Ameriška Domovi ima No. 222 AM€RICAN IN ŠPIRIT FORCIGN IN LANGUAGE ONLY tud luternatlpnal Cirenlattan CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 17, 1959 SLOVCNUN MORNING N€WSPAP€R ŠTEV. Lvm.—VOL. LVHL Jeklarska unija grozi Ponfifikalna pogrebna sv. maša za pok. škofa s ponovnim štrajkom |g. Rožmana bo v soboto ob enajslih v stolnici Odbor za določanje mezdne Pok. škof dr. Gregorij Rožman bo ležal na mrtvaškem odru I . "V « T T __ * * — * • _ . * TT I r Tr T'1 T I w Ul n „ 1 _ .1 J 1 Med novimi kardinali F|DEL CASTRO PREDLAGA ila dva ir Zdr. drrav ^ SPREMEMBO POLITIKE politike Unije jeklarjev je sklenil, da bo pozval člane unije zopet na stavko, če jeklarske družbe ne bodo popustile. WASHINGTON, D. C. — Tisti organ, ki dejansko odločuje 0 mezdni politiki v jeklarski u-111 ji, ni morda vodstvo z Mac- v cerkvi sv. Lovrenca od srede popoldne do sobote dopoldne, ko bo prepeljan v stolnico, kjer bo škof dr. Kr oil opravil zanj slovesno pogrebno sv. mašo. Truplo pokojnika bo nato prepeljano v Lemont, kjer bo v ponedeljek dopoldne položeno slovesno k zadnjemu počitku. CLEVELAND, O. — Vest o peljano v Lemont, kjer bo zno-smrti priljubljenega škofa dr. va položeno na mrtvaški oder in Gregorija Rožmana se je naglo predvidoma v ponedeljek dopol Med osmimi novimi kardina- ___________ Vlada Castra, bradatega diktatorja Kube, je odgovorila na pritožbo vlade Združenih dr-zaradi slabšanja medsebojnih odnošajev, naj Združene države spremene svojo politiko do ------ —------»f nadškof Meyer in nadškof Sev. Dakote Aloysius Mu-ench. VATIKANSKO MESTO, It. — Papež Janez XXIII. je imenoval J včeraj osem novih kardinalov, s čimer je njihovo število doseglo Iz Clevelanda in okolice V Kalifornijo— Frances Stiftar z 1095 Addison Rd. bo jutri odpotovala v vlade in ljudstva Kube”, ker da kubanska re-Precl odhodom P°‘ vclucija ve, “odkod prihaja, kaj hoče in kam rrv«”l ni moraa vodstvo z Mac- je nagru picuvruumd v puneuetjeK uopoi- čimer je njinovo število doseglo uamama tz c *, ^ , Ronaldom na čelu, ampak 171- ^irila med rojaki v mestu, pa dne položeno k poslednjemu po- 79, največ v zgodovini Cerkve. ' . , HAVA-NA Kuba. — Na pritožbo Združenih držav, da članski odbor za mezdno noliti- tudi v okolici in P° vsej deželi, čitku na tamkajšnjem redovnem Med njimi sta dva ameriška cer- secianJa^vlada vide a Castro S SVOJimi ukrepi in govori vod- tudi v okolici in po vsej deželi, čitku na tamkajšnjem redovnem Še včeraj sta jo objavila radio pokcupališču. (“Glas Amerike” in radio Trst, s Vodstvo pogreba opozarja vse, |tl. : čimer je bila obveščena o smrti da v skladu s tukajšnjimi običa-nuarja zonet na štraik in da bn ISV0ieSa škofa tudi ljubljanska ji ne bo sprejemalo nobenih tlo dCvci isovaTi p^i ^ vsa ostala Slovenija, vencev. Naj pokojnikovi prija- O škofovi smrti so bUi obvesce-(telji m spoštovalci poklonijo ni tudi slovenski duhovniki po namesto vencev darove za sv. danski odbor za mezdno politiko. Odbor je imel sejo, ki je na ujej soglasno sklenil, da bodo jeklarski delavci šli koncem ja- udbi jeklarn, ako ta ne bo vsebovala delavskih zahtev. Vodstvu unije je bila s tem ^rečena zaupnica za njegovo dosedanje zastopanje delavskih Interesov, toda vodstvo je z gor-Nhrn sklepom tudi vezano na sedanje delavsko stališče v me-2dnem sporu. Važnost tega sklepa je takoj °pazil federalni tajnik za delav-ske zadeve Mitchell. V svojem govoru v Bostonu je takoj opo- Severni in Južni Ameriki in Za-j maše in p0 namenih pok. škofa. hodni Evropi. Darove sprejemajo pri Sv. Lov- Med tem ko se je širila žalost- rencu č. g. Siapšak, pri Sv. Vidu na vest o smrti duhovnega vod- ' č- §• Martelanc, pri Mariji Vne-nika katoliških Slovencev po sve- Med njimi sta dva ameriška cerkvena kneza, nadškof Meyer iz Chicaga in Aloysius Muench iz Fargo, N. D. Zanimivo je, da sta oba nova ameriška kardinala doma v Milwaukee in oba tudi nemške- nikov očitno poslabšuje razmerje med Združenimi državami in Kubo, ki so bili v preteklosti vedno prijateljski, je kubanska v!ada odgovorila ostro in napadalno, da naj Združene države preudarijo in spremene svojo politiko in svoje odnošaje do vlade in ljudstva Kube”. Kubanska vlada obtožuje v noti Združene države, da skrivajo na svo-ga porekla. Doslej je veljalo '’A “ku,banske vojne zločince” in zavrača očitek Wa- da ISO bili ameriški kardinali da načrtno dela na pos.absanju odnošajev med „ , . . , „ , obema državama. ---------------------— ^ e. Z ° * t, °a ro u' I Nota kubanske vlade je bila Gregory Meyer je prevzel vod- izroj£na ameriškemu posla„iku tu, so se začele v Clevelandu bovzeti č. g. Varga. Ob krsti pokojnega škofa bo-četrtek priprave za njegov pogreb. V(do.v sredo in četrtek zvečer dogovoru z župnijo sv. Lovrenca čuli do polnoči, od je škofija določila, da bo truplo pokojnika ležalo na mrtvaškem odru v cerkvi isv. Lovrenca od srede popoldne pa do sobote do- i •• i i . ox cut: pupuAU-iiC pel UU bUJJ Obstoja se narodni interes in da j ob M dopoldne slovesno petka na: soboto pa celo noč. Vsi verniki so vabljeni, da pokojnemu cerkvenemu knezu izka- stvo čikaške nadškofije, največje v vsej deželi, šele pred enim letom, ko je umrl Samuel kardinal Stritch. Preje je bil pet let nadškof v Milwaukee. Aloysius Muench je nadškof Sev. Dakote s sedežem v Fargo, čeprav Philipu Bonsalu kot odgovor na ameriški noti od 27. oktobra in od 9. novembra. Obsega 18 strani in obravnava v celoti odnošaje med Združenimi državami in Kubo. Odnošaji se slabšajo V Združenih dr javah, pa tudi v ostalih državah Amerike pvi- ( _ je dejansko že vsa leta žejo poslednjo čast in pomolijo P° drugi svetovni vojni papeški ob njegovi krsti. V petek do- nuncij v Zah. Nemčiji, kjer je — - z--- !poldne bo v cerkvi sv. T.ovrpn- j zlasti prva leta po vojni veliko baja javnost vedno bolj do spo- ! ;1 za begunce, med drugim znanja, da kubanska revolucija ni nekrj čisto ameriškega, am- - . i ou n. uopuiune slovesno po- ca slovesna črna sv. maša za ip. ° a ministracija in VL'r" grebno sv. mašo.;. Pri tej maši bo pokojnika, v soboto pa bo ena- tudi za slovenske. ° udi Kongres — z vso siio |govoril 0 pokojniku šentviški: ko opravilo ob 7:30 v cerkvi : 7 A storil w jguvuin W jyulvujillivu Sfc’IllVlSKA r^ni1- _ I župnik č. g. L. Baznik. Ob krsti se to je samo zaostrilo od- kodo ob tej priložnosti zapeli bose med jeklarskimi podjetji' združeni pevski zbori nekaj cer. o delavci. Tako razpoloženje'kvenjb žalostink, častno sprem-b ugodno za kak kompromis. | stv0 bodo pa tvorili slovenski Mislimo, da je klicanje na ko- 'fantje v narodnih nošah. bajžo na obeh straneh doseglo že mejo pametnega in dovoljenega. Strokovnost na vse plati fii vedno priporočljiva PARIZ, Fr. — V Parizu je nedavno policija slavila policista, se je z velikim uspehom po-Svetil iskanju ukradenih avtomobilov. je bil deležen nagrad inikov> nai začno pogajanja o preoblikovanj, povrhu pa še po- j uiirju. Jamčil mu je za osebno bvale v uradnem dnevniku. To-, svobodo alžirijskih delegatov in da njegova slava ni trajala pre-iza popolno svobodo pri razgo-dolgo. Prišli so na mu na sled, ,v°r^b- Ako bi se razgovori po-a se je tudi specijaliziral v|nesrečili ali zastali, bi se vod-baji avtomobilov. Izdala ga je J stvo upornikov lahko podalo njegova druga strokovnost: mož iz Francije, kamorkoli bi hote-m budi živel na dve plati. To je lo. Vida. Prav posebno : verniki vabljeni v soboto enajstih dopoldne v stolnico (na Superior Ave. in E. 10 St.) k pogrebni sv. maši. Škofija sama je poleg vernikov povabila Z imenovanje dveh novih kar- pak neka prikrita borba za u-dinalov iz Združenih držav je vedbo komunizma na Kubi. U-slovenski števil° Amerikancev v vrhovnem krepi Castrove vlade . ta vstis ob I vodstvu katoliške Cerkve nara- potrjujejo, čeprav Castro sam slo na šest. zanikuje povezavo s komuniz- svoje prijatelje in znance. Iz bolnišnice— Math Ožbalt z 10006 Park Heights Ave., Garfield, O., se je vrnil iz bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Obiski na domu so zaželjeni! ZrduTnica— Jutri ob 8:15 bo v cerkvi sv. Lovrenca sv. maša za pok. Franka Cesnovarja ob 1. obletnici smrti. Rokoborba— V četrtek bosta na tekmovanju nastopila ponovno Dick Ute Bruiser Afflis in Fritz von Erich. Na sporedu je tudi nastop dveh ženskih parov. Začetek kot običajno ob 8:30. Ples odpovedan— P’es in zabava pevskega zbora Korotan, napovedana za v soboto, 21. nov., sta zaradi smrti škofa G. Rožmana odpovedana, lo načrt za novo pomoč tu-, SeK— jini v prihodnjem letu v ob- I Slovenski oder ima nocoj ob seg-u pet bilijonov dolar- | osmih zv. izredno sejo v Bara-jev. govern domu. Vsi člani in od- borniki vabljeni! . Vaza— Nocoj in jutri ob sedmih zv. nistične psrtije in opolnomočenec komunizma na Kubi, vse to odločnd zanikuje. Preteklo soboto je izjavil v prestolnici:: “Mi nismo komunisti,” pa obljubil, da bo šel revolucionarni pokret svojo pot, pa četudi bi bili vsi njegovi vodniki pobiti. ------D------ Še vedno pomoč tujini! Državno tajništvo je izdela- WASHINGTON, D. C. — Te dni zgotavljajo načrte za pro- Novi grobovi Po opravljenih opravilih v( „ „ „ stolnici bo truplo pokojnika pre- k pogrebu tudi vso duhovščino. Timlzija priganja Alžirea k razgovorom z De Gaullom TUNIS, Tun. — General De Gaulle je na svoji zadnji tiskovni konferenci ponovno povabil vodstvo alžirijskih uporni- s^no , P° novem letu. Dizavno tajni-j...y. __ - Qb - ’ • Frank Kovačič Pretekli četrtek je v Crile bolnišnici umrl 70 let stari Frank Kovačič iz 33745 Sylvia Dr., Eastlake, Ohio. Pokojnik je bil rojen v Ložu pri Rakeku, v Cleveland je prišel leta 1906. Zapustil je ženo Cilko, sina El- merja in tri vnuke. Pogreb se - - - a - - —j- j- je vršil preteklo soboto iz Doug-(§os^ovanske§a načrtnega gespo- Tovarm med seboj...rovcev °d samesa povzema ob- ?tvo je predložilo za pomoč tu-|vajo za petje ob pogrebni sv- ______ lastl kaže •l£sno močan vPliv k°- jini, vojaško, tehnično in finan- masl Za P°k- škofa G- Ro?mana Titov ožji sodelavce zmeria m^nls;iČnih naVadov in metod- čno, kar pet bilijonov doiarjev. •v soboto ob enajstih dop. v stol- 1 albanske tovariše *8 toXva- .freljanje p0!itičnih naspr0t-,v kolikorbo to sprejel urad za nici- ji. Jugoslavija jim je po- LkmeA'lodW ^ V°’ prorabun’ bosta morala nato od°- 1.. Kt>ln, on laškega sodisca prve tedne po briti še predsednik Eisenhower Kupčija, ki ji ni zlepa ? para SAN JOSE. Cost. Vlada zaveznikom in prija-in svetovni javnosti vzbudili teljskim državam je dobila te- BEOGRAD, FLRJ. — Sveto- resne dvome v dobre namere kom zadnjih let vedno več na-1 KcTtarikr^pmlala^el’ svtk> zar Vukmanovic Tempo je eden Fidela Castra in njegovih po- sprotnikov. Posebno glasni so 1 ga zastareWa orožja ki ■ u ’».i izmed velikih vodnikov Titove- močnikov. (postali ti letos, ko je očitno, da' rabila'žež od 1 1948 ko so tani ga komunizma in diktature. Do letošnje jeseni je bil vodja ju- je vrsu preieKio soooio zz uoug-( °-- j herty-Boswell Jones pogrebne-A31"3^3’ od tedaj pa je predsed-! ga zavoda na Highland Park:nik zveze sindikatov (uradnih iZv°hala njegova Sa Polovica. legalna bolj- Tunizijski predsednik je porabil to izjavo, da ponovno pri Ugotovila je, da je mož gora-Uisne na upornike, naj se ven-1 nagrade za nakup daril svo- dar začno pogajati s Parizom. ^ d®galni boljši polovici. V je-^V vodstvu upornikov baje okle-Je šla na policijo in vse pove- vajo, ne morejo se odločiti za dal £trok a> policaju se pa sedaj otepa taktiko: ali naj se pogajanja vr- °vnost na dve plati. šijo tajno ali javno, kdo naj zastopa upornike, ali pravi voditelji upora ali samo njihovi zaupniki, kje in kdaj naj se začno sjut ga zavoda pokopališče. Pod diktaturami ima vsak strah velike oči MOSKVA, ZSSR. — Vlada glavne ruske republike je napovedala zbiranje statističnih podatkov o zasebnih stanovanjskih hišah. Takih hiš je namreč še na milijone. So večino- J ma male enostanovanjske hiši-' ce v mestih in na deželi. Kol- delavskih unij). V nedeljo je Vukmanovic nastopil v Prištini na Kosovem polju in ostro napadel albanske tovariše, ki so jim titovci prva leta po vojni vse do preloma s Kominformo izkazovali najrazličnejše ljubeznivosti na škodo in račun jugoslovanskih narodov. Vukmanovic je dejal, da I - v X. ±,j-zu, IVU au Idili Ostri napadi na Združene dr- 30 se evroPske države že trdno imeli zadnjo revolucijo. Orožje zave, od katerih je Kuba v go- Postavite na noge in lahko same* obstoja iz starih pušk in stroj-spodarskem oziru zelo odvisna nosi-)0 tudi večji del stroškov za nic. naj bi obrnili pozornost domače SV°J0 °brar^b°’ med tem ko je j 0rožje je kupila neka ameri- ..................... plaCllna bllanCa S tu- iška firma, ki ga bo dala deloma jmo postala močno pasivna m predelati v lovsko orožj de]o. moramo svoje obveznosti kriti , z J ma pa prodala kot staro zeiezo. eJ1° 2 Z 3 °m‘ . . Vlada v Kostariki bo za izkupi- A? l ^ ! ček kuPila Pri nas S0-40 traktor- jev. javnosti od dejanskega poslabšanja razmer v deželi na Washington, ki zaradi sovražnosti do Kube, ovira njen napredek. Pri tem kupujejo Združene države iptnn d h W- J J nTYJ , t, , , , .. jetno, da bo Kongres odobril ka- od Kube vsako leto velike koli- ko večjo ;pomo- tujini čine sladkorja Po ceni, ki je pre- 'za^teko^če proračunsko leto je ! KUpČ jo je Posl-ed°vala naša ■prllnvil -J n i vojaška misija cej višja od onem na svetovnem predložil predsednik 3 9 bilij0. trziscu. To je neke vrste ame- nov> pa dobil 3 2 bilijona, kar je nska gospodarska pomoč Kubi, še vedno veliko. I kjer imajo Združene države si- Ropar pobegnil utrMVELAND’ °’ Vceraj pogajanja itd. . .. . mu ne zmenijo, aa m ta dolg sel A L36.neznani roPar odne-, Oklevanje uporniškega vod- Podatkov je rodila med ljudmi vrnili_ Označil jih je naravnost 660fi ^Z Waldorf kavern na stva je razumljivo. Dobiva nam- sum’ da 30 komunistom podatki za ‘^0j0v ki t ough Ave. S policajem, reč s fronte priporočila, naj bo P°Vebni radi tega, da bodo vse vseka^ oPribitei na idic lastnilm na pri sklepanju premirje oprezno. zasebne hiše podržavili. Mnogi kaj bodo dw Sta Streljala drug na Ko bo premirje zaključeno, ob- 50 se Prestrasdi m začeli proda- ]jevg ga iz razdalje okoli 25 čev’ stoji nevarnost, da se bo večina Pati svoje hise pod cena Pa oba zgrešila. ^-----J---------; -Ho Jugoslavija posodUa^kltaniji tudi S™je P0"101-^0 °P°ri-preko šest bilijonov dinarjev SCe' v Kostariki. Je namreč boljše, da orožje izgine iz Kostarike, kajti nihče ne ve, kaj se tam še lahko zgodi. hozniki živijo na primer največ ££ Zaplemba ameriške lastnine rdV ,T; V tusiičnih •-» albanski oblastniki | ' V okviru agrarne reiorme. ki Se premce UJmarske Z- • mtl ne zmenijo, da bi ta dmg jo je začel izvajati Castro, je bi- žine zvezane in postreljene v lo zaplenjene veliko ameriške njihovem domu. Mrtvi so 50 let SAjtv K™žin0vl.1 NAJNOVEJŠE VESTI o. . . v uporniških vojaških oddelkov begnitir',U 86 ^ Posre^d° P0- razpršila domov in jih pozneje I ne bo več mogoče ponovno organizirati, kajti tudi uporniški .vojaki so državljanske vojne že do grla siti. cou>WAVi Vremensh prerok pravi: Iz slov. naselbin HOUSATONIC, Mass. — Rojak Rafael Hrovatin odpotuje te dni na obisk v Evropo. Qbj v Obiskal bo Jugoslavijo in Itali- ani acno, hladneje in naleta- jo. Prijateljem pošilja pozdra- lura 25. ^apig - - - » - - ^ ) bnega. Najvišja tempera- ve. Ko se bo vrnil jih bo obve- najnižja 12. stil. Govorice o možni socijalizici-ji zasebnih hiš so se tako razpasle, da je morala vlada dati že par izjav, kjer odločno zanika namere nacijonalizacije. Pravi, da ji je statistika potrebna v ta namen, da ugotovi, kako kdo stanuje in koliko novih stanovanjskih prostorov mora planirati v prihodnjih gospodarskih planih. Hoče namreč odpraviti pomanjkanje stanovanj v 10-12 letih. za “tolovaje” in lopove. imovine brez prave odškodni- 'stari Herb Clutter, njegova” ž^- Vsekakor bo zanimivo brati, ne. Kubanska vlada je zaple- na Bonnie, hčerka in sin na to počastitev odgo- nRa industrijska podjetja, sej Preiskava ni mogla ugotoviti vonli v Tiram. Tovariši se med spravila nad petrolejske druV da bi bil umor zvezan z ropom.’ Fisher Ecdy kliče nazaj sabo dobro poznajo in vedo, ko- be, pa začela naglo razlaščati liko ima kdo masla na glavi. tudi zemljišča. To je v Wash- ______(i_____ , ingtonu dvignilo hudo nevoljo, največ zaradi tega, ker kubanska vlada ne misli zaplenjenega premoženja plačati v gotovi-CLEVELAND, O. — Tovar- nb ampak ponuja nekake ob-na Fisher Body General Motors veznice izplačljive v 20 letih. Corp. je poklicala včeraj na de- Fidel Castro ostro zavrača 0-lo prvih 170 uslužbencev, da pri- čitke, da bi bila njegova vlada pravijo vse potrebno za poln komunistična ali da bi se vsaj obrat. nagibala na komunistično stran. Glavni upravnik tovarne Trdi, da so to zaprašeni očitki, Smith je izjavil, da upajo, da na katere ne da nič. Tudi nje-Bodi previden in pazljiv, pa J bodo prihodnji teden že vsi od- gov brat Raul, poveljnik vseh « boi izzognil marsikateri n©- puščeni zaradi pomanjkanja je- kubanskih oboroženih sil, o ka-vati! Ikla zopet na delu. j terem trdijo, da je član komu- Oblasti se trudijo, da bi skrivnosten umor razjasnile. Umorjena Clutterjeva imata še poročeno hčerko Mrs. Don Garchow v Illinois in hčerko Beverly, ki študira na University of Kansas Medical Center za bolniško strežnico. Jugoslvoana pobegnila preko meje v Avstrijo CELOVEC, Avstr. — V nedeljo sta se pripeljala v zaprtem tovornem vagonu na postajo Beljak Jugoslovana Ilija Sbalj in Mike Tadic ter zaprosila oblasti za politično zavetje. WASHINGTON, D C. — Državni tajnik Herter je včeraj o-pozoril vlado Paname na zaskrbljenost Združenih držav zaradi novih grozeči,h izgredov pro*); Združenim drža-1 vam in njihovim državljanom v Panami. CLEVELAND; o. — Policija East Clevelanda je zaplenila I včeraj tovorni avto poln orož-1 ja in streliva v skupni vrednosti okoli milijon dolarjev. Oblasti so orožje zadržale, voznika avtomobila pa priprle. BONN, Zah. Nem. — Danes je odpotoval v London kancler dr. K. Adenauer na razgovore o medsebojnih odnosih Nemčije in Anglije in o drugih vprašanjih mednarodne politike, ki zadevajo obe državi. Ameriška Domovina 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta;. $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries : $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 222 Tues., Nov. 17, 1959 Po plačilo križa je odšel “Molite žalostni del rožnega venca — jaz zelo trpim — za komuniste — za tiste, ki so me preganjali.” To so bile, kolikor vemo, zadnje ali skoro zadnje besede, ki jih je izgovoril, že med hropenjem in izdihljaji, ko se je za nekaj trenutkov prebudil, kak dan in pol pred smrtjo, veliki škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman. Ko je pred leti prišel dr. Gregorij Rožman v Združene države, je pri prvem pozdravu ameriškim Slovencem v dvorani Sv. Lovrenca dejal fudi tole: “Kakor vi vsi, tako bi tudi jaz rad doživel osvobojenje Slovencev izpod komunistične diktature in se vrnil v svojo škofijo, toda če moja žrtev more količkaj prispevati k večji slavi božji in k večji sreči mojih vernikov in vseh Slovencev, z veseljem iz vsega srca kličem: Gospod sprejmi moje življenje, naj umrjem v begunstvu.” Zgodilo se je, Gospod je sprejel žrtev svojega zvestega služabnika, cerkvenega kneza in duhovnega voditelja Slovencev v mučeniški dobi njihovega življenja. Slovenska narodna družina je pretrpela najhujšo izgubo, v njegovi žrtvi in duhovni oporoki pa imamo najpopolnejšo tolažbo. Dr. Gregorij Rožman je bil ena tistih izredno velikih osebnosti, ki so jim lik vse bolj sveti, izpopolnjuje, dviga in veča, postaja vse veličastnejši, čim bolj njihovo zemsko življenje in delo odhaja v zgodovino. Bil je velikan, ki je zapustil ogromne uspehe trajne vrednosti. Svoji ljubljeni domovini Koroški je daroval mladost kot dušni pastir in učitelj novih duhovniških rodov. Na klic dolžnosti, da izpolni voljo svojih predstojnikov in voljo božjo je postal profesor bogoslovne fakultete ljubljanske univerze in duhovni voditelj slovenske katoliške mladine. S svojim neprekosljivim govorniškim in pisateljskim talentom je v dvajsetih in tridesetih letih stoletja organiziral Kristusovo fronto v tedaj mladem slovenskem rodu in ga tako pripravil na najhujšo preizkušnjo, ki jo je samo on sam najjasneje slutil, čutil in predvideval. Povedal nam je svoje razumevanje dobe in razmer, ko ga je Sveti Oče na predlog knezoškofa dr. Antona Bonaventure Jegliča imenoval za škofa in si je, izbral za škofovsko geslo “Križa breme in plačilo.” Da bi bili Slovenci v prelomu dob in viharju dogodkov, ki so nastopali, s Križem, ob Križu in pod Križem, je sklical v Ljubljani Kongres Kristusa Kralja in po njegovi želji in navodilu je vsaka župnija, da skoro vsaka vas in naselbina postavila na najvidnejšem mestu znamenje sv. križa, kot zunanje znamenje, da križani Bog vlada v srcih njegovih Slovencev. Pripravil in vodil je eno najpomembnejših škofijskih sinod, ki je dala vsemu cerkvenemu in verskemu življenju najmodernejšo in po človeških močeh dovršeno organizacijsko osnovo. Združil je vse narodne moči katoliškega tabora v izvedbi dveh najmogočnejših katoliških shodov, ki sta dala smernice za versko, kulturno, socijalno in vse drugo javno življenje narodnih množic. Tako pripravljen je vodil svoj narod v dobo Kalvarije. Sredi najhujšega razdejanja, ki ga je v škofiji povzročila vojna okupacija in komunistična revolucija, je, neskončno narodovo trpljenje in svojo lastno bolečino položil pod spokorni križ, ki ga je na čelu svojih župnij nesel v veličastno turobni procesiji k Materi Božji na Rakovniku in posvetil je Slovence Brezmadežnemu Srcu Marijinemu, potem, ko je že bilo izvedeno posvečenje slovenskih družin Najsvetejšemu Srcu Jezusovemu. Izpil je kelih trpljenja, ki je bil namenjen njegovemu narodu, da dna. Po zmagi komunistične revolucije na Slovenskem je, postal slovenski begunški škof-misijonar. Najhujše zasramovan in najzlobneje klevetan in opljuvan, je pridigal o ljubezni in odpuščanju sovražnikom in preganjalcem, zraven pa vzdrževal in gradil Kraljestvo Božje med izseljenimi Slovenci, da bi jih ohranil v fronti Kristusovi v vseh razmerah do konca. Največje njegovo delo v begunstvu je nedvomno slovensko semenišče, Baragovo semenišče v Buenos Airesu. Daši je tej ustanovi, ki mu je bila kot punčica v očesu, posvetil vso svojo pozornost, mu je še ostalo moči in ljubezni za vse druge raztresene brate, da je deloval med nami plodonosno in učinkovito, da nima primere ne le med nami, ampak med vsemi izgnanskimi skupinami. Kako vehka apostolska, združevalna in vladajoča osebnost je bil pokojni škof, bomo bridko čutili šele sedaj, ko ga ne bo več, ko ne bo njegovih tedenskih “Duhovnih misli,” njegovih prijemljivih navodil v tisku, ko ga ne bo več na prižnicah in odrih, odkoder smo dobivali njegovo mojstersko pripravljeno duhovno hrano. Škof, največji govornik svoje dobe, organizator in reformator, apostolski budnik in narodni mučenik je nujno bil tudi narodni voditelj. Z neusmiljeno točnostjo in ostrovid-nostjo je napovedal komunizem in njegovo zlo. Z vladarsko avtoritativnostjo je določil nalogo posamezniku in narodu za čas najhujše preizkušnje. Bojevito je branil na- rodne pravice proti vsem nasilnikom in zatiralcem. V kritičnih odločitvah, ko je bila usoda naroda na tehnici, je zato podprl vsako reševalno akcijo in so se kar po naravi stvari ob njem zbirali zastopniki vseh demokratičnih narodnih gibanj. Užival je neomejeno priljubljenost in zaupanje, kot škof in kot najmočnejši narodni delavec. Duhovni velikan, da izničenja ponižni duhovnik Gospodov, apostol ljubezni, narodni vodnik, je odšel po neskončno plačilo k svojemu Gospodu. On je z nami, ostanimo z njim, slava bodi njegovemu spominu in imenu med nami! Dr. Miha Krek. S j > a m M n BESEDA IZ NARODA Iz življenja Slovencev v Argentini Pismo iz Buenos Airesa Te dni so zajeli trenutki žalo- cijo, da bomo v predmestju sti Slovence v Argentini, zla- Ljubljane ob vrnitvi v domovi-sti pa v Buenos Airesu. Razve- no zgradili svetišče Mariji v čast delo se je, da prevz. škof dr. Gre-j bo dobrotni Bog blagoslovil ta gorij Rožman ne more priti, in zahvalo. Prepričani smo, da Računali smo, da bo srečno do- prvi del uresničitve naše oblju- be in nam dar tujini primerno povrnil ob novem srečanju domovino. Slovencem v Lanusu in njihovim požrtvovalnim, gorečim in pogumnim lazaristom pa naše čestitke in zahvala. Ko gremo na njihovo delavnost in učinkovitost pri izvajanju načrta, se marsikdaj vprašujemo, kako so zmogli vse to delo v tako kratkem času. Tudi mi drugi imamo razne, podrobne in velike načrte. Toda pogosto ne gre čez prve sklepe in priprave. Kje je vzrok? Ali imamo mogoče preveč odborov in načrtov . . . potoval okrog 10. novembra; toda zgodilo se je drugače. Gotovo bi bil škof dr. Gregorij Rožman tokrat zelo vesel. Ko je pred dvemi leti in pol odhajal, je moral tik pred slovesom pohiteti še enkrat v Lanus v Slovensko vas. Tam so se takrat začele velike stvari: ustanavljala se je samostojna slovenska vikanja, ki so jo prevzeli slovenski lazaristi. Polagali so se temelji Baragovemu misij onišču, in treba je bilo blagosloviti t e m e 1 jn e kamne za novo slovensko cerkev Marije Kraljice sveta. Iz začasne kapele v Društvenem domu je škof v slovesni proce- Mlajši rodovi bodo uživali vse siji popeljal vernike na stavbe- to, kar se gradi v Lanusu in dru-ne parcele, ki so bile takrat res god. Prišle bodo druga in tre-obupno prazne. Pač pa je bilo tja generacija in za njo še dru-mnogo zastav, slovenskih, argen- ge. Nastopili bodo časi, ko bo-tinskih in vatikanskih. Temelji di tisti, ki so vse to gradili, osta-so bili izkopani globoko, argen- li samo še spomin in nazadnje tinska zemlja je mehka in volj- bo še ta začel kopneti in izginja-na, in resnično je 'bilo treba za- ti. grabiti zelo globoko, da se je že pred desetimi leti smo mi-uresničilo vse tisto, kar so ta- slili na vse to in smo v okviru krat v svojih govorih napovedo- Društva Slovencev sklenili ustavah nekateri govorniki. Zlasti noviti posebno komisijo, ki naj superior lazaristovske province zbira zgodovinsko gradivo o čaje bil najbolj optimističen: kar sih, ki smo jih zlasti v letih ko-odkrito je povedal, da Slovence munistične revolucije (1941 — dobro pozna in zato lahko kar 1945) preživeli v domovini. Ko-vpričo komaj položenih teme- maj so komunisti v Ljubljani Ijev škofu dr. Rožmanu oblju- prišli na oblast, so ustanovili bil, da bo pri svojem prihodnjem posebni institut, ki naj bi podal obisku (takrat se je že računalo, podobo tistega časa v njihovi da bo prevzv. prišel spet čez dve luči. Institut so pozneje prileti) mogel že blagosloviti novo ključih univerzi, odprli denarne cerkev v Lanusu. Lanus, med kanale in začeli — pisati zgodo-vsemi slovenskimi naselji okoli vino po svoje. Prve knjige te Buenos Aairesa med najbolj njihove literature so že izšle. Ko skromnimi, a po delu med pr- je začela komisija pri DS v vimi, je krenil na delo, da zgra- Buenos Airesu zbirati gradivo, di prvo slovensko cerkev v Južni je bil odziv v začetku kar lep; Ameriki. škof dr. Gregorij nekatera poglavja so se skušala Rožman — kakor se je moglo iz- že urediti in bi mogla priti že v vedeti — takrat tej napovedi ni tisk. Toda stvar se ni izvedla, veroval. Posamezne hišice so celo zastala je in — obtičala ne-bile še zelo raztresene po zem- kje v zasebnih arhivih. Med Ijiščih, cestno omrežje okoli tem je šel čas naprej in mnogo Slovenske vasi je bilo komaj dragocenega gradiva je šlo ver-primerno za dovažanje vsega jetno v popolno izgubo. Umrl gradbenega materiala — in ti je med drugimi polkovnik Va-naseljenci bodo v dveh letih uhnik in kakor se zdi, so izginili zgradili prvo slovensko cerkev rokopisi, ki jih je pokojni zapu- je pri DS poživi in nujno nadaljuje. Verjetno prihaja ta Sklic prav ob zadnjem trenutku. Toda ah bo izvedljiv in kako? Ljubljanskemu institutu bi bilo treba postaviti nasproti vsaj nekaj podobnega; seveda za to ne bo sredstev in tudi ne bo dovolj ljudi ... V emigraciji moramo od časa do časa računati na tisto, kar se v normalnih razmerah imenuje ““čudež” . . . Gotovo drži, da se delo zgodovinske komisije ne bo moglo razvijati, če ne bo delo izvajano sistematično in po metodah, ki bodo vsaj v temeljih zanesljive in znanstvene ... In tako delo zahteva časa, prostorov in — ljudi .. . Če bi se vsaj ena oseba mogla temu posvetiti temeljito, bi morala biti ves dan samo pri tem delu in računati na kakšen prvi uspeh (prvi zvezek ali sesi-tek, ki bi obstojal v pregledu gradiva šele v nekaj letih . . . Seveda se bo marsikdo ustrašil: šele v nekaj letih . . . Da, drugače ne bo šlo in to ne bo nič hudega, ker ne bo zamujeno glavno in to je: Zbiranje gradiva in njegova registracija ter začetek urejevanja. DS je storilo prvi korak: sedaj pa pogumno in požrtvovalno naprej — ovir pa se naj nikdo ne ustraši. . . v Južni Ameriki. Seveda so vzeli v roke delo slovenski lazaristi in ti so pokazali doma in drugod, kaj zmorejo. Toda prvo in veliko cerkev in ob cerkvi že misijonišče, ki je pravi dvorec — no, da — tudi to bi bilo mogoče, če so lazaristi v Lanusu iste vrste kot so njihovi slovenski sobratje v Kanadi, ki drve še hitreje naprej . . . Bilo nas je mnogo, Iki takrat poleg škofa dr. Rožmana nismo mogli verjeti, da se bo ta slovenski “čudež” v Lanusu zgodil. stil in tudi določil, kako naj bodo upravljeni. Tudi nad njegovo gradivo je legla skala, ki je verjetno nikdar več ne bo mogoče dvigniti. Za njim so se začeli umikati v večnost možje, ki so bili stebri javnega delovanja v domovini in tudi pozneje v emigraciji. Niso imeli časa, j da bi pustih pisane spomine ah vsaj zbrali glavne dokumente Resnice ni mogoče razklati po prekatih; ni je mogoče razdvojiti in prodre skozi vse stene in zavese — prej ah slej. Enako ni mogoče razklati prave kulture in resna duhovna rast gre svojo pot naprej, pa naj bo tostran ah onstran železne zavese. Kulturne stvaritve na obeh straneh zavese nenehno potrjujejo, da gre človeštvo svojo pot naprej, išče obraz poštenosti in iskrenosti svoji dobi in raste enoto, ki je nobeno politično ali propagandno stremljenje ne more preprečiti ah zmaličiti. Tako se prelivajo stvaritve duha z leve na desnm in obratno in te stvaritve bodo ostale, če so res nične in pristhe še tedaj, ko bodo režimi že davno mimo ah pa bodo dobili že drugo vsebino in pomen. V preteklem mesecu smo Buenos Airesa prejeli prvi slovenski film. Seveda so bili na tukajšnjih filmskih platnih že druge stvaritve slovenskega kina — toda “Vesna” je bil res prvi slovenski film, ki so ga izdelali v Ljubljani in je bil tudi prvi, ki ga je videlo tukaj verjetno naj večje število Slovencev. Trikrat je bil ponavljan, na sedežih so bili ljudje stare in nove emigracije in bile so posejane med njimi skupine onih tretje in celo že četrte generacije, ki /so prišli gledat Ljubljano svojih očetov. Verjetno ne bo nizka tista številka, !ki jo bomo približali številu 3000 in rekli, da je bilo verjetno še mnogo več tistih, ki so iskali v filmu — kaj? Vehka prednost filma je vsekakor bila v tem, da ni bil propaganden. Nekatere poteze v filmu so bile celo proti kretnjam uradne propagande. Začelo se je tam pred cerkvijo Sv. Florijana in končalo se je tudi tam; sicer je bila res v šolski sobi Titova slika (temna in umazana, pa je bila hitro mimo — in kdor se je pozneje še ustavljal ob spominu nanjo, se je mogel zamisliti nad minljivostjo sveta ^ “ .....-iiiusim nau minljivostjo sveta m listine . . . Glavni nosilci časa, |z ugotovitvijo, da je v preteklih so še med nami (vsaj nekateri),;petdesetih letih viselo na isti toda nikdo ne ve, ali so sklenili | steni ,vsaj osem takih slik vla_ ^ , P°Pisati tist0’ kar yed0 in b0 za: darjev in poglavarjev . . .), toda Toda se je m to ne samo Bogu pravo podobo nase revolucije ' 0b koncu se je film končal spet v cast in slavo, ampak v upravi- " 9 -— čen ponos vseh Slovencev v Ar-gantini in Južni Ameriki. Na verskem in narodnem polju je to gotovo dosedaj najpozitivnej. ša stvaritev naše emigracije v Argentini. Ko se veselimo tega dogodka, nam je res hudo pri nujno potrebno? Med tem pa s prizorom, ko nad šentflorijan se bo kar nujno in neizogibno skim prizoriščem visoko vzkipi varila “resnica , ki bo imela še nad Vso Ljubljano križ na stol-vso zaslombo zgodovinskega in- 'pU Šentjakobske cerkve. In še stituta ljubljanske univerze.' druge podobe čudnih časov, v Mlajši rod v domovini bo pode- katerih mora živeti danes Ljub-doval njihovo “resnico,” naša ljana . . . Brez gostiln Ljubljane bo ostala zakopana v redkih ni ali pa je podoba Ijubljanske-srcu, da vsega tega ne bo mogel spisih, ki bodo s težavo zagle- ga veseija ponarejena, zgreše-ugotavljati in tudi povedati naš dali beli dan, največ pa b0 od- na ... In režiser (Čeh Franti-Ijubljanski škof. če doma ne šlo v varne zakladnice — gro- gek Čeh . . . Slovenec Jamnik moremo graditi cerkva, pa jih bov. je bilo samo pomožni režiser) gradimo v tujini; v Argentini iz- Na občnem zboru DS v Bue- je sedanje veselje Ljubljane po-polnjujemo obljubo, ki smo jo nos Airesu je bilo sklenjeno, da stavil v gostilno, črno in prazno prvič dah ob odhodu v emigra- naj se delo zgodovinske komisi- in uboga humorista Drago Zu- pan ter Ježek — Milčinski sta morala piti in piti litre in litre ob strahotno prazni steni in ko sta “pijana” koračila “domov” je bila ulica prazna, prazna, da bi se še pogreb ustrašil iti skozi ... In pijana dobrovoljčka sta “vekala” svojo pijanost v pošastno noč, ki je bila okoli njiju . . . In lepa študentovska ljubezen, kdo je ne bi bil vesel ... Pa je ni bilo; manjkalo je toplote . . . Im profesorjevo stanovanje (zakaj je bli Sever tako strahotno in nečloveško mrk?) je bilo vse drugo kot pa slovensko: vsaj malo rož na mizi, ki bi živele in mogoče bi mogel biti nekje kakšen “kanarček” . . . Ne — reži ser vsega tega v Ljubljani ni videl ah pa ni mogel najti, ker vsega tega ni . . . Zadel je samo lepote stare Ljubljane, iz starih časov je vela melodija, ki je zagrabila. Bila je tista Ljubljana, ki se stoletja ni spremenila in se nikdar ne bo. Režiser se je mogoče preveč držal tehnike Ju liena Duviviera, ki v svojih fil mih tudi opeva tisti svet, kjer je človek še človek in kamor ne more tisti, ki hoče človečnost njem ubiti. . . Prav je, da so toliki Slovenci ta film videli; mnogi med njimi so seveda gledali Ljubljano pod drugim zornim kotom, stari generaciji je bila razumljiva čisto iz drugih doživetij, srečah so se s svojimi spomini . . . Toda vsi so odhajali z doživetjem ki je bilo daleč od dnevnih parol in formul; če je bil spomin trpek, bolečina ni bila bridka, le na drug način smo se znjo srečah. In tako občutje ne prihaja samo iz tega prvega slovenskega filma, ki mu je tako simbolično ime: Vesna . . . Kdor je gle dal tiste sovjetske filme (in tu di poljske), ki so prejemali nagrade na mednarodnih festivalih, se je moral srečati z istim spoznanjem in občutjem. Ruski film “49” in za njim “In prhe tele so štorklje,”) ah pa poljski filmi zadnjega časa (“Osmi dan”) in še drugih izza železne zavese — vsi prinašajo občutje tesnobe in poslednje peze: zastonj se človek trudi, da bi ušel svoji človeški pogojenosti . Seveda se to nikjer z besedami ne pove (mogoče je celo bolje, da se ne deklamira), pač pa veje s platna atmosfera, ki odkriva, kako se motijo tisti, ki mislijo, da je novi čas ujel človeka v svojo retorto . . . “Samo še korak in bomo mogli nadzirati in analizirati človeka do njegovega poslednjega vlakna . . Moderni film je res poln analize, ko pa pride do zadnje stene, takrat šele zasije z vso svetlobo ogromna veličina človekove duhovnosti — in tja ne more nikdo, najmanj pa policaj. In koliko je bilo poskusov, koliko režimov, ki so mislih, da bodo uspeh in si človeka popolnoma podvrgli . . . Vesna iz Ljubljane je bila tudi — sicer droben, a dovolj iskren dokaz o tej resnici, ki ne bo poražena: duša je nezlomljiva. Če boste imeli priliko o vsem tem razmišljati tam gori na /severni polovici Amerike, ne zamudite prilike in si oglejte obraz Ljubljane, kako sije in žari izza zavese v filmu, ki govori o večni vesni, večni pomladi. M. B. ffekaj nam pripravljajo Cleveland, O. — “Res? Kdo pa? No, ne morem Ti veliko povedati, ker hočejo prireditelji vse prikazati občinstvu šele 26. novembra, to je na Zahvalni dan. “Ja, o kom in o čem pa pravzaprav sedaj govoriš?” Hm, ah me res ne razumeš? Veš, naša mladina v Collinwoo-du se je zbudila iz svojega dremanja in nam hoče kot svoje prvo samostojno delo pripraviti zabaven popoldan, kateri se bo prav gotovo nadaljeval do poznega večera. “Zabaven? Ja, kaj pa misliš s 'malo več zaupam. Kakor izgle-da, bo res prijetno. ‘Ha, prijetno, zabavno ah kakršno hoče biti! Ti meni povej, kaj v resnici bol’ O, ja, da nadaljujem. Podati hočejo dve zabavni, enodejan-ski burki, katerih se, naravno, zelo pridno učijo. “No, če si mi že toliko zaupal, mi pa še malo razloži, kakšni sta ti dve igrici; vsaj imena naslovov mi povej, potem bom že sam lahko sklepal, zakaj vsaj v grobem gre. Hej, Ti si pa na nekaj pozabil! “Jaz pozabil, le na kaj?” Že preje sem Ti rekel, da se ne bom dal speljati. Če Te radovednost le toliko mori, da bi rad izvedel o celotni zadevi, Ti povem še nekaj. Torej, ko si že tako vsiljiv, pridi 26. nov. ob štirih popoldan v Slovenski dom na Holmes Ave., kjer si boš vso stvar lahko osebno ogledal in razsojal. “Tako nekam skrivnostno govoriš, da me že pošteno zanima, kaj tako pripravljate.” No, torej, na svidenje na Holmes Ave.” Hej, počakaj še malo! Kmalu bi Ti bil pozabil povedati, da bo po programu tudi Tonklijev orkester “ropotal,” kateri nam bo gotovo privzdignil pete in nam tako pomagal praznovati Zahvalni dan v res veselem duhu. M. O. Lilije- Zahvala Slovenske šole v CoHinwoodu Cleveland, O. — Vodstvo Slo-venske šole v CoHinwoodu se vsem, ki so omogočili izvedbo Slomškove proslave v nedeljo 8. novembra prav iskreno zahvaljuje. Predvsem toplo zahvalo našemu župniku č. g. Matiji Jagru, ki nam je dal rade volje na razpolago šolsko dvorano, oder h1 kuhinjo. Nadalje se moramo zahvalil gradbenemu podjetju M. T. G., ki ga vodijo gg. Jakob Mejač, Viktor Tominec, Matija Grdadolnik in Jože Malovrh, ki so nabavili krasen prenosni televizij' ski aparat in ga podarili SloV’ šoli za prvi dobitek. Gradben0 podjetje M. T. G. vsem Slovencem toplo priporočamo. Dramat. društvu “Liliji” in go-Vinku Vrhovniku in Francu U' rankarju za nabavo tridelnega “stereofonic” gramofona. Ime' novana vodite trgovino ShaV' ne Food Market in njihovo p°^ jetje vsem toplo priporočamo. Nadalje lepa hvala g. pev°' vodji Janezu Riglerju in učit6' Ijicam, ki so učence Slovenske šole pripravili za program. Prav lepa hvala tudi č. & Jožetu Vargi za lep govor ° Slomšku. Zahvaliti se moramo pa tud' Tonblijevemu orkestru, ki Je vneto igral za ples in dobro Ijo. Rrav lepa hvala pa tudi vseh1’ ki so na dan prireditve delali v kuhinji in bari, kakor vsem de' kletom, ki so prodajale vstop' nice. Hvaležni smo tudi našim g°' stom in našim družinam, ki s° v tako lepem številu posetih h3' šo prireditev. Tako smo se po svojih hnF boljših močeh spomnili našeg3 velikega škofa, vzgojitelja, rnla' dinoljuba in svetniškega kandi' data Antona Martina Slomška' Ponovno vsakemu posbeej ^ vsem skupaj naša prav iskren3 zahvala. Bog Vam povrni ^ Bog Vas živi! Predsednik šolskega odboi'3. Ostre mere Ko Conrad Hernbrott v Chl' eagu svoji ločeni ženi ni pla63 določene vzdržievalnine, mu izpustila zrak iz avtomobd' skih gum, mu vzela žarnice ^ televizijskega sprejemnika, na13 zaklenila sobo, potem ko je ^ vratih zamenjala ključavnic0’ nato pa še na hodnik hiše, kjel je stanoval, postavila napi5110 tem, zabaven?” Torej, ker sva tablo z opozorilom, da ji še r'* ravno dobra prijatelja, Ti lahko plačal določene vzdrževalnih0. kanaosk: AL QJSX, A/and r-yioStice /Imeri$i4/i Domovim/i /%’IIM' E RI E/l’ Ul—ti O JV1E AMERICAN IN SPIRIT F0RCI6N IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NGWSPAPSR Vzrok nesreče v Springhillu napetost v zemlji Uradna preiskava je ugotovila, da uprava premogovnikov v Springhillu ni bila kriva nesreča, ki je zahtevala življenje 75 rudarjev. Ta naj bi nastala iz naravnih vzrokov, napetosti v zemeljski skorji, ki povzroča razne premike zemeljskih plasti in udore. HALIFAX, N. S. — Kraljev- . Ugotovitve komisije so bile ob-ska komisija je ugotovila, da je javljene eno leto potem, ko je skrivnost narave, kaj je dejan- družba objavila, da obrata v| sko povzročilo nesrečo, ki je je- 'rudniku ne bo več obnovila. Tri- ^ seni 1958 zadela'premogovnik v članska komisija je mnenja, da | Springhillu. “Dogodki, ki so jih podjetje ni zakrivilo nobenega doživeli ... so bili posledica pregršeka proti splošnim določi-Seoloških pojavov, ki jih ni mo- j lom o varnosti rudnikov in nji-goče razumeti, ki pa povzroča- 1 hovem obratovanju . . . zgodila 1° dosti skrbi pri preskusnih , se je pač nesreča. ^elih in raziskavah . . .” pravi | Udor, ki je 23. oktobra lani Poročilo komisije, ki ga je obja-(zrušil tunele in prehode v rud-vilo ministrstvo za rudarstvo niku št. 2, je bil 18 v imenova-Hove Škotske. 1 nem letu. Coldwell proti atomski oborožitvi Kanade OTTAWA. — Vodja OCR M. J. Coldwell se je izrazil ostro ki steklenico piva, krepko po- tegnil iz nje, ‘“Aleluja.” nato pa kričal Svoj nastop je ponovil trikrat. i Seveda se je vsa cerkev zgraža-proti vladni politiki v pogledu la nad ta;kim p0Četjem. Pijan-narodne obrambe. K ^Javi; je končno polidja prijela in obrambnega ministra Pearkesa,! ga Spravua na varno. Ko je da bodo kanadskim vojaškim i pri|el pred sodnika) je dejal; da enotam na razpolago za slučaj ; je bil tako pijan; da ne ve nič) vojne ameriške atomske polni-1 kaj je p0ČenjaL Sodniku je ob-tve v okviru skupne obrambe ; ljubil> da bo odšel iz m0sta in se severoameriške celine, je dejal pridružii organizaciji Alcoho-Coldwell, da je razširjanje atom- lics Anonym0lUS) katere člani se KRIŽEM PO KANADI Naprave za vskladiščenje a-^0ms!kih polnitev za rakete Bo-^aic bodo na razpolago 1. 1961, bodo zgrajena tudi oporišča za rakete v North Bay, Ont. in Mont Laurier, Que. V zvezi s to objavo je obrambni minister George Perkes izja-vii, da bodo rakete Bomark pod ^kupnim nadzorstvom ameriških in kanadskih oddelkov. Po ameriškem zakonu ne morejo kiti atomske polnitve uporabljene drugače kot v slučaju napa-^ za njih uporabo pa je potrebna tudi privolitev Kanade. * Vse kaže, da Bomarc ne bo Prva raketa, ki jo bodo uporabljale kanadske čete. Te se v ^amp Borden, Ont., vežbajo s ■francoskimi protitankov s k i m i raketami, ki jih misli nabaviti SLOVENSKE POTNIŠKE AGENQUE ladijske in avionske kartic tudi na kredit * Posebni popusti za emigrante na avijonih po 15. oktobru, na ladjah pa po 1. januarju. * Imigracija, obisk starega kraja, obisk rojakov iz domovine, prevodi itd. * Nakazila v Jugoslavijo Din 615 za $1.—, strošek .80. Bankovci Din 666 za $1.—. * Paketi: zahtevajte cenike, carina ni velika in se mora predplačat. * Vaš denar zavarovan do $10,000.—. Pišite v slovenščini, informacije brezplačno. WORLD TRAVEL SERVICE, LTD. 3968 St. Lawrence Blvd. Montreal, P. Q. VI 4-5292 258 College St. Toronto WA 3-4868 kanadska armada pred ameriški- Železnice in unije železničarjev, ki nimajo neposrednega posla z vodstvom vlakov, se bodo koncem meseca začele pogajati za novo kolektivno pogodbo. Zahteva unij po zvišanju plač za 25 centov na uro, naj bi stala železniške družbe letno okoli $05,000,000. * Prihodnje leto bodo za posku-šnjo začeli v Kanadi uporabljati proti polio posebne tablete. Ena sama doza baje nudi varnost pred boleznijo v dveh tednih. * Zvezna vlada je prvič v zadnjih dveh letih pozvala britske državljane, naj se naseljujejo v Kanadi. * Zveza javnega uradništva Alberte, ki ima okoli 9,000 članov, je pretekli mesec izstopila iz Alberta Federation of Labor, sedaj pa se je umaknila še iz Canadian Labor Congress, ker se ne strinja z glediščem te organizacije glede vloge delavskih unij v politiki. * Mesto Medicine Hat je v prometnem oziru najbolj varno na vsej severno-ameriški celini. Ima preko 20,000 prebivalcev, pa se v njem ni zgodila od 12. nov. 1954 nobena smrtna prometna nesreča. skega orožja nevarno miru in da bi morala kanadska vlada gledati, da bi se uporaba atomskega orožja zmanjšala, ne pa da se povečuje. Po njegovem je določitev, da bodo atomske polnitve v rokah ameriških čet in bodo kanadskim dane na razpolago šele v slučaju potrebe v nasprotju s kanadsko suverenostjo. “Dejansko so naši vojaki vključeni v ameriško armado, le da moramo mi plačevati račune za nje,” se je pritoževal Coldwell. ------o------ Torontsko pristanišče ima trikrat več prometa TORONTO, Ont. — Po uradnih cenitvah bo imelo torontsko pristanišče tekom letošnjega leta 750,000 ton premeta z deželami onstran mbroja. Pretekli teden je ta promet dosegel že okoli 650,000 ton v primeri z 222,000 tonami pred enim letom, ko še ni bilo vodne poti po reki sv. Lovrenca za večje ladje. Število ladij je od lani na letos poraslo sorazmerno malo, povečala se je le njihova tonaža. Tako je lani do-IL novembra priplulo v torontsko pristanišče 570 tujih ladij, letos pa 793. Toronto postaja že eno pomembnejših svetovnih pristanišč na splošno, ne samo ob Velikih jezerih. odpovedo ■ vsakemu alkoholu, če mu le odpusti prestopek. Pri tem je trdil, da je bil to njegov prvi prestopek. . . 1 Sodnik mu je odgovoril: “Mislite nemara, da nad Vami še ni bila izvršena smrtna kazen!” Nato mu je naštel vse prestopke. Iz zapisnika je bilo razvidno, da je bil Knox zaprt v skoro vseh mestih bd Washingtona na Zahodu do Washingtona, D. C. na vzhodu. Tokrat mu je sodnik določil tri meseca bivanja za mrežami. -— Od 100 železniških delavcev jih je 21 zaposlenih z vlaki. Pivo za revnejše? TORONTO, Ont. — Pred ontarijskim vrhovnim sodiščem so reševali vprašanje: Ali je pivo pijača revnejših slojev, žganje in vino pa pijača premožnejših? Vrhovni sodnik McRuer je dejal, da je iz statistik Alberte in Saskatchewana razvidno, da je pivo pijača revnejših, med tem ko si premožnejši privoščijo raje žgane pijače in vino. Zastopnik obrambe, pred sodiščem so bile pivovarne, je trdil, da je začelo prebivalstvo Alberte, katerega finančno stanje se je zaradi bogatih ležišč petro. leja izboljšalo, začelo segati rajše po žgani pijači. Uradne statistike pravijo, da je bilo izdanega v Saskatchewa-nu v zadnjem letu za žganje in vino skupno $18,067,196, za pivo pa $21,432,246. V istem času so v Alberti izdali za žgane pijače in vino $33,-097,576, za pivo pa le $29,920,-234. Te številke naj bi dokazovale, da se prebivalstvu Alberte materialno godi boljše kot prebivalstvu Saskatchewana. Fanta v potopljenem mestu Za podvodni šport vneta dečka sta odkrila poplavljene razvaline davnega feničanskega naselja. $ | za gramofonsko ploščo slovenske in druge iz starega kraja pošiljamo po pošti. COMET RADIO CO. 555 St. Clair W. od Bathursta Toronto — LE 5-7269 Prodajamo pohištvo po tovarniških cenah. — Pridite in prepričajte se! Se priporoča: M. KOLEDIN Nepovabljen gost PRESTON, Ont. — Ko se je vršila v tukajšnji presbiterijan-ski cerkvi neka poroka, se je zadaj v cerkvi pojavil neki Kenneth Knox. Ko sta si ženin in nevesta obljubljala večno zvestobo, je Knox, ki je držal v ro- Čudna zgodba Amedea Boz-zija in Luigi ja Rippe se je začela leta 1953, ko je bilo obema deset let. Mikale so ju morske globine. Že takrat sta dobro plavala, zato sta preiskala vse podvodne kotanje v Genovskem zalivu. Brskala sta po težje je bilo dobiti instrumente za merjenje množine zraka v jeklenkah. Leta 1954 sta imela vse, kar sta potrebovala. Takrat se je začela njuna velika podvodna pustolovščina. Spočetka sta se .skrivala, ker je za uporabo potapljaške opre- podvodnih jamah ter lovila ribe me potrebno potebno dovoljena trnek in s posebno harpuno. Inje. Neutrudno sta se potaplja-ki sta si jo sama izdelala. Ribe la in se izpopolnjevala v tej sta prodajala restavracijam. spretnosti. Nekega dne sta si POZOR! Novo otvorjeni krznarski salon izvršuje vsa krznarska dela po najnovejši modi. Strokovna popravila z garancijo. Gene najnižje. furrier salon popov 233 Spadina Ave Toronto, Ont. Nekoč sta opazila pod vodo kupila snemalno kamero, s ka-nenavadno reč iz kovine in gu- J tero sta fotografirala pisan mija. Najprej sta se ustrašila, podvodni svet. potem pa sta pošast spremljala, j Več tednov sta se vrtela okoli dokler se ni pokazala iz vode. ladijske razbitine, ki je bila ka-Bil je potapljač v posebni oble- kih trideset metrov globoko na ki in z masko. Takrat sta začela dnu. O njej niso vedeli ničesar sanjati o potapljaški opremi. Leto dni je trajalo, preden sta dobila masko z jeklenko za kisik. Potem sta se potapljala mnogo bolje, ribji lov je bil lažji in uspešnejši, večino zaslužka sta dala staršem, ostanek pa sta spravljala. Ko sta zbrala dovolj denarja, sta si kupila o-premo za človeško žabo. Naj- niti najstarejši mornarji njunega kraja. Film, ki sta ga posnela, je bil majhna mojstrovina. Gledalci niso mogli verjeti, da je v morju taka poezija. Pred letom dni sta posnela blizu obale nov film. Iskala sta lepo podvodno “krajino”, našla pa novo kotanjo. Za njo so se skrivale podvodne koralne čeri. ČE SE SELITE Izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite, NI potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA «117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Moj stari naslov:---------------------——- Moj novi naslov: .. moje ime: PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO. NA ZABAVNI POTI — Na sliki vidimo Mr. in Mrs. Warren Weiant iz Newarka v Ohio v parnem Lokomobilu iz l. 1898 (na levi) ter Mr. in Mrs. Ray Henrys iz Bentona v Ohio v Oldsmobilu letnika 1903, ko so se sp ravili v svoja vozila po prihodu v Southampton na Angleškem z ladjo Queen Mary. U deležili se bodo znane tekme s starinskimi vozili na progi London — Brighton. ki jih je osvetljevala skrivnostna luč. Nenadoma sta opazila lepa, monumentalno grajena vhodna vrata, podobna tistim iz pravljic. V Luigijevih rokah je zabrnela kamera. Fanta je tako prevzelo, da je povsem pozabil na čas. Amedeo je videl, kako dela Luigi nenavadne kretnje. Prijel ga je za roko, iz globine petnajst metrov sta se dvignila na gladino. Luigiju je tekla kri iz ušes. Amedeo ga je spravil v čoln. Nazadnje so prišli ribiči in odpeljali poškodovanega fanta v bolnišnico. Starši niso verjeli zgodbam teh dveh dečkov, le malo je manjkalo, pa bi uničili dragoceni film. Vzeli so jima potapljaško opremo in jima prepovedali hoditi na morje. Dečka sta obupavala, takrat pa je prišel v Genovo znan potapljač Cargniulo. Tudi on ni verjel njunim zgodbam, pred odhodom pa je vzel njun film. Raizvil ga je m presenečen opazil na njem slike izgubljenega podvodnega mesta. Vendar si niti izkušeni potapljači niso takoj upali v morske globine. Letos aprila so začeli raziskovati ladijske razbitine in druge predmete v manjših globinah. Potem se je skupina potapljačev pod vodstvom Francoza Cousteauja odpravila na pot. Ladjo sta vodila šestnajstletna dečka. Po njuni zaslugi so potapljači odkrili eno na j starejših feničanskih mest v Italiji. ------n——— Ni bilo časa Walter Davis, ki ima že 105 let, se je prišel nedavno prvič vpisat v Hartfordu, Conn., v volivni imenik. Ko so ga vprašali, čemu je to tako dolgo odlašal, je dejal: “Imel sem kup sitnosti, bolezni, računov zdravnikov in moral sem skrbeti za vzrejo velike družine!” Žeflske dobijo delo Delo za žensko Išče se žensko za hišno delo, 3 ure na dan, 5 dni v tednu. Prednost ima taka, ki živi blizu E. 260 in L.S. Blvd. Kličite Mrs. Zaas HE 1-9229. (222) "mIlTOGUS! V fari Marije Vnnebovzete — Collinwood Pol-bungalow s 4 spalnicami 7 lepih sob, klet, plinskai gor-kota in garaže.. LAKELAND REALTY CO. KE 1-6681 (17,18,20.nov) Willowick Mičen bungalow, 2 spalnici spodaj, ena z paneli zgoraj, polna klet, razvedrilna soba, plinska gorkota, IV2 garaža, preproge vključene. Vse v dobrem stanju. Samo $18,700. 4-spalnice — Willowick Dve spalnici in kopalnica spodaj, 2 spalnici nezgotovljem zgoraj. Polna predeljena klet, plinska gorkota. Blizu Shore-gate trgovin. Samo $19,000. SUBURBAN REALTY 32335 Vine St. WH 4-4220 Willowick (223) Sobe se odda Tri lepe neopremljene sobe in kopalnica se oddajo spodaj, spredaj. Oglasite se na 16301 Huntmere Ave., ali kličite KE 1-1335. (17,19, 20 nov) Posestvo naprodaj 60 akrov dobre zemlje za “nursery” ali na lote v bližini nove bolnišnice, hiša za 2 družini, garaža za 4 avte, 3-sobna poletna hiša, velik hlev in drugo zunanje poslopje. Oglasite se pri Frank Leskovic na Hubbard Rd., North Madison, Ohio. (223) MRLI OGLASI NAPRODAJ sev. Lake Shore Blvd. — prostorna DVODRUŽINSKA hiša, 8 in 6 sob, 2 in pol kopalnice v enem stanovanju, 1 in pol kopalnica v drugem, 5 in 3 spalnice, oddeljene kleti, garaža za 3 kare, posebej je pa na razpolago še en lot. KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (223) V najem Oddajo se 3 sobe zgoraj s kopalnico. Privatni vhod. Na 6310 Carl Ave. Tel.: EX 1-7562. (222) Apartment naprodaj 6 stanovanj, v severo-vzhodni okolici, novi furnezi in vodni tanki, bakrena vodna napeljava. V odličnem stanju, odličen dohodek. Kličite UL 1-0721. -(222) Hiša naprodaj Proda se 6-sobna hiša s 3 spalnicami nasproti cerkve sv. Kristine v Euclidu. Kličite MU ]-3729. (X) Naprodaj 1957 Chevrolet Sports Coupe, Bel Air ........$1350.00 1954 Ford 2-door Chstom Line ...............$ 525.00 1954 Chevrolet 4-door Sedan, Standard shift .....$ 555.09 1955 Chevrolet Station Wagon 2-door .............$ 995.00 RICH AUTO 1078 E. 64 St. (224) V najem Odda se 4-sobno stanovanje spodaj, čisto, suho, gorko, vse udobnosti, odraslim. Kličite IV 1-9437. (222) Sobe se odda Petsobno stanovanje se odda na 7605 Superior Ave. Kličite WH 2-7405. —(222) Blizu Grovewood 4-sobni bungalow, plinski fur-nez, novo prenovljena kuhinja, v udobni naselbini. Hiša je v dobrem stanju. Lastnik želi prodati. Samo $8200. 4-sobni bungalow 8 sob za eno družino, ima kuhinjo, jedilnico, stanovanjsko sobo, zajtrkovalnico in spalnico spodaj, 2 spalnici zgoraj. Dosti shramb, polna klet, plinska gorkota, dvojna garaža. Na velikem lotu. Cenjena prav za samo $18,400. PAGE REALTY 457 E. 200 St. KE 1-1030 Vprašajte za John Laurich N.E.M.L.S. (222) Hiša naprodej Na ogled je nova zidana hiša v eni najlepših naselbin v Euclidu, blizu cerkve, transporta-cije in trgovin. Prodaja gradbenik. Za pojasnila pokličite IV-1-5702. f v.17,19) 6-sobna Colonial Moderna hiša, plinska gorkota, zidana garaža, blizu Memorial in St. Jerome šole. Se lahko vselite pred božičem. Cena samo $11,200. LAKELAND REALTY CO. KE 1-6681 (17,18,20.nov) Lastnik prodaja Na 23741 Colbourne blizu Babbitt Rd., bungalow s 3 spalnicami. Polna klet, dvojna garaža, cementni dovoz. Posebnosti. Blizu šol, busa, Memorial Park. Se lahko takoj vselite. $18,500. Dajte ponudbo. RE 1-4713. (13,17 nov) * 3 V najem 3 čiste sobe, privatna prsna kopel, se odda odraslim. $36.00. Na 1176 E. 61 St. LO 1-4205 (Tu-Fr.) HANDEL - MAZZETTI: ^ Junakinja iz Štajrai mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm Pater Sebastijan Ertl je pristopil h glavnemu oltarju, da opravi sveto mašo z blagoslovom. Stara, bradata glava mu visi naprej. Toliko časa se je trudil, da je pripravil in uglasbil novo pesem za božične praz- ra proti Albertovi izpovedniei, kjer hodijo ljudje eden za 'drugim noter in ven. To se vrši že od pol šestih zjutraj in šle ni ne konca ne kraja. “Da, da,” zavistno misli prior, “ker tako visoko nosi svoj nos in razbija nike in zasenčil luteranske pe- na leči, preprosti ljudje derejo smi. Kako se je veselil tedne za njim. Naj se le ponaša, kar in tedne, da ga bo pohvalil in se hoče, kar je boljših ljudi, pri-počastil opat. Sedaj je pa na dejo vsi k meni.” smrtni postelji! Kdo mu bo dal čast in hvalo za njegov trud? Albert govori in prigovarja, da je ves vroč in hripav. Kar Kaj razumejo o tem kmetje in le more, udušuje svoj glas, ki kmetice, ki kakor štori čepe po tako mogočno doni na leči. V klopeh. Kako vse drugače je potu svojega obraza roti moške, bilo še pred petnajstimi leti po naj ne preklinjajo,ne hudičuje-veliki katoliški reformaciji. Ta- jo, ne pijančujejo, ne nečistu-krat se je kar trlo ljudi pri cer- jejo. Ženske svari pred lažjo, kvenih slovesnostih. Danes mo- opravljanjem in obrekovanjem, ra človek biti vesel, če pride pred tatvino in nečistostjo. O do-dvajset ljudi v cerkev. Danes bri Jezus! Patru Albertu bi še jih gotovo ni več tu: dvajset v sanjah ne prišlo na misel, da moških na desni strani in dvaj- bi se pulil za te spovednice, ki set žensk na levi. Le pri ol- mu jih zavida pater prior, če tarju, na katerem so jaslice, je ne bi delal za Boga. Boli ga glo-nekaj gneče. Tam izpoveduje boko v dušo teža grehov in hu-pater Albert. Da, da, pater Al- dobij, pečejo ga premnoge in te-bert še vedno vleče, ker je no- |ke pregrehe, ki mu jih razode-vinec v samostanu. Kar je no- va ljudstvo. Pa odkodi toliko vega, potegne za seboj večino greha? — Če visi nad mestom ljudi, si misli stari Sebastijan, in deželo krivoverska oblast, V Albertovi spovednici gori kakor strupena megla nad žit-luč. Njegovo bledo obličje je nimi poljanami, se mora razpa-nagnjeno k mrežnatemu oken- ^ sti smrdljivi snet. cu. Njegove roke, ki so v svitu Seveda, če se onečaščujejo in luči tako bele, počivajo na knji- zapirajo cerkve, v katere je ta-gi. Pater Albert prisluškuje. k0 rac[0 hodilo ljudstvo k raz-Okoli oltarja kleči kakih tride- njm prazničnim pobožnostim, set ljudi . . . Nasproti Albertovi potem išče to ljudstvo svojega^ spovednici, pri oltarju svete veseija v vinu in mesenosti. Se-Valpurge, izpoveduje pater pri- vecta) £e stražijo spovednice in or. Prazno je okoli njegove spo- duhovnike, ki med tednom iz-vednice. Le poštama ženica je povedujejo, točijo pri gosposki; odložila pri njem svoje lahke £e Pe pritrguje angelski kruh in grehe. Sedaj sedi notri in bere Se hinavsko ljudstvu govori: en-iz pobožne knjige. Ostro se ozi- ]crat na ieto je zadosti kakor pri protestantih, vse drugo je nespodobna razvada; — seveda, če se dulšJam ne razdeluje Telo Go-■ j spodovo, kdo se bo čudil, če se . nasitujejo z otrobi nečistih živali? Odkod naj pride čisto življenje, odkod hrepenenje po CAMERA SHOP — In good N. W. nebesih, če se zapira vino, iz ka-location. Established 5 years. terega rastejo device? sell for inventory, including equipment and fixtures in excellent condition. Call NEwcastle 1-7090. (223) CHICAGO, ILL. BUSINESS OPPORTUNITY Teleban prištorklja iz izpo-vednice. Storil je v enem letu toliko grdih stvari, kolikor je las na njegovi kuštravi glavi. Ko ga je vprašal menih: “Ali te SCHOOL SUPPLY, GROCERY and NOVELTY STORE Well stocked, 4 rm. apt. in rear. Across ... street from Funston Schcool. Good je kaj sram, ti je h kaj hudo; going business. Owner sacrificing je mirno odgovoril: “Nak.” Me-for quick sale. No reas. offer re- ... , v. fused Must sell by Jan. 1. Phone, mhu so priigrale v oci solze CApitol 7-97C5. _(223) svete jeze. O, ubogo ljudstvo, HELP WANTED MALE NEEDED AT ONCE MILLING MACHINE TURRET LATHE MEN to do own Set-up work MACHINE ASSEMBLERS WORKING NOW 50-HOUR WEEK Plenty Overtime Steady Jobs — Top Pay Apply 8 to 5 P.M. PERFECTO ENGINEERING, Inc. 4426 Soo Line Lane Schiller Park GLadstone 5-1200 MALE OR FEMALE HELP TAILOR, EXPERIENCED or female. Minor tailoring only. — 6510 Cermak Ra., Berwyn., or call Pioneer 9-0403. (223) HELP WANTED—FEMALE kam gre tvoja pot? Kakor Mazes bi človek razbil kamenite table ob skali, saj niso pisane za nikogar več.. Kakor so Izraelci, ko so pozabili na svojega Boga, bivali med Madianiti, tako žive te uboge katoliške duše v prokleti krivoverski deželi. Kakor nekdaj dobra njiva, ki so jo razrile svinje, tako si ti, ubogo štajersko ljudstvo! Ubogi Štajer! Ubogi Štajer Gorje ti zaradi mnogih grešnikov, ki se smeje se pogrezujejo v mlakuže! Edini pravičnik pa, zaradi katerega ti je Bog doslej prizanašal, edini, ki se je trudil zate z bolnim telesom in i z žalostno dušo, ki se je zate do ^224) smrti upehal — ta edini leži na smrti postelji. Žalostno zre menih, ki mu brenči na uho goljufija, jeza, sovraštvo in nečisto- 11 Male vanje, v temno, z gorečimi sve- čami posejano cerkveno ladjo tja proti vratom, katera vodijo v lozenstanjsko kapelo. Tisto noč, preden je bil umorjen o-pat Leonhard, tako pripoveduje pravljica, je prišel skozi ta vrata v meniški kuti morilec WANTED s^larVand LIBERAL BENEFITS j Knišenk> to Je bll° leta 1493- CALL "--- — NORWEGIAN LUTHERAN CHILDREN’S HOME NEWCASTLE 1-9277 Ravno je pater Sebastijan Er-tel bral list pri sveti maši, ko se premaknejo lozenštanjska (225,; vrata in noter stopi v sivo ru- to zavita postava, ki nosi svetil- j ko v roki. Tiho stopi v cerkev, se prikloni proti glavnemu oltarju. Čisto tiho ji sledi druga manjlša postava, v ruto zavita. Ko se obe približata k jasliške-mu oltarju, se Albert samemu sebi smeje, da je za trenotek mislil na opatovega morilca . . . Postava hodi žensko lahko in mirno, spodobno poklekne, slovesno , napravi velik latinski križ . . . Kljub ruti, ki zagrinja obraz, spozna pater Albert v večji postavi gostilniško deklico iz Štajerdorfa, Švertnerčino hčerko. To je tista deklica, ki mu je oni večer s takim' veseljem dala svoje prihranke. Od tistihmal jo je že večkrat videl pri svojih pridigah v farni cerkvi, tudi jo je večkrat videl tam pri župnikovi izpovedniei in pri angelski mizi. Vsikdar se je vedla tako pobožno, tako spodobno. Tudi danes kleči spodobno in pobožno pri jaslicah, na njeni levici kleči manjša, gotovo njena sestrica. Je-li prišla molit k jaslicam, ali hoče tudi k sveti izpovedi. Zdi se, da hoče drugo. Potegne rožni venec in povesi svojo glavo na sklenjene roke. — Poleg nje gori rožena svetilka, kakor svetilka pametne device. Sedaj se skloni k svoji sestrici. Zdi se, da ji hoče dati neko navodilo. Pri tem' razkrije ruto in prikazale so se velike zlatorjave kite. Star grešnik prilomasti iz iz-povednice. Sedaj je Štefana na vrsti. Ljubko vstane ter ugasne svetilko. Zopet si potegne ruto čez nežni obraz in stopi v spovednico. Srebrni zvonček prizvsnja: Svet, svet, svet si ti, o Gospod . . .. Na koru pojejo dečki patra Sebastijana božično pesem. Med tem se je izpovedovala Štefana. Pred štirinajstimi dnevi da je bila pri spovedi, da je od takrat marsikaj grešila: da ni bila potrpežljiva v nadlogah in težavah, da je marsikaj prezrla pri delu in pri molitvi, da ni materi zadosti pomagala. Tudi je bila včasih prehitra v go- j vorjenju. Nekoč se je preveč zamudila, ko je kupovala ribe, ; med tem je pa neopaženo izgi- i nil mali bratec, ki je pred naj-mlajlilim, in se je priklatil do Štajra; mati je bila vsa prestrašena, ona pa da je bila kriva. Izpovednik posluša in naslanja svoj bledi obraz na suhe roke. Njemu tako dobro de, ko sliši ta glas, iz katerega zveni angleška čistost in nedolžnost.1 . . . Tako mu dobro de, kakor o-' nemu, ki je dolgo gazil skozi' močvirje, se do pasu pogrezal v , močvare, pa nakrat zagleda cvetlično livado, po kateri ljub- j ko skaklja in Šumija čisti, srebrni potoček. Tako mu dobro de: dete, ki kleči pred njim in se mu izpoveduje svojih grehov, je božje dete. O, hvala Bogu, da s se naj dej v Štajru tudi taki ljudje. Ravno v pravem času je prišla, v uri obupa, ko se mu je zdelo, da je ves Štajer jama razbojnikov. Ljubka dekličina glava je na- lahno sklonjena, roki sta ji pobožno sklenjeni. Sedaj pričakuje nauka in pokore. Bledi mož govori pritajeno s svojim izrazitim glasom, ki tako mogočno doni na leči. Ta glas je prisilil pobožno dete, da je v ledu, snegu in viharju storilo tako dolgo pot, da mu razkrije svojo nedolžno dušo. “Ti si- hčerka švertnerice, gostilničarke, ki je prišla iz Admonta?” “Da,” je tiho zasopla. “Zdi se mi, da sicer hodiš k Viderspergerju? Ni dobro letati od enega do drugega.” Deklica se je stresla, kakor bi jo bil kdo udaril. Kako iskreno je želela, da bi v duhovni samoti in puščobi luteranskega mesta mogla razodeti svoje srce svetemu, apostolskemu možu! Tedne in tedne je samo na to mislila. Ker ne sme izpovedovati v Štajru, je šla k župniku k izpovedi. Danes se ji je vendar posrečilo — z materjo ni šlo lahko, in če bi ne bila sestrica prosila, da bi šla ž njo, še danes bi ne bila dovolila mati. — Celo uro je gazila v snegu in viharju. O, kako se je veselila, ker je mislila, da bo mil in dober kakor dobri pastir. Pa je ves drugačen. # “Prečastiti gospod,” reče proseče, cvetoči obraz ji je ves obledel. “Nisem še dolgo v Štajru in šele iščen izpovednika. Ker prečastiti gospod tako lepo pri-diguje, sem mislila — danes na praznik mojega patrona —.” Tako, si mislila!” je odvrnil skoraj porogljivo. Če mu jo je Bog poslal kot angela tolažbe, je tudi volja božja, da izpovednik najpreje poskuša duše. V poskušnji se nedvomno pokaže, so li otroci božji ali ne. “Splošno se ne sme bežati od domačega župnika,” osorno nadaljuje pater Albert. “Kar se tiče tvojih grehov, vedi^ da ne gre materi ugovarjati, to je slabo. Mati je mati. Mati je mnogo bolečin pretrpela zate.” “Da,” šepeče deklica, “vem.” ‘“Ne, ti nič ne veš, premlada si še. Bolje moraš paziti doma na bratce in sestrice in sploh paziti doma, kar le mo- 2 knjigi za $1. Zanimiva knjiga je lep božični dar in za druge slučaje! Morda leži vaš prijatelj bolan doma ali v bolnici in premišljujete kaj bi mu nesli ob obisku0 Cvetlice so za kak dan — a uvenejo in jih ni več. Zanimiva knjiga je bolj na mestu, s to si bolniki preganjajo dolg čas z lepimi povestmi v urah, ko so sami. Priliko imate te dni, da si nabavite za take slučaje zelo zanimivi knjigi za mal denar. Pišite še danes, priložite v pismo $1.00 v gotovini, M.O. ali čeku in dobili boste dve knjigi: Prva: “S POTOV ŽIVLJENJA SLOVENSKEGA NARODA” (vsebuje več zanimivih črtic iz življenja slov. izseljencev v A-meriki). Druga: “AMERIŠKE SLO- VENSKE VEČERNICE” (kako so iz podtalnosti prilezli komunisti na površje v domovini). Obe knjigi samo $1.00 Naslov: Baragoma knjižnica 6519 WEST 34th STREET, BERWYN, ILLINOIS. reš. Če so oče mrtvi, je materi vzeta desna roka. Tedaj morajo otroci materi biti opora in palica, in najstarejši otrok ima pred vsem to dolžnost. Saj je tudi Jezus pomagal svoji materi, ko mu je umrl rednik. Od njega se uči, bil je pokoren in krotak sin. Si razumela?” Deklica odvrne tiho: “Da, prečastiti gospod.” | Sedaj ji je naložil pokoro in j ji je dal sveto dovezo, deklica j je pobožno nagnila svojo g'avo. Precej nato pa je—proti svoji navadi — vnovič začel govoriti: “Imate gostilno. Kako je pri vas glede petka in drugih postnih dni? Dajete gostom postne jedi?” “V petkih, kvatrne dni in druge velike postne dni. mati ne dajejo mesa, saj to se ne sme.” i “Hodijo tvoji bratci in sestrice v šolo; Ikam hodijo? Brez dvoma doma, kaj ne?” ave _______ I #13 last 185th Stre«« I 25000 Euclid Av.nu. 6235 St. Clair Avanu* Gleveliind, Ohio Z ULIC H : INSURANCE AGENCY ’ 18115 Neff Rd. IV 1-4221 , C’eveland 19, Ohio Mullally Funeral Home ZRAČEV4LN1 SJSTEM AM BULANGN A POSLUGA POGREBI OD $200.00 NAPREJ 365 East 156th Street KEnmore 1-94P GRDINA POGREBNI ZAVOD 10.73 East 62 St. 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-20S8 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene 'S Petinšestdeset let nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti. S KRANJSKO KATOLIŠKA SLOVENSKA JEDNOTA K ( Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Ce hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, po-šteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. K. S. K. JEDNOTA izdaia najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od $500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in be gate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 5 Z a vaš pomembni dan! Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Iglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabit, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA i 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio HE 1-0628 5____________ ! i ► i DIMNIKI — Na sliki je vrsta dimnikov velikih prekomornikov, vsidranih v Hudson River v New Yorku. Spredaj je America, v sredi United States, v ozadju pa Queen ’Elizabeth^ ZA ČISTI ZRAK — Ing. Newell Claudy preskuša v Los Angelesu, Calif., na nek izredno jasen dan nov aparat za ugotavljanje čistoče zraka.