OCENE IN POROČILA —REVIEWS AND REPORTS
Pleničar Boža: Slovenska bibliotekarska bibliografija 1945—1980.
Izbor prispevkov iz časopisja in zbornikov. Ljubljana, Narodna in univerzitetna knjižnica 1983. 171 str.
Slovensko knjižničarstvo je v povojnem razdobju — posebno še po letu 1970 — doživelo velike kvalitativne premike. Na eni strani se je profesionaliziralo, na drugi posodobilo in v marsičem ujelo korak z evropskimi tokovi V času takih kakovostnih premikov je tembolj dobrodošla razgrnitev povojne slovenske bibliotekarske bibliografije, ki jo je v publikaciji »Slovenska bibliotekarska bibliografija 1945—1980« kot raziskovalno nalogo pripravila naša znana biblio-grafka Boža Pleničar. Profesiona-zacija bibliotekarskega dela, ki smo ji zdaj še priče, terja namreč tak6 intenzifikacijo tovrstne dejavnosti kot tudi poglobljene razvoj -no-teoretične raziskave. Zato je tak pripomoček kot temeljno bibliografsko delo nadvse dragocen, saj prviič na enem mestu omogoča vpogled v gradivo, ki je bilo doslej dostopno le s potrpežljivim iskanjem po raznih bibliografijah ali v bibliografskem oddelku NUK. Bibliotekarji, ki so teoretično ali praktično poglobljeno delovali v svoji stroki, so tako bibliografijo že dolgo pogrešali.
Kot je Pleničarjeva sama uvodoma razložila, zajema bibliografija izbor pomembnejših prispevkov z
bibliotekarskega področja, ki so bili objavljeni v slovenskih časopisih, časnikih in zbornikih. Iz strokovnih bibliotekarskih publikacij, kot se revija Knjižnica, Goriški knjižničar, Knjižni obveščevalec, Obvestila republiške matične službe in bibliotekarski! zbornik, so izpisani vsi, iz časopisja pa le pomembnejši prispevki.
Bibliografija je urejena po sistemu univerzalne decimalne klasifikacije, v vsaki skupini so enote razvrščene po abecedi avtorjev, anonimni članki pa spet po abecedi za avtorskimi. Na nekaj posebnosti pri razporeditvi gradiva je Pleničarjeva opozorila v uvodu, na primer, da je pri razvrstitvi člankov o slovenskih javnih (splošnoizobraževalnih) knjižnicah upoštevala princip kategorij, ki je bil sprejet s konceptom razvoja slovenskega knjžničarstva leta 1971 (pri čemer je treba upoštevati1, da je bil koncept le delno uresničen), in da so knjižnice razvrščene po zanje sedaj veljavni kategorizaciji, tako da so na primer prispevki o študijskih in sindikalnih knjižnicah uvrščeni v skupino [javnih knjižnic, »čeprav opravlja mariborska univerzitetna knjižnica to funkcijo šele od leta 1970«. (Resnici na ljubo je treba povedati^ da je ta knjižnica res imela ime Visokošolska 'in študijska knjižnica šele od leta 1970, vendar je delovala kot visokošolska že od ustanovitve višjih šol v Mariboru, to je od leta 1959 — primerjaj enote v bibliografiji’ 2239 do 2242.)
Priprava take bibliografije prav gotovo ni preprosta, saj terja poleg dolgotrajnega, potrpežljivega in natančnega dela tudi veliko zbranosti, sistemske iznajdljivosti dn znotraj nje doslednosti, kar zahteva nemajhen napor od vsakega bibliografa. Tako je tud'i Pleničarjeva nedvomno vložila v delo mnogo truda. Zato vsaj po bežnem pregledu ni opaziti pomembnejših pomanjkljivosti in dodati morem le nekaj slučajnih opazk.
Sestavljalka sicer ni opozorila uporabnika na to, da je nekaj zapisov uvrstila v bibliografijo dvakrat, ker se jii je zdelo potrebno prikazati določeno enoto v dveh strokovnih skupinah. Tako so npr. tri ocene v skupini poročil o slovenski bibliotekarski literaturi (460, 472, 537), drugič pa so uvrščene še v druge skupine (1833, 1335, 921). Dvakrat je uvrščen tudi prispevek M. Filli Priročnik za strokovno obdelavo zvočnega gradiva (440 in 1296), vendar je pod prvo številko uvrščen verjetno pomotoma med poročila o slovenski bibliotekarski literaturi, aili pa manjka vir, kjer je bilo poročilo objavljeno. Lahko pa bi bil uvrščen dodatno v skupimo o klasifikaciji, saj vsebuje tudi edini slovenski prevod kompletne UDK skupine 78. Seveda je v gradivu zelo vediko takih prispevkov, ki bi res sodili v dve skupini (včasih tudi v tri), redimo prispevki, ki govore o določeni strokovni dejavnosti v določeni vrsti knjižnice, pa so uvrščeni le v eno skupino — bodisi pod dejavnost ali pod vrsto knjižnice.
Bibliografiji, bi bilo v veliko korist, če bi tako dvojnost ali interdisciplinarnost nakazovala pri posameznih skupinah z dodatnimi opozorili, pod katerimi številkami so zapisi sorodne vsebine. Samo nekaj primerov: Kosov članek Domoznanske dokumentacije v Uni-
verzitetni knjižnici Maribor (117) je uvrščen v skupino o dokumentacijski in informacijski dejavnosti, pri visokošolskih knjižnicah pa nanj nismo opozorjeni. Obratno pa je članek »Bibliografska in dokumentacijska služba-« (v VŠK Maribor) istega avtorja (2280) pri visokošolskih knjižnicah, nič pa ne zvemo o njem pri dokumentacijski dejavnosti (kjer bi iskali tudi članke B. Filove — PIO in 2246). Ker govore članki o koncepciji razvoja slovenskega knjižničarstva (npr. 806, 828, 859, 872, 948) in o matičnih knjižnicah (npr. 874, 876 do 878, 932, 981) tudi o splošnoizobraževalnih knjižnicah, bi bilo koristno, če bi bili nanje opozorjeni tudi v skupini o javnih knjižncah. Dvojne narave so tudi številni prispevki' o posameznih knjižnicah, ki govore tudi o zgodovini teh knjižnic ali knjižnic določenega območja, a so uvrščeni samo v skupine določenih vršit knjižnic. Vendar na to nas je Pleničarjeva opozorila že v uvodu, ko je zapisala, da so v skupini Zgodovina knjižnic in knjižničarstva »samo članki, ki govorijo vsaj pretežno o dobi do 2. svetovne vojne (pri čemer je verjetno misli »la reči do konca 2. svetovne vojne, ker v to skupino vključuje tudi članke o obdobju okupacije, npr. enote 568, 592, 593, 598, 599) in ne segajo bistveno v opis današnjega delovanja knjižnice ali' knjižnic«. Kdor bo iskal drobce iz zgodovine posameznih knjižnic, bo moral pregledati vsaj še vse jubilejne članke v skupinah o raznih vrstah knjižnic (npr. 1375, 1395, 1628, 1641, 1655, 1656, 1667, 2138, 2146, 2252, 2264, 2265). Kot ja opozorjeno v uvodu bibliografije, naj bi bili torej v skupini o zgodovini knjižnic članki, ki so pretežno ali v celoti zgodovinske narave, vendar člankov, kot so prikazani na primer pod številkami 1370, 1394, 1398, 1687, 1697, 2145, 2149, 2159, 2168, 2179, 2287, 2310, 2311, ki
so pretežno zgodovinske narave, tam ne najdemo.
V skupini o sodelovanju med knjižnicami bi naj bil tudi Glazerjev članek o sodelovanju med NUK in mariborsko študijsko knjižnico (2153). V skupini Bibliografije pogrešamo SterletoVo Bibliografsko gradivo o UKM, ki ga najdemo pod številko 228C, v skupini o potujočih knjižnicah pa članek Maršičeve »Knjige v krajevni skupnosti«, ki govori o potujoči knjižnici Tržiške knjižnice (1509).
Članki o splošnih znanstvenih knjižnjiicah v bibliografiji niso prikazani v posebni skupini, ampak so vključeni v skupino specialnih knjižnic (npr. o Knjižnici SAZU enote 1356, 1391, 1392).
Avtorica je drobne zapise, ki so objavljeni v reviji Knjižnica v rubrikah «-Poročila« in »Kronika«, združila pod skupnim naslovom rubrike, izjemno v enoti 988 pa celo pod fingiranim naslovom Razno. Kadar je vsebina zapisov v takih enotah homogena, je to prav smiselno, tako rekoč izgubljeni pa so tisti zapisi, ki so — čeprav heterogene vsebine — združeni v eno enoto (npr. 2235).
Člankov, ki so bili objavljeni v dveh publikacijah (večina prispevkov z bibliotekarskih posvetovanj je bila objavljena kasneje tudi v reviji Knjižnica), načelno ni združevala, ampak je vsakega obravnavala kot samostojno enoto, čeprav bi brez škode ponatis priključila k prvi objavi. Zgodi pa se tudi, da sta dve enoti istega dela (objavljeni v dveh revijah) uvrščeni v različni skupini (npr. 1256 + 1819, 139 + 988).
Bibliografiji sta na koncu dodani dve kazali: avtorsko kazalo in kazalo strokovnih skupin. Avtorsko kazalo, ki nam pomaga najti enote določenega avtorja, nam obenem tudi pove, kateri avtorji so največ prispevali k naši bibliote-
karski pisani besedi; kaže nam tudi, da je razrešenih veliko šifer in psevdonimov (257), nekaj avtorjev pa je vendar ostalo skritih za 45 šiframi Šifra K. B. je ostala enkrat pomotoma nerazrešena, ker enoti 1467 in 1480 predstavljata tisti članek. V bibliografiji je tudi hlizu 350 anonimnih člankov, med katerimi so tudi tisti, ki združujejo pod skupnim naslovom več avtorskih zapisov, ki so razvidni v opombi. Enoti 982 pa v resnici manjka avtorska značnica, saj je avtor (Ignac Kamenik) na predlogi podpisan na koncu besedila.
Ze podnaslov naše bibliografije pove, da vsebuje samo izbor člankov, torej bi ji težko očitali nepopolnost. Glede na opredelitev izbora v uvodu pa lahko dodamo le nekaj slučajno opaženih izpuščenih enot: v Knjižnici 1963 št. 3/4 str. 133-138 je objavljen članek Zdenke Smole Delo z bravcem v ljudski knjižnici. Prispevki v zborniku Strokovnega posvetovanja Društva bibliotekarjev Slovenije v Kopru 1980: J. A. Hočevar, Današnje stanje knjižničarstva in knjižnic na Primorskem, B. Filo: Visokošolsko knjižnjičarstvo v prihodnjem srednjeročnem obdobju — uveljavljanje standarda za univerzne knjižnice, M. Slajpah in S. Tovornik: Specialno knjižničarstvo v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985, A. Korže-Strajnar: Soočanje z nekaterimi pogledi pri nadaljnjem razvoju SIK, S. Novljan: Pionirska knjižnica v srednjeročnem obdobju 1981—85, I. Kamenik: Horizontalne in vertikalne povezave med različnimi tipi knjižnic v enovitem knjižnično-informacijskem sistemu SR Slovenije. V bibliografiji tudi ne najdemo podatkov o prispevkih, ki so bili objavljeni v zborniku 1. jugoslovanskega posvetovanja o uporabi računalnika v knjižnici, ki je hil v Mariboru leta 1973. Članka z naslovom Dvajset let društva bibliotekarjev Slo-
venije (1027) ni napisal samo T. Martelanc, ampak so tu objavljeni poleg Martelančevega govora še govor Janeza Logarja ter poročilo Miloša Rybara »Odlikovanja 'in dipilome...«
Opombe se pojavljajo pri enoljah samo po potrebi: če je avtor podpisan na predlogi v drugačni obliki, kot je v značnici, aili) če je nepodpisan; če je potrebno pojasnilo k naslovu ali pa če poda vsebino članka. Vendar pri nekaterih enotah pogrešamo pojasnilo k naslovu (bodisi o kraju razstave ali knjižnice, ali za katero knjižnico gre — npr.: 185, 187, 188, 1387, 1509). Pri tistih zapisih o splošnoizobraževalnih knjižnicah, ki so uvrščeni pod določenim krajem, in kjer torej ne more biti dvoma, za kateri kraj gre, pa se zdijo te opombe odveč (npr.: 1988, 1991, 1995).
Bibliografijo je natisnil Dolenjski informacijski in tiskarski center v Novem mestu. Ureditev kaže na varčnost, vendar je pregledna, tisk je jasen in čist. Avtorske zna-čnice in naslovi poglavij so natisnjeni polkrepko. Kljub opazni skrbnosti pa bo natančen uporabnik bibliografije opazil nekaj tiskarskih škratov, ki so večinoma samo lepotne narave, včasih pa žal zavaijajo z napačnim podatkom. Tako sta značnici v enotah 2758 in 2802 napačni: pri prvi avtor ni Bunič, ampak Bubnič, pri drugi pa ni Menda, ampak Munda. Pri enoti 2298 bi bilo treba popraviti besedo »betvanskem« v »betnav-skem«. Prav tako kot prejšnje škrate sem slučajno opazila nekaj napačnih letnic: pri enotah 1231, 1252 in 1404 bi morala biti namesto 1969 letnica 1963, pri enoti 1293 pa namesto 1980 letnica 1970.
Številka zadnje uvrščene enote (2808) še ne pomeni dejanskega števila zapisov, ker je nekaj številk dvojnih (z oznako »a«), nekaj pa
jih je, kot je bilo že omenjeno, vključenih v hibliografijo dvakrat.
Tako kot nam avtorsko kazalo pove tudi kvantitativno udeležbo posameznih avtorjev, tako nam osnovni bibliografski pregled, ker je urejen po strokah, daje razvid, katerim področjem smo pri nas posvečali posebno pozornost, katera področja so bila aktualna, kje smo iskali stik s sodobnim svetom, kje smo se profesionalizirali in česa smo se lotevali obrobno. Daleč največ zapisov (582) je o slovenskih SIK, sledijio bibliografije (297), knjižničarstvo v Sloveniji (splošni problemi) (207), poročila o slovenski bibliotekarski literaturi (154 — tu so vključene tudi ocene in poročila o bibliografijah), sledijo članki o branju, navodilih bralcem in o bralni kulturi (128), o slovenskih visokošolskih knjižnicah (118), o slovenskem bibliotekarskem društvu in področnih društvih (110) in tako dalje. Preseneča majhno število člankov s področja medknjižnične izposoje, bibliotekarske terminologije in še s katerega. Kako se posamezna področja razvijajo, kaže podatek, da je do leta 1980 člankov o avtomatski obdelavi podatkov in računalnikih v knjižnicah samo 12, medtem ko bi jih v naslednjih treh letih verjetno našteli več kot še enkrat toliko.
Kar milo se nam stori, ko srečamo zapise, ki so v letu 1977 napovedovali čez dve lteti začetek gradnje nove mariborske univerzitetne knjižnice, ali ki so v letu 1979 napovedovali za naslednje leto začetek gradnje nove stavbe CTK, in vidimo, da so bili to samo lepi načrti in pobožne želje.
Velika škoda je, da je to težko pričakovano in zelo potrebno delo samo izbor naše povojne bibliotekarske literature. Želeli bi si popolno bibliotekarsko bibliografijo, ki bi zbrala in prikazala tudi samostojne publikacije (knjige), ki bi vključevala morda tudi diplom-
ske in strokovne bibliotekarske naloge, od katerih bi marsikatera zapolnila manjkajoče mesto v mozaiku pregleda naše bibliotekarske literature in ki bi posegla tudi nazaj, v leta pred 1945 do začet-
kov našega ustvarjanja na bibliotekarskem področju. Upajmo, da nam na nadaljevanju tu opisane bibliografije ne bo treba predolgo čakati.
Majda Ujčič