269 Knjižnica – kulturno in socialno srce šole: analiza učinkov optimizacije prostora šolske knjižnice z vidika uporabnikov Library — the school’s cultural and social heart: analysis of the effects of the school library space optimization from the users’ point of view Nina Levpušček Melinc Oddano: 7. 3. 2019 – Sprejeto: 5. 7. 2019 1.04 Strokovni članek 1.04 Professional article UDK 022:027.8(497.4Kobarid) Izvleček Namen: V prispevku je predstavljeno zadovoljstvo uporabnikov storitev šolske knjižni­ ce na Osnovni šoli Simona Gregorčiča Kobarid, in sicer predvsem z vidika urejenosti in funkcionalnosti prostora. Zadovoljstvo uporabnikov je posledica izpolnitve njihovih pričakovanj. Pomembno je namreč, kako se uporabniki počutijo v prostoru, ki je na­ menjen za izobraževanje in sproščeno druženje. Metodologija/pristop: S pomočjo anketnega vprašalnika je bila med 42 uporabniki šolske knjižnice, to je reprezentativni vzorec naše populacije, izvedena kvantitativna raziskovalna metoda. Anketo s štirimi vprašanji zaprtega tipa, štirimi polodprtimi tipi vprašanj in dvema odprtima vprašanjema smo razdelili naključno izbranim uporabni­ kom šolske knjižnice. Rezultati: Na temelju analize podanih odgovorov glede ugotavljanja zadovoljstva upo­ rabnikov šolske knjižnice z estetskimi in funkcionalnimi spremembami, ki so bile izve­ dene v knjižničnem prostoru, smo ugotovili, da so uporabniki zadovoljni z nekaterimi spremembami (postavitev bralnega kotička, pobarvane stene, sprememba postavitve pohištva, izposojevalnega pulta, postavitev namiznega šaha, štiri v vrsto …). Iz analize pa razberemo tudi, katere spremembe bi morali v šolski knjižnici še izvesti. Omejitve raziskave: Rezultate raziskave bi bilo smiselno preverjati z rezultati enake ra­ zis kave, ki bi bila izvedena pred prenovo knjižničnega prostora. Žal taka raziskava ni bila narejena. 270 Knjižnica, 2019, 63(1–2), 269–281 Nina Levpušček Melinc   Izvirnost/uporabnost raziskave: Raziskava lahko služi za osnovo (pomoč) drugim knjiž­ nicam pri izvajanju raziskav o zadovoljstvu uporabnikov s knjižničnimi prostori. Upo­ rabnost raziskave pa je tudi v pridobljenih informacijah za nadaljnje spreminjanje in izboljšavo knjižničnih prostorov. Ključne besede: šolske knjižnice, knjižnični prostori, zadovoljstvo uporabnikov Abstract Purpose: The contribution presents the users’ satisfaction regarding organisation and functionality of the library space at the Simon Gregorčič Primary School of Kobarid. The users’ satisfaction is the result of meeting their needs. It is of great importance how the users feel in a space intended for education and relaxed social interaction. Methodology/approach: A quantitative research method was carried out by using a survey questionnaire among 42 randomly selected library users, a representative sam­ ple of the school population. There were four closed­ ended questions, four semi open questions and two open­ ended questions. Results: The survey serves as a basis for determining the users’ satisfaction regarding aesthetic and functional changes made in the school library space. The author can draw the conclusions that the users are satisfied with some of the changes (setting of the reading corner, painted walls, change of the furniture and circulation desk layout, layout of table chess, four in a row …). From the analysis, it can also be understood which other changes should be made in the future. Research limitation: In order to be able to make a comparison, it would be better to con­ duct the survey analysis before the changes of the library space were made. However, such a study was not carried out. Originality/practical implications: The results can serve as a basis for (assisting) other libraries in carrying out research on users’ satisfaction with library spaces. The re­ search also provides the information about further modifications and improvements of library spaces. Keywords: school libraries, library premises, user satisfaction 1 Uvod Šolska knjižnica je sestavni del celotnega vzgojno­izobraževalnega dela na osnov ­ ni šoli. Namenjena je vzgojno­izobraževalnemu procesu, potrebam učencev in delavcev šole. S svojim gradivom in programom dela se enakovredno vključuje v vzgojno­izobraževalni proces šole in nosi pomembno vlogo pri razvijanju bralnih sposobnosti in dvigu bralne kulture. Šolska knjižnica je informacijsko, kultur­ no in družabno središče šole in prav zato je pomembno, kako je knjižnični pro­ stor zasnovan in oblikovan, da uspešno zadovoljuje potrebe uporabnikov. Petra Knjižnica, 2019, 63(1–2), 269–281 271 Knjižnica – kulturno in socialno srce šole   Škrjanc je natančno opisala, kako se je šolska knjižnica na Osnovni šoli Simona Gregorčiča Kobarid prostorsko spreminjala skozi čas (Škrjanc, 2019). Članek je orisal optimizacijo nekvalitetno zasnovanega prostora šolske knjižnice, kjer se kot največja pomanjkljivost prostora kaže odsotnost oken in dnevne svetlobe. V tem prispevku predstavljamo rezultate ankete, s katero smo želeli med samimi uporabniki šolske knjižnice preveriti, ali se sedaj počutijo v šolski knjižnici bolje, kot so se pred prenovo, ali se jim zdi nova preureditev prostora bolj funkcionalna in kaj bi želeli še spremeniti. Že Miha Mali (2016) ugotavlja, da v novejšem obdob­ ju prihajajo vse bolj v ospredje vprašanja o zadovoljstvu uporabnikov. 2 Izvedba raziskave Januarja 2019 smo med uporabniki šolske knjižnice na Osnovni šoli Simona Gregorčiča Kobarid izvedli raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti, kako so uporabniki zadovoljni s preureditvijo prostora, ali bi mogoče še kaj spremenili, dodali. Za zbiranje empiričnih podatkov smo uporabili metodo anketiranja učencev in učiteljev ter strokovnih delavcev, ki obiskujejo šolsko knjižnico. Anketiranje je bilo izvedeno tako, da so naključno izbrani učenci in zaposleni ob obisku knjižnice prejeli natisnjen vprašalnik, kjer so ga tudi rešili in vrnili. Sestavljen je bil iz desetih vprašanj, zaprtega, odprtega in kombiniranega tipa. Anketiranje je potekalo od 11. do 15. februarja 2019. Analizo smo opravili po vseh vrnjenih vprašalnikih. V vzorec so bili vključeni naključno izbrani učenci od 4. do 9. razreda. Iz vsakega razreda so anketo rešili trije fantje in tri dekleta. Anketni vprašalnik je izpolnilo tudi 6 naključno izbranih učiteljic oziroma strokovnih delavk. Izmed 316 aktivnih članov je anketni vprašalnik rešilo 42 (13 %) uporabnikov šolske knjižnice. Med vsemi strokovnimi delavci šole sta le dva moška, ki ne zahajata pogosto v šolsko knjižnico, zato so anketni vprašalnik reševale le ženske. Za pomoč pri sestavlja­ nju anketnega vprašalnika smo uporabili članek Zdenke Verlič (2002), študije uporabnikov šolskih knjižnic in Rizmalino Anketo o zadovoljstvu uporabnikov s knjižnico in knjižničnimi storitvami (2013). 3 Analiza rezultatov ankete Na anketni vprašalnik je odgovorilo skupaj 36 učencev in učenk in 6 zaposlenih, od tega 18 moškega spola ter 24 ženskega spola (18 učenk in 6 zaposlenih na šoli). Delež anketirancev glede na spol prikazuje Slika 1. 272 Knjižnica, 2019, 63(1–2), 269–281 Nina Levpušček Melinc   ž e n ski s p ol 57 % m o ški s p ol 43 % Slika 1: Razmerje anketiranih glede na spol S pomočjo anketnega vprašalnika smo izvedeli, kako pogosto anketirani obisku­ jejo šolsko knjižnico. enkrat na mesec 5 % enkrat na teden 9 % večkrat na teden 36 % večkrat na dan 50 % Slika 2: Pogostost obiskovanja šolske knjižnice Pogostost obiskovanja šolske knjižnice kaže Slika 2. Največ anketirancev (21) je odgovorilo, da obiskuje šolsko knjižnico večkrat na dan. Od tega je 10 anketiran­ cev ženskega spola in 11 moškega spola. Največ anketirancev, ki obiskuje šolsko knjižnico večkrat na dan, so učenci višjih razredov. Najmanj anketirancev (2) je odgovorilo, da obiskuje šolsko knjižnico enkrat na mesec. Razlog za to gre iskati tudi v vzorcu, saj smo vanj vključili obiskovalce, ki pogosteje obiskujejo knjižnico. V nadaljevanju nas je zanimalo kaj anketirani najpogosteje počnejo v šolski knjiž­ nici. Knjižnica, 2019, 63(1–2), 269–281 273 Knjižnica – kulturno in socialno srce šole   berem 18 % si izposodim knjigo 22 % igram družabne igre 15 % se družim s sošolci in prijatelji 45 % Slika 3: Kaj anketiranci najpogosteje počnejo v šolski knjižnici Pri tem vprašanju so vprašani lahko obkrožili oziroma dopisali do tri odgovore. Rezultate prikazuje Slika 3. Največ anketirancev (31) je odgovorilo, da se v šolski knjižnici najraje druži s sošolci in prijatelji. Od tega je 16 deklet in 15 fantov. Najraje se v šolski knjižnici družijo učenci iz 6. razreda. Najmanj anketirancev (10) igra v šolski knjižnici dru­ žabne igre. Raje igrajo družabne igre fantje (6) kot dekleta (4). Največ zaposlenih (5) knjižnico obišče zaradi izposoje knjig. Med učenci si knjige raje izposojajo dekleta (15) kot fantje (3). Drugi odgovori, ki so jih anketiranci še napisali, so bili: – Gledam, kako sošolci igrajo igre. – Igram razne igre. – Pišem domačo nalogo. – Klepetam s knjižničarko. Zanimalo nas je tudi, kaj bi uporabniki počeli v šolski knjižnici, če ne bi imeli drugih obveznosti v šoli. To vprašanje smo dodali na anketni vprašalnik, ker smo želeli izvedeti, ali vpliva na dejavnost učencev v šolski knjižnici tudi čas, ki jih omejuje. Rezultati so prikazani na Sliki 4. Največ anketirancev (22) je odgovorilo, da bi se pri neomejenem času v šolski knjižnici najraje družili s sošolci in prijatelji. Pri tem prevladujejo učenci iz višjih razredov (od 6. do 9. razreda). Najmanj radi pa bi si izposojali knjige (2), zato pa je veliko učencev, ki bi knjige brali v knjižnici. Pri možnosti za branje so pri učencih prevladovale deklice (6). Nihče od anketiranih ni podal svojega predloga ali kakšne druge ideje. 274 Knjižnica, 2019, 63(1–2), 269–281 Nina Levpušček Melinc   bral 32 % si izposojal knjige 4 % igral družabne igre 14 % se družil s sošolci in prijatelji 50 % Slika 4: Kaj bi anketiranci najraje počeli v šolski knjižnici, če bi imeli neomejeno časa Za izvedbo raziskave so bili ključni odgovori na vprašanje, kakšna se jim zdi knjižnica. Odgovori so prikazani v Preglednici 1. Preglednica 1: Kakšna se anketirancem zdi knjižnica prevelika / premajhna (19 %) ravno prav velika (79 %) ne vem/ne želim odgovoriti / presvetel prostor / temačen prostor (21 %) pravilno osvetljen prostor (60 %) ne vem/ne želim odgovoriti (17 %) lepega videza (79 %) nelepega videza / malo mi je všeč, malo ne (12 %) ne vem/ne želim odgovoriti urejena in pospravljena (50 %) neurejena in razmetana / solidno urejena in primerno pospravljena (40 %) ne vem/ne želim odgovoriti (5 %) zelo uporabna za mojo starost (55 %) neuporabna za mojo starost / deloma uporabna za mojo starost, deloma ne (31 %) ne vem/ne želim odgovoriti (7 %) dobro (pohištveno) opremljena (50 %) slabo (pohištveno) opremljena / nekaj (pohištvene) opreme je v redu, nekaj pa ne (40 %) ne vem/ne želim odgovoriti / zelo običajnega videza (43 %) zelo nenavadnega videza (10 %) deloma neobičajna, deloma prav običajno (33 %) ne vem/ne želim odgovoriti (5 %) Velika večina, 33 anketirancev, meni, da je knjižnica ravno prav velika, 8 jih meni, da je knjižnica premajhna. Nihče od vprašanih se ni opredelil, da je knjižnica prevelika ter nihče ni izbral odgovora, da ne ve oziroma ne želi odgovoriti. Kar 25 anketirancev meni, da je knjižnica ustrezno osvetljen prostor. Da je knjižni­ ca temačna meni 9 anketirancev. Za ta odgovor so se odločile le ženske. Svojega Knjižnica, 2019, 63(1–2), 269–281 275 Knjižnica – kulturno in socialno srce šole   mnenja ni podalo 7 vprašanih. Nihče se ni opredelil za odgovor, da je knjižnica presvetla. Da je knjižnica lepega videza, je obkrožilo 33 uporabnikov šolske knjižnice. Pe­ tim uporabnikom je knjižnica malo všeč, malo ne. Odgovor nelepega videza ni obkrožil nihče izmed anketirancev. Prav tako ni nihče obkrožil odgovor ne vem/ ne želim odgovoriti. Knjižnica se zdi polovici vprašanih urejena in pospravljena, 17 pa jih meni, da je solidno urejena in primerno pospravljena. Ta odgovor je obkrožilo več žensk kot moških. Dva anketiranca sta podala odgovor ne vem/ ne želim odgovoriti. Zelo uporabna za anketirančevo starost se zdi knjižnica 23 vprašanim, deloma uporabna za njihovo starost pa se zdi 13 vprašanim. Trije anketiranci niso vedeli odgovora na zastavljeno vprašanje oziroma nanj niso želeli odgovoriti. Dobro (pohištveno) opremljena se zdi knjižnica polovici (21) anketirancev. Pri tem odgovoru prevladuje moški spol (13) pred ženskim spolom (8). 17 anketiran­ cev je mnenja, da je nekaj pohištvene opreme v redu, nekaj pa ne. Ta odgovor je izbralo več žensk (14) kot moških (3). Da je šolska knjižnica slabo opremljena, ni ocenil nihče. 18 vprašanih meni, da je šolska knjižnica zelo običajnega videza, 4, da je šolska knjižnica nenavadnega videza in 14 vprašanih meni, da je šolska knjižnica de­ loma neobičajna, deloma prav običajna. Dva vprašana na vprašanje nista želela odgovarjati oziroma nista vedela, kaj odgovoriti. bralni kotiček 51 % s krogi poslikana stena/galerija 16 % okrogle in pravokotne šolske mize 10 % prostor za igranje šaha 15 % projekcije filmov na steni 8 % Slika 5: Kaj je anketirancem všeč v šolski knjižnici 276 Knjižnica, 2019, 63(1–2), 269–281 Nina Levpušček Melinc   Na Sliki 5 so vidni rezultati anketnega vprašanja, kaj je uporabnikom všeč v šolski knjižnici. Najbolj je uporabnikom šolske knjižnice všeč bralni kotiček. Ta odgo­ vor je obkrožilo kar 37 vprašanih, in sicer 21 predstavnic ženskega spola in 16 moškega spola. Tudi s krogi poslikana stena/galerija je bolj všeč učenkam in zaposlenim ženskam na šoli (9) kot moškim (3). Več učenk (6) kot učencev (1) je tudi navdušenih nad šolskimi mizami v šolski knjižnici. Celo nad prostorom za igranje šaha se navdušuje več učenk in zaposlenih učiteljic ter strokovnih delavk (7) kot učencev moškega spola (4). Najmanj uporabnikom (6) so všeč projekcije filmov na steni. Razlog za to lahko pripišemo dejstvu, da je projektor v šolski knjižnici razmeroma malo časa in da niso imeli še vsi razredi priložnosti za ogled projekcije v šolski knjižnici. V anketi nas je zanimalo tudi, kaj naše uporabnike najbolj moti v šolski knjižnici. Rezultate prikazuje Slika 6. stare knjižne police 23 % da ni oken 32 % premalo računalnikov za šolsko delo 15 % neudobni stoli 4 % premalo mehkih blazin za branje 15 % razmetana knjižnica 11 % Slika 6: Najbolj moteči elementi v šolski knjižnici Največ anketirancev (24) je obkrožilo odgovor, da jih moti šolska knjižnica brez oken. Kar 15 učenk in zaposlenih se je opredelilo za ta odgovor, učencev pa 9. Več je tudi učenk in zaposlenih (12) kot učencev (5), ki jih motijo stare knjižne police. Uporabnike v šolski knjižnici najmanj motijo neudobni stoli. Kot druga moteča elementa v šolski knjižnici so anketiranci navedli hrup in pre­ malo računalnikov za šolsko delo. Pri devetem vprašanju smo učence spraševali, kako bi oni odpravili pomanjklji­ vost, ki so jo navedli. Glede težav s svetlobo v knjižnici je večina učencev predla­ gala vgraditev oken, uredili bi naravno osvetlitev (tudi z vrati) ali pa bi povezali knjižnico z učilnico, ki ima pogled na igrišče. Med odgovori so bila tudi mnenja, Knjižnica, 2019, 63(1–2), 269–281 277 Knjižnica – kulturno in socialno srce šole   da osvetlitev ni mogoča, da je nujna selitev v drug prostor oziroma da bi storili kar koli, da bi pripomogli k povezavi z zunanjim svetom. Anketiranci so ponudili tudi rešitve glede starih, železnih knjižnih polic, in sicer največ vprašanih bi jih zamenjalo oziroma nakupilo nove. Nekdo je predlagal za­ menjavo obstoječih polic z lesenimi, gabrovimi. Iz tega zapisa sklepamo, da bi se uporabniku zdela bolj prijazna uporaba lesenih kot železnih polic. En uporabnik je predlagal, da bi se nakupilo vse nove omare. Dejstvo, da je premalo računalnikov za šolsko delo, bi anketiranci rešili tako, da bi vzpostavili oba računalnika oziroma bi ju zamenjali z novejšima in da bi bila oba dostopna učencem (trenutno je v knjižnici en računalnik, namenjen šolske­ mu delu učencev, drugi pa je namenjen drugi knjižničarki). Štirje uporabniki so predlagali nabavo večjega števila računalnikov. Anketiranci bi tudi neudobne stole zamenjali z novejšimi, udobnejšimi. Kot dru­ go možnost izboljšave obstoječih stolov so učenci, katerim se zdijo stoli premalo udobni, predlagali blazine za stole. Anketiranci bi kupili tudi nove blazine za bra­ nje oziroma že obstoječim blazinam v bralnem kotičku bi dodali še kakšno novo. Glede razmetane knjižnice so anketiranci predlagali, da bi morali sami učenci skrbeti za urejenost in red. Morali bi pospravljati za seboj. Med rešitvami je bil tudi predlog, da kdor bi razmetal, bi moral pospraviti in dobiti manjšo kazen. Ta predlog bi lahko dodali tudi v pravilnik knjižnice. Uporabniki šolske knjižnice so v anketi glede odpravljanja pomanjkljivosti ome­ nili še, da bi bilo treba kupiti novo opremo, poiskati bi bilo treba tudi rešitev za poletne mesece, ko je v šolski knjižnici pretoplo. Pri zadnjem, desetem, vprašanju so anketiranci podali svoje predloge, povezane s prostorom šolske knjižnice, in sicer bi v šolsko knjižnico dodali akvarij z ribicami, okna, dve klimatski napravi, še več družabnih iger in še dva nova računalnika. Želijo si, da ne bi učenci iz višjih razredov razmetavali knjižnice, ampak bi bolj pospravljali knjige. En anketiranec misli, da bi vsi morali upoštevati knjižnični bonton in se primerno vesti. Nekdo od anketiranih si želi več umetniških razstav v knjižnici, drugi več šahovskih turnirjev. Med predlogi za izboljšavo knjižnice so bili še: več uporabnega in »nenavadno«, neobičajno opremljenega prostora in računalniške tablice. Nekdo bi porušil zid med knjižnico in 2. a ali 1. b razredom, da bi bil prostor večji in bi lahko imeli bralni kotiček v podaljšanem bivanju. Je pa bil med vsemi predlogi tudi zapis, da ni potrebno v šolsko knjižnico nič dodati, ker knjižničarka poskrbi, da se imajo v njej uporabniki lepo, da so nasmejani ne glede na izgled knjižnice. 278 Knjižnica, 2019, 63(1–2), 269–281 Nina Levpušček Melinc   4 Razprava in zaključek Iz analize ankete lahko razberemo, da se učenci in zaposleni na šoli v povprečju radi zadržujejo v šolski knjižnici med šolskimi odmori in ko nimajo drugih šolskih obveznosti. Najraje se učenci v šolski knjižnici družijo s sošolci in prijatelji. Če bi anketirani imeli na voljo neomejen čas, bi se v šolski knjižnici prav tako najraje družili s sošolci in prijatelji. Sklepamo lahko, da knjižnica učencem pomeni socialni prostor številnih stikov, medvrstniških mrež in prijateljstev. Iz odgovorov anketirancev na peto vprašanje, kaj bi najraje počeli v šolski knji­ žnici, če bi imeli na voljo neomejen čas – ne da bi jih pregnal šolski zvonec, skle­ pamo, da jim pet minutni odmori predstavljajo dovolj časa za izposojo in vračilo knjig. Zaposleni na šoli pa največkrat niti med odmori nimajo časa, da bi si prišli izposodit knjigo, saj se pripravljajo na pouk. Zato bi si v neomejenem času najraje izposojali knjige. Šolska knjižnica zaposlenim pomeni prostor izposoje knjig in pogovora s šolsko knjižničarko. Je pa tudi res, da so bili med ponujenimi odgo­ vori za zaposlene neustrezni predlogi, kot so igranje družabnih iger, druženje s prijatelji in sošolci (za zaposlene so to kabinetni prostori in zbornica), za branje v knjižnici pa tudi ni časa. Kot sam prostor se zdi anketirancem šolska knjižnica ravno prav velika, lepega, običajnega videza, urejena, pospravljena, dobro (pohištveno) opremljena. Upo­ rabnike od pohištva najbolj motijo stare knjižne police. Kljub temu, da knjižnica nima nobenega okna in da prav to dejstvo najbolj moti uporabnike, se jim prostor ne zdi temačen. Kar 60 % anketiranih meni, da je knjižnica zadostno osvetljen prostor. Dejstvo je, da se učenci zadržujejo v knjižnici malo časa na dan, pred­ vsem med petminutnimi odmori, odmori za malico in kosilo, med kakšno odpad­ lo uro in med čakanjem na prevoz domov. Razloga, zakaj se knjižnični prostor ne zdi temačen, sta, da se učenci ne zadržujejo časovno dolgo v knjižnici in da prostor osvetljuje veliko število večjih in manjših luči. Najbolj so uporabniki zadovoljni z bralnim kotičkom, ki jim nudi domače, spro­ ščeno, intimno vzdušje. Uporabnike moti malo računalnikov za šolsko delo, čeprav je iz prakse znano, da želijo učenci največkrat uporabljati računalnike za igranje igric. Uporabniki so poudarili tudi, da jih motijo razmetane knjige, za kar pa so krivi prav sami, saj jih veliko med njimi knjig ne odlaga na police, ampak jih puščajo v bralnem kotičku po tleh. Iz analize odgovorov anketirancev je razvidno, da videz in urejenost prostora bolj zanima ženske kot moške. Zanimivo bi bilo analizirati odgovore na 9. in 10. Knjižnica, 2019, 63(1–2), 269–281 279 Knjižnica – kulturno in socialno srce šole   vprašanje (kako bi lahko odpravili pomanjkljivosti v šolski knjižnici in če imajo kakšen predlog, povezan s knjižničnim prostorom) glede na spol, vendar bi za bolj verodostojno analizo potrebovali večji vzorec. Anketiranci so na koncu anketnega vprašalnika navedli kar nekaj zanimivih pre­ dlogov, povezanih s prostorom šolske knjižnice, kot so: akvarij z ribicami, reševa­ nje težav z razmetanimi knjigami, IKT tehnologija, klimatska naprava … Predloge bomo upoštevali in z njimi seznanili tudi vodstvo šole, saj oni potrjujejo projekte. Na splošno so uporabniki zadovoljni s podobo prostora šolske knjižnice. Analiza ankete kaže, da se nam je z optimizacijo prostora šolske knjižnice uspelo približati uporabnikovim pričakovanjem, saj ti knjižnico dojemajo kot prijeten prostor. Na to kaže podatek, da samo 32 % anketirancev šolske knjižnice zazna, da v prostoru ni oken. Z optimizacijo smo dosegli uspešno preusmeritev upo­ rabnikove pozornost na druge elemente prostora. Škoda je le, da nismo ankete izvedli že pred preureditvijo prostora, saj bi tako lahko primerjali rezultate pred in po optimizaciji. Anketni rezultati nam sporočajo, da smo na dobri poti pri preurejanju prosto­ ra. Vizijo, kako bi lahko v prehodnosti še bolj optimizirali šolsko knjižnico kot prostor, je svojem članku dobro opisala Petra Škrjanc (2019). Analiza odgovorov nam bo v veliko pomoč pri nadaljnji optimizaciji knjižničnega prostora. Z anket­ nimi ugotovitvami pa lahko vplivamo tudi na vodstvo in ustanovitelja šole, da razmislijo glede prostorskih sprememb celotne šole in ne samo šolske knjižnice. V prihodnje bo potrebno upoštevati uporabnikove nasvete in želje, ki so jih na­ vedli v anketi, da bomo še izboljšali prostor šolske knjižnice. Šolska knjižnica je pomembnejši šolski prostor, saj se v njej v času, ko nimajo drugih obveznosti v šoli, zadržuje največ učencev. Pomembno je, kako se učenci počutijo v šolski knjiž nici. To ima ne nazadnje velik vpliv na uporabnikov pozitiven odnos do knji­ ge in branja. Z optimizacijo prostora šolske knjižnice dobijo nove generacije ob­ čutek, da knjižnica ni zastarel prostor, ampak ugodno vpliva na njihovo počutje in zadovoljuje njihove potrebe po druženju in izobraževanju. Navedeni viri Mali, M. (2016). Vrednotenje kakovosti uporabniških storitev v visokošolskih knjižnicah: zadovoljstvo uporabnikov in izpolnitev njihovih pričakovanj. Knjižnica, 60(4), 149–175. 280 Knjižnica, 2019, 63(1–2), 269–281 Nina Levpušček Melinc   Rizmal, U. (2013). Anketa o zadovoljstvu uporabnikov s knjižnico in knjižničnimi storitvami: analiza rezultatov. Ljubljana: Fakulteta za upravo. Pridobljeno 15. 1. 2019 s spletne strani: http://www.fu.uni­ lj.si/fileadmin/usr­files/Knjiznica/Dokumenti/Anketa/analiza_anke­ te_2013.pdf Škrjanc, P (2019). Knjižnica – kulturno in socialno srce šole: praktični primer optimizacije prostora šolske knjižnice. Knjižnica, 63(1–2), 247–268. Verlič, Z. (2002). Študije uporabnikov šolskih knjižnic. Knjižnica, 46(4), 217–236. Priloga Anketni vprašalnik za pomoč pri raziskavi, kakšna je naša knjižnica kot prostor Prosim, če rešite anketo, saj nam bodo vaši odgovori v pomoč pri pisanju strokovnega članka o prostoru naše šolske knjižnice v reviji Knjižnica. Anketa je anonimna. Obkrožite izbrani odgovor ali več odgovorov (kjer je tako navedeno). Nekatera vprašanja zahtevajo, da odgovor napišete na črto. Odgovori naj bodo zgoščeni in čitljivo napisani. Zahvaljujem se vam za čas, ki si ga boste vzeli za reševanje te ankete. 1. Spol: a) ženski b) moški 2. Na šoli sem (en odgovor): a) zaposleni učitelj ali strokovni delavec b) učenec 4. razreda c) učenec 5. razreda č) učenec 6. razreda d) učenec 7. razreda e) učenec 8. razreda f) učenec 9. razreda 3. Knjižnico obiskujem (en odgovor): a) enkrat na mesec b) enkrat na teden c) večkrat na teden d) večkrat na dan 4. V knjižnici NAJBOLJ POGOSTO (do 3 odgovori):: a) berem b) si izposodim knjigo c) igram družabne igre č) se družim s sošolci in prijatelji d) drugo:  5. Če bi imel neomejeno časa, bi v knjižnici NAJRAJE (en odgovor): a) bral b) si izposojal knjige c) igral družabne igre č) se družil s sošolci in prijatelji d) drugo:  Knjižnica, 2019, 63(1–2), 269–281 281 Knjižnica – kulturno in socialno srce šole   6. V VSAKI VRSTICI obkroži črko PRED ENIM odgovorom Knjižnica se mi zdi: 1a) prevelika 1b) premajhna 1c) ravno prav velika 1d) ne vem/ne želim odgovoriti 2a) presvetel prostor 2b) temačen prostor 2c) pravilno osvetljen prostor 2d) ne vem/ne želim odgovoriti 3a) lepega videza 3b) nelepega videza 3c) malo mi je všeč, malo ne 3d) ne vem/ne želim odgovoriti 4a) urejena in pospravljena 4b) neurejena in razmetana 4c) solidno urejena in primerno pospravljena 4d) ne vem/ne želim odgovoriti 5a) zelo uporabna za mojo starost 5b) neuporabna za mojo starost 5c) deloma uporabna za mojo starost, deloma ne 5d) ne vem/ne želim odgovoriti 6a) dobro (pohištveno) opremljena 6b) slabo (pohištveno) opremljena 6c) Nekaj (pohištvene) opreme je v redu, nekaj pa ne 6d) ne vem/ne želim odgovoriti 7a) Zelo običajnega videza 7b) zelo nenavadnega videza 7c) Deloma neobičajna, deloma prav običajna 7d) ne vem/ne želim odgovoriti 7. V knjižnici mi je najbolj všeč (možnih več odgovorov): a) bralni kotiček b) s krogi poslikana stena/galerija c) okrogle in pravokotne šolske mize za učenje in pisanje domačih nalog d) prostor za igranje šaha e) projekcije filmov na steni f) drugo:  8. V knjižnici me najbolj moti (možnih več odgovorov): a) stare knjižne police b) da ni oken c) premalo računalnikov za šolsko delo d) neudobni stoli e) premalo mehkih blazin za branje f) da je večkrat razmetana č) drugo:  9. Kako bi po tvojem mnenju lahko odpravili pomanjkljivost, ki si jo navedel v zgornjem vprašanju? (odgovor je obvezen) Imaš še kakšen predlog, povezan s prostorom naše knjižnice? Če bi bil ti knjižničar v naši knjižnici, kaj bi še poskušal narediti ali uvesti? (odgovor ni obvezen) Zahvaljujem se vam za sodelovanje v anketi in vam želim prijeten dan. Nina Levpušček Melinc Osnovna šola Simona Gregorčiča Kobarid, Gregorčičeva ulica 18 a, 5222 Kobarid e­ pošta: nina.melinc@gmail.com