Pottnina platana * toto^tei.
Lsto LXX.   št. 2X7
LlttUJana, torck 5. oktofcra 1917
Gena Din !•-

iznaja raa* dan popoJdn«, tsvzcmfti nedaće ta praznik*. — lnseratt do 80 peut vrst a Din 2, do 100 vrst a Oto M0, od 100 do 800 vrst a Dio S, veejl Inaeratt petit vrsta DlD 4« Popust po dogovoru, lnacratnl davek posebej. * „Štovanu Narod** velja mesećno v Jugoslaviji Oto IX—v sa tuwutiBtvt> Dio 25v—. Rofcoplsl se oe vraftajo.
UREDNIŠTVO Dl UPRAVNIATVO
LIOBLJANA,    BJiaAJavm   alta*   M* 0
Telefon: 81-22. 81-23, 81-M, 81-25 to 81-26
Podružnica: MARIBOR, 8trossmayerjeva Sb — NOVO MESTO, LjJnMjnnsfca e* telefon St. 26 — CELJK, celjsko uredništvo: Stroasmajrerjeva ttlftea 1, telefon At. 64; podružnica uprave; Kocenova oL 2, telefon dt. 190 — JESENICE: Ob kotodvoru 101.
Poatna branllnica t Ljubljani ftt. tO.351
Napetost na Daljnjem vzhodu narašča:
Možnost prckinitvc diplomatskih odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Japonsko
Vsi japonski konzuli so že zapustili rusko ozemlje, prav tako pa so odpoklicani tudl vsi ruski konzuli na Japonskem — Nov protest Moskve v Tokiju — Nevarnost vojnega konflikta vedno večja
Bukarešta, u. oktobra. »Unlversul« Javlja, da je japonski generalni konzul v Odesi, tegacijški sretnik Siroto s ce-lokupnim osobjem konzulata in z arhivom konzulata, ki je bll v 27 kovčegih, prfcpel v Rurounljo ter bo začasno ostal v Bukarešti. Japanska vlada je vsem fcvojim konzulatom v Sovjetski Rusiji dala nalog, naj zapustijo Rusijo. V Sovjetski Rusiji ostaneta samo poslaništvo in generalni konzulat v Moskvi. Kakor se doznava, je tuđi Sovjetska Rusija dala svojim konzulatom na Japonskem isti nalog.                                                   j
London, 5. oktobra, br.. V tukajanjih | diplomatskih krogih z napetost jo zasJe-dujejo razvoj odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Japansko. Izjave japonakega zunanjega ministra, da se Japonska ne bo zmenila za sklepe Društva narodov. marveč bo šla za svojim ciljem na Kitajskem in storila vse, da ga doseže, je izzvala v ruskaih krogih veliko ogorčenje. Kakor se doznava, je včeraj ruski poslanik v Takiu vložil oster protest proti japonskeimi prodiranju na Kitaj-siko, ki ograža tuđi ruske interese na Daljnem  vzhodru.   Spreiet  je  twl  tuđi v
I posebni avdijemci pri japonskem cesar-ju, ki ga je pridržal na kosilu. Tega kosila sta se udeležila tuđi japonski mi-nistrski predsednik in zunanji minister. Kakor se zatrjuje, je ruski poslanik za-grozil s prekinitvijo diplomatskih odnošajev. 6e bo Japonska se nadalje po-stopala tako, da spravlja v nevarnost in-tei^ese drugih držav na Kitajskem. Dejstvo, da so vsi japonaki konzuli zapustili ozemlje in ruski konzuli odpoto-vali z Japonske, dokazuje, da so ocmo-šaji do ^krajnosti napeti.
V londonskih krogih zatrjujejo, da se j
v Moskvi dobro zavedajo, čfia bo prej ali slej prišlo do spopada na Dadjnam vzho-ću. Japonci so sedaj zelo zaposleni na Kitajskom- kjer nišo računali, da bodo nalet eli na tako ođločen odpor. Ni iz-ključeno, da bo Rusija iskoristila to priliko ter priskočila na pcanoč Kitaj-cem, kar bi seveda pamenilo vojno med Japonsko in Rusijo. Ruaka armada na Daljnem vzhodu je že pripravljena, a tuđi Japonci z vso naglico konceantrirajo svoje čete v Mandžuriji, kamor pri-haj3jo vsak dan novi transporti.
Rekonstrukcija vlade
Nove ministre so dobili resori: pravosodje, prosveta, pošta, šume in rmfniki ter telesna vzgoja — Brez portfelja so sedaj štirje ministri
Beograd, 4. oktobra. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. so kraljevi na-mestniki z ukazom od 14. t. m. sprejeli ostavko, ki so jo predložili gg. pravo-sodni minister dr. Niko Subotić, gradbeni minister dr. Marko Kožul, minister za gozdove in rudnike Djura Janković, prosvetni minister Dobrivoje Stošović, poštni minister dr. Branko Kalndjerčić in minister za telesno vzgojo dr. Josip Kogić,  ter jih postavili na raspoloženje, imenovali so pa za
pravosodnega   ministra  podpredsednika senata Milana Simonovića, za ministra za gozdove in rudnike bana vrbaske banovine Bogoljuba Ku-jundžića,
za gradbenega ministra ministra na  razpoloženju  in  naroduega  poslanca
Dobrivoja Stosovića,
za ministra brez portfelja narodncga  poslanca  đr.  Nika  Novakovića, za   ministra   za  telesno   vzgojo  narodnega poslanca dr. Vekoslava Miletića, za  poštnega  ministra  podpredsednika narodne skupščine Vojka Cvrkića, za prosvetnega ministra upokojenega pomoćnika prosvetnega ministra Di-
mitrija  Magaraševića.
Spremeanbo v vladi, izvršene z vCerarJ-fcno rekonstrukcijo, 90 zgolj osebnega. značaja. Novi minister pravde Milan Simo-nović, dosedanji podpredBodnik senata in predstavnik viadnega khiba senatorjev, je bil že večkrat minister. Prtpadal je preje radikalni stranlc. pozneje JNS, lani pa je vstopU   v   tkz\-.   delovni   klub   »enatorjev.
Novi minister sa Sume tn rudnike dr. I>°ffoljub Kujundiić je bil avoj Čas minister agrarno reforme in veCkrat zapore-doma narodni poslanec. Po smrti kralja Aleksandra je ostal ban vrbsske banovine, odkoder prihaja setiaj na poiožaj ministra za šum€ in rud«.
Minister za pošte Vojko Cvrkić je eden mlajših militantnih poslancev JRZ. Po po-klicu je advokat v Čačku. Za narodnega poslanca je bil izvoljen 1. 1935 na Jevti-ćevi  listi.
Dr. Vekoslav Miletić, naslednik ministra
Rcgiča, je iz Dalmacije Poslanec je od 1. 1931. Sedaj živi stalno v Beogradu. Je eden izmed onih Hrvatov, ki so pristopili k JRZ.
Dalmatinec je tuđi dr. Niko Novaković,
ki bo poleg dr. Behmena, dr. Djordjevića in dr. Kreka četrti minister brez portfelja. Dr. Novaković je zdravnik v Kninu ter je predsednik banovinskega odbora JRZ za primorsko banovino.
Dosedanji prosvetni minister Dobrivoj Stošović je menjal resor ter bo odslej upravljal gradbeno ministrstvo namesto dr. Kožula.
Novi prosvetni minister Dimitrije Ma-garašević je bil že svoj čas pomoćnik ministra prosvete in se je na tem položaju dobro uveljavil. V prosvetnem resoru ga čakajo mnoge naloge, ki so vredne, da jih vzame v roke objektiven in za prosveto vnet mcž.
Napetost v Palestini narasča
Angleške oblasti so do skrajnosti pooštrile var* nostne okrepe, vendar pa Arabci ne mimiejo
Jeruzalem, o. oktobra, tr. BriUn^ka ol>la-Ptva ^.o odločt*n«i za vsako ceno oh rani ti Te<\ in mir v državi in odločno ^atreti mo-rebirne nerede S tem namenom so izdala razcrla^, kj opozarja prebivalstvo na naj-strozje kazni za nere-ie. Policija in njene iiatrulje so moeno pomnožen€ in križarijo $«0 Jeruzalemu in Jadi. UTejena je tuđi posebna letalska služba; letala neproetano le-tajo pree^j nizko nad Jeruzalemom. Vrhovni jcruziilemski niufi-ij je se vedno v Oma-rovi džamiji, ki jo imajo muslimani %a svoje tretjo svetinjo in policija boi za-to ne more in noće vdret-i van)o. Preo ej arabekih trjrovcev se je priiružilo ctelni stavki, mnogo  trgrovin   je  7-aprtih.
V arahskih krajih eo Jtaže nezadovoljfitvo fcaradi oštrih ukrep°v hri«tan^kih obla^tev. Sirij^ki odbor za o'»rambo PaleBtrne je iz-dal ap>el na AraJ"»ce živeče v Egiptu. Iraku. Jemenu in Hedžat*u Ta apel eo rzročili tuđi britanskemu visokemu komiearju v Jeruzalemu, do+>ila *ra In^ta tudi britansko kolo-nijs-ko ministitstvo in tajništvo DN. Apel grcvori o potrebi čim veoje solidarnosti me 1 Arahci in poziva hritan«kf> v'ado. di utpA'i palestinsko vpra<an)e tako, da bo u slezeno arabskim zahtev:-».-ni in njihovitn pravi-cam.
Jeruzalem, 5. oktobra. AA. V samem me-etu vlada mir. toda po raznih znakih bi ee dalo 30,liti. da ?e vrše v okolici podobna nasilja in at^n'ati kakor pred dvema Icto-mA. Telefonska zveza Jeruzalem-Jafa je pre-kinjeriu. Izvedelo ee je. da so napadalci ^oveod etreljaii na delavce, ki 90 30 hoteli ^pr&viti.
Sabotaža na vse strani
Jeruzalem, 5. oktobra br. Na anglelke ukrepe v Palestini odgovarjajo sedaj Arabci s satotažnjmi dejanji, ki utegneje po-\TcroČiti Angležein ne samo velike pr glavice, marvec tudi veliko ^kodo. To dokazuje zlaeti dogodek v Transjordaniji. Snoči 90 namre^ Arabci na več krajih pognali v zrak daljnovod za pretakanje olja iz Mosula v Haifo. Najpr\'o eo porezali telefonske žice, tako da nieo mo^li klicali na pomoč, nato pa so na raznih krajih z dinamitom podmi-nirali daljnovod in ga pognali v zrak. OprorrMie količina o!ja se sedaj izlivajo po planjavah in pu&gavah. Predno eo utegnili j alarmirati srlavne obrate, so šle že velikan-ske množine olja v izgubo. Arabci 90 porušili tudi železniško progo Jeruzalem—Hai-fa. Porezali so tudi vse telefonske napelja-v». Ko so prišli delavci, da bi jih popravili, eo na nje etreljali. Prav tako eo s stre-Ijanjem   preprecili   popravilo  razdrte  proge,
Mussolinijev sin gre v španifo?
Rim, 5. oktobra. AA. Znova se firijo go-vorice, da bo Mussollnijev sin Bruno odtel kot pro&tovtrfjec v Spanijo in da rt bo vwd za svojega letalskega druga rnamenitega ttalijanakega letalca Btoea. Teh govorio tu I atti ne potzjujejo niti ne iknnautlrajo.
Zagrefeški balet v Ljubljani
Drevi nastopi v naži operi z baletom ^udič na vaši — Vtisi z generalke Mlakarjevega baleta
Ljubljana, 5. oktobra
Eni pravi jo >Hudič na va«si£, drugi zopet »Vrag na vasi-r, oboje pomeni isto, re^nica je pa le eno, da bo Mlakarjev balet s?nza-cija   za   vse   one,   ki   Iju tri jo  plee.
Z dopoidanskim brzovlakom je prispela vceraj zagrebška ekipa v Ljubljano. Žest-najst jrospodov in dam in 6 Ln pol letno de-te, inaia Cegodajeva, pravi plesni fenomen! Na kolodvoru je pričakala pletalce ga Pia Mlakarjeva; pozdravi vsevprek, pa takoj v hotel iSlon^, ki ga eicer poddrajo, ostalo ga je pa že vseeno toliko, da je sprejel pod svojo   streho   plasalce   iz   Zagreba.
Gostje so bili vidno utrujeni, saj so morali do Zidanega mo*ia stati, kar pa ni kali k> dobrega razpoloženja. Hitro v hotel, pa še hitreje v op^ro k vajam, ki so bile do-locene za 10. uro, vlak pa je prispel koinaj ob 10.45. Dopoldaneka ekušnja je trajala do 2. ure, popoldne je bila š? ena, zvecer pa generalka. Napor je bil vsekakor zelo velik.
Vse, kar se je do tedaj vedelo o vHudiču na vasi<, ni tilo nic v primeri s tem, kar smo videli zvečer. O Mlakarj^vi dvojici moraš pisati v euperlativin. Tu je erce, znanje in ljubezeai združeno v taki mori, da se po-dajanju čudiš in ne najdeš besedi, ki bi dovolj točno označile zadovoljstvo in pri- 1 znanje.                                                               '
Izmed zagreb^kih gostov J3 omeniti >Vra-gat g. Hanr.oša, vragico g. Orlovo, ter ostale dame in gospode. Vsem se vidi, da so v >Hudiču na vask doma, feravno ©o ga zadnjič   plesali   v   aprilu.
Rektor Lhotka, komponist baleta je tudi v Ljubljani in je sodeloval pri vajah. Kot že omenjeno, bo poglavje za^e mala punc-ka Č?godajeva, katero je dve leti ucil naž znani baletni mojeter Maks Froman, ki ima eedaj v Ljubljani svojo baletno Solo. Ze tedaj, v Štiriletnem detetu, je spoznal izreden talent, in se ji obeta sijajna plesna bodo6-nost.
Zagrebški gostje so navdušerti nad Ljubljano, po v?čini so vsi prvič med nami. 2ele, da   bi   balet   u^pel   in se   mnogokrat   izvajal.
Ljubljanski t<aletni zbor je zelo pomnožen in odlično harmonira z zagrebškim. Tudi deca je prav dobra. V ansamblu sodelu-je še ženski in moški zbor, dek>ma tudi s petjem. V našem baletnim zboru S3 je potrudila prav sleherna plesalka, da tako vsi pripomorejo k Čim veČjemu uspeh u Mlakarjevega   baleta.
Pozno v noc je koncala generalna vaja, odsli smo iz opere v zavasti, da bo zvečer lep, čudovit ve£e>r, vieoka pesem plesa, kjer borno zopet spoznali vse vrline Mlakarjevih pa ljubljanekega in zagrefoškega baleta. Muzikalno vodstvo plesne operd ima dir. Polit                                           R.  Ko«
ZagreMU  balet  pred  kolodvorom  v  T JiiIiIJmiI    Psrva  od  leve   Pl»  M1«fcTirjr-rn
Foto R.KOS
Novi napad na angleske vojne lađ)e
Skri vnostne podmornice ▼ Sredosemsfcem morjo kljub kontrofi ie nišo izginUe
Valencija, 5. oktobra, tr. Sele danes je bilo objavljeno poročilo, sprejeto preko semafora na rtu San Antonio, ki leži nekoliko »everno od pokrajine AJicante o vče-rajšnjem zagonetnem napadu na an^leške vojne   ladje.
Včeraj zjutraj ob desetih sta opazili dve angleSki torpedovki, ki sta pluli približno 25 milj vzhodno od rta San Antonio. Obe ladji sta krenili proti aeverovzhodu in ne-nadoma povećali svojo hitroat. Takoj nato so se čule tri mobe eksplozije. NadaJju-joč z isto brzino sta ajigleAki ladji izva^li razne manevre in istoCaano spuioali glo» binake mine. Domnevajo, da sta bili na-padeni od kake podmornice in đa sta takoj nato portnišmli jo izsledtti in uniftitL Ob 14JM) sta> se htdjaipf pridružili te đit an-
gleaka rufilca ineno vodno letakx Deset   ;
miniit  nato  sta  privozili  se  dve  angleikl   j
bojni  ladji,  ob  15.  pa  de ena.  torpedovica.   : Teh sedem bojnih ladij se je razedetilo v
dve skupini in je veaka zase nadaljevala   |
preiskavo v jugovzhodni smerL V tej ak-   1
čiji   ata.   aodelovali   tudi   dve   vodni   letali.   |
Ob 15.35 je bilo na nekem mestu opaziti   i
gost steber dima, nakar se je del ladij od-   \ daljifl. Prva skupina torpedovk je krenOa proti jugu.
London, 5. oktobra. AA. Po porottiih, ki so snoči prihajale v London se iskanje neznane podmornice,  kl je napadla an£fleftki   ! rušilec   >BaaUisk<,   nadaljuje.   Podmornica  i se je takoj po napadu potopila in *»gMU   j
poClttcni   et$Q%nlk
Kđo ne priđe na hrmtto ?
V Zenici so priredili političvn shod pri-siaši bivše radikalne stranke. Glavni govornik je bil polkovnik v p. \Tikota Pre-mović. ki je pri skupščinskih \xditvuh 5. maja /935. kandidiraj na listi bivšega ministra Bože Maksimo\*ića. Govori/ je ob-Urno o političnem položaju w se se\*eda dot:tknil tudi sporazuma, ki jj« >e poltre-tje leto sklepa združena srbijanska opozicija z dr. Mačkom. Govornik je izja\'ilm da ne verjame, da bi dejanskn prišft> do tef*a sporazuma* Če ne preje, kn bo treba se sporazumeti glede mej med s\*obodnn Hrvatsko in s\'obodno Srbijo, pnde med r>f>e-ma strankama do takšnih nesoguisij, ki bodo uključile vsako prcmostite\\ Med drugim je Premović v svojih iz\*ajanjih po-udnrjal: Dokler bo združena srbijanska opozicija zahte\'ala spremembo sedttnje oblike državne uredit\te, ne more biti govora o tem, da bi dobila v roke vLidno krmi lo.
Sršhićevci se vraiajo v radihale
Pokojni dr. Milan Srskić, bivši ministr-ski predsednik, je ime I v Sarajevu prečej pristaše*; Ko je prišla nu krmilo dr. Sto-jadinwiče\'a vlada in bilit osnovana JRZ, se Srskić s svoj i mi pristaši ni pridruzil novi stranki. Ko je umri, so njego\*i somiš-Ijeniki ostali brez vodje. Sedaj se hočejo pridružiti starorodikulni skupini Ace Sta-nojevića. Pokajanja za združitev so se vršila 30. septembru v Sarajevu. Srskite\*ce sta zastopala prof. Milutin Popović in bivši podban dr. Dušan Petrovič, Stanojeviće-vo skupino pa frgoavc Peter Aleksić. Ma tem sestanku je bila v načelu sklenjena združitev, ki jo je te dni odobri, tudi zbor ZHupnikov obeh frakcij
„Ena misel, ena voija in en vodja!"
Organizacija hrvatske setjaČke stranke za 3. okraj v Zagrebu je imela te dni čian-ski sestanekt na katerem sta gpvoriia dr. Mačkova poslanca Milutin Ma jer in Ljudevit Tomašić. Tomašić je v svojem govoru razprsevljal tudi o vprašanju sporazuma. Poudarjal je, da so pri pogajanjih beogradske delegate opozorili na to, da se demokratske ideje ne smejo ome je vat i samo na vtpostavo državi'janskih svoboščin, marveč da jih je treba aveljaviti tudi potenu fco gre za pravice hrvatskega naroda kot ce-lote. Hrvati imajo danes eno misel, eno voljo in enega vodjo. Dr. Mačku m treba mnogo razmišljati o tem, kaj tnisti hrvatski narod, ker je on utelešenje hrvatske narodne volje in vseh hrvatskih narodnih za-htev. Zato Hrvati s polnim zaupanjem spremi ja jo potek dogodkov, prepričani, da bo dr. Maček dal svoj prtetanek samo na ono, kar jih bo priveđlo v nph narodno svobodo.
Novi ttspehi ruskega letalstva
Pariz, 5. oktoboL tr. Velik oakopiov ru-sfce konstnstcije, fcatcre#a prostorni na irvasa 19.600 kubičnfti metrov, se je &j>us»til v zelo neugodnih metereoloakih pri4ikah na polet, da bi potoBcel vse rekorde poleta brez obnavljanja pogonskega materiala. 2e đosiej je ruski zrakoplov to4kel rekord nemškega 2zakopk>\*a, ki je letci došle) naj-več 127 ur brez prekinjenja, dočim je ruski v zelo neugodnih vremensk-ih prilikah vzdržal v rmhi  130 ur.
Spccumnlic ▼ sovjetski vladi
Berlin, 5. oktobra. AA. Iz Moskve po-vočbljo: Z Tdcazom sovjetske vlade sta. imenovana dva nova. namestnifca ljudakega. ko-mfcncrja jo& aamenjo trgovino Here ICalonr to Cmetjov. kl sta dve povsem novi osetv-aoaflU kl se doalerj de ništa iakazzda v javnom Isvljenja. ToA za podprettoetinika dr-fatvne banko je imenovana dosAej povsem BMBUfka ^^*^**-!  neld ICabanov.
1    Vesti iz španije
asssmaoca. S. oktobra, AA. (DNB). Vr-Iauvuu putnšpA nu ancinmaJigtlčnfli det po-vofia: Navzflc okaktemu vremetiu so na vriftodoem odaeJoi astttrskepa boji^ča na-^e 6efc» napredovale in 2r>aod4e pnatojanke oaxiH Ofeiie Cavadong>e. S tem napredovanjem je severna 6rta povaefn aaokroieiLa. Tudl na leonokezn boj«6u so nađi navziic de2>i zavreli Sen Tiso. SEverno od Var-vuigeToea. Obdrtali so Pena^o tor napredovali proti Kilama ded Ajo. Zavreli ao tuđi gorski greben San HiMto. Sovražna le-tala ao bombardirala nekatere kraje na juteem no ji&ču. i
Borzna poročHa>
Inosentske Bori^
Curili, 5. oktobra. Beograd 10, Parii , 14^5, London 21^457, New Torte 4S5. Bru-■ se!j 75^0, Milan 22.93, Amst^-iam 940i60, i Berlin  1^4.10, Đu«j 7&.T6 do 8U& Praga
" SfrBO?
»SLOVENSKI   NAROD«,  torek, 5. oktobra 193..

i Hči Samuraja
Divno priroda« lepote. Fr»va »lika đanataje Japo^fc* ln «Jeaih ulcerealnjenfli oblfejear.
V glavni vlogi: Betsute Han* in Isaraa KoMgL Glasbft: Kmk YaaM*t, dtatag
nemSko-Japooflki.
I PREMIERA JUTRI 7. T. M> V KINU SLOG1
Prri veliki •kapni nfiMiin Jinnmfcj film kulturnog* znattjjfc ta mota* đramat&ke vvetotne v rištfi. dr. ▲*-■rtrtn Faneka, snanega tvorca alpinisti čnih fibnov: »Sveta fone, »Boj za Matterhoni« »Beli pckei — Pta PalfU it<L
Prisilne ođpovedi
v septembru
Stanovanja so bila odpovedana večinoma v pretfmestllli
Ljubljana.   5.   oktobra
V pretekleni meseou je dobilo v LjuMja-ni 120 strank eodnijsko odpovnd Manovanj in ftob. š-tevilo prisilnih fklnovodi se te nekaj menecev miče okrog JtevRke 130. Od začetfca tepa leta do konca eept^ibra je bilo «r.anovanje so^nijsko (nipovedano llfH) s-trankam Deiitev te<ra Stavila z devet ini i ineaeci tuđi pokaže. *ia olpade Da vsa.k me.soo okrocr 183 stanovanje]* ih od poveli. Sodili bi po tem, da eo *e et-anuvanjske razmere ustalile, aii z drugi mi be^<\lami rečeno, da je v LjiiHljani število strank, ki no plačujejo najemnine, nekako konstantno. Kn kor v prednjih ine*ewiih jo ^o namree tiKii v eaj»tembru većina prisilnih ođpovedi  na  račun  neplaČajie  najemnine.
Septembrsite prisilne odpovedj pa f-o /nasilne še zaradi tegra. k^r Icnžejo, da jo bila većina etanovanj od povezan:« v prcvimest-jih, v Siški, v Most ah in v bližnji okolici. Stranke. ki žive v nourejenih denarn'h razmerah % nestalnrmi »iolimlki. so bile primorane izjeli*i ?p na periferija v cenejša stanovanja. Hišni po^f^tniki v sredini me-sta in bliže sredine po docijenili izkuw>iah ne od-lajajo več svoja stanovanja »sumlji-v'rn- s»trankam. ?evH:l hodo t.urli hi^rii po-P€*fniki v predmestiih in v bližnji okolici kmalu   swtavili   crno   listo   stanovanjskih
za-stonjkarjev,      Jtaterim   ne   bo   ostalo  ni<5 drukera   kot  selitev   v   barake.
Hrujro, kar vzbudi pozornost, ko Clovefc preprleda razloge za "prisilne ođpovedi, «o ođpovedi zaradi nemoralnegra vezenja in poče*ja straiik. Gospodarji «*) zaželi boJj strofo upostevati ne »amo gmotne kvalifikacijo temveč tuđi moralno kvalifikacijo (svojih strank. V tem pojriedu «o navedeni razlomi za odpoved naiavnost presenetljiva-ljubljanska kronika ikandalov. Sodift&eueo-di slehernemu £Ot>pod.irju. ki zahteva prisilno odpoved. Stranka se labko pritoci, to*ia malo je fitrank. ki eem jim ljubi do-kazovati pra] sodiščeni. da jih je poepođar plede na moralno kvalifikacijo krivično oee-nil. Stranka, ki epozna v gospodarju člo-veka. ki se vtika t.udi v zasebno življenje, je vesela, da takeg« goapodarja nima več v blizini in se kar hitro izseli dnijraro, v tolorantnejše okolje. Nadalje je treba po-misliiti. da je v LjuMjani čedalje več na-jtJtmnikov, ki im.a.k) majhna etanovanj« 6 svojo »^ospodinjo«. ki raz-en jrospodinjskih opravlja še dru^re funkcije v frtaJiovanju. Se več je pa samcev, ki jim prihajajo eami-ce pog:o^to pribiti jrumbe in za&iti nogavice. Je pa£ tako. da si ne morejo vei, ki fo samo b:olo$ko no pa tad i denarno za ženi-t<?v zreli. uPtvariti svoj dom v skladu z veemi  moralnani  pre*ipisi.
Nevarnost poplav na Bar|u zmanjšaiia
po regulaciji Ljubljanice
Ljubljana.  5. oktobra  ,
Regulacijo Ljubljanice smo pri Ste val i po vojni med več ja javna dela. Pri nas imnjo javna deLa predvsem to znacilnost, ds se vlecejo brez konca in kraja. Regulacija Ljubljanice pa je bila eno i'/med najbolj rujnih del. Barjc je zadnja desetletja že zelo pomcmhno kot poljcdclska Ha, zato je bilo potrebno čr'm bolj omejiti skoraj redne poplave, če jih ze ni mogoče povsem odpravitl Mnogi so mislili, da £re pred-vsem za osuševanje Barja ter da je bilo treba zaradi tega poglobiti strugo sko-zi mesto, kjer je rečno dno tvoril greben na-pLavin. V re«nici je Barje v splošnem že do-volj osušeno, to se pra\"', da se talna voda ne srne mnogo vcC* zni/ati; barjans<ka zemlja zahteva precej vlage. Suha je nero-dovitna in razpada v rjavkast ali sivkast prah. podoben pepelu. Barjanska zemlja je v resnici nastala iz prcpcrelc^a inočv^rnciia mstlinja, zato io tuđi mnogi imenujejo ra-stlinski pcpel. Ihi bi med sušo voda v L;ub-l>anic: in njenih pritokih na Barju preveč ne u pad ta. jo bixlo regulirali z /đ.pornica-mi. Žapornico pri cukrarni bo sele treba zbetonirati. podobno, kakišn-a je v Gru-berjevem prekopu. Voda v Ljubljanic: pa ne bo smela preveč upasti tuđi zaradi reč-ne plovbe, ker bi sicer ne mog!: iztovarjati blaga, pa tuđi težki tovorni čolni bi lahko na.sedli.
Regulacija Ljubljanice v mt-stu pa ne koristi samo Barju, tem več tixii mestu sa-merau. Doltler Ljubljanica ni bila regulirana, mesto n; imelo tu<li pt>polne kanalizacije, ki je v zvezi z reko. Z regulacijo Ljubljanice so hkrati izpopolnjcvali kanalizacijo. Regulacija reke je pa bila potrebna tuđi zaradi u red i te v tui-brežij v :i4i*"tekton-skem in prometnem pogledu. Y zvezi z regulacijo Ljubljanice je gradnja mostov in rečnih perišč. Dokler re'ka ni bila re-jjuliiMUia. mestto tuđi ni Hnelo prmernega tovornega pristani^ča v Trnovom, kakor tuđi ne sportnega pristanwča. Ker je bila regulacija Ljubljanice torej v »plodnom interesu, so se tutli stroiki delili na državo, banovino mi mestno obeino. V splošnem intereu je pa tuđi bilo. da bi bilo delo 6im prej kancono. Zavleklo se je pač naj-holi zaradi tega. ker se? daj^tii prenvajhne kredite /a stavbne stroi5ke. Zadnju etapa del se je precej /jvlekla zaradi terenski težkoC- It- vremenskih neprilik. Javna tajnost je. da je podjetje utrpelo veliko iz-gubo.   Govore   ce!o   o   milijonski   \*soti.
Oelo. kl se gu iaieli 17. inarca 1935, bi moralo biti po programu koncSano letos maica. Toas lani se je iz redno zuvlcklo m podjetje je bi'o prisiljeno 7,aprosit: stavbno ministrstvo za podaljsanje termina. Mini-strstvo je prošnji ufKxlik) in rok je bil do-ločen na 17. t. m. V giavnem je bilo delo konca no do tedaj, samo nekatera postraui-^ca ooicvila so se zaviekla ćez termin, če-prav podjetje pri vsem delu n; invelo mnogo sreće, je vendar delo konć«!o pred jesenskim de/evjem, ki bi lahko napravilo Še mnogo večjo škodo. Nckajkrat »o morali prenehati deVati v Gruberjevem prekopu ob razvodju. kjer »o zbetoairaV tako zvani prag. Z-betoniron je temelj za pritr-ditev preno«ne zapornice, da br>do strogo Lahko za-prii. n. pr., ko jo bodo morali Čf-Kiti eli popravljati brežn e.
Te dni se je najlepše poka?^lo, kako ve-likega pomena je regulirana Ljubljanica za Barje Zdaj voda odteka po Ljubljanici mnogo hitreje; morda je odte^e skozi mesto po Ljubljanici prav tol:Jto, če ne već, kakor po Gruberjevem prekopu. med tem ko se je je prej odteklo mnog3 več po prekopu. To se zelo pozna n<a Barju. Ob takšnem deževju bi bile prejšmje čaše na Barju velike poplave, zdaj pa Ljubljanica v primeri t neprestanim deževjem ni mnogo nad normalo. Nevarnost poptav na Barju je zelo ztnanjštrkt, kaor velja seveda tuđi z« prrmer poletnih nalivov, ko se pr'vali izredno mnogo vode na Bar je s kt-imskega pogorJR.
RejfuUcijo LjiAljaoice je vodik potebna terenika rekcija, ki bo kooć««a uva'^o im-logo% čim bo afeetoninm* ie Mponuca pri
, cukrarni. Zdaj pa caka mnogo dela se me-stno občino samo. Predvsem bo trefea ure-dti dovoze k tovornemu pristanr§ču na, Trnovskem pristanu. Tuđi nabrežne ogra-je so samo £e začasne in postavitev stalne — betonske — ograje bo najpozneje čei dve leti že zelo aktualna. Prej ali slej bo treba urediti tuđi nabrežja, ki so jih prej-šnje case še krasili lepi drevoredi, a «o zdaj le žalosrten ostaneš nekdainje lepote. Dandanašnja doba pa tuđi zahteva drugać-ne parke ui drevorede. Bre-z odlaganja b; pa bilo treba, napraviti pirometni rod na nabreijih, k čerotir spada tuđi rekonstrukcija ce®t in zravnanje s>tavf>ne crte, n. pa*. dclno na Grudnovem nabrriju in Trnovskem pristanu.
Z Ljubijanico bo še precej dela; prihod-nje leto se bodo menda vendar lotili popravila razpadajočega opomega zidovja na Grudnovem nabrežju. Kom»;sij ter ugotav-ljanja, kakšen je beton in kdo je kriv, da zidovje razpada, je bilo merKla že do vol j. Drugo večje delo v zvezi z regulacijo Ljubljanice bo prej ali slej regulacija Hribarje-vega nabrežja, kar bo postalo aktualno, čim bo sezjdana Maverjeva hiša. Po nekera nacrtu prof. Plečnika bi naj bilo ozko na-brežje razširjeno » prevrsno teraso nad opornim zidovjem. Del te regulacije so že najcjena stopn-tšča pri Gerberju in Gleda-li>ki stolbi. Pred dnevi se je pa tuđi poka-zaJo, kako slabo je poskrbljeno za reševa-nje ob ne^rečah, ko kdo pode v Ljubljam-co sredi mesta. Od Galluaovega nabrežja na desnem bregu in Dvornega trga na lc-vem bregu pa tja do bolnice ni prmernih obrežnih stopnic. V vsem me«tu ni tuđi nobenega   resi ln ©ga   čoLna.
Z Ježiće
—  Pogreb Ive TroSt*. Po vpokojitvl «e je  na^elil  pri nas  upravitelj narodne  Sole v Tomišlju, prizna ni mladinski pis&telj in marljiv kulturni delavec g. Ivo Trofit. Me pred meseci  se  je preseli!  v L.jubi>ano,  sa Hežifrrad 15, kjer je nanaglo umri. Pogreb bo   danes  ob   16.15  izpred  hiie  žalosti   k Sv. Križu. Tuđi na Ježići je 72-letni mo2 pozorno   sledil   mm   dogodkont,   zlasti   *e del ovan ju Sokola, Čigsr starosta je Ml dol-go vrsto let. Bil je »eveda zveat napredni politiki in naiemu tiaku. Sokol Ježića je položil   k   raikvi   žaini   venec   in   pogreba, se udeleži v kroju.
—  Mareej*c» ploMm. Te dni je izgotovU kamnosek    g. Novak    krasno    mramorno marsejsko ptoičo,  ki bo 10. t. m.  rtovesno \-zidana  v  profHje  Narodne  iole  v Dom-ž:»Rh.   Vabimo k  manifesUtivni udeie£bi, ocUiod z vlakom ob 8. zjutraj.
Iz Maribora
—   Organizacija   bresposelnlh   ačiteljev.
Razmere ao zdaj take, da se ustanavljajo društva, o katerih bi ftlovek ne misia, da so potrebna. Vendar je pa ustana vi janje takih drudtev dandanes krvava potreba. Tako je bila te dni ustanovljena v Mariboru organizacija brezposelnih učiteljev. Na> loga tega druitva je nadaljnje izjobraieva-nje brezposelnih učiteljskih ataiturijentov •in skrbe ti za njihovo nastavi tev.
—  Gledališee. V aredo zv«eer bo premjera  drame  »Marije  Stuart«.  V  četrtek  ob 20. uri bo prva repriaa pri primieri lepo uspelega dela »Revizore. Predstava je aa red B.
—   Z vojaškega orada. V maribonkem mejetnem   vojadkem  uradu  so  raspisi  na-slednjih natečajev:  eprejme se v aicthmo vojasko aiužbo 15 adravnikov A*sega adra-vflstva  in 5 mag. pharmaolje. Rok vlaga-nja proAenj je do 1. novembra, FuK&stui-
j ška kcnjenUka »oki v Zemunu sprejema prošnje do 15. oktobra. Pogoji so razvidni
i med   uradnimi   urami   na   mestnetn   voja-
! škem uradu.
: — V Kotekili Je tekla krt Preteklo ne-deljo zvtčer so pri nekem puMtuHm ▼ Kotekin pri Mariboru feotuhalL Med đeiom so fantje drug drugega rbadaii Naetai je prepir in že so se zabiiskali no£i. Med pretepom ae je ■ krvjp <XM icrudM 4Sr
letai   nfciinai   Keroi  FPv^^K  is  Kosakov. fiafttrit—i t pljuća je ajkois kaeatu <«^fc**^    " Kot ubrJeJcm eo oroanBci prijrti 21-letaeg« detavca Joatpa Danka,  ki Je dejanj* pri-
—  NotA takatOna tevamfc v MatAoru. V tifcinilnalrl register ▼ Martliri u Je vpi-sana nove* tejrfirnn torama Novak & Oo. SedeŽ nove itađustrije je v Melju na prostoru bivae Veanaverjeve leame industrije.
—   Krogla v arce. Na Betnevski  oeati 34  atamijofli   18-letni   pekuvai   pomoCnik Alojs Horv«t «1 je *6*re>j <lopokine v sa-momorUnem naimnu pognai teogk> v srce. Nevarno imJenegB. dbapanr* so pokUcani resevalci  preped jaM  v   tukajsnjo  botoioa
Sofcalđka tomobola ▼ Trbovljah
Trbovlje.   4.   oktotvra Kedeljske sokolske tombole eo se odeie-
iile velik© množice lju.«3stva iz vseh rudar-ekvh revirjev in okolice. Tombola bi se morala zače<i že ob 14., ker pa ep većino še prihajali iz trboveljskih kolonij in »o-eednih revirjev v pružah ereče željni ljudje. se je tombola začela sele ob pol 4. uri, torej t polirug'o mrno zamudo. La-nko rečemo, da se nobena ftokokka tombola ni bila tako dobro obUkana, kakor v£e*ajđn}a* kar je pač pripieaiti dejstvu. da ?o bili tu<li le-toSnji dobitki Uredno ^tevilni in hoeati. Prel začetkom tombole >e igrrala sokolska godba na pihala, kar je Đ€«trpne množ«ce nekoliko pomirilo OkTojr 15.30 ee je prostrano sokolsko letno telovadišče in tera-ee krog Sokokkegr* doma ta.ko napolnile, kakr Se ne pomnimo. Ko ?e je tombola 7-a-^eUu je zavladal med množico mir in v«i &o ne^trpno čakali, katere stevilke bodo izire-banc.
Večino manjših fiobj-tikov ?o dobili rev-nejši filoji. Tuđi prlavnj dobi tek. motorno kolo, vredno okrosr 10.000 din, je zadel delavec Ža^ar Ivan. rudar v vzhodnem obratu. Drugi dobitek tombole, Iep ni.ido-aparat je <lobn Župan Alojz* rudniski preddelavec, *retjo tombolo, mo?ko kolo. L<=*tnik Ivo. tr-ffovec, četrti dobitek. fotosrafsk«! aparat. Kržaa Marija, žena Fddarja, peti dobitak, servis za tursko kavo. Lavrig Anton, rudar v vzhoninem ohrart-u, šesti dobitek. jedilni pribor, Veldin Matko. preddelavec rudničke pekarne. sedmi dobitek. mnnfkrra z bruše-nim etetelom Sotlar Jože, strojnik, 8 dobitek, lestercec «a tri žarni^e. Pednik Marija. hčerka delavca, deveti dobiiek. električni li-kalnik, Tom-Šifi AUbrin, rudar in zadnjo. t. j. 10. tombolo, aro za notno omaro, Odlazek PoWe, rudniški nameščenec. Da z izidoni tombole nieo bili vsi zadovoljni, je razumljivo, gaj je bilo pri 3 do 4000 udeležencih »rečnih eamo okroo 500 dob:tn:kov, vsi ostali pa so se vračali na domove r to-la-žbo, da ta tombola ni bila za»l"nja in da tuđi n'iBo vedno eni in isti erečni, marveč da ee sreča v igTi menja,
Požig so mu hoteli naprtiti
St. Lambort. 8. oktobra V okolici St, Lamfberta nad Zaprorjem v malem Daeelja Jaršah, je zadnje 6ase tri-ferat gorelo. V treh dneh je o^re-nj vper>elil hice in gospodarska poklopii treh po^po-darjev. Ljudje eo bili prepričani, da je bil ogenj podtaknjen, a poži^ralca ni*o moeli i*s-lediti. Orožniki eo pa zv€wieli, da se je poseetnifc Groboljšek iz Jar§ izda!, ko je bil malo vinjen, da )e podtaknil o^renj v Jaršah. Tjx pri<5e «o ©e prijavili trij^ fantje, ki eo potrdili to vest. oe-š. da so eli^alL ko je Groboljšek pravil. kaJ^o je zaigaL
Orožniki eo seveda tak oj are-tirali« Gro-boljška in ga odveiili na žandarmerijsiko stapioo. Tam je mož odločno zanikal poži^. Kijub temu so ga odvedli v Iitijpke eodne zapare, saj ao bile izpovedi jarokih fantov jasne.
Zdaj pa je prišla na dan zanimiva okolnost. Oni dan eo ee fajatje sporekli. Vinje-ni eo pograbili kole in se jeli pretepati. En pretepa-5 je bil že pošteno tepen in zato je pobefEDil. Med potjo je dohitel poses-tni-ka Groboljška in ta ce je postavil ?:anj v bran. Tuđi Grofooljšefc je pojrrabil poleno in odbijal napadalce. Fantom iz nasprotne-ff»  tabora «ev©da to ni bilo všeč, ker so
bili osramočeni, ko jih je pomag^l klee-titi taiđi Groboljšek. Zaato &o eklenili osvetiti ee. Raztroeili so v«ti, da je bil Grobolj-Sek vinjen in je povodal, folo je požisalec. Pobahal pe Je* da je xažpal in povedal naj bi bil tuđi, kako je to atoril. Naknadne po-izvedbe so »pokazale, da je poetal Gra'^oJj-Sek žrtev mažč<vaino»tv. Državni tožilec je ustavil kazensko preganjanje. Zdaj pa ee je utdeva zasiikala in priđe jo pred e od ni ka obreikovalcL MaMevalni fantje bodo odgo-varjali zaradi klevete, ki je spravila Gro-boij&ka v sapor in mu povzročil* taii mno^o *kM in sramote.
Naše gledališče
OBAMA
Zafietek ob 20. uri Torek, 5. oktobra: aaprto, Sređa, 6. oktobra: Beračka op^ra. Red Sre-
d«. četrtek, 7. oktobra: Tarelkinova smrt Pre-
mierski  a bon ma.
•
Premiera SuhoT©-KobyUno*> satiriiae lar se >TarelkinoTa smrtc bo v četrtek za pre-mierski abonma. Deianje obs^a 4 slike, ki se Kode delonia na Tarelkinovem domu, deloma na preiskovalnem uradu. V glavnih vlogah: Kralj, Skrb:n?ek. Cesar, Lipah, v ostalih: Potokar, Gre^orin. Bratina. Daneš, Plut, v ženskih vlogah: ga Nablocka in Ka-karje^ra. Režija je Stupi reva.
OPERA
Začetek ob 20. uri Torek,   5.   oktobra:   Vrag-   na   vaši,   balet.
Gostujejo Pia in Pino Mlakar ter del
zagreb&kega baleta.  Izven. Sređa, 6. oktobra: Vrag na vaši, balet. Go-
atujejo Pia in Pino Mlakar ter del za-
grebikega baleta. Isven. Cetrtik, 7. oktobra: Boheme. Red Cetrtek.
Drevi b# premjera Lhotkovega baleta >Vrag aa vaši« v koreografiji obeh Mlaka r-jev ter s sodelovanjem dela zagrebćkega baleta. Kakor je pokazala generalna sku-Snja, spada balet >Vrag na vasic med posebno originalno zamišljene koreografije Pie in Pina Mlakarja, ki bosta plesala glavni partiji. Od zagrebSkih gostov sodelujejo v veCjih partijah gg.: Orlova, Harmoš, Hudi, Kavur, AtriC, Rajhman, Pintar, Suzo vic, La-novHfeva, Segraanova, Cagodejeva, Carman, Mahovi^ itđ. Pol?g tega sođelujeio otro^ki oleani ibor, operni penki sbor. afanikalpo
vodstvo j* v rokak navnaUlja PoUaa. Pr*d- . stava je izveo atonmaaa ia m ponovi jutri, v srtdo.                                                        o
Za wd ćetrtefc bodo peli 7. t m. Puceim-
jevo opero >La Bohetne« z novima Članica-ma aa Kaenijo Vidalijevo v partiji Mirni in gdĆ. Aldo Kolij?io kot Museetta. Ob« pevki sta dosegli s svojini ukopom ▼ teli partijah i* ▼ predsezoni velik u^peh. o katerem ae je izražala kritika kar najbot] laskava OftUla zasedba glavnih partij je na^lednja: RadoH—Baaovec, Marcel— Pri-možii, Colin —Betetto, Chaunard—KoUcio, Alcindor—Župan. ĐdrigBnt: Niko dtritol
čeraigojeva raistara otvorlena
L>ibljaria,  5. oktobra
Vćereg popokfee je ptof. Ivan Va^fJOtift. predi»đnik Skjrenakega <lni»tva MkovniH umetaiteov, otivortl v JakopiOevcon pavttjo-ou ioolHIctrrao rauaAjarro rttkarja Augusta Čeraigoja. Navaoćaii m> bih Stevilni Čer-nigojevi prijatelji in ssnand ter nekaj umetnost lJUibećegB. obfcinetva. Mestno ob-Čino te zaatoĐdl rmfStlTt'*'V icuItujmcMra o<l-seloa dr. Mole. Narodtao gml«rl>> pa. uprav-nik Janez Zarnian.
Prav zanimivo je prof. Vavpotić očrtal doeedajijo ivnetniško pot raostavi^alca, kl Je pred 14 teti poeeg«el v letargijo in an»-mićzuDist takraljiaga aloveodkega umeti^ji Skega do^alamja. Po seiuaclonalnlh poja-vih ekapiresiomstov, obeh Kraljev, Pod-bevaka in Kogoja, se je pojavu koo^ruk-trv-tot čJeralgoj. Korwtrulctivi2K«n je odkla-njal intuicijo in roman.tilco pri um^tniškem ustvarjanju. Nastal je pod vpHvom • Em-atednovih idej o reULttvuosti prostora in časa, kakor je Spencer usođno vpHval s svojim   pesimlanaoni  na»   ek*pne«iatii»t«-
V Ljubljani je čse>rnigoj naSel vnete a> delavce in učence, posebno iz vrst mladih arhitektov. Sorodnost v novem gledanju na svet in življenje je tako vezala Cerni-goja z arh. Kregarjem in arh. Spin«^em ter s slikaj-jem <5aTgroni in fepacapsmom. Eimnentno alik«3<rsko dek> dekoraterrja pa je černigx>ja za ćasa bivanja v Trstu vr-niio k slikarstvu.
Občinstvo si je po otvoritvi og-ledaio ra2Stavljena dela. Xekatera kaiojo Cs£.*rmi-gojev miaelni in duho^/nl prehod iz kon-struktivizma v slikarski neorealizem, nekaj pokrajin in tibozitja pa že kaže Cer-nigoja čisteg-a in talentiranegra slilcarja.. ki obvlada tehniko m ima izrertno fin okus. Posebno pozornost pa bo vzbujala njegova grafika. Okrogr 40 razartavljeriih del te vrste kažejo  Cernigojevo mo^trstvo.
Da bi se uressniftila *e\ja prof. Vavpo-tiča, 3ti Je želed razstaATljalcu ne »amo moralan, teraveC ti>di primoren gmoten uspeh, opozarjamo vse ljubitelje umetno-sti in vse, ki ^ih zanima delo in priaadp-vanje našin rojaikov z^ mejo, vnovič na to razstavo, ki bo odpirta seino do konca tega tedna.
Iz Celja
—c Pcškodbam je podlegeL Kakor smo včeraj poročali. ee je v če^trtek v tovaroi Lignolit v Rade^ah težko poneere^il 27-e^tni dela veo Franc Peternel 7. Dobra ve ^ri R*-dečah. Pri delu je padel 12 metrov glol»<>-ko ter dobil težke notranje požkodti>e io m tuli zlomil desno roko. PrepcljaJi &o ga v celjsko bolnico, kjer je v ponedeljek ^»b 12.30  izdihnil.
—c Nesreda ne počiva. V eoboto je parila 15-lerna hč-erka najemni<^ P-lava Završni-kova iz Loke pri Zidanem mo^tu & ko>le*a in si zlomila de«no no^ro v &tx>palu. Ko ee je istega dne p€!}tU 26-letni, v Pečovniku pri C^l>u zaposleni delavec Mihael Gori&ek iz Rretnika pri Lašketn s kolegom po cesti, je zadel vanj neznan koledar. Gorišek je padel in si zlomil desno roko. V petek }<> padei 24-letni dnina,r Joeir> Podkrajftek f Ponikve z v4aka in »i tlomi] levo noffo v stopalu. Na Humu ob Sotli je pndla 16-let.na hčerka tovarniškecra delavca Milka Tepe-ževa & Huma med vožnjo z voia in m zlomila levo roko v komolou, Ponearečenci pe zdravijo v celjski bolnici.
—c V celjski bolnici je umrla v nodeljo 36-letna dninarjeva h^i Kež* TJsarjeva \j-Ljubije pri Mozirju. Ietega dne >e umri v bolnici 7-letni žagarjev ein Dra^o Markič \% Reenika pri Zrečah.
Obup prevaranega dekleta
Zagorje, 4. oktobra
2e nekaj let sem ni bilo pri nas nobe-nega. samomora. V nedeljo ob pol 22. pa se je ustrelila 30-letna postrežnica Pepca Hudomoljeva iz Podkraja št. 9. V nedeljo se je kmalu po potnoči pripeljala v sprem-stvu svoje prijateljice 3 turistićnim vlakom iz Ljubljane, kjer je rfufila pri rudni-škem inženjer ju Satterju. Hotela je kon-čno urediti vpraSanje s\*oje poroke s 25 let starini rudarjem Jevšnikom Prancem iz Kisovca. Se ponoči se Je napotila na tlom svojih starSev in je tam prenoćila. DopoJ-dne ae je ©estala s sfvojim fantom. Dogovorila sta se za popoldanski sestanek, med tem pa je v bližnjih Vinah za s\'ojo gospo-dinjo nakopila kutin. Po tem bi se c!alo sklepati, da ta Čas Ae ni mislila na samo-mor, vendar ni izklju&eno. da je Že prej mislila na to, ker je bila živčno bolna,
Popoldne Pranceta ni bilo na določeni kraj. zato gs, je poiskala na njegovem domu Kaj sta tam govorila, ni znano. Po aestanku sta odšla na videz dobre volje k svojemu dobremu znancu Županu, ki Je obhajal god in se je, kakca* pra\imo pri nas. reseval. Od tam se je družba ie proti večeru napotila v Kisovec v gustilno pri fttiberniku. Tu so popili nekaj vina in kramljali. Gotovo je hotela Pepca zvedeti 2a končoo fantovo odločitev. Oče ji je bil obljubi! skromno balo, nabavila si Je bila ie tuđi nekaj obleke, ostalo pa Je imela naročeno, tako je bilo treba le se, da bi njen izvoljenec ispolnil večkrat dano obljubo, da bi se porobila.
Pepca pa se je v svojem fantu, kakor kade njeno obupno de janje, bridko zmoti-la. France jo je ponovno oštro zavrnil In ji unicil vse upe. Nekako ob po* 22. je Pepca nenadno vstala in odšJa iz gostilre. Nekaj korakov od vrat si je vtakntia cev samokresa v usta in sprožila. Krogla ji je prebila nebo hx obticala v nvožganih. kri pa Ji je udarila skozi udesa. V petih mi-nutah je izaarvavela. Zaenkrat se ni znano, kako je pri&la do samokresa. Starsi zanl-kajo. da bi ga bila prineola s seboj, ker so pred odhodom v Kieovec pregledali njeno ročno   torbico.   Morda   je   imela   sa.mokre3
kje okzit aii p* ji ga M tata pottail x r»-
ka, roonda pa gm je tuđi komu vaski is tepa. To bo dognala prniaifva.
Vest o amomoru ljubljene h6erke J* •terssv posebno oćeta, «ib*> potrla. OAa je bil selo navezan na svojo e-Jlnko in bo ta udarec tetfko prebotel. Pokojna je bila znana kot <tot»ro, sicer nekoliko »ervoaio dekle, laa^edno sposobna in z\-esta alu±ki-jsL. V Ljubljani, kamor j* odsla a preme-*čenim inftenjerjem in njepo\x> grnepo, at je je polastflo domotozje. Ker tuđi nJ bila veo posebno mlađa, j« Žclela pohiteti in si čianfK-ej ustvarlti prijatan dom, kakrsne-ga ji je obeta! njen nervesti tevcHjerkec. Ko m je prepri(!^da, ila so ji vse nade na bodotaost unifene. si je v duševni zrn«de-noKtl  koncila,  življenje.
Pogreb nenv^ie^a deAcl«tn. \<o dane«, fl težko prizadeto druftino Huiiomljevih — o*e je fituT 62. mati pa že 70 let — soćn-stvuje   vsa   dolina.
KOLEDAlt
Dane«: Torek, ."i. oktol>ra katoličani: Pla-nd.
DANAŠNJE   PRIRED1TVB
KIMO   MATK'A:    /.!»>;-!lu.,-   u   Edt-u   bara. KINO   IDEA1.:   Clan^torji   v   zraku. KINO   SUX>A:   MarySs. KINO   L'NION:   Marii:i   Stuart.
DE2URNE LEKAKNE
Dane«: Mr. HakarčiC. >\. .lakof« trg 9, Ranior. Miklošičeva cesta -0, Gartus, Mo»t«*, Zalo^ka   ee*ta.
Jaitcil stta
V va^imu Tvrhuno puinc^t »cvičkarja«. Gorje ti, Če imaš kurja oče sa! V\sc vprck se objema in poljublja, v>e po je in \-riska. Hodnik je zatrpan, zrak je tuko gost. tako prelet 7 vinski mi hlapi, da bi ga lahko kar rezal. Zidane volje v enem smmem vagonu toliko, da bi jo luhko izvoiali. ln koliko vidiš in sli&iš tu naše pristne *rčne omike, naše kulture in izobrazbe, na kate-ro smo tako ponosni in s katero se tako radi pobahamo pred đrugimi! Mog nas vit-rui, če bi rane si o v vagone tega našega preljubcfca dolenjskega »cvičkarja* le nekaj tujcev. ki bi znali doma po\*edati in opisati vse, kar so slikali m videli. S\*et bi ttrmel in težko bi verjel, da more tak viak   voziti   po   zemlji   kultumegu   naroda.
Sova   postaja!  Skozi   gnečo   na  hodniku se prerine  nova okajena družba.  Sami min di obrazi, le ena stare i sa dnma je med nji-mi.   Pogledaš   njen   obraz   in   ne   ves,   kam bi jo uvrstil.  Inteligentna  se  ti  zdi  na po gled,   v   boljšo   družbo   bi   jo  postu\ril.   Za njo  se  prima je   njen   sinko,   štur   tjkole   16 do 17 let.  Noge ga ne drže več, z rokami krili po zraku, zaletova se v potnikv, po je in   kriči   na   vse   £r/o.   č'akaš,   kdaj   ga   bo mati posvurila,  naj  bo vsaj  tiho, če 2a  ne more  vtati   mirno.   STekdo   trmed   pntnikov ga posvari, naj ne stopa sopotnikom na noge,  ln  kaj mislite, da je  stonla mati  tega nadebudnega   mladica?   Hudo  in  glasno je zamerila  dotičnemu  patniku  in se  zgražala nad njtm, kako more opozocitt njenega sin ka   na   dostojnost.   Tuđi   to  je   eno   izmec mnogih  poglavi]  o  vzgoji  naše  mladine.
Iz Kranja
—  Poziv. V gimnaziji se bo leto«; prićelo z delom za novo letalo, jadralno ali motorno. Pravtako se bo izdelovalo razne modele obeh vrst letal. Iz Beograda se je vrnil od  vojakov pilot Pretnar Franc, ki je za/1-nje čaše detal v tvornici a"vijonov in kate-reg-a  poznajo  Kranj^ani   po  jađralnem  le-talu, katerega je sam z£ra/1il in razstavil v  gimnaziji.   Ker  bo   Pretnar  prevzel   vod-srtvo   vsepra   ilela.   lahko   uparao,   da   ae   bo zanimanje za ta lepi Sport v Kranju zno-va poživilo. Zato pozivamo vse rezervne pilote,   mehanikarje,   mizarje,  dijake  in  vse, kl se za to delo zanimajo, da se prijavijo v najkrajSem    fiafni    gimnazij»kemu   slugi Semenu,   potem   pa   se   bo   »klical   skupni sestanek   vseh   intere«ento\',   ka lepezi   CJlj bodo   pripravi   za   u?rtanovitev   podružnice Aero-kluba v Kranju. O tekoćih pripravah so že obvesćent vad merodajni lokalni  faktor ji,   ki   so  vsi  obljubili   pomoć.
—  Jeoikovni tečaji. V gimnaziji se bodo letos vrSili  tećaji  ang-lešćine,  italijanSčine, čedKine  in  najbrže  tuda  franc »fcčine.   Pripo-poftajno  mladini   naj   se   rajši   oprime   učenja jeztkov. namesto. da s pohaj kovanjem zapravlja čas.
—   Gleciališki   oiler   Narotlne   f'italniee.   V eredo 6. i.  m. ob pol 9. uri  zveČer in v nedeljo ob 4.  uri   i>op. a* ponovi  prvi^ v lc-toftiji  eezoni   Rahova   opereta   »Miryta<,  ki je  dosegla  v   pretekli  sezoni   na  naSem odru velik   usfK>h.   Naslovno   vlogo   I»oie   jza   Kaj-henićeva.  V ostalih vlogah  so še pdd.  Ko<*-murjeva,   2anova.   V;dio?va   in   112.   Hlf^S Mayr.   M.   ValenMf,   fttuhef   im   ostali.   Dirigent g. Raha.  reži?er g.   Kom. kor^*ograf ff. Adamič.   Pripravlja   *e   Kalmanova   op^rela
^ilva^   (Knoginja  ?arilaSa).   (lorenjri   imajo obakrat u'odne železniftke zvsz^.
Iz Ptufa
—  Vandaliiem. Nemani   jKmočnjakl  ao »» v nočt na neđeljo spravili   nad klojM v mest nem  parku  ter  jih  već  izruvali.  Bili  so re-lo   tako  pr^drzni,  da  so  eno  klop   vrgli   v Dravo. MeMni občini no oaipravili §■ tem ob-čutno   škodo,   ki   seveda   prizadene   le   me-^oan?.  Krivci  zasluži jo fttrotjo  kazen.
—  Lepo je«eosko  vreme  je  v  nedeljo in-vabilo   Ptujčane   v   velikem   rftevilu   v   blii-n\o okolico.  Zelo veliko pa  jih  je tuđi  po-hitelo   v   vinograde   v   Haloze   in   Slovenski gorice,   kjer  je  trgatev  v   polnem  teku.  Če bi  ne bik> zadnjeara  deija, bi  bila  l^tofi izborna  kapljica,  tako  pa  so  morali   neJcateri pričati   s   trgatvijo   predćafino   in   bodo   morali  mošt  sladiti.  Vinski  prid?lek  bo nekoliko   manj5i   in      kvalitativno   nekaj   ftlabM. Naši   želerničarji   pa   eo  pohiteli   k   9v.   Le-nartu  v  SI.  gorirah,  kjer «0 priretdili  f>ev-«*ki   koncert.  Z  njimi «e  ie odpeljalo veliko Ptujčanov. Obiskali  pa so nas tuđi  inozpm-ci.  Iz   Leobna  so  pripeljali   kar  trije  veliki avtobujsi   okoli   lfiO   izletnikov.   Ogledali   so fii   Ptui,  nato pa  so napravili  izl^t  v  Ha loze.
—  TrboTflj^ki slaTfki na« obiifej« in prirede   drevi   cb   20.   uri   pevaki    koncert   v Društvenem   domu.   Za     koncert   je   bilo  v Ptuju   veliko   zanimanje   in   je   bila   velika dvorana   že   v  n?>d«ljo  razprodana.
—  Neman nmvee.  Pred dnevi «e je igla-sil v goeitilni  Urahl  na   Hajiini že starejši bera<f  in  laprosil za  prenoriSČe,  ki   mu  ga je  Rostiiničar odkazal   v     hl©vu.  Naelednje jutro so  našli     neznanega   berača   mrtvaca. Njegove identitete nišo mogli  ugrvtoviti, ker ni   iniel  nobenih   papirjev   pri   e^obi.   Prepe-
I iiaU m 0b v artvaiailo na HniAina
" Sfev. 227
»SLOVBNSKI   RABOIk tocefc, 8. <*tobn l»3T.
Sifl
DNEVNE VESTI
Bratje, sestre!
V soboto dne d. oktotem t 1. bo ob pol 21. uii v telovađnici IJoMjansJtega Sokola v Narodnem donra ŽeJna spomin-ska svečanost za blagopokojnim Viteškim kraljem Aleksandrom I. Zeđinlte-ljcm, na katero svečanost TwWmo »vo-. je članstvo in naraddaj ter vso narodno javnost.
Udeležba   v   meščanskt   oblekl   In   z znakom.
Zdravo! Ljubljanska sokolska društva
*
—    Anpleški   vojni   ministar   v   Šibeniku.
lTeeraj opoldne j? priplula pred Šibenik jahta angleške admiralitete >Emfhantress<:, s katero se je pripeljal prvi tori ancleSke admiralit^te Duff Cooper s svojo soproco, prvim tajnikom adiniralitete White War-lom in se n^katerimi doeiojanstveniki an-^leiko mornarice. Duff Cooper je prispel ♦2 Benetk. Zvečer je ođplula jahta v Alek->amirijo. Mister Duff Cooper je na in^pek-rijskem potovanju po SredozGm^k ?m morju in pregleda! bo anglečke pomorske baze. L.mi je spremljal s *=vojo sopropo po nagoni Jadranu angleško^a kralja Kdvar-da   VITI.   zda;   vojvodo   Windsor*ko^a.
—   Jadranski   dan.   Izvršni   odbor   Jadranske  straže  v Splitu  je  pozval  vao oblastne odbor*   v   državi,   naj   tuđi   letos   proslave 81.   oktobra   Jadranski   dan,   ki   je   obenem ian »»liive na^e  voine   mornarice.  Po obla?t-nih odborh so pozvani vs-i kraievni odbori, poverjeništva   in  sekcije   podmladkii  JS,   da proslave   praznik   niorja.   31.   oktobra   bodo prirejene  razne svečanosti, pledališke  predstave,   svečane   seje   z   javni ni i    predavanji, razvitja novih praporov JS itd.
^^E^? ^tf^vOB      ^^vuS^^k   IC^^^^i         ^B^^^B   ^B   ^DS^0*^^h^hm
^mJ** ^- /^ f^^Bj ^^  ^sj   pn   ■   ^b  r^T^B   *  ^■^■^bV
Drama slovaške  lepotice je  prikazana  v najlepšem glasbenem in pevskem filmu
MARISA
z   najboljšimi   umetniki   praškega   na-
rodnega gledališča Jifina Stepničkova,
Jaroslav Vojta in Vladimir Borsky
Wm\Biminrhd t tkTr w t*^y 11 tBI
P r e m i e r a ! Sijaj in nizine Pariza
v velofilmu genijalnega režiserja
ZLOCINEC IZ EDEN BARA
Harry Baur_______________          InkiSinof
Največji zgodovinski film MAKIJA STUABT
v glavnih vlogah Katarina Hepburn in Fredrich March
Eden izmed obiskovalcev tega filma, ki ga bo določil žreb( bo dobil modem damski klobuk po vzorcu Marije Stuart, model Salona Truda. — Klobuk je razstavljen v Unionu.
Predstave đanes ob 16.,  19.15 in 21.15 uri
—  Uradili dan Zbornice TOI v Mariboru. Radi zborničnih sej odpade uraxiai dan Zbornice za TOI,  ki bi moral biti v sredo 6. t. m. Prihodn^i uradni dan bo v aredo, 13.   t   m.  v  prostorih  zđruženja trgovcerv v Mariboru.
* Večera i trgovskl tečaj na trgovskem učllišču »Christofov učni zavoda, Domobranska cesta 15. prične 7. oktobra. Vpi-sovanje dopoldne, popoldne in zvećer do 8. ure. Pojasnila ustna, pismena, brezplačni prospekti na razpolago. Pouk knjigovodstva, računstva, korespondaace, piaarni-ških del, stemografije, strojepisja, nemdči-ne. šolnina zmerna. Zavod je potrjen od ministrstva   trgovine   in   industrije.
—   I'Spehi   nagih   pogajanj   z   NemĆijo.
Poročali smo že o pogajanjih med našo državo jn Nemcajo v Dubrovniku. Vsa po-fjojanfa vsaj zaenkrat ni>o prinesla no-benih iapreanemb v nadih trgx>vinskih odnos a jih z Nemčijo. Vprašanje stalnega in stabilnega tečaja nemdke marke na naših borziJi ni urejeno. in bo še podrobno proučeno. Vondar se bosta pa obe državi potrudili 9 skupnimi ukrrpi preprečevati nara ščan je salda v kliringu. Ti ukrepi pa ne smejo Škodovati medsebojni trgovini. Glede našoga izvozneg-a kontingenta je po sebno važno, da bo izvoz naSega leoa v Nomrijo v hodooe ninoco lažii kakor jd bil. Določen je kontingent za mast, jajca, pfte-nico, koruiso, timelj in suhe slive. Kon-ti-ngent za govedo je ostal nelzpremenjen. Prašičev borno lahko i^'oziii letos v Nem-
čiio S0.000. Izvozili smo jih pa že okrog 20.0C0.
Dr. TAVČAR-KONVALINKA zopet redno ordinira
(ražen v sred ah popoldne)
—  Veliko zborovanje ab«tinentov. Jugo-
slovenska Velika loža gutern:plft:«keg& reda proslavi v nedeljo 17. t. m. 30>tnico ustanm-itve in sklicuje v ta namen jubi-lejno zborovanje ter velik zbor atetinen-tov, na katerega vabi \*se abstlnentske organizacije, zlasti svoje bivše člane. Zborovanje a/bstinentov bo v Beogradu in ude-lezenci  bodo  imeli poloaič-no voznino.
—   Švicarski    noMnarji    na   naši   ririjeri. Jutri   prispe  v   Split  3(1  švicarskih   novinar-jev, ki s!  bocejo ogledati vse naie Primorje.
—  Zadružni ibornik. Zveza slovenskih ra-drus; v Ljubljani je izdala ob etoletnici  roj-stva  Mihe  Vošnjaka, oc^ta našega za  đraz-ništva.   Zadružni   zbornik.   Zbornik   vsebuje obSiren   opie   dela   Mihe   Volnjaka   na   za-družnem polju-, nastanak naših prvih zađrug 1er razloge in motive, ki so dovedli do usta-navljnnja zadrue pri  nas.  Zelo zanimivi  %o tuđi članki, ki opisu je jo Miho Vošnjaka kot Človeka   t?r   njegovo   delo  in   vpliv   na   razvoj   zacJružništva   v   Ptuju   in   Istri.   Za   pravilno  razumevanj*  našega  zadražništva  sta zelo poučna Članka, ki opieujeta  razvoj po-sameznih   vrst   zadrug  in 301etno delovanje Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani posebno, ker eta dva Članka podpttft • Movilni-
mi abitistHnimi podalld. Zbornik vcebuje tuđi •emam dolgoletnih in liiluinili dManr-cer t?r etatist&ni pregled v»og« slov^Mke-pa zadružni §tva in končno izvlrtek glavnih Člankov v franooćčini. Bogato ilustrirani Zbornik je naprodaj po 90 dki ▼ knjigarnah, naroM se pa tuđi lahko neposredno pri iz-dajateljid Z^ml rtaren#kih zađrug t Ljubljani, Praiakora ulica 11.
—  Že sapet lije. Komaj nekaj đni smo bili brss d«l|a, da smo po đolgein tom »opet vide li ©olnce, že se je vreme znova poslab-£alo. Vferaj dopoldne je bik> Se lepo in toplo,  popoldne se je pa nebo ie poobUfilo. Zvečer  je bilo zopet jasno, ponoči  j« pa najprej lahno deževalo, potem 'so se pa pri-podili  nad  ljubljansko kotlino težki  obLaki in proti jutru je moSno grmelo in treskalo. Dobili smo zopet  hude jesenske nalive in vse dopoldne je močno d?ievak>. Ozračje ee je  zopet  precej ohladilo.  Danes  je mlaj  in najbrž   bomo   imeli   zopet   več  dnd   deževno vreme.
—   Vreme.  Vremenska  napoved  pravi, da bo   oblačno   deževno   vreme.   Ponoči   je   «t-čelo   deževati   v   Ljubljani   Lq   Mar.boru   in smo  imeli   davi   19   mm   padavin.   Najvi?ja temperatura   je   znažala  v   Skoplju in  Beogradu 25,  v Sarajevu 24, v Mariboru 23, v Ljubljani 22.2. v Zagrebu 20. Dar i je kazal barometer   v   Ljubljani   762.2,   temperatura je  ziiaišala   14.8.
—   Ljubosumen fant ustrelil dekleta. V vaši  Sv. Helena  blizu  Sv. I\*ana  Zeline  na Hrvatskem, se je odigrala v soboto zvečer trag-edija   ljubosumnosti.   V  Ivico   Katarac je  bil   zaljubljen  Josip  Oturja iz soseđne vaši. Vse pa kaže, da gB, dekle ni maralo, ker je imelo drugega. V soboto zvečer so v neki niši lickali koruzo in priSel je tuđi zaljubljeni   fant-   Ivka   se   ves   večer   zanj ni  zmenila.  To  ga.  je  tako  razkaCUo,  da je   potegnil   iz  žepa   samokres   in   ustrelil dekleta  v  glavo.   Po  zločinu  je  pobegnil. I>ejal je, da gre v Zagreb, kjer se bo pri-javil  sodišču.
—  fitiri litre mo^ta popil in umri. Dela-vec  Ivan  Novak se  je  včeraj  v Zagrebu tako napil, da se je zastrupil z alkoholom. Z ženo in prijateljem je odšel na izlet proti   Sesvetam.   Spotoma   so  zavili  v  gostil-no, kjer so dolgo sedeli in pili mošt. Novak ga je popil  dobre štiri litre,  pa mu Se ni bilo dovolj, pil je še zvečer. KonĆno je pri-kolo\Tatil  domov  in  pretepel  ženo,  potem je pa legel spat Zjutraj ga je nažla žena na tleh onesvešćenega. Poklič ali so zdrav-nika,  toda  še  predno je slednji prispel je Novak   izdihnil.
—  364  kg telkega dlvjega naerjasca so ustrelili. Posestniku Franu Stolcu so divje svinje v daruvarskih vinskih  goricah  uni-čile mnoero koruze. Stole je hodil na prežo in  v petek  ponoči  je prilomastil  iz gozda velik divji meriasec, da se ga je Stole kar ustraJil.   Ustreiil   je  d\*akrat.   merjasec   je bežal še dobrih 200 m, potem  je pa padel. Našli   so   gn   Sele   zjutraj.   To   je   najvefiji divji merjasoc. kar so jih kdaj videli stari lovci v tem kraju,  saj tehta 364 kg.
—  Samomor iz strahu.  62  letni  koči jaz v Senti, Ilija Kunčer,  je pred stirimi ra«-seci povozil občinskegn beležnika. V strahu, da bi ga ta ne toiil. se je napil sode. Tri   mesece je moral   ležati, zdaj je pa umri.
—  V pljanosti zaklal človeka* Rudar Ja-nez Sekirnik iz rudokop?. Mirna je popival v  nedeljo v bližnji vaši  BukovĆica s hlap-cem Tomom štefancem iz Drnja.    Ko sta bila že oba pijana sta se sprla in stepla. Sekirnik je pograbil nož in zaklal  štefanca. Orožniki so ubijalca takoj aretirali.
Iz Liublfaiie
—lj   Povratek   neniSkih   avtomoblll»tov.
Včeraj okrog 14 30 so se začeli vračati preko Dolenjske v Ljubljano nemSki av-tomobilis-ti e turneje po Jugoslaviji in Bol-gariji. Pri mitnici na Dolenjski cesti so goste pričakovali predstavniki Avtomobil-skega kluba in direktor Zveze za tujski promet dr. dril Žižek. V strnjeni koloni so nemški avtomobilisti ki-enili pred prostore v Zvezdi rn po kratkem postanku 9o se ob 16 odpeljali naprej proti Bledu, kamor so jih prav tako spremili omenje-ni predsta\rniki. Na Bledu so Nemci pre-nočili in danes dopoldne so se preko Pod-koremskesra sedla vmili v domovino. Poto-vanje po Jugoslaviji je Nemcem zelo ugađalo zaradi slikovitosti in pestrosti naših krajev, le s ceatami nišo bili ničkaj zado-vodjni.
—lj Pran po ljubljanskih ulicah. Seda-nja mestna uprava stekli na vseh koncih in krajih in tuđi tam, kjer ni treba. Skropil-ni avtomabil je redko na cesti in po ulicah se dvigajo oblaki prahu, kakor sredi vaši. Letos je prav živahna etavibna sezona sredi mesta in dan za dnem dovažajo in odvažajo vozniki na stotine voz grad-benegra materijala. Po cestah — zlasti ve-lja to za TvTsevo cesto pred posto in se nekatere druge — leži prah na prst debelo Tuđi Oolenjaka cesta Je skrajoo za-nemarjena in zaprašena in mislimo. da včeraj nemški avtomobilisti, ki so se v strnjeni koloni pripeljali v mesto akozi oblake prahu, najbrž nišo dobili najugod-nejsega vtisa o Cistoči Ljubljane. Danes seveda prahu ni več, ker ga je pobral dež, v bodoče bo pa treba malo bolj paziti, da ga ne bo toliko,  kakor ga }e  bilo zadnje
—lj Slovensko planinsko društvo ponovno opoearja vse dvoje člane in ljubitelje planin na predavanje o Transsilvanikib Al-pah, ki bo v četrtek 7. t. m. ob 20. v dvorani Dalavske zbornice. Predavatelj g. Jak-šiČ Du§an iz Zaureba bo govoril o lepotah teh malo znanih planin ter pokazal preko 100 krasnih slik iz teh gorskih predelov. Prav zanimiv bo opis vzpona na najviši i vrh te gorske skupine na Negoj 2538 m. G. Jakšič se je vrnil s svoje ture preko Onša-ve ter nam bo pokazal m?d drugim tuđi krasne posnetke voinje po Dunavu skozi ožino Kazan v Djerđapu tja do 2eleznih vral Vstopnice so na rntpolapo v pretprodaji v pLeami SPD, Aleksandrova ceeta. Planinci, poeetite zanesljivo to zanimivo predavanje.
—1] Bran-i-bor organiiira dne 9. popoldne in 10. oktobra ves dan narođno-ob-rambna dneva v Ljubljani v korist bratom v tujini. Naj ne bo Ljubljancana, ki ne bi v teh dneh napravil «voj« dolžnostit V*i žrtvujte pod ffeelotn:  >Sk>veno?ni v tujinilc
Bran-i-bor.  Ljubljana.
—lj »PutniK«, Ljubljana, priredi dvodnevni avtobusni islet v Trst od 10. do 11. t. m. Cena vožnje 120 đto. Informacije v  biljetarnicah  >Putnika<.
—I] Vse me. ki «e tanimaj* ta toeaj med narodneca jetika esperanta, opoiarjamo. da bo otroritev danes ive^er ob 8. vri, Can-karjer« Mkr. ML 7 L                                        I
^fli   pOaJOttjL    UfBflflDE^    Lud.    OpOflMJMDO
na TtAMfll bgvvittl tNhj pri Gbztfltoto-ve«n učnem avvođa, I^utijuia, Đomo-ImuHka oeata 15. Zahtevajte pojMDlla to prospekte.
—lj Udetatft* «e mvtoboSBtaa l*k*» ▼ Trwt dne 10. okt., 24. 1a 25. oteL in 30. ofct. do 1. nov. Pitj«ve aprejema Isleti^ piaar-na M. Okom, LJuteUana hotel Slon, tele-*on 9S    lA, vkod Is PiMkn0K| uMce.
SPORT
Prihodnjo nedeljo tuđi ne bo prvenstvenih telcem v ligi, ker igra na£a driavna nogometna reprezentanca kvalifikacijsko tek-mo • Poljsko v Katovicah. Po mvllatu in dobri igri Jugoslovenov v Pragi «ode£, je verjetno. da bo naSa reprerentanoa zrni-gala nad Poljski in si tako utrla pot za »vetovno prvenstvo, ki bo prihodnje leto v  Francij i.
2e 17. oktobra se p* nad«! ju je ligaško prvenstvo. V Ljubljani bo igra! »loviti tplit-ski Hajduk, katerega igra je vedno privt-bila na ti»oč« gledalcev. Splitčani so kakor Gradjanski in BSK favoriti z& naslov dr-iavnega prvaka in se bodo pač zeJo potrudili, da odnesejo obe točki iz Ljubljane. Med Hajdukom in SK Ljubljano je bil dosežen sporazum, da bo tekmo sodil ita-lijanski sodnik, kar bo gotovo Se povečalo zanimanje   za.  tekmo.
Slapar, desni krilec SK Ljubljane, je bil na nedavni prvenstveni tek mi v Beogradu proti Jedinstvu precej poškodovan, tako da je moral že po drugi minuti odstopitu Sprva se je zdelo, da je poškodba tako resna, da Slapar to sezono skoraj ne bi mogel igrati, kar bi bilo seveda hud udarec za SK Ljubljano. K sreči je bi U pa po-škodha lažjega značaja, tako da Slapar že lahko hodi na treninge in bo najbrž tuđi že 17. nastopil proti Hajduku. Na tekmi proti Jedinstvu so bili blesirani še trije drugi igralci, ki jdm je sedanji odmor dob rod o-šcl in tako bo lahko Ljubljana proti Hajduku postavila svoje kompletno prvo mo-stvo.
V Meranu se vrši velik mednarodni teniski turnir, na katerem sodelujejo tuđi Punčec, Kukuljević in Mitić. V odlični formi je zlasti Punčec, ki je dozdaj zmagal v vseh igrah. Najprej je porazil Mitića. nato Čchoslovaka Vodičko 3 : 2 in 6 : 2, M»-džara Dal losa, včeraj pa tuđi Kukuljevića s 6 : 3 in 6 : 3, tako da ima vse izglede da priđe v finale. Avstrijska dvojica Ba-varovski-zMetaxa je porazila našo Kukulje-vić-Mitić s 6 : 4. 3 : 6. 6 : 3. 3 : 6 in 6 : 2 in sta Jugoslovena izpadla iz nadaljnjega tekmovanja.
—   Punf-ee je  prrak  Merana. Kakor  smo f'rioakovali.   tako  «=e   je   tud i   zcodlio.   Pun-Čec, ki je prišel po svojih rmaijah v Meranu do finala, je zmagal tuđi v zadnji borbi nad   Avstrijcem     Bawarovskim  6:4,   6:2   in G:4.  Polec naslova  prvaka Pariza ei je zdaj priboril  §e naslov prvaka Merana.
Iz TrbovelJ
—  Polejf <tveh cirku»ov, ki *o nas zadnje čaše osrečili, smo dobili te đni v n*do dolino šc tretjo senzacijo, t. j. zid emrti;  k>-tor,   v   katerem   «i   TaFlovedni   in   eenzacij željni  TrboveljČani   lahko ogledajo dve naj-manjsi Ju^oslovenki, izmed katerih je Ka-tice stara 54 let, je visoka 80 cm m tehta 17   k#,   dočim   je   Petrija   etara   49   let,   je vieoka 65 cm, teflea pa je  14 kg. Obe  sta baje sestri in doma iz Požarevca. Ve^SJe  :fi pa zanimanje ljudi, zh^rj  mladine za takozvani >zid smrti«. Ta zid emrti je podoben ojrromnemu  Skafu, ki je na vrhu odprt, da lahko   p-ledalei   opasujejo   vratolomne   akrobacije,   ki   jih   na  jnotornem   koleeu  iivajja iz.redno drzen motorni vozač Vosen, rodom iz Nemčife. Vozi se po fttenah v notranjoeti te škafu  podobne naprave,  Utko dm gledal-cem   kar   sapa   zastaja,   ker   švijra   s   tako bliekovito   brzino   po  notranjem   obod«   en-krat   od epodaj  navzgor,  enkrat od  zgoraj navzdol,  ta^ko da ima grledalec re« vtiB, da l>o ta naprava enkrat lahko postala za tega drznejra vozača zli   smrti.
—   Nedelja  t plaoinah.  Zadnja  nedelja  je bila   ena   najlepsih   v   letošnji   jeeeni.   Zato ni čuda, da je že v ^rodnjih jutranjih urah, ko  je   ležala   nad   dolino   Še   gt»ta   meffla, oiSlo   mnogo      prijaiteljev   in   oboievateljev na^ih lepih planin na Mrzlico in Sv. Planino,     ki  jih   je   obsevalo   že ugođaj  zjutraj toplo jesensko solnee.
— Nogo ti |» ^oarita. V mMjo ptfoMa« •i je pod BtUjam ilamila Mff«» H *•*»* kćorka. nidtrja K«rU Flisa.V ftvoji objest-»<*ti M sImU ha «XMga iun«! stabc^T ti6-OK« Nei« — Re-tje nad Limberkom. ee tem obtttU aa ▼«đN> ter me teko p«lJ«JU. do novega fttebra proti viđinakeniu prehodu, kjcr j» hot*U »opet spleiati na tla. Prit«m
ji Je f« »pc^Mfto I« |» mŠm «bi^ pri fem«r ii j> +em&* MM. Trn. MMpMU aop«t đokuujes kako je nate SMudiMi f««diriAA io objtotAA cer tvnA «H ▼ toftin. 8t»rtl n*j bi otroke raetto poiPMg. d» te i»o-C***}o nammv, kfer filjl UkM» Mm*± neareSa.
Nasi železničarji
preobremenjeni
Na mHlh iclesalcah U bilo treba mmpom* te aicM«
aooo ictend&uffev
Ljubijana, 5. oktobra
Slovenske Selemice so ianed vweh v državi najboij obremenjene; promet atalno naradča od leta do leta, proge, vagoni, prometne priprave itd. *o pa nespremenjeni Jn ateoraj prav taicSni kakor pred dobrim, polstoletjem. Tuđi Stevilo ualuibenoev pri nas ni v skladu z naradćajo6im prometom. Nadi železničarji so preobremenjeni, cemur bi morali posvećati največjo pozornost, kajti prenisko dtevilo želesiičarjev lahko postane usodno. Le naj več ji disciplini in požrtvovalnosti naših žalemi£aa> jev je treba pripiBovati, da doalej Se ni bilo na naših železnicah hujših nesreč.
Stanov&ka organizacija naših žeAeaii-ćarjev, Združen je jug. nar. ielezničax>ev in brodarjev z veliko skrbjo za&leduje dte-vUčno razmerje železnićarjev v primerl s prometom na slovenskih žeieznica-h. S spo> menicami opomrja pristojna mesta na ne-vzdrtne razmere; nedavno je seetavUo obzirno spomenico, pođprto s pomejnbnim statističnim gradivom. V nji dokazuje, da je pri nas zaposlenih premalo železničar-jev in koliko bi bilo treba zaposliti usluž-bencev na področju ljubljanske ielezni&ke direkcije   vsako   leto.
PodroČje Ijubljaruskeg-a ravnateljstva fite-je 11.500 usluzbencev, kar rnaša približno 1/25 prebivalstva, V tem stevilu je pa vštetih o«krogr 2000 uslužbencev glavne de-lavnice v Mariboru, ki je sicer seatavnl del beograjskegu ravnateljstva in le okrog 200 usluzbencev odpade na ljubljansko že-leaiiSko direkcijo. Pod ljubljanako direkcijo torej spada prav za prav le okrog 9.300   uslužbeneev.
Na slovenskih železnicah bi bilo treba zaposliti Se okrog 2000 železnicarjev, da bi stalež osebja ustrezai zahtevam prometa. Upoćtevati je treba tuđi, da je promet na naših železnicah od leta do leta živahnejšl in da bi bilo treba zaradi tega zaposliti vsako leto še 150 uslužbeneev. K 11.500 uslužbencem je treba priSteti naj-majij 2000 uslužbeneev, ki bi jih bilo treba zaposliti, če hoćemo, da bo Stevilo železni-Carjev ustrezalo potrebam prometa na na-iih   žeJeznican.
Po\-pre^na službena doba ieleznicarja znaša okrog" 30 let. Ce torej đelimo fttevilo 13.500   uslužbencev   a   30,   izracunamo,   da
bi bilo treba naleti \mJco teto 400 utfu*» benoev, da U ostalo stavilo tsJigiiACaijsjir vsaj nespreonsnjeiKk Ce k tamu stevilu *• prMte^ef&o 150 ualu*bencev, ki 10x jm treba najeti zaradi porasta pransta, vidimo, da U bilo treba vsssđd l«to —jiiHitl 000 ljudi.
Ualužbecicev z vieoko soiako isofarazbe bd bilo treba sprejeti na leto: 2—S strojne intenjerje, prav tako do 3 stavbne inse-nj«rje, do d\-a pra\"nika in š© tnsgs. vist>-kodoica izmed drugih strok (kemija, trgo-vinstvo, jezikoalovje itd.) Skupaj bi bilo torej treba zaposliti na leto do 8 ur&đnikov 3 visokosolsko izobrazbo. Novfaicsv * sred-njesolako izobrazbo bi pa bilo tr^ba na leto 25 do 30. železnitarjev z niijo izobrazbo je im področju naie dlreJtcije okrog 4000. Vsako leto bi moralo dobiti službo 130 do 160 ljudi. Vajenska strokovna šoia v Mariboru daj© na leto okrog 40 absolv^ntov, Jd so predvsem namenjeni za strojno stro-ko. To Stevilo pa ne ustreza potrebam in bi bilo treba še zaposliti 90 do 100 absol-ventov drugih rdžjih šol {meACanakih in niijih   stroko\i\ih).
Usiufcbencev z osno\nosol9ko lasobrazbo je najvec, in sioer 8.500. Vsako leto bi b!3o treba sprejeti okrog 250 do  310 norvineev.
Gostota ufllužbencev na km progo znate 11.36. ako bi bilo zaposlenih 13.500 ž^Iez-niftarjev, v reenici pa znaAa le 10.35 (11.500 uslužbencev). Ce pa ra^unarrbo, da od 2000 uslužbencev mariborske deJavnice odpade v resnici na druge direkcije 1/8, znaSa g^ootota le 9.42 na kim. Poprečna go-stota za \*so drtavo zna£a 7.0 uolužbencev na km. Vidimo torej da je gr<vtot& najve^ja, na obmoćju ljubljanske direkcije, toda upo šte\'a,ti je treba, da je pri nas tuđi najtl-vahnejši promet tn da so naše prog© najstarejSe (po ve6tni so stare od 50 do 90 let). Izvoz iz balkanskih de*el v sred-njo Evropo je po vertni us»m#«*rj«n po železnicah ljubljanske direkcije. Promet je pri na« prav tako fcivahen kakor n. pr. v Avstriji. CeškostovaSki ali Nemčiji, kjer zmaAa prostota uslužbence\r na km prope 10.5  in   11.7.
Ob drupi prUifci borno ae poaebej opo-zorlll z zanimiT-i-mi ftte^lkarni na preobre-menjenost naMh  fteleznlc m  žeieasni^arjev.
Lepo zborovanje tfifaflih nacionalistov
Maribor,  3. oktobra
Med mariborskimi elani in somišljeniki omladine JNS je vladalo že več dni živahno zanimanje za j»vno zborovanje, ki ga je Bklical odbor OJNS v Mariboru, dalje članov OJNS iz Sv. Lenarta, Laškega, Trbovelj in Ljubljane. Banovinski odbor OJNS je na iborovanju zastopal tajnik tov. UrŠič. Zborovanje je po prihodu ljubljanskega dopol-danekega vlaka otvoril predeednik tov. Gre-Sak, ki je po uvodnih pozdravih ftpregovo-ril o potožaju organizacije v obmejneni Mariboru in nazorno orisal razdiralno delo idejnih nasprotnikov. Njegov govor je žel pri zborovalcih odobravanja. Sledil je iz-Črpen referat tov. Uršifa iz Ljubljane, ki je v izklesanem govoru prav nazorno pojasni 1 notranje politični položaj v naši državi. V jedrnatih besedah je ožigosal protidržavno delo sedanjih odgovornih diniteljev in ta rvoja izvajanja dokumenti ral z nespodbitni-mi dejstvi. V nadaljnpm govoru je tov. Ur-6id pojasnil idejo in cilje OJNS. Njegova izvajanja so bila deležna nedeljenega odobravanja   in   toplega   priznanja.
Nato je  Kovoril   predeednik ereeke  orga- • nizacije   OJNS   Maritor     levi   breg   tov.   M. Gori*3k,   ki   se   je   bavil  &  sramotni mi   do- l
godki zadnjih dni. Tuđi njegov govor je bil nagrajen z viharnim odobravanjem. Zt njim je predsednik Grećak poeeoej podcrta 1 po-men prihoda na mariborsko »borovanje tov. Ivana Semeta iz Trbov^lj, ki je lelo Ta4no toriSče za nacionalno delovanje kjer pa so bile prilike take, da je moral priti idealen dk>vek. ki je it lastnega nagiba prišel na mariborsko zborovanje, da fte secnani s etremljenji mladih nacionali«tov in da ns-to pripravi teren za ustanoviti* krajeme organizacije v Trbovljah. Njorov prihod to odobrili Žteviltii zborova le: z do^otrajnim aplavzom. Po »tvarni de«r«ti, ki se je razvila med omladinci, je pre&ednik GreŠak ■ pozivom k složne mu delovanju na zafirtani poti zaključil l©po zborovanj« OJNS v Mariboru.
Prepozno jk> je »poznaj
—  Ali si pozna 1 avojo Usto že dolpo pred poroko?
—  Za-libo^r *&m jo spoznat Sele po porokL
Pomagfa mu var£evatl
Nekerou uradniku »o zopet inižali pkioo. Njegova žena pa nujno potJefrui)© nove 6ev-Ije.
—    Xe   pozabL,   dužica,   da   borno   morali tdaj   Se bolj štediti, i pravi  mo*.
—   Saj  m«]ira na to in   uuto bom  kupila i ta eno  številko  m&njde  6evl)e.
MALI OGLASI
Beaeđa 60 par, đaveli poaetmj. Preldlci. lišava Dc*e(» Oto 1^—»
Za pismene odgovor« glede maim ogiaaov je treba priložiti mamico   —   Popuaiov ia male oglase oe priznamo.
8eaeđa 00 par. đavek poeebe}
NaJmanjSl zoeMk 8 Dto
Za šolarje
obleke, perilo, Hubertus plašfe •td. Dober oakup.
PRE8KER 8*. Petra teeta '*♦
KLIŠEJE
vr": !;•■•■: . ■: ■; j a i i' i A
Beeeda 00 par. đarek potbej. NsjmftBjtl cMeek S Dto
HMA
enostanovanjeka   i     vrtom   se proda.   Vp rasa U      Bizovik   115, , p. HmiiGa.                          2S18
ZBIRKO KNJIG slovenskih, originalnih in pre-vodov, vezanih v poluanje in platno, ftkoraj novih, ugodno prodam. Naelov S3 poizve v upravi   >Slov.   Narodac.        2304
Deeede 80 par, davek poeebej. NaJman jftl neeek S Din
«..........»........................MM
8TR0JEPISNI  POUK
VeJerni tetaj la začetnike in iiveibanoe. Dva oddelka od 6. dopoi&inodpoiado9. ure zvaSer. VpUovanje dnevno od 6l do 8. ure. Solidna zmer-sa. Cbristofov učni zavod, Domobranska  c  15.               2245
aeeeda 00 par. đavek poeebej. Najmaujtl sseeek 8 ĐIb
—————— MM11M——————»
STANOVANJE
dveh eob a pritiklinami in ko-paMoo 0Be zmkoBski par bres otroK. Ponudbe na upravo lista  pod  >Mirna stranka«. 2256
Cenjenim odjemalcem vljudno naznanjam, da aem prevzel po pokojnem g. PRI 8 TO U FILIPU, £rkoalilcankl arUatlAni atelje za specijalno slikanje na steklo, kovine, le«, ziđ, platno; slikanje grbov po predplsih ttd. ter ga, bom aedaj uredll v laatnl delavnicL
Izvrševal bom vsa Crkosllkarska, pleskarska, Ufiarska in sobo-slikarska dela toćnot veatno in solidno po najniljih konkurenćnih cenah, za kar se kot stara, znana tvrdka vsem cenjenim naroćnikora in znancem v mestu in po deželi za vsa v stroko spadajoca dela kar najtopleje prtporocam.
IVAN BRICELJ,
Specijalna   đelmvnlca   xa   črkosllkarstvo, soboomuntvo^ plMkarvtro tat Htenif%
LJUBLJANA
Tvrieva e. 15 Telefon 88-07
Goeposvetak* c %
Ustanovljeno 1893
NARODNA
IiSKARNA UUBLMNA
avićSuJB  VtB fMSn TWSMX0tt
PRMPRO8TM MM MAJfiMEJŠm
*                                                    %
Stran*
»8LOVBN8K1   NiEODc tor*. * dkftofam U8T.
Stev. ^g7
Dajte soli vsaj streho!
Zelo žaloctno je, da pozttafo nai Državni otredaii zavod za domago obrt «kora] bolje v inozemstvu nego dona
Ljubljana,  5. oktobra
Vznemirjenje, ki je nastalo, ko je mest-no poglavarstvo odpovedalo prostore ftoli Državnega osrednjega zavoda za ženski domaji obrt na liceju, ee Se vedno ni poleglo; dola še vedno nima drugih proetorov nam*-»tu ođpovedamh in zavod ne bo mogel več nuditi pouka okrog 200 gojenkam, spreje-ti pa tuđi ni mofrel ob začetku leta mnogo deklet, ki eo prosile za sprejam. Na prvi pogled ee morda vma to ne zdi tako velika nesreča. Kdor pa nekoliko pozna razmere v zavodu in kdor ve, da je večina gojenk iz revne jših dmžin, ne more ostati brezbri-žen. Takoj naj povemo, da ima za vodova šola povsem zna?aj d?lovne £ole, da torej nudi trojenkam prakttfen pouk za praktične poklire. Uspehov te ^oie ne more več nih-če tajiti, a zelo žalostno je, da Državni osrednji zavod Gkoraj bolje poznajo v tu-jini kakor doma; v hijini si je pridobil s evojim delom in uspeh i krasna priznanja, doma sa pa mora boriti za soteke prostore.
Zavod ima pri nas za seboj že desetletja razvoja. Pod<>bne smotrene organizacije 13. pospe^evanje domaćih ženskih obrti v drugih pokrajinah države ne poznajo. Pred vojno je imel pri nas in v drugih avstrij-»krta dež?lah cipkarske sole dunajski zavod, ki je zasledoval pnake emotre kakor xdai Državni osrednji zavod za ženski domaći obrt. Dunajski zavod je imel stalno zago-tovljena denarna sredstva. Njegov namen je bil poepe^evati v splošnem domaČa obrti, povredo'--. io -MT'očavati izćelko domar ih  obrti   in   pkrbeti   za  propagando.
Po prevratu se je osnoval iz starih Sol >Državni osrednji zavod za ženski domaći obrt< & 6edez>m v Ljubljani. Zavod v Ljubljani ima trcovski oddel^k; zbira narobila za svoje £ole. Ražen ?ole v Ljubljani ima zavod se £ole: v Žireh, Zeleznikih, Horjulu, Fari pri Koce v ju in Polhovem gradcu, a prireja š© le-čaje 7a razne domače obrti. Doslej J3 zavod priredil že izredno mnogo tečajev. V čoli se gojenke uče raznih teh-nik vezenja, cipkarstva, mreženja, tkanja in sploh ročnih del, ki spadajo prvenstveno med   domaće obrti.
Ustroj zavoda ureja po^et>3n pravilnik, odobren po trgovinskem ministretvu. Pravilnik določa, da učne moči plačuje država, in da dajejo prinierne prostore e kurjavo, razsvetljavo in čišćenjem krajevni faktorji. V Ljubljani bi morala torej skrbeti za šol-©ke prostore mestna občina, ki jih v r?sni-ci daje zavodu na Novem trgu. Toda ti f>rostori so pretesni, zato je imel zavod tuđi tri ucilnice na liceju za dorpoldanski pouk. Gojenke, ki eo se lani učile na liceju, ' so zdaj brez učilni<\ Na Novem trgu je pro-  i
etora eamo za 69 gojank, pri poldnevnem pouku, če bi pa u&lnice rabili vbb dan, bi še vedno ne mogli spraviti pod streho vsen gojenk, ki jih je letoa vpksanih nad 900. Starši gojenk, državni uslužbend, preje-majo po 120 din draginjske doklade za hčer, ki obiskuje zavodovo Solo. Samo po s?bi se razume, da 6 120 dinarčki na me-sec ne more nihče obogateti in da etarSi ne poliljajo deklet v Solo le zaradi tega denarja. Krivično ee nam pa idi onemogo-ftti pouk revnim gojenkam — ne le zaradi doklade — ppedvsam zaradi tega, ker zavod obiskujejo dekleta, ki ne morijo dobiti dela in ki ti sicer propadale v brez-delju. V soli se nauče zelo korietnega dela, ki jim bo lahko mnogo koristilo, bodi-si da dobe zaslužek v obrti, bod »i doma, ko ei bodo ustanovit5 družine, dola ima to-rej v^lik sociami pomen, da o gospodarskom pomenu pospečevanja domaćih obrti niti ne govorimo.
Izdelki Drzavnega osrednjega zavoda za ženski domaji obrt so bili že nežtetokrat raz»tavljeni na velikih mednarodnih raz-stavah. Zdaj so razstavlj»ni tu<h na erve-tovni razstavi v Parizu, a žal aranž^rji nišo izdelkom dali dovolj primemega prostora. Zavod je prejel že mnoga mednarodna odlikovanja za evoje krasne ixdelke, kar je pač najboljši dokaz, da ima dobro vodelvo ter da je smotreno organiziran. Propaganda zavoda v tujini za izdelke naSa domaS® obrti je imela došlej že velik uspeh, ki zasluži, da ga upoštevajo na pristojnih me-etih. Zato smemo upravi^eno trditi, da zavod apada po svojem pomenu med naše najpomenabnejše obrtna Sole, saj vpliva njegovo delovanje na socialno in gospodarsko področje javnega življenja, ražen tega pa zavod 6 evojimi razstavami v tujini utr ju je sloves naše države.
Na to je bilo nedvomno tret« opozoriti, če pomislimo, da ja v banovinskem proračunu za zavod postavka 4000 din. Lani so izdali iz tega >kreditac 3.600 din za sna-žilko in jim je še ostalo za druge namene celih 400 din. V sedanjem proračunu je enaka  postavka  kakor  lani.
Dokler smo mogli, smo skrivali, da je meetno poglavarstvo odpovedalo prostore soli, ker smo sa bali, da bo to škodovalo ugledu Ljubljane, eaj bi moralo biti naše mesto ponosno, da v njem deluje zavod, ki se z njim država lahko ponala v inozemstvu. Žal eje treba zdaj z besedo na dan, ker zavod mora dobiti za solo veaj streho. Javnost ne more ostati brszbrižna, ko se odloča o usodi taKo pomembneca zavoda.
Nov učbenik esperanta smo dobili
Izđal ga je klub esperantistov v Ljubljajti v proslavo
pol stoletja esperanta
Ljubljana, 5. oktobra Esperantieti, organizirani v Klubu espe-/antistov v Ljubljani eo nedvomno najlepše proslavili pol stoletja mednarodnega jezika: izdali so ucbenik esperanta, ki je zelo priporocljiv za šols, teČaje in samouke. Na-p«al pa je Rudolf Raku^a, drž. diplomirani učitelj esperanta.
Esperanto ima mnogo navdu^enih prijateljev ter zagovornikov, služi pač najlepši Žlovocanski ideji, vzajemnosti V9eh narodov kot neodvičmo sredstvo sporazumevanja. To je nj?sova, lahko bi rekli, etična vrednost Toda esperanto ima tuđi velik praktičen pomen, ker je najlažji, najbolj logieen in najnatan^nej^i izmed vneeh jezikov. Vendar esperantu ne more škodovati, 63 priznamo, da ima tuđi preeej nasprotnikov in da njihov 3 razloge moramo upoštevati. Esperanto ima ćelo huile nasprotnike med lingvisti. Mrwxri mu ooitajo, da nima duha ali [>duše<. ki je tako znarilna za žive jezik?, in da je samo mrtvo orodje, ne pa tuđi živo glasbilo duha in duše. Na takžne ugovore esperantieti oduovarjajo, da jim tuđi v esperantu človek lahko izrazi najfinejše od-tenk? čurte-v in s tem jezikom prav tako doseže ču^tveno sozvočje pri ljudeh, ki ga ra-rumejo, kakor s katorimkoli živim jezikom. Tuđi esperanto je živ jezik, ker je občevalni jezik že v?č mtlijonov eeperantistcrv. Eepe-rantisti posreveno primerjajo esperanto kot umetni jezik 7. druirimi živimi jeziki, da je po-Joben pr'-kof»u. ki ea napajajo vode rek in služi ladiaiu za prevoz prav tako dot-ro kakor vsoka druga voda. Pteec učbenika pa pravi, da e^p^ranto ni mednaroden samo po svojem namenu, temveč tuđi po svoji gradnji; iz romanskih jezikov kna većino kore-nor, ki c^o naj!>olj internacionalni, po ger-manskih jezikih ima et?stavljenke in po slova nskih <intakw>.
Zdi se nam. da ie naiboljši zagovor esperanta vsak dobor ucb?nik;  in te boste  vsaj |
pre^itali Rakušev uSbenik, ne da bi ga tuđi proučili, boste že spoznali odlike esperanta, ki vas bo začel vsaj zanimati. Seotavlja-lec ni imel lahke naloge, ker je moral ufibd-nik prilagoditi zahtevam Šolskega pouka in potreham samoukov. Upošteval je načela modernega jezikovnega pouka; na>enik ni znanstveno suhoparan, a je v njem vaeeoo obdelano vee gradivo metodi^no, zgožčOno in razumljivo. Besedni zaklad je Metavlja-lec zbiral Bmotrno in ne le slepo kakor ga najdemo pogosto zn^Šenesta v šolskih u£-benikih. Zbral ja 600 najpogostejžih kore-nov.
V tem uSheniku, ki vsebuje 151 strani v o&merki, »e ti odkriva od strani do etrani čedalje bolj odlika esperanta, kot logičnega, ja&nega, lahkega in lepega jezika. Kdor pozna vsaj v eplošn?m granvatiko rodnega jezika, ee lahko nauči slovnice esperanta — ali skoraj bolje rečeno — enostavnih jezi-kovnih formul, ki so lahke kakor račun ena in ena, mimogrede takorekoč pri samem čitanju učbenika. V ?oli pri j?zikovnem pouku profeeorji pravijo večkrat, da jezik ni matematika. Za esperanto pa lahko rečemo, da kna tako rekoč matematu-no «•»-tancna in jasna pravila, brez vsakih nedo-slednosti, izjem in negotovosti. Zato moramo pritrditi asperantietom, ki pravijo, da je esperanto idealen jezik za znanstvena dela, ne le zato. ker je v resnici že mednaroden po svoji raz&irjeuosti, temveč, ker je naj-psn?}ši in najnatančnejši, da so dvoumnosti izključene in v njem mogoče najjasnejše opredelitve. Naravnega razvoja živih jezikov ne more sicer ustaviti in ne preu^meri-ti noben umetni mednarodni jezik, tuđi espe ran to ne, vendar lahko trdkno, da ima eepe-ranto bodočnost, ker bo postal v resnici ziv jezik, se preden ee bo lahko uveljavil na vsem svetu nad drugimi jeaiki katerikoli ftvetovni jezik. Upoštevati je treba, da je esperantska   literatura   že   zelo   bogata   ter
mtirjena; &m bagatejfe pa bo kteratara v esperantu, tem bolj bo lasiđran ta ječk na svetu. Esperanto ima zdaj pripadnike ie po vBem svetu in eaperantisti «0 povezani v nredno trdni organizaciji, ki je moč-na predvsem zaradi tega, ker ima oporižče t iivi Qovećan«ki ideji.
Zato smo se razveselili novoga oSbenika;
stareJSi slovenski atovniei esperanta ništa v«C ustrezali potrebam io sta ie skoraj po-vsem rasprodani- Klvh esperantistov v Ljubljani dela tiho, zato pa tem boij solidno Z izdajo novega učbenika je storil mnogo za eeperantsko gibanje pri nas; irtve pa, ki je s njuni zvezana izd«ia ufben'ka. nedvomno ne bodo zaman.
Zakaj se zakonci ločijo
Statistika }asa* kaže, da so otroci najbol]ia vez med
zalUMici
Oeatooslovadki državni atatistični uracl Je pr&vkar objavil atatistiko k>čitev zakona v lanakem letu. Od leta 1929 je bilo lani v ten sedmih letih največ loCdtev in sicer 5610 in 8608 razpoiok. NajveJ loćitev in raxporok odpade na Češko in sicer 75 5 in 63.7 na 100.000 prebdva-lcev. Po narodnosti je bilo največ ločenih in razporooe-nih Cefaofllovakov, za njimi pa Nemcev, po veri največ rimokatolikov, za. njimi hrez-vercev, 6edkosiova5ke vere in evangeiikov. Najv«č zakoztov ae razdere, ko je metu 30 do 40 let, *eni pa 25 do 29 let. Potem odpade najveCje število locitev na naslednjo starost: mož 37 do 39, žena 30 do 34, mož 25 do 29, žena 35 do 39, mož 40 do 44. £ena 20 do 24 let, Ločilo se je pa tuđi 15 moi in ena žena, starih nad 70 let. Nedvomno vpliva na ločitve zakona starostna razlika obeh zaJtoncev. Naj več zakonov se razdere, če je mož starejši 6 do 10 let, potem pa, če je starejši 4 leta od Žene. če je mož mlajSi od žene, priđe do !o£itve zakona najpogosteje, 6e ni starostna razlika večja od 1 leta, potem pa pri razlika 2 let in 6 do 8 let. Kar se tiče prajfnjegra dru-žinskega stanja zakoncev, se lo&ijo najpo-gt)Steje zakonci. ki so bili sv3bodni, potem vdovci, poročeni z dekleti in ločeni mož je, poročeni  z dekleti.
Na ločitev pa moCno vpli\Ta tuđi doJgost zakonskegm življenja. In tu je zani?nivo, da se najpogrosteje loCijo zakonci, ki so ži-veli skupaj 15 do 19 let, potem pa takoj zakonci, ki so ževeli skupaj 4 leta. T^očijo se pa tuđi zakonci, ki so Živeli skupaj nad 30 let in teh ni malo — statistika iih na-števa 77. Ločilo se je tu-i i 118 zakoncev, ki so živeli skupaj 25 do 29 let. Razporok odpade najveC na zakone, traja;o6e  15 do
19 let, potem pa na 6 let trajajoć« zakone. Ločilo se  je  pa  tuđi  262   zakoncev,   ki  so
živeli skupaj nad 25 let.
Pri ločitvi zakona je važno vtprašanje, kaj z otroki. Statistova jasno krže, i'a so otroci najboljsa. vez med zikonci, kajti največ loćitev odpade na zakone brez otrok, potem na zakone z enira otr^kom In postoponia po stevilu otrok se stevilo krči. Redlko se tuđi ločijo zakonci, ki imajo Se majhne otroke. Največkrat se ločijo, če imajo 10 do 14 let stare otroke, potem 15 do 19 letne, najmanj je pa ločitev pri zakoncih, ki imajo 5e dojenčke. Na ločitev vpli\*a tuđi poklič enega aM drugega zakonca. Največ nesrečnih zakonov je tam, kjer so mož je zaposleni pri industriji in obrti, dalje v trgovini, bankarstvu in prometu, med uraciniki, usluž-benci in delavcl. v ja\Tii službi in polje-delstvu, najmanj pa v domačih službah.
Statistika navaja tuđi vzroke, zakaj so »e zakonske zveze raadrle. Na pr\Tem me-srtu je tu nepremagljiv o^pon-, takoj za nj'm velika nasprotstva med zakonci. dalje grdo ravnanje in sele na četrtem mestu zaikono-lomstvo. V povsem drupračni zvezi navaja statistika, na kako velika mesta odpade največ ločitev zakona. Velikoet mesta, kjer zakonci žive. je pa v neposredni vzročni zvezi s številom ločitev zakona, ker jih odpade največ na mesta, ki jih imajo nad 50.000 prebivalcev. Statistika kaže, da je tem več zakonov izpostavlienih škodljivim vplivom, čim več je je mesto in čim Živah-nejSe je v niem družabno vrvenje. Ltub-Ijana kot priznano zaspano mesto tomej ni nevama zakonskim zvezam. pa imamo vendar vse polno ločenih 7akoncev. Je pač tako, da ni pravila brez izjeme.
Rooseveltova mati
Mati smaeriSkega prezidenta 801etna gospa Rooeeveltova je pilspela na počitnice v Pariz in si ogledala svetovno razstavo. Za svoja leta je Rooseveltova mati Se iz-ređno čtla in krepka. Na svetovni razstavi si Je hoteia ogledati tuđi zabavt&će in ustavĐa se Je pved skakatofan stoftpom.
—  Oh, je dejala, — kako rada U skočila s padaJom s teg* stolpa! — Vodnik % Je pojasnil, da skok zd tako lalieflc in da bi tnl v njeni starosti preveč naiporen, pa tuđi prenevaren za njeno srce.
—   Čujte,   —   je  odgovorila   Rooseveltova  in  skomignila  z ra»meaii,  —   želeda  bi vam, da bi vaše srce prenesk) toliko, ko-lrkor moca Se vedoo pronaSati moje.   FN>-mislite^ da rmi ni prav nič  Skodovala po-litičrra  kaanpetnja p>roti mojeaaau  sinu  pred •voHtvami.
Potem 90 povablli RooseveJitovo mater na recepcijo v paviljon tiska. Vzitrajala je na tem, da bo stala, čeprav so bili že vsi prisotni utrujeni im so kornaj čakali, da bi sedli. Neki uaiužbenec ji je primsknil naslonjač, da bi sedla vsaj iz obzirnosti do drugih, ker nišo mogli sedeti v priaot-nosti sto ječe priletne dam?. Toda Roose-veltova mati ni hotela šesti. Ker ji pa le niao dali miru z namigavaaijem, naj sele, se je 1 azježila, rekoč:
—  Naj aede, kdor hoče in kdor je utru-jen, jaz pa rada. stojim.  To 35>ada v način mojega živ ljenjoj in tuđi to mi parna ga, da aem kljub visoki starosti mladostna. Dru-   I
gi glavni pripomoček za ohranitev mla-dostne svežoati je ta ,da &e čtovek nikoli ne dolgočaoi. To je pa zek> teSko na dol-dočasniii aflcdjemih  prireditvah.
In Rooseveltova je imela uspjeh — alav-nostni govornik je hitro zaključil svoj govor.
V Ameriki si znajo pomagati
Lfet »Yankea News< v Saskaohavenii je imei mno^o naročnitkov, ki so nert>lno plru ^evaJi naročnino. Vsi opomini nieo nii- ia~ legli. Nekeera dne je pa prinesel Itt na prvi atrani eliko velikih ve^a4. Na njih je viftel oheSenec, potil vešali so bila pa imena in nasolvi veeh naročnikov, ki nisn imeM poravnane naročnroc. Ta ^a4a je imela iz^ reden uspeh. Pod veSali naMet.i narotniki bo hitro poravnali n&ročnino, pa tu«li dni^i so jt>  potem  v redu  plačevali.
Enemu je hHa na utorjena krivica, kajrbi zapiftac je bil poi veša,li. čeprav je imel n&rofruno plaćano. Na»l©<inje4ra »Ine je pri-obifl list tole opravičilo: »Pofnotoma Pmo voftia) 'pffi ueinrtirvi naročnikov z zaostalo naročnino obesi-li tuđi H. F. Hopkin^a iz Shreeporta. Tem potom jra zopet svečano odrežemo in propimn ođpu^anja. da ?mO ga pustili ves dan viseti na vešalih.«
Kondenzatorska
lokomotiva
Kndenzaton&ko lokomotivo «) preirkuBili nedavno na vožnji iz Moskve do Vladivo-etoka in v 487 urah je prevodila 20.854 km. Lokomotiva deluje ^ tlakom pa-re 14 atmne-fer, porabljena para je napeljana v hla/lil-nik Ckonienzator) vdelan v tender, kjer «e ohladi na 90 »topinj, potem jo .pa dve 6r-palki znova popranjata v kotel. IlladilniJc ol^toja i-z 2510 medeninastih c«vk v dolži-ni 5200 m, čijih plosi«ev je povećana t> 1,700.000 kovinastimi ploščicaini. it treh ventilatorjev in turbine s 1P0 HP in 7.000 obratov v minuti. V hladilni-k napeljani para gre *ikoz.i pet filtrov. ki potecrnejo iz nje nesnasro, zlasti olje. Kondenzaci^ka naprava pomeni veltk prihrane-k na vodi. 10 ma je zadostovalo 2a l.Ooo km vožnje. Prihrani se pa tuđi preeej premoga. kajti voda pri-haja naiaj v kotel ?eg:ret^i na OOstopinj in ker je kemično č*ta- tuđi kotel ne trpi tako,   kakor   pri   nava«lni  lokomotivi.
Na posku?ni vožnji je vlekla kondenza-torska   lokomotiva   1.200   ton   Težak   vlak.
Ptorrozil* ie pnt*j strme pro«« in <*<■* ovinke, rftMJi *t> 15 radišnih v«t pre^nop« in vodo z razlfl&no \wehino «4>na. Povpreftna-hitroet je rjiaSala 40 km na uro, večkrat pa tuđi 70 ^m. Voifc so porahili wmo 40O m» Normalna lokomothra hi bila poralnla. na tej dolari vožnji 3.600 m». Po pnsk.m*ni vofeji so oJpeljali kykofnoiwo v delavntoe »RdeAi profintern«. kjer je bila lrttelana. Ta.m so jo »opet raadrli in Tiiaj prow*ujejo poedine dele, kako *o &e obn**li. Poineje xa.ftno «d«>lova<ti koodenzatonti^ lokounoti-ve v serijah. Rabili jih bodo zla*ti tam, kjer primankuje vode.
Obcinske volitve v Kamniku
KanmKk   4.   oktobra
Pod temi naslovom je 2S». m. ni- kamni&ki dopisnik >^loven««.kepa domac vze\ v ia-ščito na^ uIkv^o začatmo obeinsko npravo, Kje je »vojauni uniotvoru pobral naslov, naj sam bo^ ve, Raj ni^o v njem ni U % b+-selico om«njene »x veliko napiioo« bltf.a-joi-e ee obcinske   volUve.
V svoji onemo£li jezici apelira na naA^-gra dopisnika, naj sporoči imeoa davkoi^a«-čevalcev, ki prolestirajo zo^por titko pr*-vUlno jroapodamtvo. kakor ca pedaj vo<1* zaČa^na oKVr*k;i uprava, ki je na ra.h4*vo» svojega mo«lrei::i ni'.4»ornik:i dosejrla, da j<^ moralo pcvl^tjc Krejrar vS: Pajli-sra inizati s\x>j ra^un za ">'r. Me*l druirini pravi: *He* je, da et> ti Člani uprave jKvUivijo prav T. \*omi atva-rmi. 7:1 kar ^nio j',m ^"**i davkn-pla^evalci  rc^nirn »   hvaJežni.«
TU*s je, da fo so gg. oilK>rniki »pohavili« v za-injem eas-u r M%eini fttvarmi h ka44*n-mi bi fie smeli in ne hi »moK pohaviti. Rezultat tesra »p^Kivljanj-v« jr odjMto pi«ro">, objavljeno v naš*m l^tu in t-»>vlH.\ vloieno na kamniškem po^liŠK."-*!. Nik.ikor p;^ ni r«*. da hi jim zato bili r«*m^no hval^žni vri davkojpilaiVvaicL (Vivitino ornjenemu ff. dopisniku »Slov. domac ni znano, da potjrt-je Kre^ar & Fajdipi ni pristalo na nikak šen popust in tuđi ne bo. Pa v/t«n.iiiH>, <ia je občina le pridobila ojjromon d(/>iček in da je podjetje na popirst pristalo. Na eni filTani bi &e abčin>k:i uprava lahjko ponosno potrkala na prsi in rekla: »Pa «*nio pa le ujrnali v koiji toz in naša je obvHjula.« Da, da to ni bkl Bijajen r**ek v o^i uN>*rvh davkot^la^Vvalc-ev. Le škoda, da se mora žalostn» potxkati na pr«i in prir.nati. da ima od v»e ladeve le iz^niho, ker zjmAajo &tn»Ski ta frt-rokovnjaJca in iT.ve4i»»iu^ 7A* pc-daj 6%. torej ve6, ko-t h t^)ko ulavo op«-i vani 5% popust, ki na živi eanio v gtavi groKiuVa   dopisnika.
Sila zanimiv je prvi odstavevk ojnonjene pa clairka. ki tte *rlasi: »O na.^ih orrfniakin-pe>ah piSejo podovi 6asopi»i t# kar (*le ro nume. Citatolji t*h lifttov monij»» dobiti na-ravnost divjo «liko o teh nejah in gotovo nestrfwu> pri?aktijejo novkv, k'ai pe bodo na^i ohčinaki oAetje med s©Im\j ^tepli in f<obili. Na-^e me«to inxa le *:t<*'a*no oWin-6ko upravo, v kmt-eri je ^«t <>ih^». Ta 1*»-tfh'A mož #e)e in re^uje naAt1 (>Winske za-d«ve in zadevioe, Porbe n^» P^'h-h ne morf->i biti i»ppvp£ hropne, *4' /aradi mad^ra števila   cJanov  uprave.«
Na^e^a dopisnika veto obljuln. kat4»ro je dal na obrin^ki soji posp<» 111 predsjedniku, da nekflterih nelhi^'ih inridentov m» bo> prioboil v na.Vm listu. Zato naj w» cr. d<>-piwiik »Slov. doma* bh: po vol i obrnitj na. gornji naslov, kjer mu bolo na>br/^ Tw»mis-nili, naj ne izbiva, da ne l*xlo prišle n.i dan neijube -Kadeve. ki bi vrprle kaj Piaho luč na eelotno  upravo.
Kar *e pa ti^-e nn«tavitve y»omo^neir* msrlija, pobl-rania vnlarinc* in tokovine, pn. moramo fpr.pomniti, da >e to v*»-l<> neoku-smti 7aidju^ek kra^Tiepra članka, ki nam dokazuje le tn. Icako £rlof!>oko je v n»^ih vr-stah ukoren in jeno sovra.^tv0 do vwh K»»i-ni^tanov, ki ne trobijo v va^ rocr. Osobno-ma&Sevanje. kate»ro ht© pokaiali v zsutnjfnn ČaAu fc© opeit/>vano. vam je na^ladii. T^ni-ČM[ svojega, n-neprotoiika. to je va*e p**lo, pa če je treba v ta namwi «efl po kaAcr-šn«m»koli sxe*tetvti. Pro-kl^tstvo nad onim, ki bi e\ darnil dvipiitj £"1as proiti vaši vr.vi-šeni »premoćic, ki mor« »kati pomoli wi zrnato v va»ch, ki no gpadajn k mwtu. — Pa dru^rk'   Se kaj  v«č,  £o*j*>dje!
C'Airtek.  7.   oktohra
12: Slavni claaovi (iploSfce). — 12.4f>: Vre-me, porobila. — 13: Cas, spored, obv^stila. — 13.15: Koncert radijskega orkfvitra. — 14: Vrenre, borza. — 18: Konrert radi^ke-ga orkestra. — 18.40: Slovenčfina za Slovence (g. dr. Rudolf Kolaric). — 19: Ca«, vrani©, poročila, epored, obvestila. — 19.9O Nac. ura: Savez Sokola kraljevin» Jugoslavije. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: I. ura slovenske zborovske izlnsbe. Sodeluje-jo: Pevski zbor >Slo^e<, radijski orke*tor in g. Srefko Koporc (uvodna beseda). Dirigent: Heri Svetel. — 21.30- 30 minut za ples (plosoe). — 22: Ca^, vre-me, porodila, »pored. — 22.15: Flavta solo, izvaja ff. Filip Bernard. —   Kontsr ob _'H   uri.
JUKte An&kndj:                                             IG6
Prtncesa Symianoua
Grof mu je pomolil banknrvec. Častnik je prUoiB ovoj bankovec in položil oba na rx>stajenaceli»tkavo znizo.
—  V desetih minutah mara vlak odpeJjati! — je zapovedal.
Ker je p^i postajenačclnik odprl usta, da bi še ugavarjal, je major potrkal s palico po bankovcih:
—  Samo še devet minut je časa, — ga je opazo-ril. — Za vsako minuto vam odtegnetn en dolar.
Postajenaoeindk je urno ođhlačal na peron.
—  In najmanj \j-ma7jm vagom! — je zakktcal major za njim.
Ko je >br?x>vlak« ob pol devetih med silnim škripanjem koles odhajal s kolodvora, je manjkaio samo še nekaj minut do desetih.
•
Vlak je vozil po ravnini- prepreženi 3 pretopi in posuti s kočami iz giine in trave. Vse koče so bile ograjene z viaftkrmi bonibiiflovimi paotovi. Rafvnizia se je ade>la mrtva. Tu pa tam je gnilo med itkuni
koii čioveško  trupio,  kajti Kitajci nima jo navade pokopavati mrličev v zeanljo .
Major ni govoril. Samo kadil je in kadal. Kmalu popo!«dne je začutil grof lakoto, ker že oi jutra ni bil ničesar zavžil.
—  Oprostite, — se je 6bnnil na 6a«tnika, — ali bi mi mogli povedaiti, na kateri posrtaji bo priklo|>-ljen jedlkii voz?
—  JeđtkM voz?
—  Da, rad bi obedovai v njem.
Major ae je zafcrohotal. Zaires, tkj&gctv aopotruk se ni cbofaro najede! na pot v nadi' da bo med pot30 priklopijen jedttaoi voz? ... Pri tej misli so major ju od ameba sotee zalile oči.
De Brancelin mu je pokazal vozni red, kjer je bik> njegovo pričakovanje potrjeco.
—  Da, to je bik) v časih, ko 90 pripadale želez-nice angiećki druSbt Kitajska  jh jt odkupila  m zdaj jih upravtjeoo geoeroilL Torej —!
Potrikal je s palico na steno soaedbega kupe j3l Prihitel je vojai, da bi ispotoil njegovo poveije.
—  Obložene kruhke! CSaret!
Takoj je pnneoei Ind ctHožene kruhke in stefcle-nioo belega vina iz majorjeve torbe.
—  Francosi ne znajo potovafti, — je menil major in povabil grofa, naj trči z njim.
Robert je rade volje sprejel povabilo. Govorila sta o raznih stvareh. Ko se je pa vlak ustaivil na postaji Lo-Kia-Pang, je An^ež vprašal Roberta:
—  AH se peljete še nsprej?
—  Da« v Su-čeu.
♦                                                                                          - — -    ------------
—   Torej  imate  še  kakih  seiemintrideset   milj poti pred seboj.
Ostalo je bilo še nekij obloženah kruhkov. Major je pog'lodal na uro in brz iaračunal.
—  Spravite  jih za. večerjo,  to bo gotovo j>ajnet-neje.
Sicer je pa pretiravai, ker ura še ni bila atiri, ko je vlaik pn^>ed v Kwan-Ti-Ii, kjer vodi želeani-Ška proga sporedno z Velikim cesarakim prekoponi, držećim od severa proti jugu ob utrdbah do Su-Ceu.
Komaj dobro milija datleč so se že videha poalopja pristanlača v S«-Ceu in Robert je bil že ves nestr-pen, kajti vlak se je kar na Vopem ustavil pred postajo in naen&rat se je pojarvila na pragu kupe ja s&nca.
—  Štefan! ... Kje je lady Hawkatonova? Orjasfe je poadravil grofa in čeprav ni odgovorili
na njegovo vprašanje. so izrsžale nje^cive oči, oči zveetega psa, breanejno udanost tistemu, ki je bil reiM njegovo goapođarico. Potem je stoptl v kupe, vzei prtljalo in namignil Roberta, naj mu sledi.
Tebi nić meni nič je prepdezal Stefan bambusovo ogra-jo ekrog postaje in krenia proti prekopu. Na vatovih se je zibed krasen motorni čoln iz msftia-gontjevega lesa. Spredaj je bila zacrta salonaka karana in grof je opazil, kako se je zavesa na eneon ođrenoa nekoliko oo^grnila m neproti se mu je za-amejad ddbro *aiani obraz... Vse, kar se je bilo nabraAo grenkega in trpkega v Robentovem arcu-se je razprfilo In v enem skoku je bil v doAnu.
—  Stasa!
—  Moj Robert!
—  Končno  sean  te  naSef!
—  Konačno srva stkupaj!
Nobenega sleciu po očitidh ni bilo v njenim P"-zdtravu. To je biLa zares tišti. Stasa, kakršno je vi-del pred seboj, ko je dobil njetno piftmo, Stasa, kakor jo je poznal, dtrhtačo od Ijubezni v njegovem strastnem objemai in o kakršmi si skoraj že v«Ć ni upal sanjati.
—  Potrpi, <ira^ec moj!  Da. tvoja sem,  tcxia po-čakati mojreš. Kaj bi rad vedefl?  Da-li te  ljubim? Še nifkali te  niaem  tako ljubila, kakor zdaj , . .
. .. Sicer pa, je nadail jevala, — mar sem te spdo-h kdaj nehala liubiti?
—  Ti porr nica!  I>rznila bi si tritti. ..
—   ASU ćrvr miš ?
Privila se je k njemu, mu položila gl-vo na prsi in mu ponudila svoje cčL
—  Se danes pred vočerom bos nehal dvoimiti-
In ko jo je hotel krepke je obje ti, se mu je izviia iz objema:
—  Ne. pozneje. Potrpi — ne vprašuj me! Naročila je nefaaj Stefanu in zaiprla vrata fcaibi-
ne. Coln se je lahno streseš, motor fc za,pe[ in ie «** hiteli bregovi prekopa mimo zaves na okcaicih. Coln ju je odnasal a seboi.
—  Kam me peljefi?
—  Boft že videft.
—  Zakaj si me pa povalbfla na «*a**Mn«fr v Su-Ceu?
Osmoj* Jmop »npaaetč — 9a «Na*o<too tiskamo* nas J«raa — Sa upravo tn Inssnuu dtJ Usta Oton Cnrtsfnf. — Vsi v IjnnUini,