glasilo delavskega sveta LETO IV. * 1963 * ŠT. 11 glasilo delavskega sveta Tekstilne tovarne NOVOTEKS Novo mesto 1963 Letnik IV. Št. 11 (38) November , l Izdaja: delavski svet . Ureja: uredniški odbor Odgovorni urednik: Samo Medic Naslov uredništva: Novoteks, Novo mesto Foersterjeva 10 telefon 21-030 Zunanja oprema: Bojan Brovet Tisk naslovne strani In vezava Valvasorjeva tiskarna In knjigoveznica Vldem-Krško Naklada: 850 Izvodov VSEBINA: — Praznik naše domovtime — Iz zasedanj samoupravnih organov — Gospodarska problematika na območju občine Novo mesto — Letna konferenca OOZK obrata II. Metlika — Nesreče pri delu ter na poti na delo koncem oktobra (in v začetku novembra 1963 — Bolezenski izostanki v mesecu oktobru 1963 — Stanje izplačanega in povrnjenega nadomestlila bolezenskih izostankov za mesec september — oktober 1963 / — Korijarič vrh — Pet dni v sončni Italiji — Naša kronika Ob 20-letnici II. zasedanja AVNOJ-a in ustanovitve nove Jugoslavije čestita in želi vsemu kolektivu še mnogo delovnih uspehov cDelavski svei PRAZNIK NAŠE DOMOVINE Dvajset let je minilo, odkar so se zbrali predstavniki naših narodov na zgodovinskem II. zasedanju Protifašističnega sveta narodne osvoboditve Jugoslavije (AVNOJ) v Jajcu. 29. novembra 1943 so bili postavljeni temelji naši novi domovini, novi ljudski državi Jugoslaviji, Osvobodilni boj naših narodov je bil še v polnem teku, ko je nastala nova ljudska država. Revolucionarna volja naših narodov je tedaj odpravila stare oblike življenja. Naš človek se je dokončno izjavil, da noče več povratka na staro, temveč hoče živeti novo svobodno življenje. Proglašena je bila nova državna ureditev. Postavljene so bile nove smernice za nadaljnji razvoj nove države - države delovnega ljudstva. S temi smernicami so bili podani pogoji, da se naša domovina razvija v socialistično državo, kjer bo odpravila izkoriščanje človeka po človeku. V velikem čudežu osvobodilne borbe majhne državice sredi zasužnjene Evrope se je dogodil drugi čudež - sredi srditih bojev za obstoj je bila ustanovljena nova ljudska država. Ko se danes ozremo nazaj v našo zgodovino, se nam pred očmi razgrne na tisoče in tisoče dogodkov in podob iz preteklosti. Ni še daleč čas, ko je bila že vsaka glasno izrečena misel o svobodi in boljšem življenju kaznovana z ječo, trpljenjem in često tudi s smrtjo. Še se spominjamo tistih dni, ko so hoteli okupatorji z bajoneti, požiganjem, preseljevanjem, ropanjem in ubijanjem iztrebiti naše narode. V tistih časih so se zbrali jugoslovanski domoljubi okoli svojih pod vodstvom Komunistične partije prekaljenih voditeljev. Uprli so se čeprav sprva goloroki za ceno svojih življenj nasilju, krivici in brezpravnosti. Pod vodstvom tovariša Tita so se borili s sovražnikom, ki je okupiral skoraj celo Evropo. V tej nečloveški, a vendar veličastni borbi so bili postavljeni ugodni pogoji za nadaljnje velike dogodke. Prišel je veliki dan, 29. november 1943, naš zgodovinski dan in praznik. To je dan, v katerem se je izrazila pravilna pot naše revolucije. To je tisti zgodovinski dan, ki je jamčil, da bo po krvavi borbi za obstoj tudi naša bodoča pot temeljila na revolucionarnih izkušnjah in da prelita kri revolucionarjev in borcev ni bila prelita zaman. Dvajset let je minilo od tega dogodka. Dvajset let za življenje države ni dolga doba. Toda naša Socialistična federativna republika Jugoslavija, zasnovana na zgodovinskem II. zasedanju v Jajcu, je v tem času na temelju takrat sprejetih sklepov napravila dolgo in uspešno pot. Naša pot pa vodi dalje. Po tej poti stopamo trdno in smelo lepši in srečnejši bodočnosti nasproti. Jože Udovič IZ ZASEDANJ SAMOUPRAVNIH ORGANOV V zadnjem času so zasedali trije sveti ekonomskih enot, in sicer svet predilnice česane preje, svet predilnico mikane preje in svet tkalnice. V metliški obratni menzi pa se jc po dolgem času zopet sestal svet abonentov. Vsi trije sveti ekonomskih enot so razpravljali o tezah statuta. Novih predlogov za dopolnitev tez statuta ni bilo. Iz pregleda o doseganju plana je razvidno, da je predilnica mikane preje izdelala v juliju 11.657 kg preje. Mesečni plan je bil presežen za 6,lo $. Avgusta so proizvodni plan presegli za 2,44 % in izdelali 21.713 kg preje. Septembra je bila proizvodnja 21.933 kg preje in plan prekoračen za 12 #. Oktoberski plan je bil prekoračen za 22,99 i, izdelano pa je bilo 26.068 kg preje. Skupno so izdelali 217.5oo kg preje in je bil s tem letni plan dosežen s 94,56 %. 10-mesečni plan pa je pr sežen za 13,55 Da bi bili v česalnici doseženi boljši proizvodni uspehi, predlagajo, da se tudi tam uvedejo norme. Prav tako naj bi se uvedle norme pri pranju volne. Menijo tudi, da je delo pri karboniziranju volne težje kot pri sušenju, zato predlagajo, da se delo pri karboniziranju oceni višje kot delo pri sušenju. Ker star pralni stroj za pranje stanične volne več ne obratuje, predlagajo, da se ga proda oziroma rashoduje. Pri pregledu doseganja proizvodnega plana predilnice česane preje je iz poročila razvidno, da so bili mesečni proizvodni plani doseženi takole5 * za julij z za avgust s za september s za oktober z 68,74 1c, 87,19 %, 94,63 98,71 %. V desetih mesecih je bilo izdelanih.279-246 kg česane preje in komulativni plan dosežen s 93,36 %, Vzrok tako velikemu izpadu je v glavnem motnja proizvodnje zaradi montaže klimatskih naprav, visoke številke preje in nepravočasno dobavljenih novih prstančevih strojev. Kljub organizaciji dela med malico izpada niso uspeli zmanjšati. Večkrat je primanjkovalo predpreje. Sedaj, ko so v predpredilnici vpeljane norme, pa je predpreje dovolj. Norme že sedaj presegajo do 5 #>. Poizkusen obračun bo trajal 3 mesece, nato bodo norme sprejete. Težave so tudi s česancem temnih partij, ki zlasti na prstančevih strojih ne tečejo dobro. Pri barvanju temnih partij česanca bodo morali biti v barvarni bolj pazljivi ter čcsanec bolje prati. Zadolžili so vodjo ekonomske enote, da o tem problemu seznani strokovni kolegij. Vodje izmen morajo posvetiti več pozornosti razporedu sodelavcev, zlasti kadar kdo manjka. Ker se v strojni delavnici često močno kadi in je tam slab zrak, predlagajo, da se v delavnici montira ventilator. V kotlarni še vedno prodira talna voda, zato je nujno treba nabaviti ročno črpalko. Ker je v stanovanjskem bloku prazna garsoniera in je prošnjo vložila le Martina Kapušin, je svet izvedel oceno po pravilniku o razdeljevanju stanovanj. Ker je bila ocena ugodna, predlaga svet upravnemu odboru podjetja, da se Martini Kapušin garsoniera dodeli. Ker se je kvaliteta surovih tkanin v zadnjem času zelo poslabšala, je svet tkalnice o tem problemu temeljito razpravljal. Predlagani so bili ukrepi, da se kvaliteta zopet izboljša. V tkalnici bosta v bodoče v vsaki izmeni dva vzdrževalca strojev. Z remontom strojev se bo začasno prenehalo. Sodelavci, ki delajo pri remontu, se bodo ukvarjali z odkrivanjem in odstranjevanjem napak. V bodoče se morajo za popravila strojev tkalke obvezno obračati na vzdrževalca strojev, ki bo določil, kateri pomožni vzdrževalec bo odstranil na"ako. Zaštojne ure sme pisati samo vzdrževalec strojev. On izda tudi potrdilo za šice in podobne napake. Ugotovilo 'se je, da često stroji delajo brez nadzora tkalke. Zaradi tega tudi nastajajo napake, kot so manjkajoči votki, malerji itd. Sprejet je bil sklep, da stroji ne smejo delati brez nadzorstva. Zaradi teh napak se bo sklical v tkalnici sestanek. V preteklem mesecu je tkalnica orejela za. kvaliteto približno 1,543.ooo din, če bi bila kvaliteta normalna, pa bi prejela lahko približno 2,loo.ooo din, kar bi bilo 70 % od kvalitete. Norme, v ekonomski enoti so v* povprečju dosegajo dobro. Svet enote predlaga, naj bi norme v bodoče potrjeval svet enote, kar naj bi se vneslo v statut podjetja. Predlagajo tudi, da bi se krvodajalce primerno nagradilo. Svet abonentov v obratu II, je ugotovil, da se niso realizirali vsi predlogi, ki so bili sprejeti na zadnjem sestanku sveta. Sklenjeno je bilo, naj bi se nabavila omarica za bife in večji hladilnik ter da bi se sestavljali jedilniki in uvedla pritožna knjiga. Ekonom pa. je bil opozorjen, naj nabavlja hrano tam, kjer je ceneje. Predlagano je bilo tudi, da se dnevno obračunava porabljen material, da se izogne prevelikim stroškom za prehrano. Osebje kuhinje naj posveti več pozornosti kvaliteti hrane. Za kaka dva meseca naj se zaposli v kuhinji izučena kuharica, ki bi ostale naučila pripravljati kvalitetnejše enolončnice Nadalje so se pogovorili o redu in čistoči v kuhinji. Vse kuharice morajo obvezno nositi naglavno rute Plašče, čevlje in drugo opravo pa ne smejo držati v kuhinji, pač pa v garderobnih omaricah, ki bodo nameščene v hodniku. Uredili so tudi vprašanje odnašanja hrano na domj prodajo pomij in določili, kam naj se odlagajo kuhinjski odpadki. Ker se opaža, da nekateri odnašajo jedilni pribor, ga bo treba gravirati. Člani sveta abonentov imajo pravico kontrolirati poslovanje menze in kvaliteto živil. Pri kontroli pa morata biti navzoča vedno najmanj dva člana. Jože Udovič GOSPODARSKA PROBLEMATIKA NA OBMOČJU OBČINE NOVO MESTO Člani občinsko skupščine- so imeli že četrto sejo, na kateri so obravnavali več vprašanj. Posebno zanimiva in živahna je’ bila razprava o razvoju in problematiki trgovine na območju občine Novo mesto. Razvoj trgovine na področju občine zastaja za splošnim razvojem in potrebami potrošnikov. Po statističnih podatkih je v novomeški občini v .delovnem razmerju že II.003 ljudi ali 24,2 °!o od skupnega števila prebivalcev. Povečanje- števila nekmečkega preuivalstva je namreč posledica naglega gospodarskega razvoja in to vpliva tudi na povečanje kupne moči prebivalstva. Za rentabilno poslovanje trgovskih podjetij pa je potrebno poleg določene velikosti podjetij tudi ustrezna specializacija.. Večja trgovska podjetja z razširjeno mrežo prodajaln imajo to prednost, da so sposobna nabaviti blago v večjih količinah in neposredno pri proizvajalcih z določenimi ugodnostmi. Pri tem lahko racionalno koristijo svoja prevozna sredstva in skladišča, z večjo delitvijo dela pa lahko dosegajo zmanjšanje režije, so finančno bolj sposobna, razpolagajo z večjimi lastnimi sredstvi ter imajo možnost za modernizacijo in razširitev trgovske mreže. Na področju novomeške občine je skupno 111 prodajaln, od tega jih je 56 v Novem mestu. Z a leto 1963 je pri programu razvoja občine predvideno, da bo v naši občini investiranih v trgovino skupno 199,925.000 dinarjev, medtem ko je realizacija dosežena v višini 65,803.000 dinarjev. Pripomnimo lahko še to, da so te investicije realizirala predvsem domača trgovska 'Podjetja razen Mladinske knjige, ki preureja prodajalno papirnice. Razpravljalo sc je tudi o problematiki založenosti tržišča in cen. Ugotovljeno je, da je pri nas pomanjkljiva preskrba raznih prehrambenih pa tudi drugih artiklov. Prav tako so odborniki razpravljali o cenah nekaterih prehrambenih artiklov, zlasti sadja in zelenjave, ki so pri nas v primerjavi z drugimi mesti (Zagreb, Brežice, Črnomelj) znatno višje. Na podlagi teh razprav je bilo sprejetih tudi več zaključkov, kot n. pr.: - da se razvijajo večja trgovsk., podjetja na drobno s pravico trgovanja na veliko z razširjeno mrežo prodajaln; - specializacija naj se izvaja po trgovskih strokah (ali celotna podjetja ali posamezne prodajalne v okviru trgovskih, podjetij-); - izpopolniti se mora notranjo organizacijo trgovskih podjetij, preiti na formir -nje in utrditev ekonomskih enot in upravljanje ter razvijati zdrave konkurenčne odnose; - še naprej naj bi se razvijala mreža samopostrežnih trgovin, ki pa morajo biti prilagojene našim namenom; - zainteresirati je treba kolektive trgovskih podjetij, še posebej pa proizvodne organizacije, da bi usposobili trgovino tako, da bo odgovarjal potrebam naših potrošni kov. Na tej seji so odborniki poslušali tudi poročilo o problematiki pož.arno-varnostne službe na območju naše občine in o gradnji gasilskega doma. Razpravljalo se je tudi o spremembah, in dopolnitvah odloka o'voznih olajšavah na avtobusih za dijake in učence osnovnih sol. ter strokovnih šol za območje naše občine. Tudi o odcepitvi prodajalne "Ilove tek s - Manufaktura" je bilo govora. 3 tem v zvezi jc bil sprejet sklep, da se priporoča upravnim organom Novoteksa, da o odcepitvi ponovno razpravljajo ter upoštevajoč splošne smernice razvoja trgovine spremene svoj prvoten sklep. Skupščina je sklepala tudi o najetju posojil za gradnjo gasilskega doma in za potrebe Studijske knjižnice v Novem mestu ter o gospodarsko upravno-pravnih zadevah. Odborniki zbora delovnih skupnosti so na seji, ki je bila 22. oktobra razpravljali o 9-mesečni izvršitvi programa gospodarskega razvoja občine Novo mesto za leto 1963. Vnovčena vrednost industrijske proizvodnjo je . dosegla v tem obdobja 62,5 °h letnega piana in je za 4,3 % višja, kot je bila v istem obdobju v lanskem letu, Fakturirana vrednost proizvodnje je bila dosežena z 68,6 # plana oziroma za 26,6 # več. kot lani v istem obdobju. Če sedaj pogledamo, kako so poleg našega pod- jetja dosegla plan druga podjetja in kakšne probleme imajo, vidimo naslednje: Podjetje ;,Kremen:; je doseglo letni plan z 98,6 $. V tem letu se je izboljšalo poslovanje z odjemalci,kar je omogočilo podjetju rednejšo proizvodnjo. Povečal se je tudi izvoz kvarcita v Zapadno Nemčijo in Italijo ter kremenčevega peska, ki g v preteklem letu niso izvažali. Dela in izgradnja steklarne potekajo po proizvodnem programu. V teku so montažna dela velike hale. Prejeli so tudi že prve pošiljke opreme iz Poljske. V "Industriji motornih vozil"so ustvarili do konca septembra 2.313 milijonov din skupnega dohodka. Od količinskega plana lc8oo vozil je bilo izdelanih v tem obdobju l.o56 vozil. Ker niso mogli uvoziti avtomobilskih motorjev in ostalega reprodukcijskega materiala, je nastal izpad proizvodnjo v prvem polletju. Tudi program investicijskih del je v zakasnitvi in se izvajajo šele zemeljska dela. V "Farmi su!’ zaradi večkratnega pomanjkanja embalaže in surovin iz uvoza še niso mogli dokončati vso proizvodnjo po predvidenem planu. Njihove proizvodne zmogljivosti niso bile v celoti izkoriščene. "Novoles" jc realiziral 72,4 % plana, kar je za 2 % manj kot lani. Imeli so precejšni izpad zaradi hude zime, zaradi.manjših naročil posameznih artiklov pa morajo stalno spremljati asortiman proizvodnje itd. Program investicijske izgradnje potek;", v redu. "Novoteks" j c realiziral 82,6 proizvodnega plana, kar je za 18,6 # več kot lani. Podjetje gradi nove proizvodne prostore, ki bodo dograjeni v prvem polletju leta 1964. Stanje v podjetju "Labodse je popravilo. Tričetrtletna realizacija je v primerjavi z lanskim letom za 3o,5o % večja. Kakovost izdelkov se je izboljšala, spremenili pa so tudi asortiman proizvodov. "Industrij obutve1' je do konca septembra dosegla 65,4 % letnega plana. Predvidevajo pa, da bo letni plan do konca leta v celoti izpolnjen, ker je običajno realizacija v zadnjih treh mesecih najmočnejša. Poleg industrijske panoge so razpravljali tudi o kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu, prometu, trgovini, gostinstvu, turizmu itd. Rezultati so v glavnem zadovoljivi, le nekatere podjetja so precej izpod sprejetih obvez. Slabšo sliko pa pokaše pregled plana izvoza. Planirani izvoz v občini Novo mesto je dosegel komaj 47,4 % planh. Najuspešnejše je bilo podjetje ”Novoles;!, ki je izvozilo za 790.336 $ svojih izdelkov. Plan je bil dosežen s 72,1 %. Vsa ostala podjetja pa v planu izvoza preoej zaostajajo. Proračunski dohodki občino so bili do konoa septembra doseženi s 66,3 %, kar je za 2,1 % več kot v istem obdobju lani. Skladno z dotokom sredstev se izvajajo tudi proračunski izdatki s 15 ^ omejitvijo materialnih izdatkov, izdatki so bili preseženi le v dotacijah- nekaterim družbenim organizacijam'in plačilu anuitet. Iz vsega navedena izhaja, da izvršitev plana kljub raznim objektivnim težavam v celoti ni zadovoljiva. Zato skupščina priporoča vsem delovnim organizacijam, da brez odlašanja analizirajo stanje v podjetjih in ukrenejo vse potrebno, da bodo letne planske naloge v celoti izvrše ne. Pri tem priporoča, naj poleg samoupravnih organov in strokovnih služb-sodelujejo tudi družbene in politične organizacije. S, B. LETNA KONFERENCA OOZK OBRATA II. METLIKA V petek 13. novembra jc bila, letna konferenca osnovne organizacije Zveze komunistov obrata II. v Metliki Poleg članov osnovne organizacije ZK obrata so se konference udeležili tudi člani sekretariata osnovne organizacije ZK matičnega podjetja, direktor tov. Simič, sekretar Občinskega komiteta ZK Metlika in zastopnik metliške komune . Konferenca je analizirala delo ZK v preteklem obdobju, uspehe in neuspehe ter vse dogodke in vzroke, ki so neposredno vplivali in vodili vso naše delo in akcije. Tretji, četrti in peti plenum, pismo IK CK ZKJ, gf'vori maršala Tita. ob raznih priložnostih so bistveno vplivali na spremembo načina našega dela, povečali odgovornost in izboljšali način reševanja raznih problemov. Vsi ti dogodki so pred komuniste postavili v ospredje med drugim tudi hitro reagiranje in pravilno, energično in realno reševanje vseh problemov. Posebno je poudarjena stalna aktivnost v političnem in družbenem življenju ter stalno politično izpopolnjevanje. Tak način aktivnosti se je pozitivno odrazil pri vseh akcijah v preteklem letu. Neposredno aktivnost, politično in družbeno delo v pripravi osnutka, tolmačenju in sprejemanju ustave, pripravi in izvedbi volitev ter vseh drugih akcij, je vsemu temu d.alo.- še poseben pečat pri sirjenju socialističnih načel, demokratičnosti, enotnosti in bratstvu. V izvrševanju z,-danih nalog v razvoju našeg;.: gospodarstva so komunisti mnogo prispevali. Plod kritičnega obravnavanja in reševanja raznih gospodarskih nepravilnosti, slabe organizacije in vodstev v delovnih organizacijah, nepravilnosti v delitvi čistega dohodka in osebnega dohodka, je prav goto— vo^zolo velik napredek gospodarstva in s tem ustvarjena večja sredstva, za nadaljnji razvoj, izboljšani pogoji de-v a produktivnost, osebni prejemki in družbeni standard, Bratska solidarnost pri obnovi Skopja po katastrofi je lep in mogočen uspeh komunistov v akciji ze učvrstitev bratstva in enotnosti naših narodov. Preteklo obdobje lahko ocenimo kot selo plodno v aktivnosti SFRJ v mednarodni miroljubni politiki’ Po zelo važnih političnih dogodkih, kot so karibska kriza, Titov : L ji, Hruščev v Jugoslaviji, sporazum o prepovedi jedrskih poizkusov, Titov obisk v Južni Ameriki in ZDA, govor pred generalno skupščino Združenih narodov-ter še vrsto važnih mednarodnih dogodkov, v katerih je Jugoslavija s svojo aktivnostjo in miroljubno politiko mnogo doprinesla, lahko rečemo, da je naše vodstvo in naša Z JO doseglo pravi triumf. Pri vsem tem pa so nedvomno komunisti naše osnovne organizacije tudi doprinesli svoj del. V razmerah, ko so odnosi v gospodarstvu in družbeno političnem življenju čed-ŠLje bolj svobodni in demokratični, narašča idejno-politična vloga ZK kot usmerjajoča si L; pol i t i či rij i n še • . Komunisti morajo poznati perspektivo, razvoj in moč pod j et j; . Jasno jim mora biti, kam morajo usmerjati svojo dejavnost. Z objektivno utemeljenimi predlogi naj se borijo za koristi kolektiva in skupnosti v okviru d e 1 a v sk e g a s;im oupr av 1 j; m ja. Zadnjo čase se na vseh sestankih partijske in sindikalne organizacije, veliko govori o nedelavnosti mladin- . Krivdo ne sinemo motati samo na člane mladinske lo organizacije. Pri zn-.ti moramo, da ji nismo nudili dovolj pomoči oziroma da se člani ZK niso vedno dovolj poglobili v delo ml :dine. Na splošno pa se opaža zelo majhno zanimanje mladine za svoje delo. Ko so na primer mladinski voditelji hoteli izvesti letno konferenco mladine, jim.je to uspelo šele po drugem in celo po tretjem sklicanju, čeprav se je' vršila po izmenah. Zavedati se moramo, da ni*dolžnost poedincev samo delo pri stroju,•kjer z slugi, važno je tudi delo v raznih organizacijah. Za to delo je potrebno žrtvovati tudi svoj prosti čas, kajti ne smemo misliti, da smo pc končanem delu v tovarni prosti vseh obvez do kolektiva. Sivimo v ca.su samoupravljanja,, vsak poedinec je del kolektiva, zato mora. sodelovati v organih samoupravljahja, dajati razne predloge in se izpopolnjevati. Samo tako lahko jz vrst mladine pričakujemo sposobnih ljudi, ki boao lahko sčasoma nadom..stili starejše tovariše. Pri tem pa mora biti tudi odnos stare jših nasproti mladim pozitiven. Upoštevati mor:,mo njihove prd-loge, s tem jim dajemo moralno oporo za njihovo nadaljnje sodelovanje v organih samoupr vljanj; . Nasprotno od mladinske organizacije pa je v našem kolektivu delovna sindikalna organizacija. Ta posveča posebno pozornost č1oveku-proizy a j alcu, skrbi zn njegovo kulturno razvedrilo, nudi članom razne materialne dobrine, kot so n bova kuriva., skrb za strokovni dvig članov in športno udejstvovanje. Med drugim je bil n,a zadnji konferenci sprejet tudi sklep o študiju oziroma o idejno-političnern izobraževanju članov, To se je le delno izvedlo, kajti s ono s seminarji in predavanji se to ne d a doseči. Člani osnovne organizacije se morajo sami nenehno izobraževati tudi's tem, da dnevno zasledujejo vse važnejše dogodke v časopisu, kajti naš.' notranja ureditev države se iz dneva v dan izboljšuje v korist delovnega človeka. Zelo važno je tudi, dr se dnevno seznanjamo z zunanjo politiko n se drž ve. Odnosi drugih držav, zlasti zapadnih, se izboljšujejo nasproti naši državi. Dan« s lahko trdimo, da uživa Jugc-sl vi ja v svetu« velik ugled ravno zato, ker vodi pravilno politiko doma in v svetu ter se nenehno bori za pravice delavskega razreda. Sekretar občinskega, komiteta je načel vprašanje organizacije našega podjetja, to jo samostojnega vodenja, računovodstva za obrat El. Pripomnil je, naj bi se knjigovodstvo n.'.šega obr ta vodilo ločeno, tako da bi mctlis.ca občinska skupščin i : ’oizvćdnjo, i ustvarja v obratu na, njenem območju. Glede tega jc dal tov. Simič pojasnilo, da. bi bila taka razdelitev obratov v sedanjem obdobju, ko je potrebno vsa sredstva podjetj; čimbolj koncentrirati za dosego per; ktivn n r zvoj celotnega podjetja, neprimerna, ker bi se sredstv; drobil pa tudi režija bi s;e povečala. Metliška občin ima vse možnosti pregled- n -,d proizvodnimi in finančnimi uspehi obrata II. in u: iv ist 1 ugodno rti kot novom občina, saj je v letošnjem 1 tu prejel vsa sredstva, ki ji gredo po obračunu tako osebnih dohodkov ko-' družbenih in investicijskih skladov, poleg toga pa še dvakrat posojilo in dotacijo v znesku 4,100.000 din-rj tv. ITavzoči so v razpr vi kritizirali poslovanje metliške trgovine. V pro< srh v Metliki so več ali manj vsi artikli precej dražji kot v prodajalnah v drugih krajih. Poleg tega pa velikokrat najosnovnejših artiklov trgovina nima, zato so prebivalci primorani iskati blago drugje. Če bi bila trgovina bolje organiziran.- in bi nudila večjo izbiro, bi v komuni ostalo veliko več sredstev, saj se samo delavcem našega obrata mesečno izplača preko 4 milijone din. ker po v Metliki nimoijo izbire, nosijo dan- ' ,, kjer si kupujejo po želji in cen< je. Razpravljali smo tudi o vprašanju pričetka obratovanju metliške pekarne, za. katero jo '•:;Novotcks'1 prispeval del sredstev. Zastopnik komune je pojasnil, da bo pekarna pričela delno obratovati že v letošnjem decembru, lazpravlj.alo se je 'tudi o proizvodnem planu našega obrata, ki je letos nekoliko slabše dosežen. Razlogi :: to so, da. delamo nekoliko višje številko preje, kot je planirano. Proizvodnjo so ovirala dela. pri klimatskih ravah. Velik del krivde z padec proizvodnje v pred-prcdilnici pa pripisujemo tudi slabi disciplini delavcev. Z uvedbo skupinske norme v predpredilnici, z montažo prstančevega stroja in z uvedenim delom ob času m lic v predilnici se bo proizvodnja znatno dvignila in se približala realizaciji letnpga plana, čeprav g; v celoti'ne bomo dosegli. V obdobju med konferencam.-', žž so bili izvedeni organizacijski sestanki po potrebi. Za idejno-politični dvig Članov je bilo organizirano predavanje po pismu CK ZKJ in material 4. plenuma CK ZKJ in 5. plenuma ZK ZKJ, 5-radivo 5. plenum • smo predelali r-.kupno z osnovno organizacijo ZK tovarne -Meti1'. snovne organizacija pri nas stoje 17 članov. V tem času je bil sprejet en nov član, en član je odšel n,- odsluženje vojaškega roka, po službeni potrebi pa so bili premeščeni 3 člani. Izključenih in kaznovanih članov ni bi 1 ), < lje fcje pa, sta prišla- dva. nova član; . Dd 17 1? članov osnovno organizacije so 3 člani v delavskem svetu, v svetu ekonomske enote pa je 3 članov ZK. Na 2o5 članov kolektiva je število 17 komunistov zelo majhno, to se pravi da j. vsak dvanajsti člen kolektiva organiziran, kar je vsekakor nezadovoljivo. Menim, da bi so -v tolikšnem kolektivu še našli ljudje, ki imajo pogoje za sprejem v ZK. Posebno pereče je to vprašanje pri. mladini. Od 48 Slanov ZMS sta. samo dva člana ZK. Potrebno je, da na bodočih sestankih naše osnovne organizacije posvečamo večjo pozornost sprejetju novih članov. Čeprav je osnovna organizacija maloštevila, se dejavnost in aktivnost njenih članov odraža med celotnim kolektivom. Na koncu konference smo izvalili nov 5-članski sekretariat osnovne organizacije ZK. Novo izvoljenemu sekretariatu čestitamo in želimo mnogo uspehov v nadaljnjem delu. Ivan Vergot NESREČE PRI EELU TER NA POTI NA DELO koncem oktobra in v začetku novembra 1963 29. oktobra se je ponesrečila na poti na delo Marija uslužbenk;, v prodajnem oddelku. Imenovana je šla iz amihelske ulice peš v službo in pri kandijski bolnišnici prečkala cesto. Ko je bila že skoro na pločniku, je pripeljal neznan motorist ter jo podrl. Pri tem si je težje poškodovala levo roko in je morala iskati zdravniško pomoč v bolnišnici, 4. novembra sc je ponesrečil i pri delu Amalija Nadu, tkalka. Imenovana je med popravilom stroja čistila skrinjice na tkalskem stroju. Med čiščenjem je pritisnila z nogo na sklopko, tako da so se skrinjice dvignile in z levo roko prijela zgornji del skrinjic. Nenadoma ji je noga zdrsnila, s p e dal.-v sklopke, skrinjice so padle ‘jo udarile po prstih leve roko. Bo nezgode je prišlo zr.radi tog-:, ker bi morala imenovano, prijeti zgornji del skrinjice s stegnjenimi prsti namesto s skrčenimi. 7. novembra se je ponesrečila pri delu Pepca Hribar, tkalka. Imenovana je porinila čolniček v skrinjice tkalskega stroja. Ker je porinila čolniček nepravilno po dolžini bila namesto od strani, so skrinjice padle navzdol, ker je bil stroj' pokvarjen, ter jo udarile po prstih desne roke. Obe zgoraj omenjeni nezgodi nas zopet opozarjajo, kako n< memo ravnati s skrinjicami tkalskeg stroja. H podoben način se je pripetilo že veliko nezgod, zato je treba strogo upoštevati navodila, ki so jih dobili vsi, ki delajo na tkalskih strojih. Iiirko Jakša BOLEZENSKI IZOSTANKI V MESECU OKTOBRU 1963 Naslednja tabela bo prikazala bolezenske izostanke za mesec- oktober 1363 v primi oj vi ol v *on 2, Oktober 196? Oktober 1963 Štev . % na Število % na Štev. % na Štev. # na Oddelki vseh delov. boln.dni delov . . delov.boln. delov. boln . dni brez por . boln. dni dni dni dni in nege dni brez druž.člana porod. Upravo, 55 2,75 28 1,4o lo6 4,61 8,99 lo6 4, 61 Tkaln. 493 7,83 295 4,68 lo7 476 6, o7 Predil. 194 9,45 137 6,67 135 6,32 135 6, 32 Apretural35 5,43 88 3,54 216 8,24 145 5, 53 Zun.obr. 115 7,21 88 5,52 lo5 7,47 lo5 7, 47 1 itlika 356 5,99 159 2,67 374 6,69 28 o 5, 00 Skupaj 1348 6,62 795 o ! ca ca 1 o I '—^ 7,45 1247 - 5, 7o V primerjavi z mesecem septembrom, ko je bilo 5,95./' izostankov, jo bil v mesecu oktobru procent nekoliko nižji, in sicer 5,7o #. Vendar pa ce primerjamo bolezenske izostanke z istim mesecem v lanskem letu, bomo opazili v oktobru letošnjega leta visok porast bolezenskih . izostankov, Največ izostankov je bilo to pot v pomožnih obratih (7,47 <&), kar je izredno veliko za ta obrat. Nato sledi Predilnica mikane preje (6,3? #), tkalnica (6, o7 &>, apretura (5,53 £>), obrat Metlika (5 #) ter uprava (4,61 <%). Največ bolezenskih izostankov je bilo zaradi: nege družinskega člana 166 dni raznih ženskih bolezni 145 dni nesreč izven dela 132 dni bolezni prebavil 92 dni revmatizma 82 dni nesreč pri delu * 76 dni TBC 1 7o dni gripe 63 dni kožnih bolezni 58 dni angine 44 dni itd. 0 m m ■H Jakša STANJE IZPLAČANEGA IN POVRNJENEGA NADOMESTILA BOLEZENSKIH IZOSTANKOV ZA MESEC SEPTEMBEH IN OKTOBER 1963 V mesecu septembru in oktobru smo zopet presegli izplačano nadomestilo za bolezni in nezgode,"in sicer v septembru z.v 14 a- in v oktobru za 13,5 $. V septembru smo skupaj izplačali 029.637 din, v oktobru ra 8o8.?64 din. Komunalni zavod za socialno zavarovanje nam je povrnil za bolezni v septembru 571.278 din, v oktobru pa 529.694 din ter za nezgodo v septembru 41.o72 din in v oktobru 38.08? din, R zlik 1 znaša 457.775 din v naše breme. Nekateri zavarovanci sc še sedaj ne zavedajo svoje dolžnosti do skupnosti in izskoriščajo zakon, ne držijo se zdravnikovih navodil in zavl ičujejo zdravljenje. V bodočo bo treba posvečati še več pozornosti nekaterim posameznikom, da ne bo nepotrebnih izostankov in izplačil. Mimica Seničar 13 - KONJAKIČ VEH Po dvodnevnem počitku v Dolenjskih toplicah je Gubčev: brigada'zopet krenila na pot. Spraševali smo se, kam gremo. Ko smo v Podturnu zavili po dolini Divjega potoka proti Črnomlju, s.e nam je posvetilo. Sli smo V Belo krajino, česar smo bili z«le veseli. 1 ko smo sliš; o Beli krajini, ki smo ji rekli al Rusija, Želeli smo si priti med to dobro ljudstvo, in sedaj se nam bodo naše želje izpolnile. Po daljšem počitku in večerji v Crmošnjicah smo a . 'Sr čno smo prekoračili železniško progo n,.d semiškim predorom in že sme bili v Beli krajini. Jutro nas je našlo v vasi Čtrekljevec. Prijazni ljudje so nas vabili, naj ostanemo pri njih in se odpočijemo. Toda pot nas je vodila naprej. Ko smo prišli v Jugorje, jc prišlo povelje z počite rig j razm po bližnjih vaseh. Patrole so šle na teren in ko so se vrnile, so povedale, da sta v bližini še Tomšičeva in Cankarjeva brig ida. Jasno nam je lilo, da, se pripravlja večja akcija. Ali bomo napadli Italijane v Metliki ? Ko srno proti večeru krenili proti Metliki, smo bili trdno prepričani, da je bilo naše ugibanje pravilno. Toda ko smo zavili proti Radoviči in nato proti Zumberku ter zaobšli Metliko, smo videli, da smo se smetili, Ker je bila noč, se nismo mogli orientirati, čele ko so je pričelo daniti, smo opazili, da smo v Vivođini. Po kratkem počitku jo komandant brigade sklical sestanek vseh komandantov bataljonov, komandirjev čet in komis'rjev. Ko so se vrnili v enote, se je naglo razširila vest, da gremo na pomoč hrvatskim enotam. Na tein področju sta bili IV, Kordunaška in XIII. Prolc *ska brig,",da ter Žumberaški odred, ki so Se par dni vodili hude borbe s sovražnikom. V meglenem jutru smo nadaljevali pohod. Nenado-Hmo s ;1< U 1 : na našem loku kolono. Kdo je ? Ali j pri j• j Li sovražnik ? Bilo je predaleč, da • ii 1 koga 1 o smo se koloni približali, smo spoznali Italijane. V kratkem naskoku smo jih pognali v beg. Toda kmalu so uredili svoje vrste ter pričeli napadati. Naša brigada se je hitro pomaknil- na ugodnej < položaje, kjer smo celi dan odbijali sovražnikove, poizkuse, da prodre. Žele noč j ‘inesla delno pomirjenje, ki ni - i ;o • j Lo, Po >0]no i u 'ičeli n ; z napadi. 1'oda Italijani so bili dobro utrjeni in jim nismo mogli do živega. Drugi dan smovdobili zameno in odšli na počitek, pa ni dolgo trajal. : - £ ca uro' smo krenili proti iConjarič vrhu. Tam se je vkopala močnejša, italijanska enota, ki so jo ne' obkolile. Italijani, ustaši in domobranci so se trudili, da bi jih rešili iz obroča, toda zaman. Slovenske enote skupno s hrvaškimi so uspešno odbijale vse sovražne poizkuse. Ker niso uspeli prodreti,s posadijo, so Italijani poklicali ha pomoč še avijacijo. Pričelo so je močno bombardiranje in obstreljevanje z mitraljezi. Ker so nas presenetili v vasi, smo imeli precej ranjenih. Naenkrat pa smo opazili, da;se eno letalo sumljivo nagiba in pada. Kasneje smo zvedeli, da ga je sestrelil mlad mitraljezec iz XIII. Proleterske brigade. Ostala letala so hitro odletela. Ko sem tretji dan borb šel s komandantom brigade in pomočnikom komisarja zone na položaj Gubčeve brigade, smo nenadoma zagledali kako teče proti nam nek Italijan. Hotel sem že streljati nanj, a me je komandant zadržal. Ko je pritekel do nas, je gostobesedno začel pripovedovati, da je tudi on komunist in da je ponoči pobegnil od ostalih Italijanov. S seboj jo prinesel dve puški in precej bomb. povedal je tudi, da so Italijani na Konjario vrhu ze±o demoralizirani in da imajo veliko mrtvih in ranjenih. Na osnovi podatkov, ki jih je dal ta ujetnik, se je št,„b zone odločil, da ponoči izvedemo ponoven napad n,, obkoljene Italijane. Ko smo se okrog polnoči pomikali proti italijanskim položajem, se nam je zdele čudno, nismo nikjer naleteli na naše enote. Kasneje smo zvedeli, da so se z radi nesporazuma prezgodaj umaknili, To so izkoristili Italijani ter nam ušli iz obroča. Ko smo tako brez boja zavz .li sovražne položaje, smo tam našli velik plen. Y svojem naglem umiku so Italijani. odmetavali orožje in municijo. Najbolj smo se razveselili dveh teških mitraljezov, ki jih niso utegnili vzeti s seboj, En mitraljez jc bil pokvarjen, a smo ga kmalu popravili. V svojem brezglavem umiku so na bojišču pustili tudi vse mrtvo in nekaj težko ranjenih vojakov. Tako se je končala borba s številnim sovražnikom, ki jo v sklopu III. sovražne ofenzive hotel očistiti področje ob Kolpi in Žumberak partizanov, To sc mu ni posrečil o. ■ Kavno naspretro. Našo enote so skupno c hrvat- skimi še bolj razširile osvobojeno ozemlje. Očiščeno je bilo skoro Celotno ozemlje Žumberka daleč tja proti Zagrebu in Somboru. Jože Udovič PET DNI V SONČNI ITALIJI Razpršili smo se med stroje poskusne apreture. Kdor je znal italijansko, mu je radovednost lahko zadovoljil delavec pri stroju, drugi pa smo oe čez čas začeli dolgočasiti. Rešil nas je Italijan, ki nas je popeljal še nadstropji višje, kjer smo videli vse aparate,razporejene tako, da so tvorili vsi skupaj veliko delovno mizo, ki je vzporedno s-stenami imela obliko podkve. Tu se nismo dolgo zadrževali, zatekel nas je opoldanski odmor. Spodaj pred zgradbo smo poč kali na drugo skupino in se odpravili k avtobusu. Naši gostitelji so nas povedli na kosilo. Restavracija, kamor smo prišli, prekaša velik del naših najboljših. Tu so nas postregli s kosilom italijanske kuhinje in vinom italijanskih vinogradov. Na-c rji so nas spravljali v zadrego. Kdor ni pr 'O opozoril, da mu je dovolj, se je znašel' pred'naloženim krožnikom, ki bi nasitil vsako lokoto. Prav tako pridno so zamenjavali prazne steklenice s polnimi. Postregli so ■ i z miner -dno vodo, k;-.tero ni noč primerjati z našo radensko ali rogaško., zato p,a smo toliko bolj pridno polnili kozarce s črnim vinom. Ko smo končali s kosilom, smo si ob kozarčka oddahnili in poklepetali, de dandanes vsakogar od nas spomnijo na to pojedino logaritemska računala, ki so nam jih ob tej priložnosti poklonili v spomin. Ko kosilu smo si ogledali proizvodnjo acetatne umetno svile, Tu smo videli ogromne kotle, kjer se celuloza postopoma preoblikuje v gosto težko tekočo maso. Ta'masa se filtrira in "zori1' v velikih zaprtih posodah. S poskusnimi vzorci ugotovo, kdaj je maša dozorela._Nato jo pod pritiskom tlačijo skozi šobe. Nastale niti se iz šob odvajajo skozi kopel, kjer oe niti strjujejo in izpirajo. Posamezni stroji za predenje te svile so dolgi kot deset metrov. Svila se na teh strojih že navija na kolute. Svilene niti, ki jih' tu proizvajajo, so na- 18 men3ene za najrazličnejšo uporabo Za tkanje svilenih, trakov in blaga, za trikotažo in podobno. Nekaj, prejo porabijo sami v svoji tkalnici, ostalo pa prodajo na domačem in tujem trgu. * Ko smo si oglodali vse oddelke proizvodnje^acetatne svile, smo bili s strokovnim ogledom tovarne pri kraju. Ko smo odhajali proti izhodu, so nus gostitelji mimogrede povabili, da si ogledamo se njihov otroški vrtec oziroma jasli. Vstopili smo v stavbo, ki je ločena od vseh ostalih tovarniških z ;r 1 . :mk j prinesp ali pripeljejo mamice, ki so zaposlene v tej tovarni, svoje malčke, ko pridejo na delo, po končanem delu_pa jih spet prevzamejo in odidejo z njimi domov. Povedali so nam, da imajo otroci tu popolno oskrbo in da morejo spre j eri v varstvo preko dvesto otrok. Ko smo obiskali te prostore, so mamice večino otrok te odpeljale. Močno so nam bili všeč vsi prostori od igralnic do spalnic, garderob in toaletnih prostorov, vse je bilo tako pri r . e s svojo miniaturno opremo, da kar nismo mogli zapustiti tega. miniaturnega svet-,. Neg . in varstvo od nekaj mesecev do več let starih otrok je izročena usmiljenkam in nekaj dekletom, ki pomagajo skrbeti za, red in i: bočo. Mamice so z varstvom zadovoljne. Upravičenost te organizirane skrbi za pomoč materam pa. dokazuje zadovoljiv delovni uspeh zaposlenih mater, ki so rešene skrbi za malčke / času, ko si služijo kruh. Veliko zaslugo pri tem ima njihov sindikat, ki je tudi uredil olajšavo, da so žene ob času poroda doma celo leto. Končno smo se le vsi zbrali pri avtobusu in se vsem,.ki so nam bili na razpolago v času našega obiska v tovarni "Rhodiatoce*1, prisrčno zahvalili in se poslovi- Prvotno smo se nameravali vrniti po drugi strani jezera, ker pa smo se tu nepredvideno dolgo zadržali, smo se odločili za isto pot n j. H3 mc idovoljni, ko smo pred okroglo restavracijo našega to.pliskega pribežališča spet izstopili na trdna tla.'_Povečerjali smo, po večerji š< j čas og >v; rj i o vtisih t dne, nato pa odšli k zasluženemu počitku. Napočilo je jutro zadnjega dne, ki smo ga preživeli v Milanu. Ta dan smo od vodiča sprejeli nekakšne prijavnice za milanski sejem, katere smo izpolnili in na sejmu zanje dobili sejemski vodic, značko in sejem— ■ djo. Ta dan je bil namenjen ogledu milanskega sejma. To je bil silno naporen dan in kljub tolikim zanimivostim precej neugoden, ker je veš čas deževalo. Ker nismo bili pripravljeni na dež, smo morali to tekati od paviljona do paviljona, bx so oxm manj smočili. Od cas do časa je dež za trenutek prenehal, a se je že naslednji trenutek močneje vlil. Tu smo ponovno občutili pomanjkanje znanja italijanščine, ker se je bilo z italijanskim vodičem v rokah težko znajti. l)a bi si ogledali vse številne in velike razstavne prostore, je bilo kajpak nemogoče, da po bi čimbolj izkoristili čas, ki nam je bil na. razpolago, smo iskali oddelke s tekstilom in tistimi rečmi, ki so posameznike z nimalo« To pa je bilo brez italijanščine težko. Kljub temu srno videli precej tekstilnih razstavnih prostorov, sem ter tja pa smo zašli tudi v paviljone, kjer so bili'razstavljeni stroji za težko železarsko industrijo, kmetijski stroji in podobno. Ko je prižel čas odhoda, smo sejmišče že dobro poznali, saj smo nekatere paviljone obšli tudi po večkrat. Videli smo marsikaj, k, sr je mogoče videti tudi na naših domačih sejmih in velesejmih. 1)ol iselnost aranžerjev je bila zelo pestra. Konfekcijsko podjetje !rAugusta” je imelo prostor aranžiran v obliki ulice. IT a obeh straneh steze, po kateri so se pomikali obiskovalci s a., so stale lepenkaste hiše z balkoni in okni, v pritličju pa so bile velike izložbe trgovin, v katerih je bilo moč videti razsvetljene izdelke podjetja wAugusta”. Zanimivo je bilo, da so se aranžerji radi poslužili preteklosti in so posebno blago radi razstavili na lutkah' po modi preteklih stoletij, ha. tem sejmu je lahko človek tudi opazil, kako zelo Italijani ljubijo svoj nadebudni naraščaj, Koliko lepih igrač smo videli ! Lutke, živalce, vlaici, avtomobili, letala in helikopterji, železnice in cela vojska Od peho do tankov, podmornic in raket. To je ena vrsta dokazov ljubezni do otrok, druga pa množica otroških vozičkov, najrazličnejših modelov ter otroške posteljice z baldahinčki in brez njih. Skrb Italijanov za potomstvo jo ros neizmerna. Ta dan je bil za vse- najnapornejši. Globoko srno si oddahnili, ko smo se pogreznili vsak v svoj sedež v avtobusu, našem drugem domu« Množica različnih sejemskih vtisov in številni prepešaččni kilometri so nas krepko utrudili. Bilo je še zgodaj popoldne, zato smo si ogledali še znamenito mil insko pokopališče, muzej v gradu Sforzesoo In milansko železniško postajo, ki jo je zgra-112 Mussolini. Predno smo zapustili center Milana, smo še zadnjič občudovali Številne umetniške stolpiče milanske katedrale in rumeno pročelje milanske Scale, ki nar. je s svojim zunanjim izgl dom razočarala. v -insko pokopališče, kjer najdejo posmrtni počitek zdaj.samo še ugledni in zaslužni meščani, je Zbirka številnin umetni škili stvaritev, razporejenih, no grobovih. Vsak spomenik ima svojo vrednost, trajnejšo od spomina na ranjkega, kateremu ja zgrajen. Tu" je svetovno znana volovska vprega dveh bratov, ki sta si kruh poirJU . k; "v Arno siki. v jV:ilanu ps sta si dala postaviti spomenik, ki ga zdaj občuduje lahko ves svet. Zadnja večer ja Kristusa z vsemi apostoli je spomenik v ena in polkratni naravni velikosti. Vsak grob krasi kakšna, umetnina, ki človeka močno prevzame. Koliko grobov je okrašenih z nebogljenimi otročički, ki dajejo slutiti, da jim je neizprosna smrt ugrabila.mater. Ob številnih žalostnih zgodbah, ki jih pripovedujejo spomeniki iz jtreS - kamna, ooide človou s tega, prečudovitega, pokopališča globoko pr tresen. Smeh in kričanje sta tu nemogoča in čuvaji reda na tem pokopališču nimajo dosti dela. Ko smo v muzeju v gradu Sforzesco stopali skozi dvorane, se je razgrnil;, pred nami Zgodovi lilana, davna stoletja razvoja samega mesta in vseh državnih tvorb, vojn in zmag, s katerimi je bilo to mesto povezano. Videli smo razne predmete, ki so bili last ali, ki so bili v kaksnikoli zvezi z veli cimi osebnostmi Italijan zgodovin«;, Tu je nedokon pomenik >n ’d; Lnoija, kl g1 r je deli ] sam, vendar gi j smrt prehitela. Tu" so številni predmeti nekdanjih lastnikov tega dvorca, Dntijev. oliko vee - vj.de! Liž o skozi te čudovite dvorane nosile naše utrujene noge, zato smo marsikaj pogledali le od daleč ali sploh spregledali. Kljub temu smo bili zadovoljni, d-' smo videli ta muzej in nam truda ni bilo žal. šadnj « zanimivost Milana za nas je bila vlavna-železniSk ■ po£ t ijr . ' ■ ina je ostala, velika, mrke, in hladna, je spomenik njemu, ki jo je dal zgraditi po svojem okusu, Mussoliniju. Pašistični znaki so ostali na nji* krvniška sekira grozotno, spominja na mrtva šiv- je 1 rala. *os pred kolodvorom, svetle reklame na visokih hišah nikakor niso v^skladu s fašističnim stilom postaje. Spominja pa in bo š' dolgo spominja].:«, mimoidoče na strah in smrt, ki jo je sejal v svetu njen graditelj. Notranjost je pr o str a-no,, visoka. Ja peron vodijo navzgor premične stopnice. Ju smo se porazgubili in le težko našli izhod nazaj na ■ . " smo se vračali po stopnicah navzdol, je našo po- zornost pritegnil televizija-avtomat, Nekdo je vrgel vanj kovanec in na ekranu se je prikazala Merilyn Monroe, Pomanjkljivo oblečena je pela in plesala. Uboga ! Še mrtva nima miru in mora zadovoljevati p< ir< ne i. Sl - Zapustili smo Milano. Tri dni smo ga glodali in vendar smo ga videli pravzaprav silno malo. Pred nami Je bila zadnja noč, zs katero pa ni bilo v naprej pripravljeno, kje jo bomo preživeli oziroma prespali. Na slepo smo se odpel jali•v Brescio. Tu smo v malem lokalu potešili žejo, medtem pa st- vodič in eden od naših kolegov poskrbela, zv. prenočišče in večerjo. Kljub napornemu dnevu, smo se k počitku spravili precej kasno, V lokalu, kjer smo dočakali rojstvo zadnjega dne našega potepanja, smo našli prijaznega, gostitelja iz. restavracije nad Sončno .cesto, To je bilo seveda vredno proslaviti in zadovoljstvo ob tem srečanju in slovesu je bilo vidno na obeh straneh. Jutro nas je kljub kratkemu počitku našlo pripravljene ca zadnji dan. Dolgo pot smo imeli še prod seboj. Razen tega. bi si radi oglodali še mesto slavnih ljubimcev, Romea -in Julijo. Ko smo se pri o is. j ili v Verono, smo seveda hoteli najprej videti njun grob v nekem malem samostanu. Uredno smo našli ta kraj, smo dvakrat obvozili mesto. Nazadnje smo našli samostan,' ki seveda ne služi več svojemu osnovnemu namenu, ker jo le-tega izpodrinil turizem, ki daje lepe dohodke, Tu je moč kupiti razno spominke, talismane in vse gradivo o ljubimcih Romeu in Juliji, njunem življenju‘in smrti, portrete in razglednice samostana in grobnice. V neki temni hladni celici stoji na sredi kamniti sarkofag, v kater •• ' ba- je ležale uspavana Julija., ko jo je našel Romeo, Ker jo Romeo bil prepričan, da je mrtva, se je zabodel z nožem. Ko se je Julija prebudila in poleg sebe našla mrtvega : orne::., je s istim nožem končala feudi sebe. Pastor, ki ju je želel združiti živa, ju je našel združena v smrti. Tej zgodbi so mali samostan talce • pričjivc prilagodili, da jih nj malo, ki so prepričani, ša se -je to nekoč v resnic... zgodilo. Po o. beg . ■. ili v center mesta, kjer smo si ogledali velik amfiteater., V centru so nas pritegnile trgovine in trg, kjer j mogoče kupi ti vse, od zelenjave In sadja do čevljev in plaščev. Nekaj bi bilo dobro odnesti za min iz .. nesrečnih ljubimcev, sem si mislil . S j, d? to zadostoval ost.-:nek mojih lir. Premamil me je kaktus, majhen in bodeč v obliki stolpi' ka. V avtobusu sem ga zataknila za mrežico na sedežu pred menoj in ga nisem vzela s seboj, ko smo na naši mera odšli v carinarnico. Carinik, ki jo pregl« dov« i is,; zavito v neprozorni papir, in hotel vedeti, kaj je. Zagrabil je in se pošteno zbodel. Pa bi ne bilo neprijetnosti, mu jc prisotni šofer priskočil na pomoč in hotel ta čudni zavitek izvleči- Tudi on je ni ceneje odnesel. ) svno sem se vračala v avtobus, ko sta iz njega po končanem pregledu izstopila carinik in šofer, Čigava je tista 22 bodljikava roža ?u je vprašal. "Moja” sem odgovorila in nisem mogla zadržati nasmeha, ko sem opazila, da oba ogledujeta sledove kaktusovih bodic. Brez hudobije se je tej prigodi vsakdo prisrčno nasmejal.' Iz Verone se nam je mudilo proti Trstu. Dan se je nagnil čez poldan in od Trsta so nas ločil:' se mnogi kilometri. Pot si je vsakdo.krajšal po svoje. Nekateri so se šalili, pogovarjali, drugi dremali, spet nekateri so od i do časa pogoltnili požirek iz trebuš te :,ChiantericeJ. Kar zadovoljni smo bili, ko smo v daljavi zagledali obrise Trsta. Ko smo se peljali nad parkom, v katerem stoji znamenita in zgodovinsko tragična vil ffiiramare, nam jo vodič pripovedoval o njeni preteklosti. Ni bilo več časa, da bi si jo ogledali, zate smo nadaljevali pot proti Trstu, da bi ustregli vsem, ki so siga Sele li ogledati ali Čas kako drugače izkoristiti. Če kdo ns vsem dosedanjem potov mju ni'mogel zapraviti svojih lir, je tu -še lahko izkoristil priliko, da se jih je znebil. Vodič nas je opozoril, da jc v mestu ravno ta čas razstava cvetja, zdi se mi pa, da je kljub temu ni vidpl nihče od nas. Trst smo zapustili, ko je bila že trda noč in so mesto vsepovsod oživljale neštevilne neonske reklame in napisi. Ko smo se peljali proti naši meji, smo se' . ozirali nazaj na Trst, ki je s svojimi tisočerimi mežikajočimi lučmi v vrstah potrjeval reklo: ;!Po vrsti, kot so. hiše v Trsti;!. Nepozaben pogled ! 'e .dnjie smo sc ozrli, za ovinkom je izginil tudi Trst.'še malo in bili smo pred italijansko carinarnico. Vstopil j isti osi-iirik do' za.a petimi dnevi. Črn, kodrolas z zavihanimi kriveki ob robu kape se je šalil z- nami, dokler naš šofer in vodič nista uredile, formalnosti in nam nato z 'želel srečno pot. Dvignjena zapornic? je. o; 1 j si, po sto metrih smo se ustavili in bili si o : p< t o Ju o '•iji. In3 v [talij! i ilo 1 Liro mimo. Benetke, Milano, Verona so ostali v'Italiji, mi pa smo se vrnili s kopico prijetnih spominov na Italijo in njihove ljudi, ljudi kakršni srno mi sami, z istimi željami in težnjami za napredek in lepše bodoče dni. M, M. 23 - f NOVO VODSTVO AKTIVA ZM3 NOVOTEKS Na prvi seji novoizvoljenega odbora aktiva ZMS našega podjetja, ki je bila dne 13.11.1963, je bila izbrana za predsednika Anica Pavlin iz. apreture, za'tajnico Majda Smrekar iz -uprave in za blagajnika. Prane Hrovat iz' zunan jih obratov. Novemu vodstvu mladinske organizacije v našem podjetju želimo mnogo uspehov pri nadaljnjem delu. NAŠA KRONIKA Poročili sta se s •"•n 0OŠ.a Pečarič - poročena Novak in Jožef;'. Mali - poročena Rozman. Nov op or oč enkama želimo veliko srečo in zadovoljstva ter naj lepšo čestitke ! Rodila je: Marija. Dragovan - dečka. Mladi mamici in novorojenčku želimo veliko zdravja in najlepše č stitke ! V podjetje sta prišli: Marija Pene a. in Anice Jemen. Novima članicama pušega delovnega kolektiva žeiimo mnogo delovnih uspehov in osebnega zadovoljstva .! Podjetje so zapustili: Jože Prus, Vandelina Kuhar, Alojz Klobučar, Ivanka Srebrnjak in Jože Radovan. Dne 23. 11. 1963 je stanje zaposlenih 810. Od tega je 560 žensk in 250 moških.