42. številka.
(v Trsta, v torek zvečer dne 7. aprila 1896.)
Tečaj XXI.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na teden t aeatih it« danjih ob tovklh, četrtkih
in i>i«botBh. Zj-Jtranje izdanje 12-haja ob H. uri zjutraj, većemu pa ob 7, uri večer. — Obojno izdanje ntan* :
za Jpiien meneč . f. 1,—, isvan ATHtrii« f. 1.50 za tri mrtseo > . » 8,— • • . 4.50 za pol leta . . , 6.— . , , »•— v bi' l*to , . „ 12.— , * „1*.—
Naročnino je plačevati naprej nt naročbe brez priložene naročnine te nprava no ozira.
PoanmiŽne sterilke ae dobivajo t pro-dajH.ii.icah tobaka v lr*tu po 3 nv«'., javen Trata p« • n*4.
EDINOST
Oglaai te račune po tarifu v petitu: za ■•■love b debelimi Ar kam i ae plačuje proator, kolikor obaega navadnih vratic.
Poslana. oamrtnice in jatne zahvale, domači oglasi itd. ae računajo po pogodbi,
Vai dopisi naj te poAiljajo uredniitru ulica Caaerma it. 13. Vaako pimno mora biti frankovano, ker nofrankovana ie ne aprej?majo. Rokopiai ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacijo in ogiaoo ipro-jtmia Ufir aimiitvo ulica Mol ino pit-eolo h*t. 3. II. nadat. Naročnino in oglane je pU£«T*ti looo Trat. Odprte reklama <i|e to proate poatniue.
GI
„* ««a*iO Jm tmmm".
Politika o volilni reformi.
„Slovanski svet" bavi se v zadnji svoji številki s tem predmetom. Izvajanja tega lista so tem zanimiveja za nas, ker motri tndi vprašanje o volilni preosnovi v zmislu svojega poznanega programa: specijalno se staliiča interesov ukupnoga slovanstva avstrijskega. Izrecno pritrjujoči nazorom ,Slov. sveta" o tem sila važnem vprašanju, pokazali smo zajedno, da ne odobrujemo slepo vsega, kar ukrepajo Mladočehi. Na to naše zatrdilo naj se čitatelji spomnijo blagohotno, ko bodo čitali naš odgovor na uvodni članek »Slov. Naroda" od minolega petka, priobčen pod naslovom »Slovenci in Mladočehi11. Članek v „Slovanskem svetu" slove:
•Okolo 20. aprila pride vladna predloga o volilni reformi na dnevni red zbornice poslancev. Glasovanje o tej preosnovi, naj si bode kakoršno koli, ostane pač najvažnejši čin pred sklepanjem o pogodbi avstro-ogerski. Vse kaže, kakor da bi bili vladi uže zagotovljeni, v tem slučaju potrebni dve tretjini glasov, in Mladočehi se trudijo dokazovati, da je opravičen njih sklep, vsled katerega hočejo glasovati za, vladno predlogo vsaj ob tretjem, torej najvažnejšem in konečnera čitanju predloge. Oni se opirajo sosebno na to, da po tej preosnovi pride ve!ika masa preprostih množic do volilnega prava, in da reforma bode vzrok in povod nadaljnjim preosnutkom in popravam volilnega prava. Meuijo tudi, da sosebno na Češkem in Moravskem in za 1 glas tudi Sileškem pridobi razmerno slovanski živelj. Zajedno se izgovarjajo, češ, da vlnda bi dobila dve tretjini glasov tudi brez Mladočehov, Vsled vsega tega očitajo StaroČebi mladočeški stranki, da je stopila globoko v meje oportunizma. Le malo je toliko doslednih Členov sredi mlado-češkega kluba, ki so odločno proti tej volilni reformi, in ki hočejo dosledno glasovati proti qjej, primerno opozarjaje na to, da do nove in boljše volilne preosnove utegne preteči ne le 10, temveč tudi 20 let.
PODLISTEK.
Ostale slovanske frakcije, kolikor so odločne, ostanejo onemogle, tiste pa, ki jo tirajo po poti oportunizma, itak glasujejo za druge vlade načrte in ostanejo dosledne tudi gledč na sedanjo volilno relormo. Slovanske skupine so razdejane, in takd morejo, ob pridruženem oportunizmu Mladočehov, stare grešnice, t. j. znane glavne parlamentarne stranke, izvršiti vse, kar je vladi po godu, in obratno.
Prav za prav se je „železna roka" Badeni-jeve vlade uklonila starim glavnim strankam, in le radi njih ni zasnovala boljšega načrta, ako bi mogli predpolagati, da bi drugače imela dobro voljo za ugodnišo preosnovo. Če tudi so te stranke pri raznih točkah skupne predloge izrazile se nepovoljno, zaresnega nasprotstva vendar niso razkrivale, in to je najbolji dokaz, da se dosedanjim skupinam, razdeljenim po specijalnih interesih, z novo preosnovo ne zgodi nikaka krivica, in da stare krivice, ki so v privilegijih teh skupin, ostanejo i nadalje neiz-premenjene. Badeni je sicer v posebnem slučaju ob razgovoru v volilnem odseku posredno zažugal, da razpusti sedanji državni zbor, ko bi se protivili njegovi volilni reformi; v resnici pa ni bita v tem nikake opasnosti; kajti ako bi bila vlada krepka nasproti starim velikim skupinam, izdelala bi bila a priori boljši načrt; ta pa je le tak, da ga iste skupine morejo sprejeti bez škode svojih interesov, naj bi glasovala zanj stara, ali pa novo izvoljena zbornica poslancev.
Nekako preosnovo pa je bila vlada dolžna predložiti, ker je socijalno-demokratiška stranka še za časa Taatfeja znala ropotati tak6, da se je bila z najviše strani odobrila misel za podanje nekake preosnove, kateri je bil podelil obliko najprej Taaife, pa ni bil močen dovolj, da bi se uprl skupinam, ki predstavljajo v stari in moderni obliki avstrijski kapitalizem. Močne so po takem dejansko ali pa samo umetno ostale le kapitalisti-ške stranke, in Badeni, ki ima zadačo, vsekakor završiti pogodbo z Ogersko, je bil toliko moder,
10
Novela ; hrvatski spisal Jenio S i s o 1 s k i.
Prevel M. C—J.
;(Dalje).
V cerkvi vladala je velika tišina. V tem hramu zakramentov bilo je polu-temno. Na prvi mah nisi zapazil nikogar v cerkvi. Ogleduje one stare zidove in stolpe občutil sem vlažen in prijeten zrak po licu. Ta vesoljni mir, svetost kraja in ono čudna sunca po kotili cerkve, vse to mi je ublaževalo dušo. Hodeči po cerkvi ćul sem svoje korake, kako so odmevali pod oboki. Naposled sem zapazil v temnem kotu kapele devico v črni obleki, kjer je klečala pred oltarjem mirno in zbrano. Lica jej nisem videl, ali srce mi je pravilo, da je Marija....
Motril sem jo svetim strahom. Po daljšem času se je Marija dvignila ter napotila proti vra-tam. Opazila me je, idša mimo mene, ter zdelo se mi je, da je hipen in ž ilosten posmeh zatrepetal na ustnicah. Stal sem v sredini velicanstve-nega hrama, v senci, ter gledal za njo, kako je lahkotno hodila preko lepega trga pred cerkvijo, vsa obli t a zlatom jutranjega soluca.
Na večer sprehajala se je Marija se svojo
materjo po obali, jaz pa prijateljem Aristidom. Vsakokrat, ko smo se srečali, zadelo me je nje črno oko v dušo. Prijatelj me je uverjal, da da me Marija ljubi, da sem jaz, brez dvoma, njena prva ljubezen. Kasno v noč, navadno okolo jednajste ure, videval sem jo na oknu, a a ne obsejano po mesečini, kajti do takrat je mesec že zašel. Ne bilo bi mi teško, da jej kaj rečem, da jo česa vprašam, ali bil sem zamaknjen, gledajoči v njeno dobro in premilo lice. Često mi je beseda zastala v grlu. Samo vzdih izvil se je iz mojih prsi.
Nekega dne, dospevši v svojo sobo, sem takoj opazil šopek cvetja na mizi. Odkod to cvetje? Gledal sem šopek in nisem mogel razumeti, kako je dosel v mojo sobo. Pozvonil sem. Vstopila je mlada sobarica.
—	Izvolite gospod ? — vprašala me je, smejć se zlobno.
—	Povejte mi odkrito, kdo je donesel sem to cvetje ?
—	Ali se jezite, da sta je našli na svoji
mizi ?
—	Ne, ne jezim se. Kdo da ne bi ljubi! cvetja ? No, povejte, kdo je je donesel sem ? ... .
O, povsem jednostavno! Gospodičina, vaša soseda, je došla domov, ko sem pospravljala po
da je dal zasnovati le tako predlogo, s katero se je nadejal, da prodre, in kakor se kaže, pridobi tako ce!6 večino, kakoršne vsaj ob svojem nastopu ni mogel poštevati za gotovo.
Po vsem tem ostajajo tudi ob tej volilni reformi predpravice glavnih strank močneje, nego ta ali ona in tudi sedanja vlada. One so krive, da tostranski narodi ne dob6 boljše reforme, vse besedičenje teh strank o blagohotnosti nasproti niiim slojem ali celo pravičnosti nasproti celotam in odlomkom narodov, je torej zgolj pesek v o č i.
Za slovanske narode bi pa pri tej volilni reformi moralo ostati najvažnejše in prvo vprašanje: Ali popravlja ta ali v obče kaka predložena reforma krivice ▼ nacijonalnem pogledu? To bi moralo pred vsem odločevati in voditi tudi postopanje pravih slovanskih poslancev. Kajti do« sedanje volilno pravo je bistveno neizpremetijena zapulčina Schmerlingove geometrije, in ta je poleg privilegij interesnih skupin zajedno in najbolj po-štev al nemške nacijonalne interese, katere jo do Taaffejeve vlade dejanski 'in navidezno v prvi vrjti ščitila tolikokrat prelevljena, sedaj imenovana Združena nemška levica. Ako se je torej v fundamentu sedanjega volilnega prava vkoreninila krivica ostalim narodnostim na korist nemški, dosledno bi bilo, da bi vsaj slovanske stranke težale za popravo na prvem mestu nacijonalne krivice, in da bi se pod ni-kakim uslovjem ne udale samo za popravke, ki utegnejo biti sicer dobri, pa prezirajo nacijonalne interese oškodovanih narodov. Če torei tudi priznavajo slovanske stranke, da je za niže sloje kot take nekaj dobrega na novi volilni preosnovi, morale bi se vendar vprašati: Ali so posamični sloji več vredni kot nacijonalne celote, oziroma kompaktni odlomki jedne in iste narodnosti v tostranski polovini ? Ali je dostojno, da zmaguje stremljenje napačno dirigovane socijalne demokracije nad narodi v obče in slovanskimi narodnostimi posebe ? To kaže na tužno
vaši sobi. Vrata so bila odprta. Gospodičina me je vprašala po nečem, in'pri tem jej je padel Šopek iz rok na tla.J az sem priskočila, pobrala cvetje ter jo položila na vašo mizo.
—	Na mojo mizo! Ali se gospodičina ni jezila radi tega ?
—	Ne, ni se jezila, onda menda ne ljubi cvetja.
—	Tako?...
—	DA, tako. Gospodičina me je pokarala pogledom, ali zelo prijazno. Pordeoela je ter odšla v svojo sobo nekoliko razburjena .... d&, razburjena, zašepnila je sobarica smejš so zlobno.
—	Dobro, dobro! — sem rekel, otvorivši neko knjigo.
Poklonivši se globoko j« dekle izšlo ter priprlo vrata za seboj; toda hitro jih je odprla zopet, da mi poreče, utaknivši glavo v mojo sobo: — Ne, ne, ni se jezila.
To je izustila tiho in izginila je.
Cvetje, nedolžno, sveže cvetje, kakor je ona sama. . . . Pordečela, d&, pordečela je. . . Sreča, blagor meni I Ta šopek je zvezala ona, vsake cvetke dotaknila se je svojimi snežnimi in rožnimi prsti. Ako me res ljubi, tedaj je pošepnila vsaki cvetki nekaj sladkega in tajinstvenega. DA, d&, ona se ni jezila. Da, njeno je bilo to cvetje...
dejstvo, da so slovanski narodi in cel6 narodi v skupnosti slabše organizovani, nego židovskim načelnikom pokoreča se socijalna demokracija.
Tu gre za princip, in ta princip bi morale ščititi slovanske stranke, ki imajo zadačo bra-Biti uslovja za obstanek slovanskih narodnostij kot takih, in ne le posamičnih vrst naseijenja. Ako se je Schmerlingu kazalo potrebno, zagotavljati umetne nemške večin«, bilo bi pač le pravično, da bi slovanske stranke odobravale le tako volilno reformo, ki bi iztrebila vsakatere umetnosti, naj so na korist Nemcem, Poljakom ali pa Italijanom.
S tega nacijonalnega stališča nikakor ne more slovanski politik odobravati postopanja Mladočehov nasproti sedanji predlogi o volilni reformi. Socijalna in vsaka demokracija, h kateri poslednji se prištevajo tudi Mladočehi, mora skrbeti na vse strani za prava preprostega naseijenja, in Mladočehi so imeli čas in vzroke, da se načelno postavijo proti vsaki volilni reformi, ki ne odstranja starih nacijonalnih krivic. Ista kvaliteta krivic, ki se je vtepla v osnovo dosedanjega volilnega prava, mora se odstraniti z jednako kakovostjo pravic. Klin s klinom, ker vsako drugo stališče je krivo, stvarno nelogično!
Kar trdijo Mladočehi, da utegne slovnnski iivelj pridobiti v deželah češke korone, je problematično, in Mladoćehom je dolžnost gledati na skupnost slovanskih narodov, ako se zares ie drže slovanskega stališča. Tudi je treba odgovarjati, da glasovi se vsled nove reforme po-množš ne le med Čehoslovani, temveč tudi pri neslovanskih narodnostih, in vprašanje je, ali bode skupno razmerje za Slovaue ugodniše, nego doslej.
Tolažba pa, da sedanja reforma bode začetek drugim popravam, je jako slaba, ker je znano, kako težavno je pri nas prodirati dalje v tem ali onem pogledu. Nacijonalni boji se s to preosnovo izvestno ne odstranijo, pač pa poo9tre, kakor smo že dokazali v drugih zvezah, Mladočehi in slovanske stranke bi pa bili dolžni poštevati tudi. radikalno stremljenje agresivnih narodnoatij in pa obče evropsko položenje, nasproti kateremu je naravnost lehkomiselno, računiti na mnogoletni, mirni nacijonalni razvoj slovanskih narodov. Sedaj pa so se posebna uslovja kar ponujala za ugodno pogajanje z vlado, in slovauske stranke bi bile mogle vsaj v skupnosti izposlovati tudi ugodnišo volilno reformo, ki bi vsaj znatno odpravila stare krivice. Le dvoje je možno: ali je dosedanje volilno pravo Slovanom krivično ali pravično. Vse slovanske stranke z mladočeško vred so se stalno pritoževale, da dosedanje volilno pravo je krivično in pogubno slovanskim narodom; kak6 pridejo te stranke do tega, d a h o č e j o glasovati za volilno preosnovo, ki ne odpravlja niti najmanjše starih krivic?
Denimo pa. da bi vlada s svojim načrtom prodrla tudi bez glasov mladočeških. ali bi ostala
Kdo me ljubi, ako ne ona ? .... Ne ne, ni mogoče, one me ne ljubi, ne l To bi bilo odveč blaženstva!
V Marijini sobi zazveuele so žice glasovirja, tiho in milo: .Cvetje milo, cvetje drago" iz Fausta. Poljubivši cvetje, pritisni vsi je z levico na prsi, naslonil sem glavo na mizo — oči so mi zarosele.
VI.
Po treh tednih muke in blaženstva, pogledov in vročih vzdihov, napočil je odločilni in važni trenotek. Bilo je popoludne. Listonoša donesel mi je pismo, a med tem ko sem ga nekaj povpraševal med vrati svoje sobe, stopila je s stopnjic na hodnik moja ljubav, krasna mi soseda. Naklonil Bem se jej ves zmešan Marija mi je odzdravila sramožljivo, idoča polahuo mimo mene. Gledal sem za njo, mislć, da stopi v svojo sobo, ki je bila, kakor že vemo, tik moje. Prevaril sem se, kajti premislila se je naglo; prebližavsi se mi za tri štiri korake ter pogledši me, izvilo se jej je vprašanje :
—	Oprostite gospod, in pristopivši še bliže vprašala je listonošo: — Ali ni ničesar za-iae na pošti?
—	Ne, gospodičina ! Ali pričakujete česa ?
(Dalje prihodnjič.)
vlada indiferentna, ko bi zastopniki skupnega če-škaga naroda protivili se bistvenim delom pogodbe z Ogersko ? Ali menijo Mladočehi, da sosebno sedaj, ob občem evropskem položeuju, so na zgorej tako indiferentni, ko bi skupni zastopniki Čeho-slovanov glasovali proti ponovitvi pogodbe z O-gersko ? Za pogodbo potrebujejo močne vlade; ako bi se pa dobila taka vlada le pod uslovji, da ugodi močni tostranski slovanski stranki, ali mislijo Mladočehi, da bi taka vlada ne privolila njim iu drugim slovanskim skupinam, kar je njih cilj in za obstanek njih narodnosti potrebno? Na taka vprašanja naj <lajo Mladočehi odločen odgovor in videli bodo, da njih argumentacije o glasovanju za volilno reformo so plitve, neizdatne, neveljavne.
Potem pa še to: d u v a I i i; e m seje vendar v s t v a r i 1 na škodo slovanskih narodov; ta oblika t,em narodom škoduje na vse odločilne strani, gledš na zunanjo in notranjo politiko. Na zunaj je možna le ob duvalizmu dosedanja protislovanska politika, na znotraj izrabljajo Poljaki in nemške stranke položenje jedino ob duvalizmu na škodo slovanskim narodom. Ali ni torej le pravično, ako bi slovanske stranke iskale ekvivalent za usluge, ki jih napravijo zunanji in notranji politiki ob ponovljenju pogodbe z Ogersko?
In kje bi bila neprisiljena zahteva takega ekvivalenta primerniša, nego ob snovanju volilne reforme ? Ali bi se morala poprej pravilno izvršiti na-cijonalna jednakopravnost, ali pa bi se morale z novo volilno retormo odstraniti stare nacijonalne krivice. Povsod torej je razvidno, da le nacijonalni ekvivalent more odškodovati slovanske narode za usluge, ki jih zunanja iu notranja politika zahteva od skupin slovanskih zastopnikov. A to prezirajo Mladočehi in se 8 tem zagrešajo proti svojemu in ostalim slovanskim narodom. Ako se Mladočehi udajo za predloženo volilno reformo, pokažejo, da niso umeli izrabiti občega po-loženja, ki je vsaj to pot za politiško barantanje pravi „luogo di traffico*.
Obče položenje daje in ponuja direktivo slovanskim poslancem za primerno postopanje, in le v pogledu na obče in skupno položenje, v katerem se nahajajo tudi sedanje vlade, je možno korektno glasovati tudi gledć na volilno reformo. S tem dokazom nam ob tej priliki pač ne ostaje drugega, kakor: Dixi et salvavi animam meam! Slovanske stranke pa imajo itak. besedo in se — delo. Naj bi bilo vsaj delo pravo!
DOPISI.
Iz okraja kopenskega, dne 4. aprila.
—	Kazmere istrske. — Pred leti so javni organi snovali, seveda po pritisku italijanske manjšine v Istri, kolikor mogoče velike županije. Italijani so menili, da na ta način o volitvah ložje prevladajo naše, tedaj še nevedno ljudstvo. Posrečilo se jim je iu tako je imela n. pr. velikanska večina buzetske in pazinske županije — svoje županstvo, ki je bilo italijansko po mišljeuju in delovanju. A kakor pravi naš narod : „Vsaka sila do vremenaw, tako je šlo i z vladanjem italijanske manjšine. Naš narod začel se je zavedati iu spoznavati, da mu niso prisojeno le dolžnosti, ampak tudi — p r a v i c e 1 Šel je v boj za sveto stvar in zmagoval. Da ne zmaguje še na vsej črti
—	krivo je pomankanje šol, krivi so oni staroko-pitneži, kojim je Italijan izvoljen ljud, a Slovan — suženj, ki mora biti zadovoljen z vsako mrvico, ki pada od njihovih bogato obloženih miz. — Gotovo je, da s šolo se siri omika, pa tudi zaveduost naroda ! To je potrdila tudi italijanska večina v deželnem zboru istrskem, ko je sklenila—na podlagi njenega liberalizma, da se v Istri ne »me osnovati nijedna nova šola. (In taka stranka, ki hoče po vsej sili, da ljudstvo ostani v temoti, taka stranka velja na Dunaju predstaviteljico jedinega kulturnega življa v Primorski 1 Bog sam naj pojmi tako logiko, zdravi človeški razum je ne more pojmiti. Op. ured.)
Za italijansko deco gotovo ni treba novih šol, ker jih imajo dovolj ali cel6 preveč — a ubogi Slovan ? 1 Nad 20 tisoč slovanske dece je brez ni-kakega poduka 1 Koliko pa je pomožuih šol, v kojih poučuje narodno naše duhovstvo po par ur na dan, ako jim čas dopušča! ? Ubogi Slovan
Da le plačaš, pa je dobro, kdo se meni zato, da zaostaješ v temoti — le poitalijanči se počasi! To je slavna novodobna politika. (Motite se, to je že precej stara, tradicijonalna politika slavne naše birokracije. Prav pa ste imeli, ako ste hoteli naglasiti, da je taka politika nedostojna sedanje dobe. Op. nred.);
Ako bi naš narod prosil za italijanske Sole, bilo bi mu tudi kmalu ustreženo, a ker se zaveda in daje materinščini prednost, ne vdobi tega te leta in leta, za kar plačuje doklade na davke. Da, da, poitalijančenega in naumnega hočejo imeti naši liberalni Italijani svojega sodeželana. (Da, da, nasilno raznarodovanje, ta najgnusniša duševna — tatvina, to je — liberalno! Op. ured.)
Povsod je pa najti v narodu našem takih mož, ki se hlinijo našim narodnim nasprotnikom in to radi svoje neumnosti ali pa dobičkaželjnosti!
Omenil sem že, zakaj si je italijanska manjšina ustanovljala velike županije. Vzlic temu pa so se že marsikje zrušile njihove trdnjave, zato pa hočejo ukreniti drugo pot. One velike županije, kjer so zgubili svojo moč, si žele razdeliti, da bi tein ložje naskokovali male. Se ve, da vejja to le v istih županijah, kjer so zgubili svojo veljavo, a nikakor ne v onih, kjer še gospodarijo. To se je pokazalo v zadnjem zasedanju deželnega zbora istrskega. Kaj radi so ustregli razdelitvi dolinske občine, a ne tako pujske. Glavni pogoj za razdelitev je ta, da ima nova občina dovoljnih dohodkov za upravo. Istina gotova in edina je, da je Galežan, ki bi se rad odcepil od Pulja, najbogatejši kraj v Istri, sedaj dobra molzna krava za Pulj, vendar ni privolila italijanska večina del. zbora v razdelitev. Odcepljenju kraških vasi dolinske občine pa je prav rada ustregla ona in ista večina dež. zbora, čo tudi im%jo dotične vasi tako malo dohodkov, da ne bodo mogle nikakor vzdrževati svoje županije, ako ne nalože najmanj 70^ na davke.
Ubogi naš narod, zatiran ne le od naših nasprotnikov, ampak tudi od svojih očetov stare* fiin! Skupna velika županija vzdrževala se je do sedaj z malo doklado na užitnino.
Vasi v Bregu bodo mogle i nadalje izhajati s tako doklado, a nikakor ne kraška županija, koji pripada od gori imenovane doklade, koraqj V, t. j. nekoliko čez 200 fr. — Najžalo.stneje pa je to, da bodo morale bržanske srenje plačevati tudi za kraško županijo, ker imajo tamkaj obilo posestev. Da, za kojega gostilničarja ali prodajal-ničarja bo že nekoliko bolje z županijo v Klancu, ali abogo ljudstvo na Krasu in v Bregu imelo bo huje breme nego do sedaj.
Sedaj pa so se oglasili možaki — verni sluge italijanstva v Istri — v Borštu, Boljuncu in Rio manjih. Tudi v teh vaseh je nekojih, ki si žele ali časti ali privatnega dobička, zato podpirajo načrt naših najhujših nasprotnikov ter zahtevno tndi posebno županijo. — Slavua vlada je temu tudi kriva, ker dopušča, da stari nezakoniti občinski zbor v Dolini uganja tolike komedije. Vi g. Janez iz Zabrežca, ostanite rajše pri „briškoli" in Bkrog-ljah" ter pustite soditi treznim možem če tudi so .farji" — fšoraostri" & družba, kako rešiti županijo iz zagate, v kojo je zavožena! Če imate denarja, skrbite zanj, ker ima polzek rep! Mi vam hočemo dobro, zato vam svetujemo dobro. Pomislite, da smo Slovani in kdor zatajuje mater, ki gaje dojila, ni vreden, da ga zemlja nosi.
Dolinska županija je čisto slovenska — a na svoji zemlji smo le ini gospodarji, a ne tujec is Kopra ali Poreča! Premalo se ureduje v dolinski županiji v materinščini; a po vašem, g. Janez, bi morala ta županija uradovati le italijanski in nemški!! Potem bi bili zadovoljni Sior Bosich in družba! — .Tudi šole ni treba v Borštu, vsq dotlej ne, dokler ne dobiste vi mladega naraščaja, Čemur se pa menda ni več nadejati". Vse n^ ostane ueumno in tako bo imel novopečeni župan v Borštu lehko delo iu italijanska gospoda bo zadovoljna ž njim. —
Če se pripelješ na poBtajico v Borštu, koj Ti zasvetijo nasproti italijanske table „Tratorift Barde", »Tratoria al Castell di Mocco" itd. a po voglih vidiš kažipote z napisom .Mocco" po vsqj vasi. Čemu se je trudil uaš slavni zgodovinopisec, č. g. dekan Sila d »kazati, da Mocco ni pravo ime '.onemu kraju, ampak Muha!! Naših Ijudlj se ne
primejo take stvari, pač pa je se slastjo sprejema italijansko ljudstvo, ako „II Piccolo" dokazuje s svojo zvitoumnostjo, da pravopis zahteva pisati Trebiciano, Opici na, Piedimonte, Bagnoli etc. Nadalje najdeš italijanski napis na tobakarnah, „Villa Maria" itd. Ali ni smešno potem zahtevati slovenskih napisov pri okrajnih uradih? Ali niso taki starešinjci pravi pristaši italijanske gospode?! Ali zaslužijo zaupanja od ljudstva? —- Odgovor ni težek, a jako važen. —
N i s V o d o r a n II.
Politiike vesti.
V TRSTU, dne 7. aprila 1896.
Shod socijalistov v Pragi. Minolo nedeljo so imeli socijalisti velik shod v Pragi, Poznani socijalistiški agitator, dr. Adler, je priporočal, da naj tudi ta shod pritrdi načrtu Badenijevemu za volilno preosnovo. Temu so se upirali Cehi. Z ozi-rom na današnji uvodni članek je gotovo zanimivo, da se za načrt poteguje ona socijalna demokracija, ki brez dvoma stoji pod židovskim uplivom, kar že kaže ime vodje — dr. Adlei ja. Pozor torej, kajti kar priporoča židovstvo, to bi teško prijalo res demokratskim plemenom slovanskim.
Kraljevski komisar za Sicilijo. Večni nemiri v Siciliji in šireče se rivolucijoiiarno gibanje na tem otoku določilo je italijanskega kralja do izrednega koraka gled6 uprave Sicilije. Glasom včeraj iz Rima došle vesti imenoval je kralj Umberto senatorja conte C o d r o n c h i j a ministrom brez portfelja ter kraljevskim civilnim komisarjem za Sicilijo in sicer za jedno leto. — Sedež novemu komisarju bode v Palermu, kjer prevzame tudi vodstvo prefekture. Ta kraljevski civilni komisar ima politiško in upravno poJnomoč, posebno kar se dostaje javne varnosti in pa uprave posamičnih občin na Siciliji, koje spadajo v delokrog ministrov z» notranje stvari, finance, javna dela, nauka in poljedelstva.
Mnogo ali pravo za pravo vse je seveda zavisno od tega, kake instrukcije ponese seboj v Sicilijo novi minister, oziroma kraljevski komisar. V prvo treba pomisliti, od kodi izvirajo izgredi v Siciliji?! Res je, in temu nočemo oporekati, daje po vsej južni Italiji mnogo revolucionarnega življa, nevarnega tudi za dinastijo in vojsko. Ali ne smemo pozabiti, da ljudstvo po Siciliji je lačno, in da je ni plodnejše njive za rast revolucionarnega gibanja nego je — lakota. Crispi si je obtežil svojo vest grozno odgovornostjo ravno s tem, da je trdovratno preziral pravi izvor nemirom v Siciliji in je hotel rešiti to pereče socijalno vprašanje z zapori, bajoneti in preganjanjem. Lačni želodci trebijo drugačnega pomirjanja — zaslužka, kruha! Ako bi torej novi komisar hotel .paciflkovati* po receptu Crispijevem, potem gotovo ne doseže takega cilja, kakoršuega mora želeti kralj Umberto v interesu svojo dinastije. Socijalue razmere treba preaieniti, zlasti razmere v posestvu, razmere med bogatimi veleposestniki in stradajo-čimi kmeti-tlačani. Kolonski zistem je vir vsemu zlu — slabo za državo, ki nima svobodnega samostalnoga kmečkega stanu. In takega stanu nima Italija!! Velikanske latifundije morejo pač omamiti onega, ki prihaja v goste k dotičnim veleposestnikom, ter vzbujati v istih domnevanje o bogastvu dežele, ali kdor stopa med narod, kdor vidi, kako stradajo milijoni ob blagostanju nekaterih pojedinčev, ta ve, da so latifundije velika socijalna krivica in veliko zlo za narodno gospodarstvo, Italija nam je klasična priča za to trditev; kako bi bilo drugače mogoče, da bi bila ravno Italija tako nizko pala, ona Italija, ki je vrt Evrope po svoji zemljepisni legi. O da, Italija ima še sedaj mnogo bogastva, a to je združeno v rokah malega števila izvoljencev iti to je slabo. Okolo te osi se bode moralo sukati vse premišljale novega komisarja za Sicilijo, oziroma italijanske vlade. Tu se ne da ničesar opraviti se silo. Sila more polniti zapore, a ne more u tolažiti lačnih želodcev! — Skoro sleherni dan je čuti sedaj izrek nekega odličnega moža: da Crispi bode poslednji miuisterski predsednik hiše savojske! Ali tudi v tem slučaju bi utegnili priti kritični časi za sedanjo Italijo, ako bi z drugimi osebami hoteli uadaljevati Crispijev zistem, to je trdovratno prezirati vire zla ter vsklike onih širših mas, ki — stradajo. V interesu Italije bi bilo
želeti, da prodre spoznanje, da prenehajo sedanji krčeviti napori italijanske nebrzdane domišljavosti, ki hoče vnanjim bleskom pokrivati notranjo gni-lav. Mi bi želeli Italiji takega preobrata. Mi smo sicer nasprotniki zveze naše države z Italijo, ker smo uverjeni, da je ta zveza nenaravna, ker vemo, da bi v kritičnih časih zahtevala prevelikih žrtev od naše strani, a koristi nimamo pričakovati nobene od iste; mi nastopamo odločno proti Italiji, kadar hoče ista posezati v naše notranje odno-šaje in ko hoče jemati v svoje varstvo poznane ljudi, ki niso nje, ampak avstrijski podaniki; uii smo ogorčeni, kadar čujemo zahtevanje, da bi se morali, Italiji in nje tukajšnjim oboževa-teljem na ljubo, narodno žrtvovati n a j -lojalneji podaniki avstrijski — vse to obsojamo mi in vsemu temu se upiramo, ali sovražniki Italije nismo. Zato ji želimo vse dobro in želimo najboljih odnošajev med Avstrijo in Italijo: vsaka država ostani v svoj h mejah ne le se svojim orožjem, ampak tudi se svojim uplivanjem.
Italija v Afriki. Za Velikonočne praznike došla je iz Masave vest o neki praski, ki so jo imeli Italijani dne 2. t. m. z derviši pod Kasalo. Italijani pod poveljstvom polkovnika Stevanija da so vrgli derviše in to okolnost razbobnali so po stari svoji navadi takoj kakor — zmago. Iz vseh teh poročil rezvidimo, da je kakih 5000 dervišev hotelo napasti karavano, izidšo iz Kasale. Polkovnik Stevani se je zatorej z vso silo vrgel na derviše in posrečilo se mu je vreči jih in jih bajć cel6 pognati v beg. Bitka ali praska da je trajala 4 ure. Italijanov da je kakih 100 ranjenih in padlih, med ranjeuima da sta stotnik Brunelli in major Ainadosio. Dervišev da je padlo mnogo več, toda Italijani niso imeli baje še časa, da jih pre-Štejejo.
Menelik se je utaboril pri Makalčju.
Različne vesti.
Mestni sv*t tržaški bode imel jutri večer svojo VIII. letošnjo javuo sejo. Na dnevnem redu je 9 toček, tičočih se podrobnih stroškov za nekatere potrebščine, ki pripadajo občinski upravi in pa predlog šolskega odseka, da naj mestni svćt požuri odgovor naučnega ministerstva gledč osnutja občinskega učiteljišča za moške v Trstu.
Zopat nov kandidat za ikofovako stolico trlaiko. Kandidatje za škofovski sedež v Trstu rastejo, kakor gobe po dežju. Skoro vsaki dan navajajo koje novo ime — tržaški Židje in njih bratje v Izraelu na Dunaju. Za piruhe prinesla je dunajska židovska .Neue Freie Presse« dopis iz Trsta, v kojem dopisnik na n^jlažniviši način trdi, kak6 silno agitujejo Slovenci, da zasede škofov sedež v Trstu zopet Slovenec, ko se je umaknil raz ta sedež Slovenec, ki je bil svojim rojakom povsem na uslugo (!!). A tudi Italijani, pravi dopisnik, ne drž6 svojih rok križem v očigled te agitacije. Ker; se je odrekel kandidaturi biskup Flapp, ki bi bil tržaškim Lahom biskup po božji volji, postavili so Italijani novega kandidata v osebi dr. T o m a s i n a, profesorja veronauka na državnem gimnaziju v Trstu in častnega kanonika. O dr. Tomasinu pravi dotični dopisnik, da je jako učen mož, da je energičen in da uživa nemalo simpatije tudi med Slovenci, posebno med istrskimi Slovenci, kajti dr. Tomasin da se nikdar ni postavil na čelo nobene stranke. Dopis zaključuje z vsklikom, da se Lahi trdno nadejajo imenovanja dr. Tomasina škofom tržaškim. — Ta dopis v „N. Fr. Pr.m uosi očitno na čelu znak tendencije. V kolikor smo obveščeni mi, ti dopisi niti ne izhajajo iz italijanskih krogov, ampak iz krogov, kojih se ne izogiblje — gospod doktor Tomasin. Kdor je hotel razumeti, ta je razumel. Dopis ni objektiven že zato, ker izhaja od interesovane strani. Sicsr pa nočemo trditi, da ne bi g. Tomasin po svoji moči podpiral Italijanov, zato pa tudi verujemo v namišljeno nepristranost tega kandidata za škofovski sedež v Trstu, kakor tudi ne verujemo v objektivnost onih, ki po odpovedi prevzvišenega biskupa Flappa Jaucirajo« to kandidaturo. S kratka, vsi napori imajo le ta namen, da dobimo v Tratu škofa, ki bi bil v narodnem pogledu protiven 3[4 svoje dijeceze.
Dijaška kuhinja. Za dijaško kuhinjo so darovali zadnje tri mesece nastopni blagorodni gospodje oziroma gospš: Franc Kalister 5n gld., Kristjan Dejak 10 gld. Ivan Vatovac 10 gld., odvetnik Dr. Pretnar 5 gld., Franc Žitko 3 gld., Anton Žitko 2 gld., Ivana Cotič B gld., dr. K. Glaser 2 gld. in poštni ktintrolor F. Pogorele 2 gld. Prisrčna jim hvala! Bog jim povrni stotero, nam pa nakloni novih dobrotnikov, kajti silno jih potrebujemo. Ne samo da je blagajna prazna, ampak bil je zadnji mesec še tudi primanjkljaj, šola pa bode trajala še več nego tri mesece. Ne ostaja nam torej nič druzega, kakor vstaviti dijaško, kuhinjo, ako ne dobimo kmalu izdatne podpore. Vsaki ponedeljek in četrtek nas stane hrana zdaj, ko je le še 21 dijakov, čez 5 gld.: treba nam je torej do konca leta čez 100 gld., in ne znamo, kdo nam jih da.
Velika škoda pa bi bila za okoličanske dijake, ako bi kuhinja prenehala. Dijaki Li zopet ne vedeli, kje iskati zavetja, kje se odpočiti, okrepčati in pripravljati se za popolndansko šolo. Žal bi nam bilo za fante, kajti mora se reči, da so sploh prav pridni. Tudi odličnjakov je vmes. Torej kdor ima srce za mladino, naj nas podpira!
Vabimo pa vse one, ki se zanimajo za naše podvzetje, naj pridejo kaki ponedeljek ali četrtek v Čitalnico: tako se prepričajo na lastne oči, da ni zavržen denar, ki nam ga dajejo. Veselo Alelujo 1 Za spomenik pok. Drag. Martelancu nabralo je pevsko društvo „Nabrežina* v Nabrežini med tamošnji mi rodoljubi 15 gl. 32 nvč., od katerega zneska so darovali: „Bralno društvo" 2 gold.; pevsko društvo „Nabrežina" 5 gld. ; Janez Caharija 151, župan Ignac Tance, Martin Pertot, Alois Šterle, Josip Caharija 161 in Nemec po 50 nč.; Ignac Radovič, Silvester Caharija, Ivan in Feliks Gruden po 30 nč.; uadučitelj Fran Tomšič, učitelj Avg. Tance, Andrej Stupica, Milič Janko, Caharija Anton, Anton Radovič, Valentin Radovič, Černjava Gašper, Peter Tance, Danijel Caharija, Josip Caharija, Leopold Caharija, Valentin Košuta, Fran Pertot, Fran Gruden, Aloiz Večerina, Ant. Tanca, Ivan Caharija in Ivan Peric po 20 nč. ; N. N. in Stok E. po 10 nč.; Pondelik Martin 12 nč. — Nadalje doposlalo je „Tržaško podporno in bralno društvo" nabranih pri plesnih vajah od društve-nikov 6 gld.; pri plesnem venčku 4 gold. 22 nč. in društvenik Štetan Jevšek 50 nč. Skupaj 10 gl. 72 uč. — Zbrani prijatelji pokojnika nabrali so pri sv. Jerneju 2 gld. 60 nč. - Gdčna Zmago-slava Brišček darovala je 50 nč. Skupaj: 29 gld. 14 nč. V prejšnjih številkah našega lista objavljenih 77 gl. 19 nč. Skupaj torej 106 gl. 33 nvč.
Iz Klanca nam pišejo: Izpolnila se je večletna želja za petje in Božjo čast vnetih občanov. V cerkvi sv. Petra v Klancu imamo nove orgije, koje sta izdelala iu postavila dobroznana domačina brata Zupan iz Kamnegorice na Kranjskem. (Ali ste čuli velečastiti gospod župnik škedenjski? Za bodočnost boste vedeli morda, da orgije se ne izdelujejo samo v — Italiji! Opazka dobrohotnega stavca).
Orgije se odlikujejo zlasti po milodonečem, prikupljivem glasu, izborno zvršeni mehaniki, jednostavni pa ukusni vnanjosti, pravi prikladnosti ozirom na prostor in — ceno. Narejene so na pet spremenov, se zvezo oktav in pedala, ter stanejo 680 gld. To svoto so zložili prostovoljnimi doneski vsi hvalevredni občinarji klanske kaplanije in bližnjih vasi Hrpelje in Kozina. Tudi nekateri p. n. izletniki, ki dohajajo k nam iz Trsta, so blagovolili doložiti svoje prinose.
Na Marijin praznik, 25. dan meseoa sušcaje nove orgije — po primernem govoru dom. gosp. kapelana A. Petelin-a —- slovesno blagoslovil preč. g. dekan Iv. Vari iz Doline ob prisostvovanju č. gg. župnikov Jos. Zupan-a iz Brezovice, Jos. Škrlj-a iz Rodika, Jos. Benkovič-a iz Gročane, katerim bodi izrečena prisrčna zahvala na blagohotni udeležbi. Ker je bilo prekrasno vreme, pravi pomladanski dan, prihitele so od vseh strani množice ljudstva, da se udeleže prelepe svečanosti.
Pri slovesni sv. maši je izborno orgljal vrli g. učitelj Fr. Jereb iz Doline — hvala mu — ter spremljal ubrano petje domačih pevcev, se sodelovanjem g. učitelja A. M asi A iz Črnotič, pod vodstvom našega gosp. učitelja Mijo Žagar-ja.
Dovoljeno nam bodi Se, da na tem mestu ia-rečemo iskreno zahvalo onim, ki so delovali na to, da so se nabavile prekrasne orgije, p. n. da-
tovoljnih doneskov, kakor tudi vsem nam na ta ali oni način pripomogli rečanosti!
ii veačaki in sploh vsi, kateri slišijo nove
j, izrekajo se o njih pohvalno, tako, da nam prijetna dolžnost, da najtopleje priporočimo vsem n. cerkvenim in občinskim predstojnikom izdelovalca brata Zupan.
Slovenako gledališča v Ljubljani. Naši čitatelji se gotovo še spominjajo na par dopisov v našem listu o slovenskem gledališču v Ljubljani, oziroma na precej ostro polemiko, ki se je bila vnela med nami in .Slov. Narodom* o tem predmetu. O, da, bilo je veliko zamere in še sedaj — vsaj poročajo nam tako iz Ljubljane — je „Edinost41 v izveatnih krogih bolj obsovražen list nego je bil nekdaj zloglasni „Laibacher Tagblatt*. Ta jeza nam je neumijiva tembolj, ker so nas, oziroma naše dopisnike, vodili le d o b r i n a m e n i, le želja, da bi se ta naš kulturni zavod povspel na višino umetniške dovršenosti, v kolikor je sploh to mogoče pri naiih razmerah. Nam pa se ni videlo zadostno, da se zavod povspne na primerno višino, ampak za nas je istotako važno vprašanje: kako ustvariti garancije, da, ako že ne bode napredka, vsaj ne bode korakov — nazajl Tako smo razumeli mi namene naših dopisnikov in zato smo bili uverjeni, da le složimo dobri stvari, ako dajemo prostora izraženim željam in potrebam. Gospftda v Ljubljani nas niso hoteli umeti in našim dopisom so hitro podtaknili naspiotovanje do intendance slovenskega gledališča, a mi smo stali pred svetom ožigosani kakor čisto navadni — intriganti in zabavljači.
Mi da bi bili nasprotniki oseb intendance? Oemn neki, ko niti ne poznamo dotičnih spoštovanih oseb drugače nego po imenu, ko nismo ni malo zapleteni v lokalne razmere in razmerice ljubljanske, kakoršnih ne manjka nikjer na svetu ?! Kaj so nam osebe?! Oddaljeni od lokalnih razmer ljubljanskih, mi niti ne vidimo posamičnih oseb, pač pa je stvar toli vzvišena, da jo mora videti in epazovati sleherni slovenski list, ako je — res „slovenski", ne le po besedi, ampak po duhu.
S kratka: naši dopisniki so grajali nedostatke gledć na posamične igralce, glede na ukupnost iti gleda na repertoar. Tedaj je bila huda zamera, brez — potrebe. Pripoznano bodi, da morda ni bila utemeljena vsaka grajajoča beseda v našem listu ; ali da je bila opravičena mnogo-koja graja, potrdil nam je sedaj — ,81. Narod". Res, nekako neverjetno smo zmajevali z glavo, ko smo čitali v zadnji številki „Naroda" članek pod zaglavjem „Koncem sezone".
Z opero je ćlsknr „Narodov" sicer jako zadovoljen — in to po pravici —, a poleg tega pa je toliko objektiven, da si ne zatiska oči pred ne-dostatki. Da, celo preoster ▼ izrazih se nam vidi tu pa tam. Tu govori o pevcu, ki „nima šole"; drugega smatra dobro silo za gledališče, katero za tenorista ne more Bog ve kaj žrtvovati (dokaj relativna hvala); o tretji govori, da je „nešolana pevka"; četrtemu očita „nekoliko surovi glas" ; v moškem zboru da manjka še jeden tenorist, v ženskem pa je sploh premalo pevk. Z ozirom na poslednji zbor opozarjal poročevalec „Narodov" na izrek Laubeja: „Prva dolžnost ženski pri gledališču je, da je — lepa!" Ne vemo, ali je opravičena, toda drzna ie gotovo taka kritika, ako pomislimo, koli občutljive so ženske ravno in puncto — lepota. To bi bila splošna indignacija, ako bi bili napisali mi tako sodbo o ženskem zboru slovenskega gledališča v Ljubljani ! — Zanimiva se nam vidi tudi nastopna izjava „Narodova" o opeii : „Za moderno glasbo nima naše občinstvo še pravega razumevanja in bode treba še več let, predno bode muzikalno toliko vzgojeno, da se bode zanimalo za slog v glasbi, za dramatični živelj ▼ glasbi" itd. V tem zmislu izreka indirektno grsjo, da se je uprizorila trivijalna opereta „Deset deklet a za nobeno moža" S tem je pripoznal tudi „Narod", da repertoar ni bil sestavljen vsikdar primerno, toliko z ozirom na stopinjo glasbene vzgoje občinstva, kolikor na kulturni i n vzgojevalni namen gledališča. To so grajali tudi naši dopisniki, nikdar pa podjetja samega. Hrali v obče na adreso opere se pridružujemo tudi mi.
O drami sodi „Narod", neugodneje in
naglasa, da so se uprizarjale tudi igre, „katere na naš oder več ne sodijo. V kvalitativnem oziru želimo torej, naj se za p r i h o d-njo sezono poskrbi boljši r e p e r t o i r". Tako pravi sedaj „Narod" in to isto in nič drugega zo zahtevali tudi naši dopisniki.
Nadalje priznava „Narod" „da predstave v obče niso bile tako dobre, kakor se sme zahtevati in v predzadnjem odstavku izraža cel6 željo, „naj bi se opustile n e s 1 a n e igre itd. itd."! Torej zopet graja gledč na repertoar.
Da se nam pa ne poreče, da smo postopali nelojalno, ker smo trgali le posamične neprijetne stvari iz konteksta, naglasiti nam je izrecno, da „Narod" vendar konstatuje lep napredek tudi v minoli sezoni. Temu ne prigovarjamo. Sosebno pa se pridružujemo res zaslušeni hvali režiserju Ine-mamu in pa ljubljanskemu občinstvu, ki je požrtvovalno podpiralo ta naš kulturni zavod.
Potrebno je bilo, da smo se nekoliko obširneje bavili s tem predmetom. V interesu naše stvari želimo le, da bi se za bodočo sezono kolikor le možno odpravile hibe, koje smo grajali svojedobno mi in sedaj tudi „Slov. Narod". Absurdno je misliti, da smo hoteli le podirati, kar so sezidali drugi. V dokaz, kako mislimo mi v tem pogledu, govori pač dovolj glasno dejstvo, da smo agitacijo konservativcev o zadujih volitvah grajali še posebno tam, Iger je bila napeijena proti gledališču. In na našo grajo ni bilo odgovora —. Opravičenismo!
Ti pa, slovensko gledališče, rasti in razcvitaj se, da nam postaneš narodna vzgojevalnica v najširšem pomenu te besede 1
Samomor na Velfkonoč. Jednoletni prostovoljec Zelinka iz Češke, pristojen v Trst, 90 let star, službujoči pri c. »n kr. pešpolku št. 97, stanoval je za časa svojega vojaškega službovanja pri svojem bratu na Škorklji hst. 187, (kampanja Juke). Mladenič bil je poslednji čas zel6 otožen in večkrat se je izjavil, da je sit življenja. Ker ga v nedeljo ni bilo v njegovi sobi. iskali so ga domačini po planem, sluteči nesrečo. V bližnjem vodnjaku zagledali so prostovoljcevo vojaško čepico, plavajočo na površju vode. Urno so odredili vse potrebno, da so mogli koga spustiti v vodnjak in res so spravili z velikim naporom iz vode mrtvo truplo mladeničevo. Isti si je, predno se je vrgel v vodnjak, tesno zvezal nogi in na vrat si je pričvrstil kakih 10 kilogramov težak kamen. Na lice mesta došla sodnijsko - zdravniška komisija dala je truplo prevesti v mrtvašnico vojaške bolnišnice.
Koledar. Danes (7.): Herman J., spozn.: Eberhard, pušč. — Jutri (8): Dioniz, škof; Ma-karija, mučenica. — Zadnji krajec. — Solnce izide ob 5. uri 34 min., zatoni ob 6. uri 31 min.
—	Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 8 stop., ob 2 pop. 12 5 stop. C.
Loterijske številke, izžrebane dnš 4.
Dunaj	78, 90, 30, 49,
Gradec	5, 2, 63, 77,
Najnovejie vesti.
Budimpešta 6. Policija je razpustila shod socijalno - demokratiških delavcev lesne stroke na Ogerskem, ki je pričel včeraj zborovati. Vzrok razpustu je bilo dejstvo, da so razui govorniki kljubu s valjenju agitovali za štrajk.
London 6. „Office Reuter" javlja iz Kaira: Razni, veći oddelki dervišev prete utrdbi Murat in utrdbi Helaib, ležeči ob Rdečem morju. — Druga vojska dervišev dospela je v Kokreb, 50 milj zapadno Suakina. Zaradi tega bilo je treba poslati jeden bataljon vojakov iz Suakina tja v pomoč. Očevidno je, da se derviši pripravljajo na to, da napadejo utrjena egipčanska taborišča.
London 7 Listi javljajo iz Johanesburga (kapkolonija), da je Angleška pripravljena razveljaviti pogodbe s transvaalsko republiko izza leta 1884. ter skleniti novo pogodbo, v koji hoče pri-poznati nezavisnost republike Transvaal
London 6. Reuterjev zavod poroča iz Kaira, da tam sodijo, da bode angleško-egipčanska vojska tekom prihodnjih 6 dnij zbrana okolo Vady-Halfe.
—	Pri Ariabu, blizu Ltikina, s prijel i so se Egipčanom prijazni Arabci s sprednjimi stražami dervišev. Arabci so razgnali derviše. Poslednjih je padlo veče število.
Vashington 6. Zbornica zastopnikov Zjedinje-nih držav vsprejela je s 244 glasovi proti 27 poročilo mešane komisije, ki s** je izrekla za vspre-jem resolucije, ki jo je sklenil senat gled6 tega. da je priznati upornike na Kubi kakor vojnjočo se silo._
Tjrjio \t i m* t* v fe.Kvio.j*** I«« in vesti
Budili) peš t a, Pfiouio« I' jaieu 7.03 —7.05 P i<H. <a »pomlad H.74 -.— do 6.7«. Ov<*s za spomlad 6.26—H.28
RJza spomin.1 6.38 6.40 Koruza za juli-avijuBl 4 26—4 a -«— >naj-juni 1896 4.07 - 4.08.
PSouich nota od 78 kil. t. 6 85-7 — od 79 kil t
6-95-7.05.. od 80 kil. f. 7.--7.10 od 81.HI. r 7 05
«o°Ed kiK <ar ~'--J**nie(i 5'30 - 7.06
proKu 6 86—6 65.
Pšenica : ponudbe in povpraSevanje boljšo stalno Prodaja 4.000 mt. st. po t1/, —6 ni. dražje. Ostalo nespremenjeno. —Vreme: lepo.
Praga. Nerafinirani sladkor for. 15.95, oktober-december 14.65. Rastoie.
Pr^g«. Centrifuga! novi, postavljne t Trst a cur.no vrod odpoSiljater precej f, 34"—34-50 Cuii-nse 3f>----- Četvorni H7'----.—. V glavah	.47-
aTguflVnso'1'"	*°°d ,,verft*H za aPril 80'-
Hambnr*. »»mon good av«ra«re t* mai	71
september «1.76 za december 57.76. - tedaj je ki,tirana nora roba in nem prvi dovozi Ea 7"/., aa december pa oelo IS"/, ceneje od danes.
Dokaz da ne računa na dobro letino I
Dunnjalt h
Državni
do
K
papirju „ n t <tri>liru Av»ti-ijnuic mntu v /latu * n v K r.iiinh Kreditno akcij**	,
London 10 Lat. . .
Napoleoni.....
T?0 mark 100 i tal j. lir
*>ovxm T aprila
dne S. aprila dane« . . .	101.10
101 10
122.<6 101.30 367.75 l JO 25
9.63»/, 11.75 43. «0
St. 1173.
Gostilna v n^jem.
Podpibano c. kr. rudniško ravnateljstvo v Idriji kot lastnik za izvrševanje gostilnega in krčmarskega obrta oddaja v imenu visokega erarja, na cerkvenem trgu v Idriji stoječo, novič popravljeno gostilno „pri črnem orlu" (tako zvano veliko gostilno), z zraven spada-jočimi prostori, zemljišči in inventarjem ravno tako tudi letovišče „na Zemlji" s i. okto-brem 1896 v najem.
Zaradi najemnih pogojev se lahko pozve v pisarni c. kr. rudniškega ravnateljstva v Idriji mej uradnimi urami, in se čudi isti na željo dotičnikov pismeno dop.ošljejo.
Osebna predstava si želi, za oskrbavanje obrti je znanje obeh deželnih jezikov potrebno.
Taisti, kateri se za ta najem zanimajo, naj svoje pismene, postavno kolekovune in zapečatene ponudbe z napisom „Ponudba za najem gostilne" vstevši do 1. majnika 1896 pri podpisanem uradu vlože.
C. kr. rudniško ravnateljstvo
v Idriji dne 1. aprila iS9t>.
aznanilo.
pri vodi v isopstu, pripravna za prodajalnico in za krčmo. Več se izve pri srenjskem
oskrbništvu v Borštu.
IZLOŽBA POHIŠTVA
Trst in Dunaj. Via Torrenle št. 32,
J. tuttr., vštric t/UclaliiHu Armonia. Ima nalogu j ohiatva, za delavce urudnike, zareB dobro bla^o, neverjeniu lnzko cene. Postelje od gld. l.^ do 14. omarje gld. i4 60, ptdii.iSiio omarico, fine, 6 iu 8-, uliifonier«, na jedrni vratu, lini, gl<l. m. Umivalniki gld. 12 nvete podob« in slike krajev, jako lino delo, po gld. 8.—; ugledala, utoli, slama, loaovje, indijsko trnje.
Bogat izl'oi- pohifitva in tapetarij za gosposka stanovanja: spalnice, aobo za obed, aa vsprejomanjo kubineti, po najniži ceni.
Za Jutro in Dalmacijo ae ne računa ambalaža.
Krasne uzorce zaaebn m odjemalcem zastonj in franko. Bogato oskrbljene knj>ye z uzor i, kukoršmh ni še bilo, za krojače nefrankovano.
Sukno za oprave.
r+ruvlen in I>o/tkiny za i>reč. duhovičino, aukno po predpisa ea oprave o. kr. uradnikov, tuđi za vt+rane,	telovadce,
livreje, hllkno za biljarda in za Igralne i/ilze, prcvlučlla ta »o«'«', loden ta motke in za imimkn. aukna *.< šentthe, »ukno, ki i>e more prati, o'jrujuvv tu popotovanje o<l 4—14 (jlil. itd.
ZnrvH vredno, / o št eno, trajno, jinto volneno nuktio a ne cene kt jjt, ki so komaj rreiit.t krojuikeya Utla, pripoi uea
Ivan Stikarovaky
Brno	avhtrijukn indubtvljc a uukiiotn)
IIU ttlcladlič* pol milijonu i/oldlnarjim.
Lastnik politično društvo „Edinosti'. Izdavatelj in odgovorni urednik: Juli) Mikotiu - Tiskarna I'olenr v Trstu.