Štev. 50.
Velja po poŠti: 13 celo leto naprej K 26"~ «a pol leta „ „ 13--la Celrt leta „ „ 6'50 <a en mesec „ „ 2 20
V upravništvu: ia celo leto naprej K 20- — ta pol leta „ „ 10-la č?trt leta „ „ 5'— ,ia en mesec „ „ 170
la poSilj. na dom 20 h na
mesec.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo i« Kopitarjevih t-iicah it. 7 (vhod čez
----dvorISče nad tiskamo). Rokopisi se
ie vračajo; nefrankirana pisma sc ue spiejemajo. Uredniškega telefona Štev. 74.
V llubllnnl, v petek, dne l marca 1907.
Leto XXXV.
Inserati:
Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat . . . . li h za dvakrat .... II „ za trikrat . . . 9 „ za ve? ko trikrat . 3 „ V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta a 2G h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, izvzemši nedelje In praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Upravništvo I? 'J Kopitarjevih uiicah Stev. 2. —
------Vsprejema naročnino, inserate in
reklamacije. Upravniškega telefona Stev. 18S.
Zborovanje dunajskih nemških • ililahou.
(Dopis z Dunaja.)
Dne 26. februarja so imeli nemško-naci-onalni dijaki na Dunaju zborovanje s sledečim programom: I. Zvišanje kolegnine. Takoj pri tc.i prvi točki se je udarilo po Slovanih in sicer na iako podel način. Kakor znano, se gleda pri oproščenju kolegnine na pridnost in ubožnost. Glede ubožnosti je »odkritosrčni Michel« (tako se ie izrazil govornik) napram Slovanom vedno ha slabšem, ker on prinaša vedno ubožno izpričevalo, ki odgovarja njegovemu premoženjskemu stanu, Slovanov izpričevalo pa je v pretežni večini ponarejeno. <!) Pa tudi glede pridnosti zaostaja ubogi, od nikogar podpirani nemški dijak za slovanskim, ker mora gledati, da se preživi s pisanjem pri kakem advokatu ali pa s poduče-vanjem. Toda šc tukaj uspešno konkurira ž njim s priporočilnimi pismi preskrbljeni Slovan in židovski dijak, ki za malenkostno vsoto li K na mesec podučuje vsak dan po eno uro. Toda ne samo te udobnosti, tudi »mensa academica« vleče Slovana na Dunaj. Te dobrote nima vsako vseučilišče. (Pri vednem podraženju in slabi, pičli hrani je veliko vprašanje, če jc to taka dobrota!) Gledati sc mora torej na to, da se menza Slovanom zapre in napravi te polne egiptovske lonce (?1 dostopne samo Nemcem. Razvidno je torej, da ima Slovan jako dobro stališče na Dunaju iu si bo s pomočjo ponarejenih spričeval vedno znal pomagati in se odtegniti plačanju koI;g-nine, katera potemtakem pade samo na »ubo-zega Michelna«. Torej proč s povišanjem ko-legnine. 2. Druga zahteva je bila, da veljajo izpiti napravljeni v »Reichu« tudi v Avstriji m da se štejejo nemškemu dijaku tečaji, katere je prebil na kakem vseučilišču v Nemci,i. Za Italijane in Hrvate je država tozadevno že poskrbela in jim deloma obljubila,, deloma pa že zagotovila veljavnost izpitov, napravljenih na italijanskih in hrvaških vseuči:iščih. Halje se zahteva, da bi morali tujci plačevati večje prispevke, da država lažje vzdržuje vseučilišče. kakor pa Avstrijci. Izvzeti pa mo-ra;o biti od te naredbe vsi Nemci, tudi izven \vstrije, kajti ti se ne morejo smatrati tujcem na nemških univerzah. 3. Naval Slovanov na duna:sko vseučilišče. Tu sc je pokazala prava nemška nadutost. Nemci si štejejo med svoje pravice, da so nastavljeni kot uradniki tudi po slovanskih deželah Avstrije. Vsak Slovan pa, ki napravi na nemških vseučiliščih svoje izpite, izpodrine (notabcnc v svoji lastni domovini) uradnika - Nemca. Slovanom se mora torei kolikor mogoče zabraniti vstop na nemških vseučiliščih. (Toda Bog nc daj, da bi se jim dalo lastnih univerz, ker
ura
V prazni hiši.
Angleški spisal Conan Doyle.
(Dalje.)
»Ko ste končno vendar prišli do neizogibnih, toda napačnih zaključkov, šli ste nazaj v hotel, jaz sem pa ostal v svojem skrivališču. Domišljeval sem si, da sem izven nevarnosti, toda popolnoma nepričakovan dogodek mi je pokazal, da me čaka še marsikatero iznenadenjc. Velikanska skala ie naenkrat priletela od zgoraj dol, pribučala mimo mene ter padla z groznim treskom v globo-Oino. V prvem trenotku sem mislil, da jc vse lo ie slučaj, toda v naslednjem sem žc spoznal svoj položaj. Ko sem navzgor pogledal, zapazil sem obraz nekega moža. In drugi kamen je zadel ravno na moje ležišče, komaj in čevelj od moje glave. Zdaj sem vedel, pri čem da sem. Mariart.v je imel poniagača, od katerih je bil eden — na prvi pogled sem spoznal, kako nevaren da je na straži, dočim me ie profesor napadel. Iz gotove da-liavc, nc da bi ga jaz mogel videti, jc bil priča smrti svojega prijatelja in moje rešitve. Čakal .ic, da ste vi odšli, VVatson, potem jc splezal skalnato steno navzgor, da izpelje ono, kar se njegovemu tovarišu ni posrečilo.
»Nisem imel mnogo časa za premišljevanje, moj dragi. Videl sem razjarjeni obraz nad seboj in takoj sem spoznal, da bo šc več skal sledilo. In začel sem plezati po strmi i pečini navzdol. Nisem trezno preudaril, ko I
na ta način se zopet vzame lepa nada, da bi sami gospodarili po državnih uradih tudi v slovanskih deželah Avstrije.) Zabavljalo se je tudi črez protežiranje Slovanov pri podpornih društvih iu v »študentenheimu« (?), splošno humanitarnem zavodu, kjer se pa vsacega di aka pri vstopu vpraša po njegovem n ravnem življenju in če hodi v nedeljo k maši (splošni smeh). Nacijonalni podpiratelji »štu-dentenheima« naj torej dajo svoje podpore raje društvom neinško-nacijonalnih dijakov, ako se mislijo še nadalje sprejemati sami Slovani iu klerikalni di aki v »študentenheim«. Takoj potem pa vabi predsednik »Germanije«, ki je priredila to zborovanje, zastopnike vseh društev tudi klerikalnih (!) v komite za skupno delovanje v teh zadevah. Ze so hoteli shod zaključiti, ko se oglasi še en govornik Stuvvcr po imenu bržkone Nemec ki je s svojim resnim in stvarnim govorom osmešil vse brihtne nacionalne glave. Omenil ie sledeče: Mogoče bi bilo, da bi par Slovanov lahko goljufalo s ponarejenimi ubož-nimi izpričevali, ni pa to mogoče pri stotinah Slovanov, kakor sc je trdilo pri zborovanju. (Nacijonalci se spogledavao, nekateri se smejejo, drugi žvižgajo.) Predsednik opominja govornika, naj konča. Ta pa mirno počaka, da se šum poleže in nadaljuje, da je ravno dunajsko vseučilišče sposobno za centralo slovanske filologije (šum vedno bolj narašča), ker so ravno v Avstriii zastopani vsi slovanski narodi (Richtig! Letderi-klici) in ker se nahaja na Dunaju za slovensko filologijo kapaciteta profesor Jagič. Naj torej ne silijo tako v ospredje s svojim nacionalizmom, čigar premisa v politiki ni dnizega kot častihlepje. Govornik opozarja, naj bi njegov opomin upoštevali in se ironično zahvali za pazljivost zbora. Nekdo stavi predlog, da sc nai nacijonalci zahvalfo za take opomine. Ta predlog se sprejme (kot sploh vsi predlogi iu resolucije) z burnimi Heill- klici. Nato še shod, pri katerem je bil tudi navzoč in burno pozdravljen dekan jur. fak. prof. Bernatzik, zaključi. Opozarja se na to, da so dunajski 'isti zamolčali vse nesramne laži proti Slovanom in jako značilen govor zadnjega govornika. Slične shode sc namerava še prirejati, tudi po drugih nemših univerzah in s tem netili sovraštvo proti Slovanom, katem pride v poštev posebno pri izpitih.
NAUOOBENO VPRAŠANJE.
Pozitivnih poročil o nagodbenih pogajanjih je dozdaj šc malo. Meritorična pogajanja med avstrijskimi in ogrskimi resortnimi ministri so se pričela šele danes, 1. t. m., 28. t. m. pa so konferirali ministri obeh vlad nicd-seboi na neobvezen način. Pri meritornih pogajanji bodo resortni ministri obeh vlad vse sporne točke, ki sc sedaj še nikakor nc dajo
sem nastopil to pot, kajti navzdol plezati je bilo mnogo težavnejše nego navzgor. Toda nisem imel časa, da bi dolgo mislil na nevarnost . . . Zopet jc kamen priletel mimo mene, ko sem visel ravno na robu štrline. Na sredi pota sc mi je spodrsnilo, toda sreča jc hotela, da sem prišel, čeprav precej opraskan in krvav, zdrav na stezo. Nisem dolgo odlašal, in šc v noči sem prehodil deset milj skozi gorovje in čez teden dni sem bil v Flo-renci, trdno prepričan, da nihče na svetu nc ve, kaj sc je z menoj zgodilo.
»Imel sem samo enega zaupnika — svojega brata Mycrofta. Prosim tc odpuščanja, dragi VVatson, toda bilo ic potrebno, da so me smatrali za mrtvega, in ti bi gotovo tako prepričevalno nc opisal svojega nesrečnega konca, čc bi sam ne bil o tem prepričan. V zadnjih treh letih sem večkrat mislil, da bi ti pisal, toda vedno sem sc bal. da bi tc tvoja naklonjenost do mene do kake neprevidnosti ue zavedla in bi tako bila moja skrivnost izdana. Vsled tega sem se tudi danes zvečer obrnil, ko si mi pobral knjige, kajti vsako iznenadenjc in razburjenje bi obrnilo pozornost na mojo osebo. In to bi za me nc imelo dobrih posicdic. Myeroftu sem sc moral zaupati, ka ti brez denarnih sredstev nisem mogel živeti. Dogodki v Londonu niso bili nič kaj po moji volji. Kajti od Mariartyjevc družbe sta bila žc dva, in sicer moja najhujši sovražnika, svobodna. Jaz sem vsled tega dve leti potoval po Tibetu, obiskal sem Lliass ter sem bil več dni pri Lami. Gotovo si bral o potovanjih nekega Norvežana, Sigersona. ki so povsod vzbuja največje zanimanje vendar si pa nisi nikdar predstavljal, da dobivaš s tem poročila od svojega prijatelja. Potem
rešiti, pustili pri miru.ter se le glede drugih sporazumeli, o katerih se že zdaj ve, da sc bodo dale lažje rešiti.
H u naj, 28. februarja. »Deutschna-I tionale Korrespondenc«, s katero so v zvezi nemški ministri našega kabineta, jc proti vsaki novi koncesiji Ogrom. Avstrija zahteva predvsem pogodbo, ki bo dolgo trajala, carinsko zvezo, ne pa zgoli carinske pogodbe, kakor zahtevajo Ogri, predvsem pa Avstrija noče v sliičaiu, ako sc razbijemo nagodbena pogajanja, podaljšanja bančnega privilegija, da se ne bodo Ogri z našim denarjem lahko pripravili za ločitev od nas.
B u d i in p e š t a , 28. februarja. Neki vodilni ogrski politik jc izjavil, da bo Ogrska brezpogojno zahtevala samostojni ogrski carinski tarif, da bo mogla inartikulirati trgovinske pogodbe. Avstrija za to ne sme zahtevati zase nobenih koncesij. Ostala nagodbena vprašanja, vštevši bančni privilegij, za Ogrsko za sedaj še niso nuina.
Budimpešta, 28. februarja. Košutov list »Budapest« piše, da se bodo nagodbena pogajanja skoro gotovo razbila. Gospodarska skupnost bo mogla k večjem trajati do leta 1907.
OGRSKA SOCIALNA POLITIKA.
Kmalu bodo na Ogrskem uveljavili novi Apponvjev zakon o šolstvu, ki bo udušil vsako narodnostno nemažarsko gibanje, sedaj pa Andrassy dela cel kup socialnopolitiških postav, ki bodo zatrle upravičeno delavsko gibanje. 28. t. ni. je Andrassy v parlamentu govoril o delavskem vprašanju. Razrednega boja se ua Ogrskem nc sme podpirati, ker ie Ogrska obdana od zunanjih sovražnikov in ima nebroj notranjih sovražnikov. Vlada strokovnega gibanja med delavci sicer nc bo ov irala. pač pa bo zatrla vsa strokovna društva, ki bodo prekršavala pravila, sc upirala zakonom, hujskaia, da se kršijo pogodbe med delavci in dclodajavci iu prepisovala delavcem, pod kakšnimi pogoji naj delajo. Lepa socialna politika!
KULTURNI BO.) NA FRANCOSKEM.
Ubogi Briand! Tako je naslovljen članek v »Aurori«, listu Clemciiceaujevem. Zastonj se .ic Briand trudil, da s svojo »spravljivostjo« preslepi Francoze in doseže hipno zmago nad Clemenceaujeii!, ki .ie radikalen, končno ie vendarle moral radikalccm na l.iubo zahtevati od škofov ncvsprejemljivc pogoje, tako da so se pogajanja razbila. Briand, ki je proglasil načelo popolne ločitve cerkve od države, naenkrat hoče škofom diktirati, koga naj imenujejo za župnika!
Radikalci so tudi vladno iu napolviaduo časopisje vpregli za svoje protikrščansko delo. »Messidor« objavlja različna izmišljena pisma »iz papeževe pariške nunciature«, med
njimi enega, ki jc posebno značilen: Kardinal Mcrrv del Val rovari proti imenovanju koad-jutorja pariškega kardinala, msgr. Amette,'ker jc Amette preveč »liberalen«. To izmišljeno pismo ima namen dokazati, da Vatikan ni naklonjen pogajanjem, ki so se vršila med sen-skini prefektom iu pariškim kardinalom. Pogajanja je namreč vodil msgr. Amette. Zadnja poročilo se glase:
Ha riz, 28. februarja. Briand hoče vzad-ujič poizkusiti, kako omogočiti modus vivendi med cerkvijo in državo. V prihodnjem ministrskem svetu namerava predlagati, naj sc iz zaplenjenih denarjev ustanovi osrednja blagajna za popravo cerkva. Ta poizkus sc bo popolnoma ponesrečil, ker bi radikalci to smatrali za državno podporo cerkvi.
Pariz, 28. Državno pravdništvo bo v tožbi proti župniku Jouinu izkušalo iz zaplenjenih pisem pariške nunciature dokazati, da .ic župnik govoril proti separacijski postavi'zato, »ker jc kardinal Merry del Val poživljal na boj proti francoskim državnim postavam« Kakor se vidi, se bo na Francoskem zopet začela gonja.
R i ni, 28. februarja. »Giornalc dltalia« meni. da ie cesar Franc Jožef interveniral, da so se zaplenjene diplomatske listine pariške nunciature vrnile Vatikanu.
RUSIJA.
Nova duma. Dozdaj je v dumo, kakor smo ž.e včeraj poročali, izvoljenih 472 poslancev, 52 volitev se pa ima šc vršiti. Te zadnje volitve v nobenem slučaju ne bodo znatno iz-premenile opozicijonalncga značaja dume. Nič kaj posebnih nad za vspešno delovanje dume ue vzbuja dejstvo, da jc izvoljeno toliko skrajnih, revolucionarnih levičarjev. Ti so: Socialni revolueionarci: M (ne samo 12, kakor so poročali drugi listi), socialni demokrati: 57. ljudski socialisti: 7, delavska stranka: 24, brezstrankarski socialisti, armenski revolucionar Rošnokcev, vsega skup 135. Kadetska levica (progresisti, kadeti, demokrati reformatorji) ima 111 glasov, zmerna stranka, kateri pripadajo večinoma vsi poljski revolueionarci, šteje 49 glasov, desnica ima 90 glasov.
Otvoritev dume. Dumo bo v torek otvoril podpredsednik državnega sveta, Priseli s prestolnim govorom. Delavci agitirajo za to, nai sc na dan otvoritve dume po celi Rusiji štrajka.
Pogromi i ii obsodbe. V Kievu ic druhai,
naščuvana od reakcionarcev nameravala prirediti pogrom proti urednikom listov. V Tukuniu so ustrelili 17 revolucionarccv. — Glasilo reakcionarne »Zveze pravih ruskih ljudi« preti liudskemu sodišču z ljudskim maščevanjem, ako bo morilce poslanca dume, Herccnsteina, obsodilo. Skoro se zdi, da bo v Rusiji rcvoluci a postala kronična in počasnega
sem potoval skozi Perzijo, obiskat Meko in v Chartiiinu sem govoril s kalifom, o čemer sem poročal o »Foricgu Office«. Ko sem se vrnil na Francosko, sem preživel nekaj mesecev na jugu, v Montpcllieru, kjer sem v nekem kemičnem laboratoriju študiral razne spojitve premogovega katrana. Ko sem ta raziskovanja srečno končal in zvedel, da živi le šc eden mojih sovražnikov v Londonu, sem se namenil, da se vrnem v London. Oni mi-sterijozni umor v navadni ulici je še bolj pospeševal mojo vrnitev. Slučaj me ui le kot tak zanimal, temveč dozdeval se mi je tudi iako pripraven za moje namene. Hitro sem sc torej odpeljal v London, šel v bakersko ulico, kjer jc gospa Hudsonova dobila od samega začudenja krče, ter našel, da jc Myeroft pustil moje sobe in stvari v tistem redu, kakor sem iih zapustil jaz. Tako sem sedel, moj l.iubi VVatson, danes popoldne ob dveh v svojem starem naslonjaču, v svoji prijazni sobi in nisem imel druge želje, nego da vidim svojega starega prijatelja VVatsona na njegovem stolu, kjer jc tolik rat scdaval.«
To je bila ona čudovita povest, katero sem slišal onega aprilovega večera povest, katero bi nikdar ne verjel, čc bi ne videl pred seboj dolge, sulic postave in ostrega, živega obraza, ki ga nisem nikdar pričakoval. Na ta ali oni način jc moral moj prijatelj tudi o moji nesreči slišati. Toda njegovo sožaljc se je kazalo bolj v njegovem obnašanju nego pa v besedah. »Delo e najboljše sredstvo zoper tugo ui žalost.« jc rekel, »in jaz imam za danes ponoči precejšnjc delo, ki samo-nasebi čc sc namen posreči napravi možu življenje dragoceno. »Prosil sem ga naj mi stvar razloži, toda zastonj. »Do jutri
boš dovolj zvedel,« je odgovoril. »Zdaj bova govorila še o dogodkih v zadnjih treh letih. Ta pogovor bo trajal do pol desetih in potem bo čas, da sc podav a na najin mnogo obetajoč sprehod proti prazni hiši.«
Bilo e taktično ravno tako kot v starih časih, ko sem sedel v vozu poleg njega, revolver v žepu in poln pričakovanja. Holmes .ie bil resen in molčeč. V svitu obcestnih svetilk sem videl, da je bilo njegovo čelo uagu-bančeno in da je imel ustnice trdno stisnjene, znamenje, da jc intenzivno mislil. Nisem vedel, kakšno divjačino bova lov ila po temnih rev irjih londonskega okraja hudodelcev. Toda na obrazu tega izvrstnega lovca sem videl, da se gre za jako nevaren slučaj. In njegovo smehljanje ni naznanjevalo ravno sreče za najine neprijatelie.
Mislil sem, da se bova peljala v bakersko ulico, toda na vogalu Cavcndishovega trga je ustav il voz. Videl sem, kako sc je ozrl na vse strani, predno je izstopil, in tudi potem je na vsakem vogalu gledal, čc mu kdo sledi. Šla sva po najtemnejših ulicah in cestah. Čudovito ic bilo, kako se jc Holmes spoznal, in vodil uic ic z največjo sigurnostjo iu nag-lost o skozi pravcati labirint remiz, hlevov in skladišč, katerih niti poznal nisem. Končno sva prišla skozi neko ozko ulico, ki jc bila obdana od temnili hiš, v Manšestersko in Bland-fordsko ulico. Tu ie hitro zavil v neko ozko hodišče, šel skozi velika lesena vrata čez prazno dvorišče ter na to odklenil zadnja vrata hiše. Skupaj sva vstopila, potem je zopet zaklenil vrata.	(Dalje).
notranjega razpada nihče več ne bo mogel zadržati.
Zadnje poročilo o dumi. Dozdaj jc izvoljeno v dumo 485 poslancev. Pristašev levice je 304.
PROTI SLPILOVI POLITIKI.
Kakor znano, je v hrvaškem saboru poslanec Supilo izjavil, da Bosna in Hercegovina pripadata Srbiji in da je to želja vsega hrvaškega sabora. V hrvaškem saboru dne 28. t. mes. je vodja Starčevičancev, Frank, to Su-pilovo izjavo označil za veleizdajstvo, ker se obrača očito proti zaprisegi kralja in proti hrvaškemu državnemu pravu.
Sara j e v o , 28. februarja. Bosanski Hrvati pripravljajo veliko skupno akcijo proti Supilovi izjavi v hrvaškem saboru. »Hrvatski Dnevnik« ostro napada resolucionaško večino sabora, ki je Supilovo izjavo odobravala. — »Hrvatski Dnevnik« piše:
»Pošljite pismene in brzojavne proteste na predsedstvo hrvaškega sabora! Pokažite temu protinarodnemu zastopstvu hrvaškega naroda, da smo bridko občutili krvavi udarec, ki nam ga je prizadel hrvaški narod. Naj to narodno zastopstvo vc, da Bosna in Hercegovina noče pod jarem belgradskih zarotnikov 1«
NOVI KURZ V NEMČIJI.
Berolin, 28. februarja. Berolinski nemški vseučiliščniki so naprosili naučilo ministrstvo, naj kulturno manj vredne poljske dijake izključi iz vseučilišča, ker se družijo s socialisti in so nevarni nacionalni ideji.
VOJAŠKE REFORME NA ANGLEŠKEM.
L o n d o n, 27. februarja. Vojni minister Haldane je v poslanski zbornici naznanil sledečo vojaško reformo: Vojska se razdeli v aktivno in deželno brambo. Prva bo sestavljena iz 6 divizii in 4 konjeniških brigad, vsega skupaj 160.000 mož; druga bo štela 15 divizij in 14 konj. brigad, vseka skupaj 75.000 ljudi. Tako se bo mnogo prihranilo, že sedaj jc v proračunu za vojaške potrebščine 12 milijonov prihranjenih.
Volivni boj.
(Voliven shod za ljubljansko okolico) bo
imel dr. Susteršič v nedeljo, dne 3. t. m. popoldne ob 3. uri v Št. Vidu nad Ljubljano. Shod se vrši v Ccbavovi dvorani. Povabljeni so vsi volivci ljubljanske okolice.
(O shodu zaupnikov »Slovenske Ljudske Stranke«) piše »Slovenski Narod«: Shod klerikalnih zaupnikov. Dr. Susteršič in drugi klerikalni kolovodje so sklicali za danes dopoldne v hotel »Union« shod svojih zaupnikov. Kleri-kilci so upali, da bo grozna udeležba na tem shodu, pa so se bridko varali. Razposlali so do 6000 vabil, nagnali pa so duhovniki na shod komaj desetino povabljencev! Med to desetino so duhovniki in mežnarji tvorili večino, poleg njih pa so bili kmetje, ki so se pač po katoliško pridušali a drugače jih je vse dolgočasilo. Meščanskega človeka ni bilo nobenega na shodu. Da bi bila udeležba tem večja, postavili so prireditelji shoda v dvorano okoli 300 stolov, ki so igrali seveda tudi zaupniško vlogo. Na te stole so posadili kmete, ki so pa reveži takoj v začetku, ko je začel govoriti dr. Susteršič in brati strašno dolgovezno pro-klamacijo »Stranke ljudskih sleparjev« na dobro in verno katoliško ljudstvo, zdehali in marsikatera utrujena glava utrujenega telesa jc zadremala. Ker so bili sklicatelji shoda pripravljeni, da bodo uboge klerikalne pare smrčale, nastavljenih jc bilo tuintam več rediteljev, ki so vsakega smrčajočega podregali med rebra, da naj ne misli, da jc v domači cerkvi, ampak pred obličjem dr. Šusteršiča. Oguljenih fraz so bili kmetiči kmalu tako siti, da so šli rajše ven na mraz, kakor da bi poslušali še nadalje mlačev puhle samohvale dr. Šusteršiča, ki je pel seveda najbolj sebi vso čast in hvalo! Kako so klerikalci farbali na današnjem shodu, menda zadostuje sledeče dejstvo: Dr. Susteršič je prebral brzojavko na cesarja, kateremu laže, da sc mu 2000 zaupnikov, kremenitih in vdanih mož, iskreno zahvaliule, da je sankcioniral volivno reformo. Tu so začeli reditelji klicati: Kaj dva tisoč, tri tisoč nas je!« Dr. Susteršič je pa dejal: »Jaz vas nisem štel!« Ostalo je torej pri 2000 možeh, s čimer so seveda naši poslanci še vedno dovolj nalagali cesarja v svojem številu. — Siccr se je shod izvršil brez vsake nesreče in so klerikalni »zaupniki« klavrno zaklicali »živio«, kadar so bili komandirani, drugače pa zdehali in dremali, ognja in navdušenja ni bilo nič. Kako naj bodo tudi navdušeni ljudje, ki nimajo nič prepričanja.«
(Shod ljubljanskih zaupnikov Slovenske Ljudske Stranke) se vrši prihodnjo nedeljo ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani »Uniona«. Vhod skozi Frančiškanske ulicc. Dnevni red: Poročilo vodstva: dr. Susteršič. Kandidat za ljubljansko mesto: poroča dr. Krek. — Kdor se želi shoda udeležiti, a ni dobil vabila, naj se oglasi v soboto zvečer od 7. do 9. ure v »Slovenski krščansko socialni zvezi« ali pa istotam v nedeljo od 8. do 9. ure dopoldne.
(Liberalni kandidat na delu.) Z ozirom na notico pod gor. naslovom v št. 47. Vašega cenj. lista zahtevam sledeči popravek: I. Ni res, da bil jaz od liberalne stranke postavljen kandidat, res pa jc, da sem neodvisen kandidat z gospodarskim programom. 2. Ni res, da sem liberalen »šribar«, ampak res jc, da sem c. kr. davčni adjunkt. Z odličnim spoštovanjem Janko Stare, c. kr. davčni adjunkt, kandidat za krški, mokronoški. kostanjeviški in trebanjski sodni okraj. Gospod Stare, ki ima že tako službo, da bo kmetom gotovo davke odpravil, naj bo prepričan, da bo pred besedico kandidat kmalu postavil še krepkejšo besedo: »propadli«.
(Prolesor Robič.) Od popolnoma verodostojne strani se nam zagotavlja, da profesor Robič ni rabil nasproti poslancu Roškarju besed: »Duhovniki Vas samo izrabljajo.« To resnici na ljubo popravljamo. — Iz drugega vira pa se nam poroča, da je g. profesor Robič vkljub temu, četudi ni rabil dotičnih besed, sedaj nasprotnik »Kmečke zveze« in noče biti ž njo v nobenem stiku, ker sc boji protikandidata od liberalne strani. Tako bo obsedel med dvema stoloma. Časnikarska poročila, da so ga zborovalci v Orehovi vasi (»stavili kandidatom, so neresnična. Profesor Robič se jc siccr ponujal, toda zborovalci so ostali tiho, ker bodo disciplinirano nastopili s »Kmečko zvezo«. — Zopet iz nekega drugega vira izvemo, da so slišali dne 7. februarja nasproti predsedniku »Slovenske kmečke zveze« besede: »Duhovniki Vas samo izrabljajo!« toda ni iih rabil profesor Robič, ampak deželni poslanec Kočevar iz Središča.
(Agitacija Štajercijancev.) Poljčane-Maj-šperk. Strašno hitijo agitirati »Štajercijanci« po Dravinski dolini. Njihova strast pri agitaciji poslancev v državni zbor je deroča. Pretečeni teden je razvijal raz koleščka svojo umazano modrost oni Kajzerjev prijatelj »Sla-vič« iz Ptuja. Samoobsebi umevno, udrihal je najprej po duhovnikih in sc grdo rogal Slovencem, ker smo propadli pri volitvah v okrajni zastop v Slov. Bistrici. Psoval in blatil je duhovnike tako podlo, da je drugi dan rekel celo njegov pristaš: »No, če bomo takšne volili v državni zbor, kakor je Slavič in njegova banda, imeli bomo prave vragove.« V Poljčanah jc nek »Štajerčijanec« rekel: »Kaj pa žc da hudič nori po Dravinski dolini?« Drug »Štajerčijanec« je odgovoril: »Ptujske fašenke išče, ki so mu ušli.« Da, dragi Slavič, mi tudi pravimo, bodi pameten in brigaj se bolj za dom, da ne boš kakega dne po zgledu svojega prijatelja Kajzerja izginil za njim kot kafra. Mi ti pa zagotavljamo, da boš malo opravil pri nas. Na svidenje pri Filipih!
(Poslanec Malik in — resnica.) Malik je pisal v »Alldeutsche Korrcspondenz«, da je na volilnem shodu v Ptuju izjavil, da se bo v prihodnjem državnem zboru pridružil samo Schonererjevi stranki. Sedaj pa neki Ptujčan v »Grazer Tagblattu« piše, da to ni res, ampak da je rekel Malik, da kandidira kot vse-nemški divjak. Tudi je v Ptuju razvijal tak program, ki jc v direktnem nasprostvu s Schonererjevim programom in so volivci mislili, da bo šel s poslancem Wastianom; zato so ga tudi postavili za kandidata. No, ta jc lepa, sedaj hočejo ptujski Nemci Malika postaviti na laž. Torej, kdo je lagal, Malik ali ptujski poročevalec »Gr. Tagblatta?« Ce je res, potem .ie Malikti samo za mandat, program pa obrača, kakor veter piha.
(Volitve v Dalmaciji.) Kandidat v Dubrovniku je don Jure Biankini.
(Volivni boj.) Zidjc so začeli obširni boj v notranjem mestu na Dunaju. Kot kandidatje so nastopili Anningcr, dr. Hein in dr. Roseii-feld. V Retzu je bila 25. m. m. sprejeta kandidatura dr. Gessmanna soglasno.
(Češki minister-rojak dr. Pacak) bo nastopil kot kandidat v mestnem volivnem okrožju Kutnahora-Caslava. Doslej je zastopal občine v okraju Kutnahora.
(Nemška agrarna stranka na Češkem) postavi 16 kandidatov.
(Volivna dolžnost) Tudi itioravski deželni zbor bo sprejel volivno dolžnost.
(Češka koncentracija.) »Narodni Listy« poročajo iz Brna, da se je tudi na Moravskem konncentracija čeških strank ponesrečila Najbrž sc bodo samo mladočehi in realisti šli proti »klerikalcem«.
(Vpliv Orniga v Ptuju) je gotovo zelo majhen, ker ni mogel prodreti s kandidatom nettiško-nacionalne stranke, čeravno sc je stranka dosedaj domišljevala, da je Ptuj njena last." Zato tudi zdihuje, kaj je vse storila za Ptuj. Ce bo prišlo v volivnem boju do medsebojnega očitania, znajo se slišati zanimive reči. Da bi pa mogočna nemško-nacionalna stranka pustila ta mandat brez boja Vsenem-cem, bilo bi zelo poniževalno za njo! Tako brez mozga pa menda šc vendar ni!
(Volivni boj v Galiciji.) Vseh poljskih mandatov v Galiciji in Šleziji je 82, po sodbi narodnega sveta jih dobe socialisti in poljske ljudske stranke 12. Poli. narod, svet razpolaga torej s 70 mandati. Narodni svet namerava te mandate porazdeliti tako, da jih dobi 30 poljska konservativna šlahta, 25 krščanska ljudska stranka in 15 poljska demokraška stranka. Soc. demokrati so postavili v Lvovu 5, v Krakovu 4 mandate. Nadalje postavijo svoje kandidate v petih kmečkih poljskih volivnih okrajih. Daszynski kandidira v Krakovu in pa v bialo osolehinskem volivnem okraju. Med 22 socialističnimi kandidati je 9 judov. Med poljskimi in rusinskimi socialnimi demokrati je nastal zaradi Lvova spor, dr. Adler je razsodil v prilog poljskim soc. demokratom.
Dnevne novice.
T Smola pri »Narodu«. Pri »Narodu« imajo veliko smolo .Noben shod liberalnih zaupnikov jim ne prinese veselja, vsak samo žalost in jezo. Četudi zboruje samo 40 zaupnikov liberalne stranke, ima »Slovenec« cel kup poročil, ko pa jc zborovalo včeraj 3000 zaupnikov »S. L. S.« je mogel »Narod« vjeti nekaj o brzojavki cesarju, potem je pa rrie-govemu poročilu zmanjkalo sape. Med 3000 zborovalci so namreč naši reditelji dobili »Narodovega« zaupnika, o katerem je »Narod« trdno mislil, da ostane nepoznan in neodkrit. Tako jc »Narodu« o našem shodu žc pri začetku zmanjkalo sape. dasi jc bilo na shodu navzočih 3000 oseb. Teh 3000 mož jc tako zanesljivih, da noben liberalec, katerih jc po »Narodovih« poročilih Liubljana nabasana, ni
mogel zvedeti od njih niti imen naših kandidatov. Tako je tudi shod naših zaupnikov napravil pri »Narodu« samo žalost in jezo.
+ Kmečka zveza s sedežem v Postojni.
Vlada je vzela na znanje pravila »Kmečke zveze s sedežem v Postojni«, katero hočejo ustanoviti zaupniki »S. L. S.« za sodne okraje Postojna, Ilirska Bistrica in Senožeče. Občni zbor sc bo v kratkem vršil.
+ Zelezničarski pasivni odpor. Včeraj sc je pričel pogajati sekčni načelnik železniškega ministrstva baron Buschmann z odposlani-štvom tržaških železničarjev. Odposlaništvo jc zahtevalo, naj sc premeste nazaj v Trst triie premeščeni uradniki, kaj namerava izboljšati od 1. aprila železniško ministrstvo uslužbencem državnih železnic v Trstu in ka,-ko stališče zavzema ministrstvo glede na doklade uslužbencem v pristanišču iu o zvišanju stanarin. Sekčni načelnik Buschmann je izjavil, da so premestili one tri uradnike iz službenih ozirov. Glede na zboljšanje stališča tržaških uslužbencev državnih železnic je izjavil -sekčni načelnik, da bo to primerno. Uradnikom se bo izboljšalo v oni meri, kakor državnim uradnikom, uslužbencem pa nameravajo veliko več izboljšati, kakor vsem drugim državnim slugam. Za zdaj po njegovem mnenju ni mogoče, da uvedejo pristaniško doklado in da zvišajo stanarine. Ministrstvo je pa voljno, da premotri vprašanje glede na doklado za uslužbence na Krasu. Odposlaništvo je izjavilo, da izjave niso take, da bi moglo priporočati uslužbencem državne železnice, naj prenehajo s pasivnim odporom. Naprosili so sekčnega načelnika Buschinanna, naj vpliva, da dobe železničarji ne lc obljub, marveč dejanske zagotovitve. Buschmann in vitez pl. Doulreimer sta obljubila, da se hočeta še enkrat posvetovati z železniškim ministrstvom in da zaslišita odposlaništvo šc danes opoldne; odločitve torej še ni. Glede na strojevodje se bo posvetovalo odposlaništvo z višjim nadzornikom Kampljem. Medtem ko sc pogajajo o zahtevah državnih železničarjev na Dunaju, bo pa padla odločitev glede na zahteve tržaških železničarjev j. ž. v Trstu. V Trstu traja pasivni odpor. Popolnoma jc prekinjen blagovni promet. Generalni nadzornik Pacher se je pričel včeraj popoldne pogajati z železničarji. Dne 27. februarja sc jc predstavilo odposlaništvo železničarjev Južne železnice uradnikom in jihpregovarjalo, naj se priklopijo pasivnemu odporu. Odposlaništvo jc izjavilo, da uradnikom ni treba delati čez šest ur. Dejansko je zapustilo več uradnikov ob šestih zvečer urade, obkolilo jih je 500 železničarjev, ki so prepevaje spremljali uradnike v njihova stanovanja. V prostem pristanišču so pričeli stavkati nakladači in izkladači. Delavci so ustanovili pred kakimi 14 dnevi razven Lloydovih zadrugo, da sami nakladajo in izkladajo v ladije premog. Zasebni podjetniki so nato izjavili, da imajo le oni pravico nakladati in izkladati premog. Cez nekaj časa sc jc sklenilo, da vstopijo podjetniki v novo zadrugo. Dne 28. m. m. se je šlo za izkla-danje dveh parnikov. Delo je prevzela tvrdka, ki ui v zadrugi. Delavci so nato zborovali in sklenili, da prično stavkati.
+ Osebna vest. Avskultant pri tukajšnjem dež. sodišču gospod Ivan Šinkovic jc prideljen okrožnemu sodišču v Metliki.
+ Učiteljske vesti. Prestavljeni ali defi-nitivno nastavljeni so: gdč. Hinek Amalija v Sodražico; gdč. Miselj Cma v Starem trgu pri Poljanah; g. Kobau Josip, Dolenia vas pri Senožečah; g. Mcrcina Ivan v Slapu; g. Kenič Andrej v Ostrožjem brdu; Vilhar Frančiška v Šembijah; g. Stritar Albin v Postojni; gdč. Tomšič Olga v Trnovem; gdč Kalin Jtilijana v Frzelji; g. Musar Fr., naduč. v Hotcderšici; Mikcc Frančiška v Begunjah pri Cerknici.
+ Dr. Luegerjevo zdravstveno stanje sc jc poslabšalo. Zvišala se jc temperatura in poslabšalo njegovo zdravstveno stanje.
—	Javno predavanje v Kranju. Dne 2. marca t. 1. ob 6. uri zvečer, predava v fizikalni dvorani cesarja Franca Jožefa gimnazije v Kranju gospod Michel Angelo baron Zois, c. kr. okrajni komisar v Radovljici, »O umetnosti in užitku umetnosti«.
—	Litijski diletantje prirede v nedeljo, dne 3. marca, v restavraciji »Na pošti« šalo-igri »V ustrašenci« in »Dva nasprotna značaja«. Začetek ob 8 .uri. K obilni udeležbi uljudno vabijo diletantje.
—Nesreča. Dne 27. februarja sta sekala bukve Tomaž Sod a iz Cešnjice pri Podnartu in njegov sin Jože. Ko je klestil oče spodnje veje, začela jc padati bukev. Sin ga jc opominjal, naj se umakne, a zamotan v hosti se ni mogla naglo rešiti. Bukev .ie padla nanj in mu skorai polomila hrbet, izbila dva zoba in pretrgala ustnico. Mož se jc že tretjič ponesrečil in doslej šc srečno prestal.
—	Skesal se ie. Nekdo iz okolice je vzel pri Zidarju v Cešnjici čevlje in klobuk. Zjutraj sc je pa skesal in prinesel nazaj rekoč: »Kako sem vas urihtal!«
—	Govorniški tečaj za ženske. Dunajski socialisti so otvorili govorniško šolo za svoje somišljenice.
—	Ustanovitev društva za privabitev tujcev občine Oorjanske vršil sc jc v nedeljo 24. svečana popoldne v Gorjah v hra-nilničnc hiše dvorani prav povoljno ob udeležbi domačih krogov, kateri sc z vnemo zavzemajo za povzdigo prometa tujccv v gorenjski strani; prihiteli so gostje z Bleda, Bohinja, kjer že imajo taka društva, in iz Brez nicc. Shod jc počastil tudi tajnik deželne zveze g. dr. Marn iz Ljubljane. Gospod nadučitelj Zirovnik kot sklicatelj pozdravi udeleženec, naznani da jc c. kr. deželna vlada naša pravila potrdila in da je danes ustanovni shod tega društva. Potem prosi gospoda tajnika dr. Marna iz Ljuhljanc za predavanje, kateri v poljudnih besedah obširno pojisni pomen in
namen tukajšnjega društva, kako so s< drugih planinskih deželah posebno v Tirolski in Švici odprle tujcem popred nepoznane krasote dolin in gora, za katerimi naši divjero-mantični kraji Bleda iu Bohinja ne zaostaajo. Podal je nasvete, kako se dobro in ceno po-streže v gostilnah in zasebnih hišah s snažnimi stanovanji, kar bi bil vir novih dohodkov v gospodarskem oziru. Gospod Peternel z Bleda posebno povdarja skupno delovanje društev za pribavitev tujcev na Bledu in Gorjah. Domači gospod župnik svetnik Ažman pozdravlja ustanovitev tega novega društva, pričakuje od domačinov, da sc bodo vedno bolj uljudno vedli proti tujcem in jim po mogočnosti ustregli. Po kratkih nagovorih nekaterih udeležencev vsi želijo najboljšega vspeha Med govori se jc večkrat omenil naš divni Vintgar, kateri spada v tukajšnjo občino in delokrog novega društva, in županu Jakobu Zuinru so čestitali nad izpeljavo potov in mo-stičev po teh divjerornantičnih tesnih. Gospod Zumer poda pojasnila, kako je še v nila.de-niških letih pohajal po nevarnih stezah Vint-garja, kako jc leta 1890 prvič s fotografom Lergetporerjem na Bledu napravil prve slike, 1. 1891. da je pričel delo s 70 gld. in kako je prvič prodrl skozi Vintgar 1. 1893, ko je bila to leto 28. avgusta slovesna otvoritev. Končno se zahvali udeležnikom za prijazni obisk da-našnega shoda, gospodom govornikom in g. tajniku dr. Maurerju iz Ljubljane za lepe govore in želi novemu društvu najlepši vspeh.
Smrtna kosa. V Gorici je umrla po 5dnevni bolezni gospa Klementina Rojic, soproga krojaškega mojstra. Umrl je v Gor-janskem g. Alojzij Štrekclj, posestnik, star 42 let.
—	Sirotinski sveti. Dnč 21. februarja so so se na ajdovski sodniji na povabilo c. kr. okrajnega sodnika zbrali zastopniki županstev, duhovščine in učiteljstva ajdovskega okraja, da se posvetujejo o ustanovitvi sirotinskih svetov v posameznih občinah. Po nekaterih deželah so že ustanovljeni taki sirotinski sveti in je njih uspeh povoljen. Zato jc sklenilo višje deželno sodišče v Trstu uvesti jih tudi v svojem okrožju. Zastopniki v Ajdovščini so sklenili, da se po vseh občinah sestavijo sirotinski sveti, v katerih naj bodo zastopani po trije zastopniki občine, duhovnik in učitelj. Sirotinski sveti imajo namen, skrbeti »za telesni, duševni in nravni blagor mladoletnih in zanemarjenih otrok« s tem, da nadzorujejo varuhe v vzgojevanju in podpirajo sodnijo v varstvenih zadevah.
—	Velikega modrasa jc ubil 25. februarja neki kmečki fant v Oblokah pri Hudajužni. Pač redka prikazen v tej zimi.
—	»Slovensko katoliško izobraževalno društvo« so si ustanovili fantje na Drežnici na Kobariškcm. Čast vrlim drežniškim fantom, ki so sami sprožili to lepo misel!
—	Prva Izprašana strojna kurjačica v Avstro-Ogrski. 26. februarja je prva naredila v Budimpešti izkušnjo kot strojna kurjačica Avgusta Wald. Odgovarjala jc prav povoljno na vsa vprašanja. Njeni moški tovariši so razburjeni in započenjajo žc akcijo proti temu ženskemu tekmovanju.
—	Žrtev pijanosti ic postal Janez Rozman, 36lctni mizar iz Hotcderšice. Dne 17. t. m. je šel zjutraj v Rovte iskat dela. Zvečer sc je nalezel vina in vzel s seboj še liter žganja. Dasi so Rovte le dve uri oddaljene od Hotcdršice, vendar je revež domov grede zmrznil. Ker so mislili, da jc dobil delo, ga domači niso iskali. Ko so ga dne 25. t. m. našli vsega ztnrzlega, bilo jc v steklenici le še nekaj malega. Najbrže je med potjo popil tudi žganje, nato omagal in za zmirom zaspal. Zapušča vdovo in male otroke.
—	Pisarije omeje v armadi. Odpravijo vse nepotrebne šimeljne.
—	Vojaški živinozdravniki. Na višji dunajski živinozdravniški šoli sprejmejo 20. v budinipeštanski po deset vojaških akademikov. Obvezati se bodo mogli, da služijo sedem let v armadi, zato bo pa skrbel med študijami zanje vojaški erar.
—	Umrl je v Montovunu posestnik gospod Aleksander Mahorčič.
—	Štrajk v tržaški svobodni luki. Zc nekaj dni so štrajkali ogljarji, oziroma težaki, ki delajo pri nakrcavanju, oziroma izkrcava-nju premoga. Ker so si hoteli delodajalci pomagati s tem, da so za včeraj naročili nekaj ogljarjev iz Benetk in od drugod, kateri ogljarji so včeraj res prišli na delo, so vsi ostali del avci v svobodni luki takoj popustili delo. Stavkujoči težaki so po Trstu več vozov pre-brnili.
—	Vreme in belezen. Iz Crmošnjic: Vreme sc nam obrača polagoma na bolje. Z večjo gorkoto so začeli bolehati tudi ljudje, posebno pljučnica sc prikazuje. Ravno v tem času so poklicali g. dr. Hubada s Toplic k vojaškim vajam in sicer za ceh mescc. Najbližnjo zdravniško pomoč imamo zdaj v Rudolfovem ali v Črnomlju, torej več kot 3 ure daleč. Tako malo se ozirajo na ljudstvo, na drugi strani pa veden krik o higieni. Poleti bi zdravnika, četudi težko, vendar lagljc pogrešali.
Lov na cigane. V ponedeljek sc je klatila okrog Zagraja na Goriškem ciganska tolpa, kjer jc izvršila več tatvin. Nato jo je mahnila proti Rubijam. Mirensko orožništvo jc dobilo brzojavni nalog, naj zasleduje tatinske cigane. V ponedeljek zvečer je en ciganski voz res pripeljal do rubijske mitnice, kjer pa je čakal orožnik. Cigan hitro udari po konju, hoteč ubežati. A neki mladenič skoči pred konja in ga prime za uzdo. Ko je orožnik pozval cigana, naj gre ž njim. sc je cigan ustavil. Šc Ic ko mu Je nastavil bajonet, jc šel z orožnikom cigan in ena ciganka. Pri občinskem zaporu poprosi cigan orožnika, naj ga pusti malo na stran,kar pa orožnik ni hotel slišati. Ko ic orožnik odpiral vrata zapora, sc cigan obrne in kot blisk zbeži preko polja.
Orožnik, hoče za njim, a v tistem hipu skoči predenj ciganka in se ga oklene okoli pasu, da ni mogel naprej. Ko se je orožnik otresel ciganke, je bil cigan že daleč in bi bil ušel, da ga niso zasledovali svodenjski mladeniči, ki so ga tudi ujeli že vsega upehanega blizu Soče. Došli orožnik ga je uklenil in ponoči odpeljal v zapore goriške sodnije.
—	Lovska sreča. V najhujšem mrazu pretočenega meseca je v Trnovskem gozdu ubil c. kr. gozdar Igu. Velikonja s kamnom veliko divjo mačko. Sel je namreč pogledat pasti za kune. Ker k takim pohodom ni rabil puške, je tudi sedaj ni vzel seboj. Naenkrat zagleda pred seboj divjo mačko. Urno pobere kamen, vrže in ubije mačko. To je bila ena zadnjih mačk, ki se še nahajajo v Trnovskem gozdu.
—	Strah pred volkovi. Volkovi so se pri-tepli blizo Novega mesta in v hosti taboreče cigane pregnali. Prišli so čez Gorjance; sedaj strašijo okolu Peščeneka. Cigani so zbežali, zbal se jih je pa tudi posamičen strasten lovec gospod P. st. Gospod je jako brzih korakov prišel domov. Gotovo je. da se spravi več gospodov lovcev na te volkove in na en ali na drugi način prežene nesrečneže iz kraja.
—	Razpis dobave trdih drv. C. in kr. intendanca 3. voja naznanja trgovski in obrtni zbornici, da kupi vojno oskrbništvo za preskr-bovalno skladišče v Pulju 2800 kubičnih metrov trdih drv. Pismene ponudbe je najkasneje do 5. marca 1907, do 9. uri dopoldne poslati c. in kr. intendanci 3. voja v Gradcu. Razpis je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
—	Zvišanje kolegnln na vseučiliščih. Me-rodajni krogi zanikujejo, da se zvišalo ko-legnirie.
—	Na Kitajsko odpotuje 1. marca vojna ladja »Szigetvar« s častniki in moštvom, ki nadomesti moštvo vojne ladje »Kaiser Franz Josef I.« Ladja odpelje tudi topove, strelivo, municijo in druge vojne potrebščine za avstro-ogrski oddelek v Pckinu. Ladji »Szigetvar« in »Kaiser Franz Josef I.« premenjata moštvo in štab v Singapore, nakar se povrne »Szigetvar« v Pulj, »Kaiser Franz Josef I.« pa v Pekin. V Puli je došel na vojni ladji »La-croma« mornariški poveljnik grof Monte-cuccoli.
Izpred sodišča
Izpred tukajšnjega porotnega sodišča.
Nalagal ga je. Janez Pretnar po domače Murnček, oženjen delavec v Radovljici, je prevzel na Kapsovem travniku sečo za 22 K. K tej košnji je prišel nekega dne meseca junija dopoldne Janez Gogala, ter je pripomnil, da je delo prepoceni prevzel, češ, da se je za to njemu ponujalo 28 K, on pa ni maral prevzeti. Še tisti dan je Pretnar zvedel, da ga je Gogala nalagal, zato mu je zapretil, da ga bo oklofutal, kadar mu bo v roko prišel. O tem pretenju je tudi zvedel Gogala. Prišel je še isto popoldne nekoliko vinjen na travnik ter povpraševal Pretnarjeve delavce, kje da so tisti smrkavci, ki nameravajo njega pre-tepsti. Janez Pretnar je takoj skočil nad Go-galo in prišlo jc do spopada, pri katerem jc dobil Gogala udarec po levem očesu, tako, da mu ga je pokvaril in nato mu jc zadal še več sunkov v leva rebra. Pretnar priznava, da se je z Gogolo sprijel, a pravi, da ga je ta za rokav prijel in mu srajco raztrgal. Ko ga je pa v drugič za rokav prijel, ga je 011 po levem licu udaril, potem pa takoj stekel. Taji, da bi ga bil z oslo udaril in omeni, da je moral to pokvaro kje drugje dobiti. Zaslišane priče pa potrdijo, da je bil takoj po bradi krvav ter je bilo levo oko bolj črno od desnega. Istotako so videle priče, kako ga je Pretnar s pestjo med rebra suval. Da obdolženec res ni tako rahlo z Gogolo postopal, kaže dejstvo, da je bil že llkrat zaradi te-peža kaznovan. Na pokvarjenem pčesu sta zdcvenca našla, da je šarenica raztrgana, punčica pa zmečkana. Obtoženec bo sedel eno leto in pol.
Žile mu je prerezal. Letos na Svetih treh Kraljev dan zvečer popivalo jc v Vidmarjevi gostilni v Kolki več fantov, ki so bili vsled zavžite pijače precej glasni. Najbolj med vsemi se je v tem odlikoval 28 let stari Janez Peljhan, posestnikov sin iz Kovka, ki je v treznem stanu jako miren človek, v pijanosti je pa nadležen in nagajiv. Osobito omenjeni večer je postal zelo togoten, izrazil se je. da mora nocoj nekaj napraviti, če bo prav zaprt. Z nekim gostom se je prepiral zaradi njegove žene in mu očital, da je imel on ž njo intimno znanje, predno jo je ta poročil. Nato je prišel v kuhinjo, kjer je na ognjišču sedel Tomaž Cernigoj. Tega je brez povoda raz ognjišča pahnil, nato je pa še posegel po nekem loncu ter ga hotel razbiti. Ni čuda, da je tako po-čenjanje vjezilo krčmarja Antena Vidmarja, ki ie prijel razgrajača in ga tiral skozi vežo na prosto. Zunaj je očitaj Peljhan krčmarju, da ga bo naznanil, ker je na sv. Štefana dan čez uro vino točil. Vidmar ga je opominjal, naj bode miren, ker ga bo drugače oklofutal. Pod oknom sta nadaljevala svoj prepir in se jev temi le toliko videlo, da je krčmar klofnil Pcljhana po glavi, tako da mu je klobuk od-letel; koj na to so videli Peljhana odskočiti od krčmarja in brez klobuka zbežati po stezi, ki je padel, a se urno pobral in naprej bežal. Priča Janez Cibej potrdi, da je dobro videl nož v Peljhanovi roki. Antona Vidmarja jc njegova žena pripeljala v sobo; videlo se je. da je na levi roki hudo krvavel iu ker jc kri curkoma tekla, so ga posadili na klop in mu dali vode piti. Kmalu nato jc skupaj zlezel in čez nekaj minut umrl. Peljhan mu je na levi pazduhi prerezal žilo dovodnico in odvodnico, zato je v tem kratkem času izkrvavel, kajti vsaka zdraviliška pomoč bi bila zastonj. Obdolženec ne taji storjenega zločina, zagovarja
se le, da zaradi popolne pijanosti se dogodka več ne spominja. Zaslišane priče oporekajo temu zagovoru. Obtoženec je bil obsojen v triinpolletno težko ječo.
Štajerske nouice.
š V Slovenjem gradcu priredi »Slovenska kmečka zveza« shod dnč 3. t. m. ob 3. uri popoldne.
š »Slovenska kmečka zveza« zboruje dne 3. t. m. v gostilni g. Janeza Starki. Začetek po večernicah.
š Za »Slovensko kmečko zvezo« so sc
izjavila že sedaj skoro vsa politična društva na Spodnjem Štajerskem. Kmalu bo vse spod-nještajersko kmečko prebivalstvo v taboru »Slov. knječke zveze«,
š Hrastnik. V nedeljo nameravajo sklicati tukaj pristaši »Narodne stranke« shod in siccr sedaj ne pri Rošu, ampak pri Birtiču, to pa radi tega, da se še začasno malo prikrije pravo Roševo mišljenje. Tudi na Vodah pri Forteju, kamor Roš redno pošilja svoje delegate, bo bojda enaki shod. Roševo mišljenje se kaže tudi v tem, da je popisovanje volivcev v Trbovljah za državni zbor izročil Mlakarju, bivšemu vodju tukajšnjih rdečkarjev. Od dneva dobiva Mlakar od Roša za to delo 3 K. Ker računa Roš pri volitvi na pomoč rdečkarjev, radi tega je tudi ta posel izročil imenovanemu Mlakarju. To je pač zadnje sredstvo. Roš je s svojo politiko v resnici pomilovanja vreden.
š Katol. polit, in gosp. društvo v Jarenini jc sklenilo v odborovi seji, dne 24. februarja sledeče: 1. Društvo izraža svoje ogorčenje nad razdiralci nam tako potrebne edinosti in sloge in obžaluje postanek takozvanc »Narodne stranke«; 2. Društvo obsoja grdo gonjo pristašev te stranke proti našim zaslužnim političnim voditeljem; 3. Društvo tudi sklene, da se tesno oklene ustanovljene »Kmečke zveze«, ki inia na zastavi zapisan naš stari program; 4. Društvo je tudi proti vsakemu skupnemu volivnemu odboru, ki bi se sestavil iz pristašev »Kmečke zveze« in »Narodne stranke« in sklene, v ta volivni skupni odbor na noben način svojega zastopnika odposlati; 5. Društvo se bo pri prihodnjih državnozborskih volitvah v disciplini strogo držalo »Kmečke zveze« in z velikim veseljem pozdravlja nameravano kandidaturo kmeta Ivana Roš-karja v volivnem okraju Maribor, levi breg, Šent Lenart, Ljutomer, Radgona.
š V Št. Lovrencu nad Mariborom je imela »Siidmarka« zborovanje. Govoril je učitelj Mogge, o katerem se je govorilo, da je zapel eval šoloobvezne deklice. O tem smo že mi pisali, toda oblasti še dozdaj niso pomirile razburjenih prebivalcev. Pri žandarme-riji je takrat izpovedal ena učenka, da jo je Mogge poljuboval v šolski knjižnici, druga pa je pravila, da je prišel ponoči k njej skozi okno. Zato bi se morale oblasti že pobrigati. Ali so lagale deklice (in v tem slučaju se morajo kaznovati) ali pa je Mogge res tak »vzgojitelj«, potem pa proč ž njim!
š S pošte. Poštarica v Mislinju je postala oficijantinja Ana Drda. Hvala Bogu, da sedanji poštar gre! Moža niso marali v Ro-dencih, kjer je prej bil in tudi mi smo ga že bili do grla siti.
š Tri prste je odrezal strugalni stroj delavcu H. Baumanu pri Scherbaumu v Mariboru.
š Umrl je v Mariboru krojaški mojster Franc Urlep.
š Padel in umrl. V Mariboru je padel 50Ietni dninar Jurij Mlinarič na tla, ker se mu je spodrsnilo. Nezavestnega so zanesli na policijo, kjer je čez nekaj minut umrl. Zadela ga jc kap.
š Nogo si je zlomil 161etni učenec Anton Rcbernik pri trgovcu Gramtzu v Mariboru. Padel je raz lestve. Prepeljali so ga v bolnišnico.
š Mariborski fijakerjl so pri svojem zborovanju dnč 26. m. m. sklenili, da zahtevajo za novi most širokost 16 metrov. Predsednik neki vitez Novakowsky je tudi pozval, naj gredo vsi volit Wastiana, sicer so »riiick-schrittlich«. Pojte se solit nemški »vitez« Novako\vsky.
š Polzela. Nemški listi poročajo, da se namerava pri nas ustanoviti podružnica »Siid-marke«. Nemci delajo vztrajno in marljivo, kai pa mi?
š Na Dunaju je umrl kneza Ypsilantski administrator Jožef Znidarič.
š Mati poslanca Pommerja je dnč 25. m. m. v Gradcu umrla.
š S poštne službe. Prestavljena sta poštni asistent Karol Lassnik iz Maribora v Le-oben in Jožef Winkowitsch iz VVolfsberga v Maribor.
š V Jarenini so bile 28. februarja občinske volitve. Zmagali so na celi črti našinci. Tudi zadnjega nemškutarja Batimgartnerja, ki je dozdaj svoje sitnosti prodajal v odboru, so odslovili. Čast volivcem in njihovim voditeljem!
š Šent Vid pri Ptuju. Misijonska 251etnica v postnem kvaternem tednu prinesla nam je nepopisno duhovno veselje po ognjevitih pridigah čč. oo. misijonarjev iz reda sv. Frančiška. Hvala gg. misijonarjem za neutrud-Ijivo delo; prav tako pa tudi vsem ljubeznivim sosednim duhovnim gospodom, posebno pa še minoriteskemu samostanu ptujskemu in pa č. g. dekanu zavrčkemu.
Ljubljanske nouice.
lj Jutri k dobrodelni prireditvi! To mora biti klic vsakega, da tako gmotno in moralno podpira v socialnem oziru tako važni boj proti jetiki. V Ljubljani se jc oskrbovalnica za je-tičnike komaj ustanovila in žc ima obilo dela, ki ga pa bode le zmogla, če jo tudi očinstvo izdatno podpira. Dobrodelna prireditev nudi
vsakomur priliko, da prispeva v ta človekoljubni namen. Odbor računa na udeležbo vseh slojev — na polju človekoljubja in socialne delavnosti podamo si vsi roke, brez ozira na narodnost in stanovske razlike!
lj Slovenski lovski klub se ustanavlja v Ljubljani ter ie bil v sredo izvoljen v hotelu »Ilirija« pripravljalni odbor. Ustanovnega shoda se je udeležil župan gospod Hribar.
lj Naravnost škandalozne razmere so pri mestni upravi glede snaženja cest, ker kaj tacega se kmalu ne dobi v najbolj zakotni vasi. Tako je cesta na Trnovskem pristanu in Opekarski cesti v takem stanu, da bi se v nekaterih krajih lahko človek kar s čolni prcpc-liaval, toliko smo pač vredni, da bi kak delavec vsaj sedaj malo pot počedil, ker ga tako celo zimo ni bilo nobenega videti.
Ij Prepir je napravil sinoči v neki gostilni v Gradišču Ivan Luznar, pekovski pomočnik med gosti na kegljišču in razbijal vrčke. Ker se to navzočim ni dopadlo so ga postavili na prosto. Luznar je nato vrgel tri kg. težak kamen na kegljišče in razbil več steklenic. Silovitega peka je odpeljal poklicani stražnik v zapor.
Ij Umrla .ie na Marije Tereziji cesti Marija Janežič. zasebnica stara 82 let.
lj Odgona se je bala. Včeraj zjutraj je peljal neki odgonski sprevodnik vže večkrat predkaznovano 18!etno Marijo Debevčevo iz Tržišča okraj Krško proti Molenjskem kolodvoru. Med potjo mu je Debevčeva pobegnila in se skrila na dvorišče neke hiše. Mimoidoči so to opazili ter jo je sprevodnik zopet dobil v roke. Debevčeva je na to začela vpiti na ves glas. Nabralo se je mnogo ljudi in so jo še Ic ko je prišel policijski stražnik spravili zopet v zapor.
lj »Svobodna« gledališka kritika. Gosp. »intendant« so vzeli sedež in vstopnico tudi kamniškemu glasilu »najmlajših « — »Našemu Listu«. Menda ga dobi zdaj »Nova Doba«, če bo pridna.
lj II. skupina društva slovenskih odvet-vetniških in notarskih uradnikov v Ljubljani pirredi dnč 7. marca t. 1. ob 7. uri zvečer v gostilniških prostorih g. Avguština Zajca v Sodniiskih ulicah društveni večer. Na tem društvenem večeru poročalo se bode o izidu občnega zborovanja v Celju ter se posvetovalo glede dnevnega reda shoda jugoslovanskih odvetniških in notarskih uradnikov na binkoštno nedeljo t. I. v Ljubljani, glede določitve prostora za ta shod ter sklepalo glede prireditve banketa, koncerta itd. Ker je ta društveni večer velike važnosti, vabijo se k istemu vsi p. t. člani, nečlani in prijatelji društva.«
li Za enkrat se je izmuznil. Devetletni šolski učenec, boljše potepuh, o katerem smo že poročali, da jc žc šestnajstkrat pobegnil od svojih starišev, se je zadnje dni potikal po Ponikvi ob Južni železnici. Pa je že moral izvohati, da se je preteči nevarnosti, priti po odgonu domov, izmuznil. Sedai se mladi potepuh klati baje okoli Slivnice pri Mariboru.
Ij Smrtna kosa. V Gradaških ulicah št. 7 jc umrl nadporočnik v pok. gospod Franjo Therler. Pokojnik jc bil rodom Ljubljančan in ni bil doma z Ogrskega, kakor je bilo pomotoma poročano. Pogreb z vojaškimi častmi bo jutri popoldne ob 3. uri iz mestne hiše v Gradaških ulicah nasproti trnovske cerkve.
Ij Našel je realec Hugon Del Cot zlat prstan nadstražnik Ivan Ažman pa kos blaga za zimsko obleko. Oboje se dobi pri magistratu.
Ij Pozor! Po Ljubljani prosi neka ženska. Marjeta Zalokar za vdovo Barbaro Zankar, stanujočo na Selu št. 18, podpore z listom umrlega Zankaria, katerega je poneverila poleg druzih stvari omenjeni vdovi. Ženska je majhne postave in hodi posebno okrog šivilj. Želeti bi bilo, da posežejo sl. oblasti vmes, da nesramna sleparica ne bo nadalje izkoriščala dobrosrčnih ljudi.
Znanstuo In umetnost.
* Slika ranjkega pesnika Simona Gregorčiča. Svoj čas smo izrazili željo, naj bi eden naših slikarjev naslikal našega Ijubljanca-pe-snika Simona Gregorčiča. In ta naša želja se je kar najlepše uresničila! V izložbenem oknu trgovine D. Hribarjeve razstavljena je slika Simona Gregorčiča, katero jc naslikal po fotografiji in navodilih prijateljev pokoinega pesnika, gospod Srečko Magolič . Slika je p« sodbi poznavalcev pesnikovih vrlo dobro pogojena in jako marljivo izdelana seveda ni izvedena v moderni maniri slikanja a la Se-gantinijev divizionizem . . . Gospoda Ma-goliča smo do zdaj poznali le kot slikarja pokrajin, toda s to sliko se jc pokazal tudi izbornega portretista. Ker je slika priznana, želeti bi bilo, da bi sc posnela v barvotisku ter razmnožila. Gotovo bi našla mnogo odjemalcev.
iz slouansheia sueta.
sl Rusko odlikovanje praškega župana.
Prejšnjega praškega župana dr. Srba je odlikoval car s komturnim križcem sv. Stanislava z zvezdo. Dr. Srb je storil mnogo za obnov-Ijenje ruske cerkve v Pragi.
sl Splošno ln obvezno obiskovanje ljudskih šol hoče vpeljati rusko naučilo ministrstvo. ali ta lepa in vse hvale vredna namera ima razne zapreke. Predvsem bi bilo treba 176.000 novih šol; tako v kievski gubermji 8048, podolski 6750, volinjski 6585, poltavski 6473, hersonski 6119, hermski 5919 itd. Ako sc računi za sezidanje ene šole samo 3000 rubljev, torej bi bilo treba za zidanje 176.000 novih šol več nego 500 milijonov rubljev. Kje jih naenkrat vzeti, o tem si sedaj beli lase rusko naučno ministrstvo.
—	Angleški kralj se udeleži vsesokolske-ga zleta v Pragi, ako bo meseca julija v Marijinih varili, kakor je zagotovil dr. Henriku grofu Liitzovvu.
—	Protestanško Izzivanje. V Gnjaznu zgrade protestanti veliko protestanško cerkev, ker ie katoliška gnjaznška stolnica poljsko svetišče. Vlada je že darovala za protestanško cerkev pol milijona in prevzame pokroviteljstvo.
sl Ameriški Slovaki za svoje ogrske rojake. Da bi ameriški Slovaki seznanili ameriško javnost s trpljenjem in preganjanjem slovaškega ljudstva na Ogrskem, sklicali so v Nevv Yorku, Pittsburgu in Clevelandu protestne shode proti postopanju mažarske vlade proti Slovakom. Prevedli so v angleški jezik tožbo, ki jo ie spisal riržomberski državni pravdnik Belopotockv proti župniku Hlinki in tovarišem, opisali so celo obravnavo in razloge obsodbe ter to brošuro natisnili v 25.000 iztisih, ki so jih razdelili med Atne-rikance, da bi ves svet zvedel, kakšne so razmere na Ogrskem in koliko je resnice na svobodi' in pravičnosti, ki o nji piše mažarski tisk na Ogrskem. Najbolj imeniten protestni shod je bil v Clevelandu, katerega se je udeležilo sto društev po svojih zastopnikih in kakih 10 tisoč oseb. Shoda so se udeležili ne le Slovaki, ampak tudi Amei-rikanei. Predsednik shodu je bil župan mesta Clevelanda Tom L. Johnson, v celi Ameriki znan mož,, ki ima upanje na predsedniški stolec v Zedinjenih ameriških državah. Pri shodu se je govorilo angleško, češko in slovaško.
Gospodarstuo.
g Poljedelski svet sc je zbral na Dunaju dne 25. februarja, da se posvetuje o važnih vprašanjih kmetijstva, gozdarstva in rudarstva. Poljedelski minister grof Auerspcrg je v daljšem govoru razvijal program poljedelskega sveta med živahnim odobravanjem navzočih članov. S številkami je dokazoval neresnico. da bi v Avstriji primanjkovalo klavne živine. Ze nekaj tednov pada cena živine, meso pa ni nič ceneje. O tem nam je gospod deželni odbornik Povše, ki se je udeležil seje, obljubil daljše poročilo. Zastopnik rudarstva pa je ostro odgovarjal ministru, češ, da se briga le za kmetijstvo iu zanemarja rudarstvo. Zopet se je pokazalo, da ni bilo umestno, da se je rudarstvo izročilo poljedelskemu svetu. Rudarstvo naj se loči od poljedelstva ter priklopi industrijskemu svetu. Obširen je bil tudi razgovor o kmetijstvu Dalmacije. Izvoljen je bil odsek sedmih članov, ki se bode bavil z Dalmacijo posebe. V tem odseku je tudi gospod Povše. ki je na želio Dalmatincev prevzel poročilo.
Razne stvari.
Ponesrečena ladja »Imperatrix«. Ponesrečence ladje »Impcratrix«, ki so že zapustili bolnišnico, prepelje domov ladja »Castore«, kakor tudi rešeno posadko. Našli so še osem tnrličev. Od potopljene ladje sc vidi lc še prednji del in nekaj dimnika. Pošte in vrednostnih pošiljatev niso mogli rešiti. »Castore« z rešenci in s posadko ladje »Impcratrix« je zasidrana zaradi viharjev v Sudi. Ko se morje pomiri, se odpelje »Castore« v Trst.
Tatvina. V draždanskem Lehmanovem sanatoriju so prijeli nekega Rusa, ki je kradel gostom denar. Zalotili so ga sluge, ko je vzel nekemu gospodu iz žepa listino s 1000 markami. — V Parizu je okradla neka ženska diamantnega agenta Schiffa, njegovemu trgovskemu sotrudniku je bila nedavno ukradena v Birgminhamu mapa z juveli — V Nizzi je bilo v nekem hotelu ukradeno angleški rodbini Bonn 250.000 frankov.
Požar v šoli. V Montredlu je zgorela šola. Nad 40 otrok je bilo žrtev požara.
Svoji k svojim! Židovski bogatin in bivši državni poslanec galiciiski dr. Rappaport, član banke »Landerbank«, ki je nedavno umrl na Dunaju, je daroval v svoji oporoki galicij-skim Židom 400.000 kron; Poljakom pa, četudi se ie za Poljaka štel, niti vinarja. Tako se žid drži gesla: Svoji k svojim!
Pogrešajo hamburški parnik »Klisabeth«, ki je vozil iz New castla v Hamburg. — l3oje se, da je žrtev zadnjih viharjev.
Telefonska In brzojavna poročila.
STAVKA NA DAN VOLITVE.
Toplice (Češko), 1. marca. Rudarji so sklenili na dan volitve v državni zbor praznovati. Ako podjetniki tej želji ne ugodijo, bodo delavci takrat sami pustili delo.
NAGODBENA POGAJANJA.
Dunaj, I. marca. Danes so se med avstrijskimi in ogrskimi ministri pričela nagod-bena pogajanja. Ob I. uri je bil dine, katerega je dal delegatom avstrijski ministrski predsednik.
NOVI SEKCIJSKI ŠEFI.
Dunaj, I. marca. Imenovanje novih sekcijskih šefov bo objavljeno jutri.
PASIVNI ODPOR ŽELEZNIČARJEV.
Dunaj, 1. marca. Danes so se nadaljevala pogajanja med Južno železnico In železničarji. Doslej še ni doseženo soglasje.
POLJAKI SV. OČETU.
Rim. 1. marca. V kratkem izroči poseben odposlanec pruskih Poljakov peticijo Poljakov za pouk veronauka v poljščini. Na peti cljl je 100.000 podpisov.
PRITOŽBA FRANCOSKIH DUHOVNIKOV.
Pariz, 1. marca. 5500 duhovnikov in bogoslovcev, ki so vsled konflikta francoske vlade z Vatikanom pozvani pod orožje, se je proti temu pritožilo.
VOLITVE V RUSKO DUMO.
Peterburg, t. marca. Doslej je Izvoljenih 585 poslancev, med njimi so 304 pristaši levice.
VSEUČILIŠČE V KIJEVU ZAPRTO
Kijev, 1. marca. Tukajšnje vseučilišče je vlada zatvorila, ker so dijaki kljub prepovedi profesorjev priredili shod.
UMORJEN MESTNI POGLAVAR.
Peterburg, 1. marca. O umoru mestnega poglavarja Kozlovskega v Krasnojar-skeni se poroča: Glavar je bil na sprehodu z nekimi tujci, katerim je kazal znamenitosti. Pokazal jim je tudi neko grozilno pismo, v katerem je bilo pisano, da ho ob 5. uri popoldne umorjen. »Pet je ura, je dejal glavar, a še nisem mrtev.« Ko je glavar šel ob šesti uri sam domov je bil zavratno ustreljen ter je bil takoj mrtev. Napadalci so pobegnili.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem H06 2 m, srednji zračni tlak 7^6 0 mm
, Trsoutl pozor!

a 3 a	Cas opa- ZOVItOJll	Stanje barometra ▼ mm	Temperatura po Celzija	Vetro.i	Nobe	* .2 č a SDE a » ^ O,
2 "i	9. zveč.	742 3	- 0-7	sl. jug	dd. obl.	
1	7. zjutr-	742'6	-0-7	sl. jzah.	obl.	C 0
1	2. pop.	740-0	6 2	sl-jug	jasno	
Srednja včerajšnja temp. — 1-6o, norm. -- 1-2°.

Rogaški ,,templjev vrelec
pospešuje tek do jedi, olajšuje prebavo ter uspešno razkrojuje snovi zavžitih jedil.
20lo a 1 t
V nekem trgu na Dolenjskem oddajo se v najem lepi
prodajalniški prostori.
Tudi se vsled nastalih razmer proda, oziroma odda v najem v bližini
lepa enonadstropna m
z gospodarskim poslopjem. Hiša je v prav dobrem stanu in se v njej izvršuje gostilniška obrt ter J trgovina z raznovrstnim blagom,* skoro brez vsake konkurence. Letnega prometa K 60.000 Kje, pove upravništvo tega lista
I
• rt > —
C c"«
A o « ~ i '£* e
„ ~ š™ u-S ■ „ CXX3 V Z, - - C/) CJ w C T3 13 ^ biT _
3-.S S
•S "I
TJ U= E-*
Veletrgovina z tminoctinsklno Unom ilomgfcga pi
Br. Novakovič, Ljubljana.
Slavnemu obum.-.tvu naznanjamo, da smo prevzeli, popolnoma prevre-
----—--d li in odprli s'arozrano
uostilno i,pri Vitezu«, Kimska cesta št. 5, kjer točimo pristna dalmatinska vina domačega pridelka, enako vrste in po tistih cenah, kakor v Vinotoču v Sodnijskih ulicah bt. 4	J
Zahvaljujemo se za do zdaj nam iikazano zaupanje in se priporočamo, zagotavljajoč sl. občinstvu solidno in ceno postrežbo.
Z velespoštovanjem 3-2	Br. Novakovič.
S 5i 3 N 0
v
KJ
> * .9
IO
(■ rt ^ s
I «
• L«
<9 B
•O
-	3 **
O	C/J
a	a
>	S
XI
'a
I
Prvo vzorno sKladiSčj dalmatinskega vina d rračega pridelka.	| _Stari trg žt. 6, telefon St. 244. |
Potrtim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, pri ateljem in znancem [ pretužno vest, da je naš iskreno ljubljeni oče, odnosno tast in stari oče. gjspod	425
Ivan Gutnik,
posestnik
po kratki, mučai bolezni, previden • s sv. zaltramonti, danes v 82. letu 1 svoje starosti, mirno v Gospodu za-spal.
Pogreb nepozabnega rajnkega bo v soboto dne 2. marca 19i 7 ob 9. uri dopoludne v Št. Vidu nad Ljubljano.
Sv. maše zsdušnice se bodo slu-pj žile v župnijski cerkvi.
Pokojnika priporočamo v molitev in blag spomin.
ŠT. VID n. Ljub., 28. febr. 1907.
Anton Gutnik, načel, anaerafskega , urada, sin — Marija Brajnik, f post stn:ca v Borštu pri Tr-tu Cila Gutnik, posestnica, Frančiška Gutnik M Benedikta, uršulinka, hčere Jerica Gutnik rojena Windischer, sinaha. — Matija Brajnik, zet. — Ciril Brajnik, vnuk.

to
•vj
4-
Cn
P
cr
N
g o
a. o d
3 ? g g" <
» JT. O ®
g-O — ^
-t š"' M o
N < C/l co
S" 3. Z.
3 < »
1 škatlja 20 vinarjev, 11 šlatlj 2 kroni. Naročila izvršuje raitočneje lekar PICCOLI, Ljubljana, Dunajska cesta.
V Parizu fa reden
41H 3 2
osebno izbrala lepe in umerjene modele gospa Bernatovič
ki so že odšli iu dojdejo sem prihodnji teden
AnjIeSko skladišče oblek. LjuDUm, Mestni trs Jteu. 5.
za približno 1600 ha velik gozdni oddelek v gorah.
Sprejemni pogoji: Napravljena nižja državna skušnja, večletna praksa v gozdarstvu v gorah znanje slovenskega in nemškega jezika, starost med 30 in 40 letom; oženjeni imajo prednost Plača po dogovoru.	p
Prošnje opremljene s kratkim popisom življenja (curriculum vitae) in pretoisi spričeval se naj pošljejo do 20. marca IQ07 na kn. šk. graščinsko oškrbništvo v Gornjem gradu.	'
Osktrbništt/o ljublj. knezoškof. graščin
v G o r n j e m g r a d u.	401 2_2
rica
Oves semenski •
,.Willkomm"
dobi se od 100 kg dalje po 26 K prosto Ljubljana. Trgovci dobe znižano ceno. -
M. Lavrenčič, Šiška pri Ljubljani. --- *
Panorama Kosmorama
v Ljubljani
Dvorni trg štev. 3,
pod „Narodno kararno"
Električna razsvetljava.
Od 24. febr. do vštevši 2. marca 1907:
zanesljiva in vsestranski izvežbana, ki se ne straši tudi navadnega dela, dobi lahko službo ; v bližini Lj ubljane. Kje, pove upravništvo „Slovenca".	4„3 !
„ftndropogon"
(Iznajditelj P. Herrmann, Zg. Poljskava.)
ie najboljše, vsa pričakovanja prekašajoče .-redsivo za rast las, katero ni nikako sleparstvo. ampak skozi leta z nenavadnimi u-pehi izkušena in zaiamčeno neškooliiva tekočina, ki zabrani
izpadanje las in odstrani prahaje. Značilno je, da se pri pravilni rabi že čez -1 do 5 tednov opazi močna rast las, kakor tudi brade, m imajo novo zrasli lasje pri osivelih zopet svojo nekdanjo naravno barvo. - Mnogoštevilna priznanja. Gena steklenice 3 krone. — Dobi se v vseh mestih in večjih krajih dežele.
Glavna zaloga in razpnšiljalev v Ljubljani pri gosp. VASO PETRIČIC-u.
V zalogi imajo tudi gg.: U. pl Trnki.czy in Anton Kane v Ljubljani, M Kant in Ant. Adamič v Kranju in lekarna rpri angelju" v Novem mestu.	873 52—3)
Katol. bukvama v Ljubljani
priporoča dela učenega jezuita
p. Vfasmann
„Die moderne Biolosie und die Entuicklunss-tfteorie".
Dntte stark vermehrte Auflage 1906, — -f 530 strani in 7 tabel Cena 9 K 60 h.
»Instinkt und Inteilijgnz m Tierreieh",
kritiseher Beitrag zur modernen Tierpsychologie Dritle stark vermehrte Auflage, (XIV +276 strani). Cena broš 4 K 80 h.
„Uerjleiciisnfie Studien iiber dns Jeelenlefiefi der flmeisen und m iioiieren Tiere"
Zvveite vermehrte Auflage, veliki oktav (VIII 4-152) — Cena 2 K 40 h.	1
„Hensciien- und T(ersp.e!su.
Line Studie. Cena 72 h.
Razen tega se dobe v zalogi tudi starejša Wasmannova dela, dalje dela protestantovskih naravoslovcev o Haecklovi teoriji:
Dr. Arnold BraB, »Ernst Haeckel als Biologe und die Wahrhe<t«.
Cena 1 K 80 h.
D"'- ph«'- Dennert: »Die Weltanschauung des 1	modernen Naturforschers«.
Cena 8 K 40 h.
382 1 3

rnMmMŠ
Podružnica s v Spljetu. :
Delniška glavnica: : K 2.000.000. : :
$>wv Liuaijonsbo kreditno banka u LJubljani, mn
priporoča k žrebanju dne I. marca 1907:
Promese na Dunajske komunalne srečke a K 15 50, glavni dobitek K 400.000 Dalje srečke bazilika kurz circa K 25,	„ „ „ 30.000 53 33
„ ogrskega rud. križa kurz K 30.	„ „ „ 30.000
V Ione ra knnzicc on v tekočem računu obrestuje od dre vloge do dne v/diga po 4"2Q/0. Rentni davek plača banka sama
Podružnica a v Celovcu, s
: Rezervni fond s s : K 200.000. : : i