne hotel oženiti, kakor kaznujejo vsacega, ki bi se hotel odtegniti vojaškej dolžnosti, ali ne hotel obiskovati šole. Slednji bode smel do neke gotove starosti odlašati ženitev, če se pa potem ne skaže, da se je oženil, moral bode plačevati visok davek, ki bi se smel odmeriti do polovice dohodkov njegovih. Če bi Še to ne pomagalo, kaznovali ga bodo z zgubo državljanskih pravic. Seveda s tem še ni vse doseženo, če se vsak oženi. Zgorej omenjeni domoljub nema , red očmi le pravice, temveč tudi dolžnosti zakona. Vsaka zakonska dvojica se mora izkazati vsaj z dvema otrokoma, ko že nek določen čas živita v zakonu. Če se v postavno določenem času ne more izkazati z otrokoma, mora plačevati otročjo takso. Peticija določa, v katerih slučajih je dopuščena izjema, toda podrobnosti tu ne gre navajati. Dosti je, da povemo, da je pisatelj peticije bil v tem oziru skušen mož in je poznal človeške slabosti. Starišem, kateri imajo vsaj pet otrok, zahteva peticija, naj bi se odpustil ves davek. Če pa imajo šest ali več otrok, naj bi se pa jim odgojili otroci na stroške države. V ta namen naj bi se osnovala posebna državna odgoje-vališča. Na ta način se nadeja previdni, modri in naudušeni patrijot oteti francoske zakone, francoski narod, francosko državo osodnega pomaukanja otrok.
* (Policisti v Italiji) so kaj na slabem glasu. Mej njimi je dokaj spridenih elementov. To je pokazala te dni neka sodnja obravnava v Benetkah. V decembru lani so bili zaprli nekega Fe-rarija zaradi pouličnega razsnjanja. Ker je v zaporu kričal, sta prišla v ječo dva policista, jeden civilno oblečen, jeden pa v uniformi in ga tako pretepla, da 10 dnij ni mogel iz postelje Ta zadeva je prišla pred sodišče. Prva obravnava končala se je s tem, da je bil policist Maccorolo po nedolžnem obsojen zaradi hudodelstva prestopka telesnega poškodovanja. Ko je bil obsojen, je pa izpovedal, da je nedolžen in je pred sodiščem molčal, ker ga je naprosil policijski nadzornik Negro, da naj molči in mu zagotovil, da ne bode kaznovan. Ferarija je pa pretepel podbrigadir Busiol, kateri je pa velik prijatelj policijskega nadzornika Negra. Začela se je znova preiskava, pri kateri se je pokazalo, da se vsi akti in zapisniki pri policiji pristranski in površno spisujejo, da se podpisujejo imena napačnih osob. Pri novi obravnavi bila sta obsojena dva policista zaradi krive prisege v triletno, podbrigadir Busiol zaradi težke telesne poškodbe v štirimesečno ječo, policijski nadzornik Negro pa, da plača 150 lir globe in se dve leti odstavi od službe. Čudno je pa, da Negro ni obsojen v ječo, ker je druge za-peljaval k krivi prisegi. Obsojenci in državni pravnik so se pritožili proti tej razsodbi. Bode torej še tretja obravnava, ki utegne še kaj lepega obelodaniti.
■v-a. :b i ulj o.
{t *-- Ttfr
Gospodje člani pevskega zbora či i   't   talniškega se opozarjajo na zadnjo sku-;     šnjo za Silvestrovo veselico in sicer v ponedeljek ob 8. uri zvečer. Mnogo-«"■—> *^    brojne udeležbe pričakuje
pevski <><11>C>1-.
Itlnogoletuu opazovanja. Proti slabosti želode* in pomanjkanju Blasti do jedij, sploh pri vseh želodčnih boleznih sc pristni Moli-ovi „ Sci dlitz-praški" zelo odlikujejo od družili sredstev, s svojim prebuvljenje pospo-šujočitn in želodce okrepčujočitn uplivom. Cena škateljici 1 gld. Po poštnem povzetji razpošilja jih vsak dan A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj vedno izrecuo Moli-o ve preparate z njega varstveno znamko in podpisom. 3(55-17)
Napen jam Je, krč v želodci, vzdihovanje, navali krvi itd. so posledice motenega prebavljenja. Da se to uredi, rabi bo z najboljšim uspehom dobro znani <lr. Konov zdravilni balzam iz lekarne H. FRAG-NKltja v Pragi "JO")-III.   Zaloge v skoro vseh lekarnah.
Poslano.
Neustein-ove posladkorjene kri čisteče pile svete Elizabete,
akušeno in od znamenitih zdravnikov priporočano sredstvo proti zabasanju. — 1 škatljica a 15 pil 16 kr., 1 zavoj = 120 pil 1 gld. a. v. — I*red ponarejanjem ne Jako ttvari. — Pristue so samo, če ima vsaka škatljica rudečo tiskano našo protokolovano varstveno znamko Sveti Leopold'* in našo firmo lekarna ..pri h>. Leopoldu", Dunaj9 mesto, Kette der Nitlegel- uud PlankeiiKasse. — V Ljubljani se dobivajo pri gosp. lekarjl «. 1'icvoli-jl. (10G8—1)
jm-mr
Mti>ji
za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15.
aSL-d- Jf%-_"r*7if>TT-aOPr-ažfrfrPi---f*^ i\
Javna zahvala.
Blagorodna gospodična Ivana Kobilca izročila je podpisanemu predsedstvu cisti dohodek njene razstave slik v znesku 57 »Id. 27 kr. za društvene namene. Za velikodušno to darilo izrekamo jej tem potom najtoplejo zahvalo.
V Ljubljani, dno 28. decembra 1889.
Be Predsedstvo „Dijaske-ljudske kuhinje".
Zahvala.
Odbor „Slovenskoga bralnega društva v Kranjl" izreka najtoplejo zahvalo svojemu častnemu in pravemu članu gospodu drn. Ivanu Tavčar-Jn, odvetniku in deželnemu poslancu v Ljubljani, za doposlano darilo. — Bog plati!
27. decembra. Pri Slo mi:  Namorš   iz   Jesenice.  —   I.azzarini iz Gradca. —   Pollak z Dunaja.   —   Weber iz Kostanjevice.
— Bauman i,. Maribora. — Lobnitz iz Senožeč. — Ševar iz Novevasi. -- Giuden iz Jeličegavrha. — Sclnvarz iz Postoji' e. — Gstefctenhofer iz Logatca. — Petsche »z Starega trga.  — Naehtigal iz Podgorja. — Stare iz Mengša.
— Slane iz lUdeč, — Blumetischein iz Trcibacha.
Pri Rtellei: Gorlnp ta Gorice. — Plesche iz Zagreba
Pri avutrijskcin cesarji : Osebek z Gorenjskega.
— Ccrar iz Blagovice.
Pri Buvurakcni dvorn : Vernik iz Radovljice. — Goderer iz Kočevja.
Pri južnem kolodvoru Ambrožič iz Sušice. — Carpat ■ stein iz Gradca. — Finster iz Špitala. lani iz Isole.
VVelglor iz Trbovelj. — Dolenjskega. — SiJber-Carbončie, Orto-
Umrli so v EJublJaill:
26. decembra: Feliks Hanove, delavčev sin 18 mes., Cesta v mestni log št. 4, za božjastjo. -- Viljem Plicschnig, delavec, 33 let. Poljanski nasip št 50, za jetiko. — Anton Porko, gostač, 74 let, Kurjavas št. 13, za rakom v želodci. — Anton Thoraas, računski svetnik v pokoji, 83 let, Gospodske ulice št 17, za spačenjem srca.
27. decembra: Jernej Koželj, črkostavec, 68 let, D«)lge ulice št. 7, za vnetico trebušne kožce.
V d ežoln ej b o I n ici: 26. decembra:   Marija   Knaus, liišina, 37 let, za rakom.
Meteor o logično poročilo.
	Cab opazovanja	Stanje barometra v mm.	1 Tem-    | Ve-peratura 1 trovi !	Nebo	Mo-krina v mm.
o •s '-6	7. zjutraj £. popol. 'J. zvečer	744 (i mm. 744IJ mm. 746-l mm.	—1-4" 0  i bre/.v. 10'C  isl. vzh. 0 2° C  j si. szh.	obl. obl. obl.	0 6 mm. snega.
27. dec. |	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	748 3 mu. 748 5 ram. 749 3 mai.	—28"C  !sl. vzh. —2-4 "C  Iz. vzh. —36° 0   m. .szh. 1	obl. obl. snež.	6-20 nm. snega.
Srednja temperatura —0 1° in —2-9I>, za 8*7« in Q-V nad normalom.
ZDiajtae^iSlcai borza
dne 28 decembra t. 1. (Izvirno taiegrafi&no poročilo.)
včorai
Papirna renta.....gld   8610 — gld.
Srebrna renta..... ,     86'35 — „
Zlata renta...... »    108 40 — ,
5°/;, marčna i-anta ....     ,   10110 — f
Akcijo narodne banke...     „   918-— — .
fireditne akcije..... ,   322 50 — ,,
London.......,   117-60 — ,
Srebro........ n     —'—     — »
Napol.......... »'88 Vi — •
C. kr. cekini  .... ,      &*69     — B
Nemško marke..... .     57 75 — .
4°/0 državne sreiko iz 1. 1861      250 gld. 132 gld
Državne erečke iz 1. 1864 10U   ., 172 „
Ogerska zlata renta 4" .... 101 „
Ogerika papirna renta 5' v . ... 98 „ 5J/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig.   . —
Dunava reg. Brečke 5"'„ . . 10(J gld. 120 ., Zcmlj. obč. avstr. 4*/»°/o 2lati zact- liati ' "
Kreditne srečke     .   .   .   .   •   100 gld. 184 „
Hudolfovo srečke..... 10 ,      80 ,.
Akcije anglo-avstr. baiko . 120 1.51 ,, Trammway-drnSt. veij  170 gld. a  v. —
danes
SO-10
86 45 108 30 101-20 923 — 381-50 117-75
1-34 5-59 57-85 — kr.
40 „
35 „
50 50 75 75
PRI KATARU
saiiitih organov, kašlji, nahodu, hripavosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjajo na
O LAVNO  S K L. A D I S TB —
nnjčiotijo lužne
ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešaua. (11—5) Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirujoči upliv, posebno pospešuje razslizonjo ter je v takih slučajih poznana kot dobro zdravilo.
Št. 1109.
Oznanilo.
(1067)
Zaradi oddaje zgradbe šolskega poslopja v Črešnjevci, sodnijaki okraj Metliški, vršila se bode zmanjševalna licitacija
dne 28. Jimuvarju 1 s«M>
ob 10. uri zjutraj v Črešnjevci.
Vse delo z vodnjakom vred je cenjeno na 6139 gld. in se bode skupaj le jednomu samemu podjetniku oddalo. Kdor hoče licitirati, mora uložiti vadij 600 gld.
Licitacijske pogoje, proračune in stavbene načrte zamore si vsakdo ogledati pri c. kr. okr. šolskem svetu v Ćrnomlji.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlji,
dne 24. decembra 1889.
Y „Harodni Tiskarni" v Ljubljani
prodajajo se
i 1
1. zvezek
2. zvezek
3. zvezek;
5. zvezek:
Deseti l»rat. Roman.
L Jurij Kozjak, slovenski janičar. Povest iz 15, stoletja domaće zgodovine. — IT. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — III. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Črtice iz življenja našega naroda. —
IV. Spomini starega Slovenca ali trtice iz mojega življenja.
I. Domen. Povest. — II. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformaciji!. — lit. Dva prijatelja. — IV. Vrban Smakova zenitov. Humoristična povest iz narodnega življenja. —
V. Golitla. Povest po resnični dogodbi. — VI Kozlovska sodba v Višnji Bori. Lepa povest iz staro zgodovine.
4-. zvezek: I. Tihotapce. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — II. ('rad Itojinje. Poveš* za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja. — IV. Dva brata. Resnična povest.
I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški vulpet. Povest. — III. Sin kmetskoga cesarja. Povest iz 16. stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6. zvezek: I. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — III.
Telečja pečenka. Obraz iz našega mestnega življenja. — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — V. Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. — VI. Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel. — VII. Crta iz življenja rolitičnega agitatorja.
7. zvezek: I. Lepa Vida. Roman. — II. Ivan Erazem Ta-
tenbah. Izviren historičen roman iz sedemnajstega veka slovenske zgodovine.
8. zvezek: I. Cvet in sad. Izviren roman. — II. Ilela ruta,
bel denar. Povest.
Zvezek po 60 kr., Dijaki eleg. vezan pol gld. / \ dobivajo Jurčičeve Pri vnanjih naroči- / tj^ ^ \ »Zbrane spise" po lih velja poštnina j ^ ? j 50 kr. izvod, ako za posamični neve- V iptfjSjg^fe/*i naroče skupno zani zvezek 5 kr., najmanj deset izza vezani  10 kr.   \__S vodov.
Prodajajo se v (37—39)
„NARODNI TISKARNI"
TT XjjTJL"blja*n.I,
Gospodske ulice 12. Gospodske ulice 12.
Br. 772.
(1044—2)
Raspis natječaja.
Za šume občine Veprinac (politički kotar Volosko u Istri) ima se popuniti novo sistemi zovano mjesto
općinskoga šumara
sa godišnjom plaćom od 400 forinti i pravom na 4 metra goriva bukova drva.
Natjecatelji za to mjesto imaju podnesti vlastoručno pisane mnlbeniee gl:nor>,(i u obriue Veprinac (pošta F r a n č i č i, Istra) «lo konca jamivarja 1H90 i dokazati :
1. Dobu i stališ,
2. austrijsko državljanstvo,
3. dovršene nauke,
4. da su dobrim uspjehom  položili izpit kao šumsko-tebničko pomoćno osoblje,   u smislu mini sterske naredbe od 16 januvarja 1850 (D. Z L. 03) ili 11. februvarja 1889 (D. Z. L 23), i
5. da u govoru i pismu poznaju hrvatski (ili slovenski) i njemački jezik.
Glavarstvo obćine Veprinac
15. decembra 1889.
\ Frana Jeimikarja j
I
P m (8S1 —12) 9
i druge glinaste izdelke J
|| i»o nainižfili feuuli. §
v Ljubljani. Tržaška cesta št. 29 q
izdeluje fj
mnogovrstne zelene, rujave in bele šj
IT*__ J
po najnižjih
L. Luserjev obliž (tlašier) za turiste.
Gotovo in hitro uplivaječo sredstvo proti kurjim očesom, žuljem, tako imenovani truej koži na podplatih in petah Proti bratlovicam in vsem drugim trdim praskom kože. — Uspeh zajamčen. — Uena škatljici 60 kr. a. v.
Glavna razpošiljalnica:
i L. Schwenk-ova lekarna
v Meidlingu pri Dunaji.
Pristnega imajo v LJubliuuI J. Svvo-borta, tf. pl. IVnkoczv, G. Piceoli, L. Grečel; v ICu-dolfovem S. pl. Sladovič, F. Haika; v Kamniku J. Močnik; v Celovei A. Egger, W. Thuruiwald, J. Bimbacher; v Brezab A. Aichinger; v Trgu (na Koroškem) C. Menner; v ISeljaku F. Scholz, Dr. E. Kumpf", v lVolfkbergu A. Huth; v Gorivi G. B. Pontoni-, v Kranj! K. Šavnik; v Iladgnul C1. E. Andrien; v l<lri|i Josip Warto;v Kudovlfici A. Roblik.
Ta obliž  dobiva ho Io v jednoj velikosil po HO kr.
Pristen sumo. če imata navod it. obliž varstveno znamko in podpis, ki je tu zraven; tedaj naj se pazi in odločno zahteva: t9li. Luserjev obliž (flaster) za turiste*(449—42)
in
začel bode svoj II. tečaj in vabi rodoljube na naroČbo.
^BrilS^ bode, kakor doslej, zastopal načela odločno narodne stranke, pisal bode v naprednem in svobodnem zmi-slu, grajal in smešil pa nedostatke v javnem življenji.
MBrus^ pridobil je za bodoče leto novih sotrudnikov in jako zanimivega gradiva, zato se nadeja, da dosedanji naročniki ostanejo zvesti in da se jim bode pridružilo mnogo novih, katerim ugaja odločna, svobodna beseda.
„Bx*us** stoji za vse leto 4 gld., za pol leta 2 gld, za četrt leta 1 gld.
do 8—3)     Uredništvo in upravništvo „Brusovo".
Zdravila za živino.
MT Štupa za živino.
Ta prav dobra štupa pomaga najholjepri vseli boleznih krav, konj in prašičev. Konjo varuje ta štupa trganja pO čre-vih, bezgavk, vneli nalezljivih Uiiziiili bolez-nij, kašlja, pljučnih In vratnih bolez-ij ter odpravlja vse gliste, tudi vzdržuje konje. Uebole, okrogle in iskrene. Kravo dobo mnogo dobrega mleka. — Zametek z rabilnini navodom vred velja lo 511 kr., 5 zamotkov z rabilnhu navodom samo 2 gld.
?jey Cvet za konje.
Najboljše   unizilo za konje, pomaga pri pre-tegu žil, otekanji kolon, kopitnih bolesnu, otrp-nen ji v boku, v križi itd., '= otekanji nog, mudi u rji h na negah, izvinjonji, ti-ščanji nd sedlain oprave, pri milo! itd., h kratka pn vseh vnuujth ln»le/. ni h io hibah. Steklenica ramlinm navodom vred stane lc 1 gld., 5 steklenic a rabilnini navodom vred samo 4 gld.       (1039—2)
Ta zdravila se pristna dobivajo samo v
LEKARNI TRNKOCZY
zraven rotovža v Ljubljani
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljaj i,
i i
Trgovec
na deželi želi resnega znanja z gospodično ali mlado vdovo.
Listi naj se poiiljajo |>ont«i rcslaiilc kolodvor it. IO v TrMtu. (10G0—2)
J>r. I<Vi«l4*i*il£ ljon^;i€kl-ov
Brezov balzam.
Že sam rastlinski sok, kateri teče iz breze, ako se navrta njeno deblo, jo od pamtiveka Kiian kot najizvrstnojše lepotilo; ako st; pa ta sok po predpisu izumitelju pripravi kemičnim potom kot balzam, zadohi pa čudovit učinek.
Ako se namaze zvečer ž njim obraz ali drugi deli polti, l«»ei)o se ž<k drugi dan ne-/.isiiin.    luskine  od polti,  tki poslane vsled te^a 4'iHto bela in nežna.
Ta balzam zgladi na obrazu nastale gube in ko-zsive pike ter um dajo mladostno barvo; polti pode-Inje beloto, nežnost in čvrstost; odstrani kaj naglo pege, Soltavost, ogerce, n(isno rude61 no, zajedco in drugo nosnažuosti na polti. — Cena vrču z navodom vred gld. J.50.
Kaloga  x  l\j lilija ni  pri  U« pl. Trn-lk*tvf.)-ji. lekarji. (170—20)
V ??Narodni Tiskarni" v Ljubljani
so izšlo in se dobivajo po znižani eoni sledeče knjige:
Ofc*i an siosovL
Roman.  Ruski spisal J. S. Turgenev.  Preložil Ivan Gornik-. Mala 8", Ji5T stranij. Cena 60 kr.t po pošti 55 h:
Uiadiiia*
Spisal Andri JTltttviet, poslovenil Vinko. — Ml. 8■', 143 stranij.   Ona '20 ki:, po pošti 25 kr.
Vilt*iislii Sir. d is i li.
Spisal Emile Souvestre, prevel Muhoder. — Ml. 8°,  82 strani).   Cena 15 kr., po pošti 17 kr,
DiicvBftik.
Spisal Ludovik Ilalčvij, poslov* ml Vinko. — Ml. 8°, 95 stranij.   Cena 15 kr., po pošti 17 kr.
lBai*iz v Ameriki.
Roman.   Francoski spisal Jiene Lefebvre.  Poslovenil ^ * Stat nominis umbrc.   Ml. bf>3f> stranij.   Stane 50 kr., po poŠti 55 kr.
I
časniki.
19 pol. Cena
Časnikarstvo   in naši
Spisal * * *   Stat nomiuis nunbra.   Ml. 8U,
' < ■> -; .    ! cšti 45 kr.
I&nl»mvski.
Povesi.   Spisal A. S. Puškin,  poslovenil J. P. — Ml, 8r, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
lir >:i i it
Ukrajinske <lmu<*.
Češki spisal 27. Jelinek.   Poslovenil Podcidorski.   Mala 8°, 84 stranij.  Cena 15 kr., po pošti ^0 kr.
Bvati %ho£'ar.
Zgodovinski roman. Spisal Charles Nodier, poslovenil ./. AV-iišnik. — Ml. Su, 1J»8 stranij.  Cena 25 kr., po pošti 30 kr.
•Iianak naseda rasa.
Spisal M. Lermotitor, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 201 stranij.   Cena 40 kr., po posti 45 kr.
Srlski župnik.
Spisal L. Halevi/, poslovenil Vinko. — Ml. K', 203 Stranij. ('ena 25 kr.t po pošti 30 kr.
B&nrz JSerelirjanl*
Spisal grof A. K. Tolstoj, poslovenil J. P. — Ml. 8". i>09 stranij. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
M o v.
Spisal Turi/enjev, poslovenil M. Malovrh. — Ml. 8°, 32 pol.   Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Za (lra^-occnini korenom«
Povest  iz  življenja  kitajskih pogozdnikov.   Spisal  A. J Maksimoi:   Poslovenil  J. P.   Ml. 8°,   141   stranij. Stane 20 kr., po pošti 25 kr.
Roman.
Roman
Roman.
V isti zalogi sta izšla in ao dobivata i>o ^iiižuui oenl še sledeča zvezka:
grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novelica, spisal J. Ogrinee. Velja ....   15 kr.
I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. liibii.
— Životopisje, spisal liajč Vož. — Prešern, Pr*ešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Ribič.
— Pisma iz Rusije, spisal dr. Celestin. — Trštvo z
V.zvezek, ki obsega: Meta Holdenis, roman,francoski spisal Viktor Cherbulies, poslovenil Davorin Hostnik Velja.................25 kr'
Za oba zvezka naj se priloži 5e 10 kr. poštnine, za posamezne zvezke pa 5 kr.
O POMPA:  „Tri je Javni govori" so rasprodani.
Šest (1047-3)
starih oljnatih slik
proda se takoj po primerni ceni.
Kje V pove upravništvo „Slovenskega Naroda".
Vinotoč
V hiši gospe Iffeše llmanii v I.fiigo-Tili ulicah toči se <<■/, ulico dobro staro
Bizeljsko vino
pO 24, 38 in :«« kr. liter. (1048—8)
Uzorci
V -vse kraje franko.
Sukneno in modno blago
od najcenejše do najfinejše baze sa Jesensko in zimsko potrebo razpošilja tudi zasobnlkom po tovarniških conah, ceneje nego kjer al bodi
zaloga («14—20 j
c.i.pr. tovarn za Sukneno in modno blago
Gorica Schwarz-a
Svitava (Moravsko) [Zwittau (Mahren)l.
Mtr. 8' 10 blagft za celo obleko .... gld. 6*60 Mtr. 3* 10 močnega volnenega blaga , . . gld. 080 Mtr, 8*10 močnega finega volnenega blaga gld. 9'— Mtr. 310 finejšega volnenega blaga . . . gld. 13* — Mtr. 3 10 najfinejšega volnenega blaga . . gld. 15 BO Mtr. 8'10 blaga za zimsko suknje, zadosti za zimsko
suknjo gld. 5, gld. 7, gld. 0, gld. 11 in več. Mtr. 1 70 za celo suknjo iz lodna, naravno nepremoč-
ljivo, gld. 3 '60, gld. 4 50, gld. 550 in več. Crno sukno za salonsko obleke. Vsakovrstno sukneno blago, volnena pvodklada po vseh cen ih od 80 kr. motor navzgor. Žensko sukno za ženske obleke, ženski loden, ogrinjala iz Hlinalayske volne "7, velika od 3 gld. navzgor. Sploh izdelki suknenoga in modnega blaga. — Cenllnlki zastonj in franko. - Za gospode krojače uiorčno knjige nefrankovane.
^1
Pravi zaklad
za nesrečne žrtve skrumbo samoga sebe (onanije) in tajnih razuzdanosti je izvrstno delo (134-41)
ebeochrana.
ČeSka izdaja po 80. nemskej izdaji. S 27 podobami. Cena 2 gld. avstr. velj. Naj vsak seže po njej, kdor trpi za straSnimi nasledki te pregrehe, kajti z njenim poukom se slednje leto na tisoče bolnih otme gotove smrti. Naroči se lahko pri založni tvrdki „Verlags-Magazin K. F. Ilierej' v L i p s k c m (Saksonsko), Neumarkt 34"   in v vsakej knjigarni.
S
Marijaceljske kapljice za želodec,
izvrstno upllvajoče pri boleznih želodca.
Preverjene pri pomanjkanji slasti do jedi}, slabem želodci, napenjanji, kislem podiranji,   koliki,    želodčovem kataru,
zgagi, zlatenici, gnjusu In bljuvanji, glavobolji (če Izvira is želodca), krči v želode!, zapiranji, preoldoženji želodcu z jedjo in pijačo. — Oena steklenici /. iiuvodiloin. Kako »e rabi, 40 kr., «1 vojni Hteklenicl 70 kr.
Osrednjo razpošiljaluico ima lekar ""cluiuiimiu      Karol llrudj, Kromeriž (Moravsko).
SVAHII.O! Pristne Marijaceljske kapljice za želodec so mnogokrat ponarejajo in posnemajo. — l)n so prfNtnr. mora vsaka steklenica imeti rudeč zavitek z :;<►■•«■ ii jo varstveno znamko in t, navodom, knko rabi i i. ki se pndene vsakej steklenici, opomniti je, da mora navod biti tiNkau v tiskarni II. <»iittek-ii v liroiitcriži. -
ki BO že več let i najboljšim uspehom rabijo pri zupira-i In I a b a sanji, se sedaj pogOđtoma ponarejajo. — Pazi naj se torej na gorenje varstveno znamko in podpis lekarja K. lirady-ja v Kromeriži. —^Cena škat-ljici SO kr.« zvitku 46 ikatljio «ld. 1.—. Co se naprej pošlje znesek, velja poštnino prosto 1 zvitek gld. i .-O, 2 zvitku gld. 2.20.
Marijaceljske kapljice za želodec In Marijaceljske čistilne krogljico neso nikako t;ijno sredstvo. Njih sestavino navedene so na navodu, knko rabiti, ki se pridene vsakej steklenici. (71)8—13)
Jlari jacelJalte kupi jice /a želodec iti Miiiija-celjgke eiidlliie kroKljiee Imajo pristne: V Ljubljani lokar Piccoli, lekar Swoboda; — V Postoj in i lekar Fr. Baeoaroioh; — v Školji Loki lekar Karol Fabiani; — v Radovljici lekar Aleks. Roblek; — v Novem Mestu lekar Dominik Rizzoli,lekar Uerginunn; — v Kamniku lekar J. Močnik; — v Orno ml ji lekar lv. lMažek.
Marijaceljske čistilne krogljice, ;;(
nnnnnnnnmmnnnnnnn
Zobozdravnik
AVGUST SCHWEIGER
"n'eiu;c vnuk dan od 9, do 12. ure dopolu-dne In od 2. do 5. ure popoludne.
Stanuje (908—19)
v hotelu „Pri Malici", II. nadstropje, št, 23.
Nova neprekOftlltva 1'oriškii plomlm, priznana od avtoritet za najboljšo, zobem jednake barv« ter nadomesti " svojej trajnosti zlato plombo.
Xtt*XXKXXlKI«$t«3X»*X I
Hmelova sladna kava.
Z'.ruviiišlii priporočena !
ilWrti-p*RKt|l      Privarnje pri gospodinjstva mnogo mleku in shulorja ni treba rabiti.
Hoioova slađna kuva (zdra-Vllna kava) je lahko prebavljivo, želodec krepiti joče redilo, sledilna kava prijetnega okusa in dobrega duha, važna je za Nlcdiijega in neobhodno potrebna (služeč za pri dobljenje In obranenje zdravja) za vnc bolnike zlasti trpeče na želodci, prsib, jetrih, protinn, obistib in živcih, pri kašlji, brijiav.sti it<t. , za prebolele, slabotne osobe, dojence, otroke, žensko pred in po otročji postelji,  kn irevne, bledične itd. itd. Zatorej se more dajati prednost tej kavi pred ne-redilno, živce razdražnjočo in (v večjih množinah užito) otrovno tiplivajočo indijsko kavo in kitajskim čajem.
Zumotek h 1 4 kilo vnebiue velja IIO kr. Kuj ceneje s«* dobiva v poštnih zavojih po '1 kilo, v katerih jo 16 zametkov.
Gospodu pl. Trnkoczy-ju, lekarjn v Ljubljani! Vaša „hmelova sladna kava" se je za prebolele jako dobro pokazali«, pošljite je še 5 zametkov.
Spoštovanjem       I>r. Ferd. KelNsIer,
(1015—3) kopalni! zdravnik.
Kopališče U led (Kranjsko), 2. januvarja 1888.
LEKARNA TRNIiOCZY
zraven rotovža v Ljubljani
',*'*-' prodaja in vsak dan s prvo pošto razpošilja. "TJfctl
St. 6355,
(1061—1)
Ker je visoko c. kr. namestništvo z razglasom z dne 5. listopada t. 1., št. 24.627, po tej mestnej občini zaprošeno preložcnje tukaj obstoječih živinskih sejmov odobrilo, tako se bodo zdaj vršili v Celji
letni in odnosno živinski sejmi
sledeče:
Na prvi torek mesecev prasillCC (Jfcnner), SVCČail (Februar), muli traven (April) in veliki traven (Mai) živinski in konjski sejmi; na sr«*<lo gtosl lio soboto, potem dne 21. Vinotoka (October) in 30. listopada (November) letni in ob jednem živinski in konjski sejmi.
Pade na jeden teh dnevov nedelja ali praznik, tako se bode vršil semenj na prihodnji  delavni dan.
Kar se s tem v splošno znanje prijavi.
Mestni urad Celjski,
dne 10. listopada 1889.
Cesarski .-vetovalec in župan:
Dr. Neckermann.
Vspcšna sredstva
za čišćenje in zboljšanje zraka y sobah.
Kadilni papir, provarofij izredno prijetno in vstrajno vonjavo. 20 listov v zav. 10 kr. Potponrrl se nasipljo na oglje ali na vročo železno pločico. Škatljica 80 kr. Sobna dišava (parfum), razsiplje se po sobah, ima vonjavo raznovrstnih
cvetic, stekleničica 70 kr. E enca Iz snirokovino, prouzroči, ako bo razsiplje po sobah, prijetno gozdno
vonjavo. Steklenica <>0 kr. Coniferen-sprlt, Bittnerjev, stekleničica 80 kr.
V porabo za parfnmovanje žepnih robcev, perila in obleke imam
v zalogi najfinejše francoske in angleško dišavo v najraznovrstnejših cvetličnih vonjavah. Steklenice po 50 kr., / gld. in 2 gld. Vijolični prašek, prouzroči raztresen mej perilo, najpnjetncjSo vonjavo. V zavitkih a. 15 kr.
Sachotos za parfumovanje obleke, perila, rokavic in razne oprave, v mnogih vonjavah.   Zavitek 2o kr.
Deželna lekarna „pri Mariji Pomagaj" LUDOVIKA GREČEL-a,
v Ljubljani, Mestni Trg št. 11. (1054—2)
i
estvo
pol uro od /eleznicne postaje llorovnica, obft^ječo iz jednoriadstropne hiše z vsemi družim! potiebnimi poslopji, i/, sadnega vrta, njiv in travnikov, na katerem se lahko redi 20 do 25 glav živine, otldu He lakoj za već let v najem.
Posestvo jo v prav priletnem kr*; j i, v prav dobro obdelanem stanu, za obdelovati z malimi stroški združeno. — Natančneje Izve se pri lastniku J»ue/.ii ltor-,1 nt k-u v Kurji viin! hU 4 v l.jiihlJani (1057 — 2)
Pl
Dotiskana je bal Irelj« kiijiK» F. S. Vilhnr-jevih ulaslMiiih del. — Ta knjiga obsega na 96 straneh velikega formata iiO obširnih kompozicij ruzlićne vrtite, mej kojimi je mnogo glaNovirHklh Mklu-deb. — Knjiga je posvečena NJeKOVCiuu  Vi.so.-ansl vu   N6HOI.I I.
ter so more smatrati za najdovršenejšo publikacijo glasovitega skladatelja našega.
Dobiva se jedino pri ineiii  za £ gld. in lO kr. za poštnino-
f,5»>-ll)
J. R. Hilic-a tiskarna v Ljubljani.
c>^^>::^C'9iic«:>>:;»>>>:>:>::
IHrtk-ai
kisla voda po natriju in litiju najbogatejša
preskufteuo zdravilno sredstvo proti mehur-nim boleznim, kamenu v mehurji, pro-
■  daljo proti boleznim v že- ^^00^^* mokril, dolgotraj- ^'t^^A'ftvN*^ nemu kataru dihal,     ^f^fc* 4OT^sJ$* zlatej žili i..   ^fCg&l V^vA' zlatenici, ^g^t, KV t% t*
\e cC   ■**
' *'\,;*lC-s<vvvVv''
Kot
okrep&ujoea
pijača z vinom ali
Badnimi  šoki in slad korjem pomešana, je Ra <lenskii voda v obče priljubljena
Kopališče Radensko
Kopanje v slatini in vjuklcnici upliva posebno   pri: protinu,
liolouinali mokril, malokrvnosti, /■■n skih   boloznili,
bostih i. t. d. si m m. \ .i i i vi <■ po CCIll.
l*r«N|»ckt
(brezplačno) od r»v» •HttcllNtvu: ko« paliser IUUeiic«
blizu Kjntomer**
flla<leiiMkn kislu vodu, ob vznožji Slovenskih goric, menjati j. lttHl^oiiNko, to je Kmlkcrsburncr.
Čeravno Radenska kisla voda stoji več; kot jeden dan v odprti posodi, vender so peni prav močno, nko se z vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imajo navadno le prosto ali manj" trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se že pogubi m razkadi, kakor hitro so Bteklenica odmaši. (264—37)
Zaloga Radensko kisle vode pri F. Plantz-i in M. Kastner-ji v Ljubljani.
St. 21.038.
Vabilo.
Že mnogo let oproščajo se blagotvoritelji čestitanja ob novem letu in ob godovih s tem, da si jemljo
oprostne listke
na korist ubožnemu zakladu.
Na to hvalevredno navado usoja si mestni magistrat tudi letos slavno občinstvo opozarjati z dostavkom, da sta razpe-čavanje oprostnih listkov tudi letos drage volje prevzela gospoda trgovca Karol Karinger na Mestnem trgu št. 8 in Albert Schaffer na Kongresnem trgu št. 7.
Vrhu tega bodo v zinislu obstoječega okrepa občinskega sveta mestni služniki kakor vlani tudi letos raznašali oprostne listke po hišah.
Za vsak oprostni listek, bodisi za novo leto ali za god, je kakor do sedaj položiti petdeset krajcarjev in na upisni poli pole«; imena pristaviti število vzetih listkov. Velikodušnosti neso stavljene meje. Pismenim pošiljatvani bodi pridejana razločna adresa. Imena blagotvoriteljev se bodo sproti razglašala po no-
vi nah.
Mestni magistrat Ljubljanski,
dne 2. decembra 1889.
Zupan: Grasselli.
rTi en ci\ fTi fTi (n.Q5 \S
IOOOOOOOOO0OQOOOOOOOQOQOOO<.?
V varstvo in ohranitev
uist in zoToo-ntjsl-8
l»r. Flml-ova iislna votla, izvrstno sredstvo, ohranjuje zobe zdrave, oja-
("uje zobno meso, zabranjuje gnilobo ter lajša bolečine; steklenica C>0 kr. liiai.riiHn. iiHtna vod«, po Popu, steklenica 40 ki.
l*op-»va »tnalcriiiora ustuii voda, v steklenicah po 50 kr., 1 gld. in
/ gld.   1» kr. .Salicilua UNtua voda, steklenica 50 kr. Kotho-jeva iimJiiii vo«la, steklenica 35 kr. lCttMHler-j«>va ustna vodu, steklenica 35 kr.
4-li t-1 - j t' t ii  netita voda, steklenica 1 gld. I>r. llcidcr-|cv zobni prašek, nujpriporočnejše, najbolj  zdravo in ceno
Čistio za zobe. s katerim se ohrani zobovje do visoko starosti zdravo. —
Škatljica 30 kr. Sn?ieilti   v.oHiii prašek, škatljica 80 kr.
%ol»ua puvNtu. 4>«lont<»ttuiegiiia imenovana, jako priljubljeno in izvrstno
čistilo za zolte in usta, v porcelanastih škatljicah a 60 kr. /ubna pasta l*«»p-ova, a 86 kr.
ZotMia paNta Kniia de Ititutciuiirtl-ova, a 3S in 70 kr. Zobna pasta rlVUVrniiiim-nv«. :'i / gld.
%ot»uu plomba l*op-ova, s katero more vsakdo sam plombovati zobe, v
kartonih a 1 gld. Oriontin, uvrstno sredstvo zoper zobobol, steklenica 10 kr. Zobne kaplji«- • zoper iiajraznovrstnejši zobobol, steklenica 30 kr. Caeliu (ustne krojsljleo), v škatljicah po 80 kr.
Deželna lekarna „pri Mariji Pomagaj" LTJDOVIHA G-BEČBL-a
v Ljubljani, Mestni trg št. II. (1053—2)
Za čas stavbe
priporoča
Mestni trg št. 10 trgOTJM Z MeZMllO Mostni trg št. 10
v velikem izboru in po zelo niski eeni
okove za okna in vrata, storje za štokod oranje, drat in oveke, samokolnice, vezi za zidov je, traverze in stare železniške šine za oboke, znano najboljši Kamniški Portland in Roman cement, siv le j ni papir (l)achpappe) in asfalt za tlak, kakor tadi lepo in močno narejena šte-dilna ognjišča in njih posamezne dele.
Pri stavbah, kjer ni vode blizu, neobhodno potrebne vodnjake za zabijati v zemljo, s katerimi je mogoče v malo orali in z majhnimi stroški na pravem mestu do vode priti; ravno tako se tudi dobivajo vsi deli za skopane vodnjake: železne cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste trombe in ventile in železne okove. (103—49)
HT Za poljedeljstvo: ~w
Vsako vrste orodja, kakor: lepo in močno narejeni plugi in plužne, železne in lesene brane in zobovje zanje, motike, lopate, rovnice, krampe i. t. d. Tudi se dobiva zmirom sveži Dovski mavec (Lengenfelder Gyps) za gnojenje polja.
Jedina ttipc^eii-iir-Hlctt 1< 111 ><"• i j 11 v  i . 1 u 1 > 11 n n i.
ANTON OBREZA f^T
jukljani, Šelenlmrgore ulice it, I, l'.n.t'-"!--i
priporoča okusno in trdno narejeno zimnice, niodroce na peresih, divane, stide, otomane, garniture /.a salone, jedilne sobe in spalnice; dekoracije za sobe, dvorane in cerkve. — Moje delu in blugo, katero rabim, jo pri-poznano dobro in brezhibno, kar gotovo priča moja razstava v Rudoltt-numii, in stojim z ozirom na nizke »n konkurence. — Priporočam pa vsem resnim kupcem, da zahtevajo trovani cenik in uzorce blaga, kar razpošiljam zastonj in franku.
nxxxxxxxxxxxx*munnxxnxnxxM-:
I Za čiščenje in otanjenje sveže tože. j s
x
X X
X
n x
X
X
2
X Zd tjl d. o -v i Is a. Grečel-a
R v Ljubljani, Mestni Trg št. 11
XXXXX7tXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX
Arnioa-Glyoerin-ovet, najboljši pripomoček preti trdi, razpokani in hrapavi
koži. ohranjajo svežo in ozdravlja; v kositar, zavitku a 26 kr. Glvcerin-evot. v lončkih a 25 kr. Vazellne. bel in rumen, od 1<> kr. višje Creme-celeste, od 10 kr. naprej
Pariški prašek za gospe, bel in rosa, najbolj sloveča in najbolj lina pudra:
v Škatljicah b /tO in 5() kr. Čistilna voda za obličje, zanesljiv pripomoček zoper pege na obrazu, žol-
tine, mazulčke in kožme spuSčaje. 1 stoki. 70 kr. Dr. Fr. Lengi olovo brezovo mazilo, da se koža nežna ohrani. 1 stekl. 7t> kr. Glyoerin-niilo in Glvoerln-vljoliono milo, odlikuje se po čistosti, stalni
vonjavi in najbolje upliva na kožo j komad po 1~>  26, 86, 40 kr, Spcik-inilo, prav priljubljeno v ohranilo sveže in čisto kože pri gospodih, h 86 kr.
Deželna lekarna ,,pri Mariji Pomagaj"
(1053—2)
Ilafra šil u ***** u
pomoč boleznim v želodci in njih posledicam.
Vzdržanje zdravja
obstoji jedino v tem, da se vzdrži in pospešuje dobro prebavtjenje, kajti to je glavni pogoj zdravja in telesne in duševne kreposti.   Najboljše ittututćt* si'eiisttHt, da so prebav/jenje uravna, da se pravo mešanje krri doseže, da se odstranijo sprideni in slabi deli krri, je užo več let splošno znani in priljubljeni
Bosov zdravilni balzam.
Izdelan je iz najboljših, krejiiino zdravilnih zelišč jako skrbno, uplivu uspešno pri vseh težavah pri prebavljenji, osobito pri slabem apetitu, napetji, bljevanji, telesnih in želodčnih boleznih, pri kfči v želodci, pri prenapolnjenjt želodca z jedrni, zaalinjenji, krvnem natoku, hetnerojidah, ženskih bolečinah, pri bolečinah v črevih, hipohondriji in melanholiji (vsled motenja prebave); isti oživlja «'.->" delavnost prebave, napravija kri zdravo in čisto in telesu dd zopet prejšnjo moč in zdravje. Vsled tega svojega izvrstnega upliva jo zdaj gotovo in priznano tj ml* k t* <tnma«:e si- ■•;/.»•/«     pusta! in so splošno razširil.
1 fitolvlouiou. fiO Ici*., Z£ t3tolfl.eilf.op 1 Na tisoče pisem v priznanje je na razgled pripravljenih.   Razpošilja so na franklraue dopise na vse kraje proti poštnemu povzetju svote.
Da se izogne prevari, opozarjam, da je vsaka steklenica „dr. ltosovoga zdravilnega balzama" po meni prirejena in v moder karton zavita, im.-i na sirani napis: „Dr. Kosov zdravilni balzam iz lekarne „pri črnoui orlu" 15. Fragnerja, Praga 20b—,'5U v nemščini, češčini, madjarščini in francoščini, na pročelji pa natisnem) mojo zakonito varovano varstveno znamko.
I?r*ttvi
dr. Rosov zdravilni balzam
dobi se samo v glavnej zalogi
1*. FlfA&l^lt-ja, lekarna „pri črnem orlu",
1'ruKit, It, 805—f|; V Ljubljani: G. Piccoli, lekar; VilJ. Mayr, lekar; Ludvik Gročol. lekar; Jo«. Svoboda lekar; U. pl. Trnkoczv, lekar. V Postoj i ni : Fr. Baccarcich, lekar. V K ran ji: K. Savnik, lekar. V Novem Mestu: Dom. Rizzoli, lekar; Ferd. Haika, lekar. V Kamniku: Joa. Močnik, lekar. V Metliki: Fran Wacha, lekar. V Gorici: G. Christofoletti, lekar; A. de Gironcoli, lekar; B. Ciirner, lekar; O. B. Pontoni, lekar. V Idriji: Joa. Warta, c. kr. rud.
lekarna.
tjtf Vse lekarne v Avstro-Ogerskej imajo zalogo tega zdravilnega
balzama. -«psj
Tam se tudi dobi s na tisoče zahvalnih pisem priznano:
Piažfeo domače mazilo
zoper bule, rane in vnetje vsake vrste.
Rabi se, če se žeuam prsa unamejo ali strdijo, pri oteklinah vsake vrste, pri črvu v prstu in pri za-nohtnici, če se roko ali nogo zvije, pri morskej mrtvi kosti, zoper revmatične otekline, kronično unetjo v kolenih, rokah in ledjih, zoper potne noge, pri razpokanih rokah, zoper odprto iaue na nogah in na vsakem delu telesa sploh, vratnej oteklini.
Vse bule, otikline in utrdine ozdravi v kratkem, če se gnoji, izvlečo ven ves gnoj ter v kratkem ozdravi.
I   ../.■«t/jit4iti ffo J » in :*■» kr. (845—24)
SVrARlI 0 I Ker se Pr)l3ko univerzalno mazilo od več stranij ponareja, opozar-o> itiviuo . da      po pravelll ,-eceptu le jaz izdelujem.  Pristno je samo,
če imajo rumeno škatljice, v katerih je mazilo, nauk, kako je rabiti, na rudečem papirji tiskan v devetih jezikih in so zavite v svetlomodor karton, ki ima natisnjeno varstveno znamko.
Ualztuii za uImk
Skušeno in po mnozih poskusih kot najzanesljivejše sredstvo zuano, odstrani nagluhost, in po njem se dobi popolno že zgubljen sluh. 1 Bkleuica 1 gld. av. velj.
o*
#©
s- O i C6
- »
i O
m B
2. o S 3-o -o "g j B
iti«
B »L?
CD
& S.
r i
tsa<
m S Bi 5*
5* o.
•g i
: co S
5 3
B
i -J
"B =r n o
. sa s i
M- O
CD :s — ■ -i
=■    co 11
3Q
2 S"
_ _ C
■Sit '
»—- - g*
— m <—
— -t   j OD
9 -5' * ■ -a o ■ M o
v % o E
• »♦♦♦♦♦♦♦»♦»♦<
Siovon.
i
Za vsako gospodnjo!
ktera želi dobro kavo jpt-ijpi'ii-viti !
Pazite dobro na to, da so razširjeni Zaboji
& Zavitki, kteri niso pravi Franck' ovi.
ampak •
^■F" goljufivo ponarejeni! -
Hočete li okusno pijačo in tečno kavo imeti,
zahtevajte pravo ^Franek'ovo' kavo, ktera pa je le prava s temi registriranimi markami:
/'       1 v
vaiBtvena znamka. varstvena znamka. varstvena znamka.
in s tim podpisom:
Toraj: ^e^vidnoot y>zi ^upo-vo4t^i!
Krivo je misliti, da se „ dobra kava" le iz samih kavinih zrnc pripravlja, ne — kajti dober pristavek poviksa, kavino moč, njeno barvo in njen okns. —
To je resnično, prepričajte se blagovoljno z poskusom
prave Franck'ove kave.
Za orno ka _ mle eno 3» m w»
D. 2938 Kr 9 IV.
«3= žiioami lEfiL-v-inJUb.
,  3 M »
- X ilioo
Ok.3OVe mm
m
0
DR VALENTINA ZARNIKA
ZBRANI SPISI
I. ZVEZEK:
PRIPOVEDNI SPISI.
uredil " IVAN ŽELEZNIKAR.
Vsebina:   Životopis dr. Valentina Zarnika. — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje  usode. — Razni spisi: Iz  državnega   zbora. — Pisma slovenskega turista.
Knjižica je jako elegantno, po najnovejšem uzorci in res krasno vezana. — Utisnena je na sprednji strani podoba dr. Zar-nikova v zlatu in pridejan tudi njegov lastnoročen podpis. — Cena knjižici je i gld., s posto 5 kr. več. — Dobiti je v narodni Tiskarni" v Ljubljani.
ILUSTROVAN
DII Eilllil
za leto 1890.
Uredil, izdal in založil ZDrag-o-tin. £SCxi1o*a?. Dobiva se v „NAro«lni Tiskurni" in v bukvarnuli J. CJ'ouliui-jeii in M. Gerber-jevi v IJubljani.   Naroča se pa lahko v VBeh
bukvarnah.
- Cena 45 kr., po posti 50 kr. =
Vsebina: Popoten kalendarij, koledar, kateremu ao pridejaua tudi slovanska imena, in cerkveni koledar. Nadalje: Genealogija cesarske mae. Sedanji vladarji evropski. Vojvodina Kranjsko: Vsi deželni zastopi, deželni odborniki, deželni poslanci, mestni odborniki, načelniki uraden, c. kr. notarji, advokati itd. Splošne določbe c. kr. pošte. Brzojavni cenik. Lestvica za pristojbine kolekov. Sejmi na Kranjskem. — £aba\ 111 uei. Naši zaslužni možje. Božja pota Slovencev. V noči Kusallc Ugled po svetu: Dogodki v Srbiji. Razstava v Parizu. BouUnger. Urijentalska železnica itd. Smešnice. — Naziuimla.
izdajatelj in odgovorni urednik: Dragotin Hribar.
Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'