76 Odrasli irt učenje tujih jezikov S3 Tatjana DragoviČ in Je lic a Peg cm Stemberger Glnlta Nova UPORABA METODE GLOBALNEGA UČENJA PRI POUČEVANJU TUJIH JEZIKOV »Enako, vendar drugačno,« Epicterus v Z Z metodo globalnega učenja dosegamo nezavedno raven. e pred nekaj stoletji so predavatelji znanih kolidžev v Cambridgeu organizirali pouk in izpite kot debate, diskusije in argumentacije, Že takrat so vedeli, c!a sta poučevanje in učenje veliko več kot frontalna razlaga snovi in njena reprodukcija. Sodobna pedagogika temelji na elementih tradicionalne pedagogike, le da pomeni njeno nadgradnjo, saj upošteva vrsto metod in tehnik, ki so veliko bolj razgibane in usmerjene k procesu učenja. To, daje bil včasih edini cilj poučevanja končni »izdelek« oziroma znanje določene snovi, je privedlo do zanemarjanja procesov učenja in poučevanja. Sčasoma je razumevanje vlog, kiju imata učenje in poučevanje v družbi, med kritike te iste družbe in njene občudovalce na drugi strani vneslo dvomljivo harmonijo. Kljub temu se vprašanje o učinkovitosti učenja in poučevanja še naprej postavlja. Če sta učenje in poučevanje učinkovita, se uveljavita kot resničnost in vse drugo se zdi zgolj ideja. Ali lahko drugim vrednotam uspe kaj takega? Da uveljavijo lasten prostor v prostoru, lasten smisel v smislu in lastno življenje v življenju? Popolnoma jasno je, daje učenje vseživljenj-ski proces. Iz lastnih izkušenj vemo, da je standardni na- čin učenja, na primer tujih jezikov, pogosto dolgotrajen in sila mučen. Učenje je včasih celo prisila, z vsemi spremljevalnimi in zlasti frustrirajočimi dejavniki, zato spodbudi le majhen del velikanskih človekovih zmožnosti. Ko se te »zbudijo«, se učenje spremeni v proces, ki traja vse življenje in je poleg tega tudi nadvse prijetno ter celo zabavno »opravilo«. Sprememba razumevanja učenja (od učenja, katerega cilj je izdelek, k samemu procesu učenja) prinaša globalni preskok od zavednega k nezavednemu. Metoda globalno učenje, ki smojona podlagi dolgoletnih izkušenj, sodelovanja s tujimi strokovnjaki, študija in raziskav razvili v Sloveniji, pomeni pri učenju tujih jezikov korak naprej. To je preskok, ki učenje postavi na raven umetnosti, ki preprosto je in poteka nenehno ter nemoteno. Ko učenje tujega jezika postane edinstvena metoda globalnega učenja kot razvojnega procesa osebnosti, se ustvari »čarobni svet«, v katerem se lahko naučimo vsega, kar si želimo, in še veliko več. Kajti tisto, kar imenujemo nezavedno, je odgovorno za način, kako posameznik oblikuje svojo osebnost, uporablja svoje zmožnosti, pa tudi za tisto, kar sprejema ali zavrača (Benveniste, I9S7). Tuji jezik, predstavljen na ravni zavednega, ostane »tujek« v miselnem modelu učenja posamezni- Odrasli irt učenje tujih jezikov S3 Globalno učenje temelji predvsem na načelih nevrolingvtštičnega programiranja (NLP). To je metoda, ki kombinira različne znanosti in vede, kot so psihologija, sociologija, lingvistika, sem i olik a, antropologija in celo matematika, preučuje osebno odličnost in pomaga posameznikom odkriti ter uporabiti sposobnosti, ki jih imajo. Zahteva po spremembi je eden od prednostnih rezultatov, ki jih zahteva poučevanje tistih, ki hočejo pridobiti novo znanje. In pri tem se uporaba NLP izkaže za zelo primerno. ka. Tuji jezik, ki ga z metodo globalnega učenja neposredno prenesemo na raven nezavednega, pa postane del osebnosti in razvojnega procesa nase osebne rasti. Pogosto odrasli udeleženci tečajev ali seminarjev popolnoma razumejo, kaj kot predavatelji poučujemo, in dosegajo odlične rezultate. Pri poučevanju tujih jezikov na primer naredijo veliko vaj in tudi pri vajah, igranju Štirih vlog in simulacijah pokažejo, da so pridobili nove veščine. Vendar teh veščin dejansko še vedno ne uporabljajo zunaj okolja, v katerem so se učili. Pojavi se lahko fenomen »zaprtega sistema«, dobro znanega s področja znanstvenih raziskovalnih metod. Pridobljeno znanje lahko deluje le v učilnici, na testu, izpitu (zaprli sistem), ne pa tudi v dejanskih življenjskih okoliščinah. Z NLP lahko zelo hitro ugotovimo, da je za učinkovito učenje izredno pomembno notranje stanje udeleženca in logična raven osebnosti, na kateri proces učenja in poučevanja poteka. Iz dela Logične ravni spremembe Roberta Diltsa in njegove piramide logičnih ravni osebnosti jasno izhaja, da se bo na novo naučena veščina spremenila v delovanje v »zaprtem sistemu« (na primer v učilnici) in v dejanskih življenjskih okoliščinah samo, če bo udeleženec presegel ravni svojega okolja in vedenja. PIRAMIDA LOGIČNIH RAVNI Identiteta Prepričanja/vrednote Sposobnosti/strategije/veščine Vedenjs Okolje Prva logična raven osebnosti je okolje in se nanaša na prostor, opremo ... Zunanje okoliščine vplivajo na posameznikova čustva in s tem tudi na njegove reakcije. Pri metodi globalno učenje poskrbimo, da okolje ustreza vsem zaznavnim tipom. To pomeni, da vizualni tipi uživajo v barvno usklajenem prostoru, z veliko naravne svetlobe, lepim pohištvom, v zanimivih podrobnostih. Avditivni tipi so ponavadi prijetno presenečeni, ko jih pri vstopu v prostor pozdravi glasba, prijetno zveneči glas predavatelja in harmonija vseh elementov v prostoru, ki je prava glasba za njihova ušesa. Ko zvedo, da bodo na tečaju uporabljali tudi slušalke in tako poslušali pravilno izgovarjavo tujih besed, laže spregovorijo v tujem jeziku. KinestetiČni tipi se takoj navdušijo nad udobnimi stoli in domačnostjo. Občutek varnosti, ki jim ga pričara okolje brez klasičnih Šolskih klopi, jim pomaga, da bolj sproščeno uporabljajo tuji jezik. Olfakto-rični in gustatorični tipi takoj zaznajo prijetne vonjave v prostoru, dišečo kavico in okusne kekse. Če je okolje zelo težko spreminjati, ga lahko zamenjamo z drugim, stvarnim, namišljenim ali samo vizualiziranim. Pri poučevanju tujih jezikov lahko »opremimo« prostor v angleškem, nemškem, italijanskem slogu ali z vodeno vizualizacijo popeljemo udeležence v tak prostor. Pri metodi globalno učenje pelje- 78 Odrasli irt učenje tujih jezikov S3 mo udeležence tudi v okolje zunaj učnih prostorov; kjer lahko komunicirajo le v tujem jeziku. Druga logična raven je vedenje in zadeva posebna dejanja in aktivnosti, s katerimi se posameznik ukvarja in jih tudi izkazuje oziroma demonstrira. Te naloge in vaje precej zaposlijo udeleženčevo nevrologijo in pogosto pripeljejo do Želenih rezultatov, tako da se oba (udeleženec in predavatelj) včasih tukaj tudi ustavita. To se zgodi predvsem zaradi dobrega občutka in doseženih rezultatov. Čeprav so določeni rezultati (predvsem reprodukcija osvojenih snovi) doseženi že na tej ravni, proces učenja in poučevanja poteka naprej. Tako igranje vlog, simulacija različnih situacij in različne vaje pripomorejo, da udeleženci osvojijo besedni zaklad in rabo stav-čnih konstrukcij. Vendar je to šele začetek. Tretja logična raven sprememb zajema sposobnosti in veščine, pri čemer gre za mentalne strategije in vzorce, ki jih razvije posameznik za usmerjanje svojega vedenja. Kognitivne strategije, ki so nas učile, kako je treba izbirati in usmerjati načine vedenja, dejansko določajo, ali posameznik resnično ra- Pri metodi globalnega učenja predavatelji in udeleženci uporabljajo tako imenovano periferno učenje (Vester), pri katerem se med učenjem žongliranja ali relaksaeijskih tehnik udeleženci učijo tuji jezik »mimogrede« oziroma nezavedno. Če ta način primerjamo z učenjem v otroštvo, lahko takoj ugotovimo, zakaj smo se tako lahkotno in hitro učili kot otroci. Predvsem zato, ker nismo niti vedeli, da se učimo - učenje je potekalo »periferno";, med igro itd. Metoda globalno učenje posnema uspešne strategije učenja iz zgodnjega otroštva in ima enak nevrološki učinek na počutje udeležencev. S tem dosega enak sproščen odnos do učenja. zvije tiste sposobnosti, ki so potrebne za trajno uporabo naučenih veščin, ali pa jih ne razvije. Predavatelji in udeleženci, za katere pravimo, da so uspešni, ponavadi dosežejo to tretjo logično raven. Nevrolingvistično pro- gramiranje ta proces ozaveščanja in obvladovanja imenuje zavedna kompetcnca (Gregory Bateson), To dosežemo predavatelji pri poučevanju tujih jezikov, kadar proces učenja in poučevanja ne poteka več samo z demonstracijo rabe določenih jezikovnih konstrukcij, ampak z dejansko rabo v dejanskih življenjskih okoliščinah. Da bi dosegli razvoj sposobnosti, veščin udeležencev, potrebujemo že omenjeni globalni preskok od zavednega k nezavednemu. Četrta logična raven - raven prepričanj in vrednot je raven, ki jo včasih zanemarjamo pri procesu učenja in poučevanja. Aristotel je enemu izmed svojih učencev rekel: »Pojdi domov. Tebe ne morem ničesar naučiti, ker nimaš rad tega, kar učim!« Če tisto, kar učitelji učimo, ne ustreza nazorskemu sistemu (ne predavateIjeve mu ne udeležetlčevemu), določenemu z našo osebnostjo in kulturo, udeleženec zelo težko posredovano znanje vključi v svoj nazor. Prav zato je poučevanje tujega jezika veliko več kot pa samo poučevanje jezikovnih konstrukcij. To je tudi poučevanje zgodovine, književnosti, geografije in še marsičesa, kar zadeva tujejezično govoreče področje. Nevrolingvistično programiranje narekuje odpravljanje omejevalnega prepričanja, ki ga imajo udeleženci in predavatelji. Pri udeležencih sta pogosta prepričanje, da nimajo »talenta« za jezike, in vrednota »perfekcioni-zma«. Če še predavatelj potrdi prepričanje, da nekateri res niso »talentirani« za jezike, in tudi sam verjame, daje »perfekcionizem« najpomembnejša vrednota, se sam pouk lahko spet prelevi v mučno dejanje (za oba). Metoda globalno učenje najprej pripravi predavatelje (z intenzivnim treningom za učitelje globalnega učenja), da raziščejo lastno prepričanje glede tujega jezika, ki ga uči jo. Če ugotovijo, da ljubijo jezik, ki ga učijo, lahko napredujejo do odkrivanja skritih sposobnosti v vseh udeležencih. Šele ko sami verjamejo, da imajo vsi udeleženci sposobnost, da se naučijo tujega jezika, lahko pomagajo tistim udeležencem, Odrasli irt učenje tujih jezikov S3 ki menijo, da so »anti talenti« za jezike. Vloga prepričanja in vrednot v procesu učenja in poučevanja je dosti večja in pomembnejša, kot smo mislili doslej. Peta logična raven - raven identitete je odkrivanje samega sebe in je bistvena za občutek samozavesti, lastne vrednosti in podobe. Ta raven je najgloblje segajoča raven integracije znanja (to je tudi namen učenja) in povezana z vizijo, namero in mislijo, ki tvori jedro vedenja posameznika. Odkrivanje samega sebe traja vse življenje, ravno tako kot proces učenja in poučevanja. Pri poučevanju tujih jezikov se harmonija med naučenimi jezikovnimi konstrukcijami in identiteto udeleženca kaže v nezavedni kompetenci (Gregory Bate-son), ko je znanje spet na nezavedni ravni in udeleženec uporablja tuji jezik kot del sebe, in ne kot tuji jezik. Zato potrebuje predavatelja, ki mu je lahko vzor, ker tudi sam uporablja tuji jezik kot del sebe. Globalni učitelji so globalno drugačni. Globalno učenje vsebuje, poleg sodobnih metod učenja, kot je NLP, tudi veliko individualnega vodenja. Tako odlično znanje tujega jezika postane del stanja osebne odličnosti, ki jo posameznik doseže. Osmislili znanje tujega jezika kot proces samega mišljenja privede do Lega, da je tuji jezik notranji del posameznika. Misliti pomeni uporabljati jezikovne Z globalnim učenjem vse, kar že poteka v našem notranjem svetu, najprej ozavestimo, potem pa z NLP in individualnim vodenjem vse (kar smo ozavestili) »pošljemo« nazaj v nezavedno. Rečemo lahko tudi tako: »Ne učimo tujih jezikov, temveč skozi tuje jezike.it (We don't teach foreign languages, we teach people through foreign languages.) Ko se to zgodi, je pol k osebni odličnosti (ki vsebuje tudi odličnost znanja tujega jezika) odprta in samo od nas je odvisno, če se bomo nanjo usmerili ali ne. znake (Benveniste, 1987). Prav tedaj se učenje prelevi od končnega izdelka v proces, od zavednega v nezavedno. Za razumevanje nezavednega lahko rečemo, da so besede (v materinščini ali v tujem jeziku) upodobitev notranjega sveta z jezikom. Vsak jezikovni izraz, ki ga izberemo, izberemo z razlogom. Obstaja več različnih načinov, po katerih lahko kaj povemo. Da izberemo ravno določenega, ni naključje, niti takrat, ko to počnemo v materinščini, niti takrat, ko to počnemo v tujem jeziku. Vprašanje, kako je mogoče prenesti znanje in ga hkrati razširiti in ustvariti novo in kako je mogoče pospešiti trajno integriranje tega znanja, je sveti Graal, ki ga išče skupaj z udeleženci vsak predavatelj. Globalno učenje, ki temelji na načelih nevrolingvističnega programiranja, je korak, ki nas pelje bliže k cilju - h kakovostnemu znanju. Od predavateljev znanih kolidžev v Cambrid-geu pred nekaj stoletji se res lahko veliko naučimo. Res pa je, da se lahko učimo tudi iz lastnih izkušenj in metod učenja, ki smo jih razvili. Živimo v svetu, kjer se lahko naučimo vsega, kar želimo in potrebujemo, če se seveda tega zavedamo. 80 Odrasli irt učenje tujih jezikov S3 GLOBALNO UČENJE V PRIMERJAVI S STANDARDNIMI METODAMI V začetku leta 2000 smo v jezikovni šoli Glotta Nova, kjer poučujemo tuje jezike po metodi globalno učenje, naredili raziskavo - primerjavo med standardnimi metodami učenja in metodo globalno učenje. Oglejmo si njene izsledke. PODROČJE PRIMERJAVE Globalno učenje Standardne metode učenja lični-prKes Ceioslsn * Obe msižgonsfc.pofovice ' Suacncbiseraociosolsfi ' Meposledefl/pesieden 'Od-celiMdeltr * ¡graps iaJ?ek * Breiiteo/sproičen * Asocialno prepleteo * HeidiscipJiMren Efiostraeslii Uevo daiMira 1 Sacioncfa ' Pogomz^oaijate ucnofrontefei * AfioSan * Nopofsn, fMtmajoe Usmerjen kizpraševosju ' Izota, obstiato *iWrobioznoiije Uporcbo medije* Človekove izrazne (ročnost; igra, umetnost, glasbe, lisoaje, jmortes-telesa, humor fefeino-te!iničnaWi(fo ¡Ai-siedsta] Učna iredilva mšl;enje v slikai Logiko, razum, verfcolnoobstroiitffi povezavo Učno okolje tetivna Ikro, teffiino, navidezen ji^ec Sterilno, detomo utesnjujoče, pradadirjoče Motivacijo Učenje [aasidjije in je zabavno, vodi * «pek, spodbuja, očara; pozitivno pričokovanje, bctnocijo, zavzetost, previomijejin-ziima naravnanost, fiostoveljno.disciplino Prisilo/dolžno^ (levatnci-dolgočosjii/JČsnjeporeiCEO napetost/boji-se neuspelo; piičaViovoftjd po ¡zbujali vedno znova razočarajo; pazljivost :(! sooslovcnje pod-prilisliom ocen; zovetfinvtle, istonjsiztado, razlog izostankov Voljo- po uspehu/pTHpnjv|ei»^ M Ucenjs izraža sev pszl^&ti, živahnosti, pelipežijtasli, radovednosti, učneovire so «fpjavjjefie N^ome(nbna-|oiiejeM]dolMsl;slabiv^io,tezp(^Mo,tao,rniiif mcli-zen; Učiteljevo vedenje: razmerji aČMj - učeJise Pozilivno/motivireno, aniirfojoce, prostovoljno, sprejelo ovMetc jilro-foTOi!, splošno izobrazbo, z(i o 5jj ske ri^rjj, Era eSffl Madupovkstoen^ poitievonjo Feedbadt tpoviolno pateiora« Ucildi/sprejeiiMje infanracije fosrediio/nepaMednn, ¡nie!iZivno, nljivna Neposredna, odvisno adoblie pauka Spoiobnastfeonceiiirapje Vefo, trajna Pogosto 'Saša Somozairesl, ftmmpmft Spodbudna, MtcsccjoKi, neorMsia: stali» povečevanje sOTorazume-vanjo fcgosb zavirata, odranc-o(tr=avoeil drugih, pamanjbnjssarnciaupa-nja Učnilipi/vfcoifcteioli Vsitvizoolni, avdilivni, hopfai, ve&aiiij, gioenjs Se maiij akw:jo: s posameaiki -jšnimi ilii PoČiilje Dobro, sproščeno Pogosti stresi, utrujenost, fraslracije Ustvarjalnost Sfsnfefcc, gibljivo/sprejemljivo m novo, nejsiioibvDno Pogosto -zaviralno, neMsMno-vnovib-oMiffinnh Wjuiwaiijemoigonav ¡f$^nj!iiez9rwiHMo^TO5fi Iteeniacija Sbpinsfodelo KamUFi^otiino. io(šskiW!fto,.pnevije™]rj-E KimiJKlgcirtjrttoiiij hunvudzoaia medfet&fc odnosov; sposofeioit premagovanja fonffov, fofeiffliai Konkurenco; zmagovalci/premagan;: Hitet-učenja tii-do-peferiieje UčiniEovi!ciilu£wjii Povišana-stopnjo ohranita® »ečid odsteltav po 24 mesedh Tendeninc izgubo zo večiot iO odiicSkov v -Mtft Ecs'j Vrednostno merila Pomola, irepilev samozavesti, Oštevale, ocene »t sredstvo za dosegonjeiiiscipline, kožen Istrali/slifr si),neFOi[edno.l(oreS!urajiemi«rarazgaljerijc! Učni-iezultat Uspeli - rfiolfVid[o;rfc!gs.W KiridiMfcdi (iji!op»iid3igolr^n6ga spojino; priznanje, spoštoval® oli ne»ei>i - faistraajo; kfofeirajm spomin, razočaranje