148 i Ujt vpl-Set- lee' 3111® n en ieg® sel* in«' Danes ob 10.30 dopoldne bo tržaško ljudstvo na trgu Perugino dokazalo, da se s partizani na želu vztrajno bori za mir ttn- PHIHDHSKI DHEVHIK _ \ _______________________ GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA VEČNA SLAVA JUNAKOM, KI SO S SVOJO KRVJO SKOVALI BRATSTVO MED SLOVANI IN ITALIJANI IN UNIČILI UMETNO SOVRAŠTVO, KI SO GA USTVARILI SOVRAŽNIKI LJUDSTVA! Leto IV - Cena 15 lir -10 jugolir - 2.50 din TRST nedelja, 27. junija 1948 Poštnina pjacana v gotovim Sp^dizione in abbon. postaje btev. 934 NA SVOJI VELIKI SKUPŠČINI ZAHTEVAJO NASI PARTIZANI SPOŠTOVANJE MIROVNE POGODBE partizani nadaljujejo na čelu svojega ljudstva borbo ja njegove pravite z iste požrtvovalnostjo, ki jih je odlikovala v vojni proli fašizmu Zvesti idealom delovnega ljudstva se bodo naši partizani še v večji meri povezali s svojim ljudstvom in skupno ž njim korakali do končne zmage v svesti si svoje pravične borbe in moči vseh demokratičnih sil sveta »Vi vsi ste mi očka», «vi vsi ste j tra Drapšina, Cola Ivana, Marija sinovi)), sta rekla sirota pad- | Magajno, Julija Kubika, Kolariča ;l«s čil® 2.0> da* čila ra'" 1*1 sk« g S*® Iti' P .8.45 nsi J ice® P 'ega rtizana in Križanka, mati "irih padlih junakov. Te besede prekipevale v čustvih vseh par-feancv, ki so se zbrali na svoji Supščini, da podajo obračun »ojega dosedanjega delovanja in ^ si začrtajo pot nadaljnje borbe. Dvorana, kjer se je začela keraj popoldne skupščina parti-tanov Tržaškega ozemlja, je bila Nžeta s partizanskim duhom. 5tene te male dvorane, ki niso ogle zajet: vseh delegatov, po-?abljencev in ogromnega ljudstva, ‘i je hotelo zopet videti skupaj %Stie predstavnike tistih svojih iioov, ki so del njegovega srca, so bile okrašene z velikimi slikami . . Jhjbolj priljubljenih voditeljev tr*l irtizanske borbe v preteklosti in ! sedanjosti Slike maršala Tita, ■°variša Longo, Passionarie, gene-iila Mar kos a so bile razvrščene bb stenah, eni kot simbol prejšnje ‘hrbe proti fašizmu, drugi pa kot [simbol sedanje prot! imperialistične be. Na sredi odra ravno v Plašču skupina italijanskih, sionskih, hrvaških in tržaški za-j( stav je bila pritrjena velika pe-froki aka zvezda, na njej pa par-tvo>' tfan z brzostrelko. Pod nj.m pa j. Marne, plugi in hiše. To pome-«2 5i. da bo partizan vedno varoval " pojo zemljo, svoje delo in svoje 41’rno življenje proti vsakemu ^ ’-iUižnjevalnemu poizkusu. Tvsa dvorana, vsako lice, vsaka po*'1 Bleda je govorila, da so se zbrali .[kupaj pravi naš; sinovi in da je ^ v dvorani zbran cvet vsega na^ *a ljudstva. 0»i> 16.30 je tovariš Vigna Orfeo fcdravil vse navzoče in otvoril fupščino. Tovariš Vigna je dejal, b so sc partizani zbrali tu v tej korani ker je vojaška uprava od-onila pomorsko postajo, odkloni-trg Unita. Partizani so se zbrali * tej”dvorani, da protestirajo proti :emu protiljudskemu početju dn da :e enkrat ponovijo svojo obvezo boriti se za mir in svobodo. Tov. *§na je nato predlagal častno in Plovno predsedstvo. V častno jjtedsedstvo so pričujoči od gromom, burnem in navdušenem Plavžu sprejeli generalisima Sta--Da. maršala Tita, Alojzija Longa, *-nerala Markosa, Passlonario, Odreja Martyja, Tsu- Deja, Pe- Nedeljka, Almo Vivodo, brate Fontanot, Marija Frausina, vse padle borce, vse vdove, sirote in matere padlih, Kocijančiča Franca, invalide osvobodilne vojne, Depan-her Spartaca, Rupla Zorka, De Zana Petra, Regenta Marjana, Cotarja Jožefa, Ravbarja Stanka, Štoko Franca, Ukmarja Antona, Jakšetiča Jurija, vse borce proti nacifašizmu, vse partizane, ki jih je preganjal in jih preganja imperializem, D’Este Bruna, Severina Oskarja in Sturmana Jožefa. V d&^ovno predsedstvo so navzoči delegati sprejeli Bukovca Ivana, Babiča Branka, Gasperlnija Franca, Cimadorja Zdravka, Pa-rovela Oresta, Vigna Orfea, Zalašček Almo, Bernetič Marino, Benčiča Franca, Barba Ernesta, Ukmarja Arrnida, Bujca Iva, Bucika Draga, Košuto Ester, Jančarja Rudija in očeta treh padlih bratov Mahneta. Za novo izvoljeno delovno predsedstvo skupščine je pozdravil vse navzoče delegate in povabljence tovariš Bukovec. Označil je v kratkem vso obstrukcijsko politiko vojaške uprave, ki je odklonila primerno dvorano partizanski skupščini, primeren trg za zborovanje in dopustila, da se vržejo partizani j ho skupščino. Na veliki mestni na cesto, tako da danes nimajo j skupščini v gledališču Rossetti je primernega sedeža ravno tisti, ki so osvobodil naše mesto, medtem ko ga imajo kriptofašistične in odkrito fašistične organizacije in stranke. Po govoru tovariša Vojmirja je ta predlagal dnevni red, ki so ga Soglasno sprejeli. Delegati so nato volili razne komisije, ki bodo pomagale skupščini pri delu. Prvi je pozdravil skupščino predstavnik komunistične partije Tržaškega ozemlja tov. Uršič. Poudaril je važnost te skupščine, ki se je Zbrala ravno v trenutku, ko skušajo imperialistične sile zadeti v živo junaške partizano. Partizani bodo dokazali, da so najboljši del našega ljudstva in da bodo nadaljevali svojo borbo za njegove koristi in za uveljavitev mirovne pogodbe. Predsednik skupščine je dal nato besedo tovarišu Pogassiju, ki je govoril v imenu izvršilnega odbora SIAU. Dejal je, da se SIAU bori z ist.m programom partizanov: borba za demokracijo, borba za bratstvo med narodi in še posebej za utrditev slovansko-italijanskega bratstva. Moramo se boriti za uveljavljanje tega bratstva, ker naši (Nadaljevanje na 2. strani) 1 f bila izvoljena konzulta in izvršni organ ljudske oblasti — Mestni osvobodilni svet. Delegati mestne skupščine so dejansko predstavljali vse sloje mestnega prebivalstva, kakor tudi nacionalni sestav je bil proporcionalno zfstopan. Delavci, obrtniki, trgovci, uradniki in inteligenca, Italijani in Slovenci, so bili primerno zastopani v izvoljenih organih oblasti. Težko je opisati navdušenje ljudstva, ko si je, po tolikih letih fašističnega suženjstva in tolikih žrtev v teku narodnoosvobodilne borbe, začelo svobodno izgrajevati svojo ljudsico oblast. Ni bila lahka naloga nove ljudske oblasti, zavesti v mesto normalne prilike, ponovno oživeti gospodarstvo mesta, obnoviti kar je bilo porušenega, preskrbeti prehrano mesta, ki je tako trpelo vsled vojnih prilik, Kljub vsem težavam je tržaško ljudstvo navdušeno šlo na delo d zavesti, da si začenja svobodno graditi svoj dom in da ne bo dolgo, ko bo mesto ponovno zaživelo v normalnih prilikah in boljših ekonomskih pogojih življenja. Res je, mlada je bila ta ljudska oblast, vendar pa je uživala neomajno za-panje ljudstva, ko je v njej videlo svojo največjo pridobitev v narod-no-osvobodilni borbi. Sovražniki ljudstva bi hoteli prikazati dobo !>0 dni jjudske oblasti v Trstu kot najstrašnejšo dobo, ki jo naj bi doživel Trst. Ves reakcionarno- šovinistični tisk je po odhodu jugoslovanske vojske iz Trsta zagnal besno kampanjo proti osvoboditeljem Trsta, ki so dejansko s svojo borbo omogočili tržaškemu ljudstva, da si svobodno in na novih osnovah začenja urejati svoje življenje. Na čelu te kampanje najdemo ljudi, tiste, ki so včeraj pod masko CLN-a v teku borbe hoteli preprečiti resnično zmago delovnega ljudstva. SKUPINA PARTIZANOV KRAŠKEGA ODREDA. DRUGI OD LEVE NA DESNO JE KOMISAR KORPUSA TOV. BABIC BRANKO - VLADO Poročilo tovariša Tov. Branko Babič, tajnik SIIAU 11 OF, partizan, iz leta 1941, bivši ^mest. komisarja IX. korpusa je v Ačetku svojega govora poudaril, je današnja partizanska skup- il S®it>a ena največjih manifestacij jkše organizacije, odkar obstaja Tfžaško ozemlje, in je hkrati ma- ^festacija vsega demokratičnega ‘hdstva, ki svojim junaškim bor-'e»i, kakor med borbo, tudi danes Ukazuje v tem slovesnem trenutku vso svojo ljubezen in epoštova-Ta povezanost partizanskih •orcev z njihovim ljudstvom je nezdružljiva in je ne more nič omaki niti razrušiti, kajti partizanske !Cl->ttacije so dejansko predstavlja-- bboroženo ljudstvo v borbi za lobodo, kakor predstavljajo danes Dob rče za mir. Govoril je nato o nastanku In ^voju, partizanskega gibanja v ^ijski krajini, kjer sta nastala ,korpusa — IX. in XI. korpus, [*' sta bila sestavljena iz slovenskih, "■Vatsklh in italijanskih brigad, v bier je tudi posebnost partizanskega gibanja pri nas. In niti dol kletno vzgajanje nacionalne mrž-od strani Italije nd meglo pr«. Pačiti skupne borbe italijanskega olovenskčga življa v Julijski rsjinl proti skupnemu nacifaši-’ čnemu sovražniku. Tedaj se je l.' l3i s krvjo skovalo slovansko-ita-'Anoko bratstvo kot izrazit dokaz ®v0bodoljcbn:h in napredn'h idej, 'i jih je predstavljalo partizansko '’:l)a»ije. ..^ato je tov. Babič obširno govo. r‘* o osvoboditvi Trsta in dejal: v perspektivi končnega napada * centralno postojanko okupator-J'* — Trst, so se v mestu začeli I'Uanizirati notranji oboroženi od-delavcev in ostalih proti fašl m. Organizirana je bila koman-»icsta, podrejena štabu XI. kor- «et a, sektorski štabi, bataljoni in c- Iz že dauno prej obstoječe or-^^izaoije Slovencev, Osvobodilne °nie ter ostalih ženskih in mla- ti, . tskih organizacij, ki so najtesne-? obdelovale z italijanskimi anM-»hdičnimi organizacijami, v pri-i j.z italijansko komunistično J/lfo in iz enotne organizacije le ,*,'a Delavske enotn-osti, te ustvarilo enotno vodstvo vsega nega gibanja v mestu. I, V Trstu je obstajal tudi GLN ^iansk»ga uporniškega gibanja, "hterirn se je neštetokrat poiz- kušalo ustvariti enotnost akcije v borbi proti fašizmu, vendar pa brez uspeha. CLN v Trstu so dejansko predstavljali protiijudski elementi, ki niso nikdar stremeli, da bi vodili resnično borbo proti fašizmu, ampak so usmerili vse svoje napore edino v cilju, da bi oslabili ali pa celo razbili enotnost antifašističnega gibanja in s tem preprečili popolno zmago resničnih demokratičnih sil. To so bile tiste sile, ki danes predstavljajo »Giunto d’inte-sa» tako zvonih italijanskih strank, ki so verni hlapci anglo-ameriške-ga imperializma in njene politike v Trstu, predstavniki poraženega italijanskega imperializma in nasprotniki vsega, kar je resnično demokratičnega, Ti ljudje so že takrat poskušali z znano politiko čakanja In nepotrebnih, žrtev oslabiti berbeni pcrlet ljudskih množio in pridigali, da je treba čakati ugodnega trenutka. S tako politiko so jasno hoteli opehariti ljudstvo za njegove pravice iA nadomestiti Ja-šističntga okupatorja z novo reakcionarno in proti ljudsko oblastjo. To dejstvo je prišlo jasno do izraza na sestanku vseh antifašističnih organizacij Trsta, ki se je vršil meseca marca leta 1945 z namenom ustaviti enotni politični organ vseh antifašističnih sil Trsta, in ki naj bi takoj po osvoboditvi mesta od strani partizanskih sil prevzel oblast v mestu. Na ta sestanek so bili povabljeni tudi predstavniki CLN. t) katerem pa italijanslca komunistična partija že davno ni bila več zastopana, ker je iz njega izstopila že prej ravno vsled take proti-ljudske politike ,ki so jo vršili ostali predstavniki v CLN. Na imenovanem sestanku so predstavniki CLN stavili kot pogoj, da bi šli v ta skupni antifašistični odbor z absolutno vfčino za sebe, čeravno niso predstavljali nobenih množičnih organizacij, ampak posamezne politične struje. Prav za prav so predstavljali oborožene kvizlinške formacije kot je bila Gtmrdia clvlca, za katero so zahtevali, da jo ostale antifašistične organizacije priznajo kot oboroženo silo CLN. Jasno je, do na take zahteve ostale antifa šistične organizacije niso mogle pristati. Zato se je na tem- sestanku formiral enotni politični organ vseh resničnih antifašističnih orgar nizacij (CEAIB) brez CLN. Tako svoje resnične organizacije primorskih partizanov. Prišlo je do tega da so našo partizansko organizacijo vrgli iz njenega sedeža in še do sedaj niso preskrbeli' drugič) prostorov. Partizanom se ne priznavajo njihove pravice pri zaposlitvah, raznih podporah, partizanskim invalidom se ne priznava nobenih pravic, prepoveduje se celo delovanje partizanski invalidski organizaciji. Toda naši partizani ne morejo na iso to sovražno politiko molčati, ker vedo, da je ta politika sestavni del protidemokratične imperialistične politike. Kot prvi borci za demokratične pravice našega ljudstva, naši partizani ne morejo stati ob strni zlasti ko se postopoma uničujejo vse tiste pridobitve na-rodno-osvobodilne borbe, za katere so naši borci partizani krvaveli. Ni mogoče sprejeti stališča VU. da nam ne dovoljuje razne manifestacije v nekaterih prostorih samo zato. ker se z njeno politiko ne strinjamo. Partizani ne morejo molčati in stati cb strani, kajti prav mi smo v borbi proti fašizmu prelivali kri za nacionalne in socialne pravice svojega ljudstva. Ne moremo molčati in stati ob strani danes, ko vidimo, kako se na vsakem koraku uničujejo vse pride- (Nadaljevanje na 2. strani) Fozdrcv sovjetskih pcirtiianov MOSKVA, 26. — Sovjetski partizani se zahvaljujejo za povabilo na vdelezbo na skupščini partizanov Tržaškega ozemlja. Ker ne morejo poslati svojih predstavnikov na skupščino, pošiljajo sovjetski partizani prisrčne pozdrave in voščila partizanom Trsta, herojskim borcem proti krvavemu fašizmu in želijo skupščini najboljši uspeh pri njenem delu. Za sovjetske partizane: Kovpak, dvakratni heroj Sovjetske zveze. so ti tako zvani predstavniki uporniškega gibanja pokazali, da jim ne gre za resnično uničenje fašizma, ampak dejansko samo za to, da obdržijo na oblasti stare reakcionarne protiljudske sile in preprečijo popolno ljudsko zmago in vzpostavitev ljudske demokratične oblasti. Tedaj je prišlo do osvoboditve Trsta. Jugoslovanska vojska je izvedla sijajen manever. XXVI. divizija TV. armade j« z naglim prodorom preko Snežnika prišla za hrbet Nemcem, ki so se obupno borili pri Reki, in v par dneh prodrla do samega Trsta istočasno z edinicami IX, korpusa. Hkratj so že 28. aprila v samem mestu začeli oboroženi oddelk; z vrtajo, medtem ko so reakcionarni CLN-cvci v strahu pred ljudsko vstajo in jugoslovanskimi edinicami hoteli izvesti s pomočjo Guardie ci-viche in bivših Colottijevih agentov manever, da bi obdržali oblast v mestu. Nadeli so si na rokave trakove z značko CLN in hoteli uprizoriti burko uporniških »M. Toda oboroženo tržaško ljudstvo je s temi »osvoboditelji, v nekaj urah pomedlo in skupno z edinicami jugoslovanske vejske osvobodilo Trst 1. maja 1945. Sele 2. maja so prišli prvi oddelki anglo-amer’šk!h čet. To je zgodovinska resnica o osvoboditvi Trsta in nobeni falsifika-torji s Fondo na čelu je ne bodo mogli spremeniti z vsem svojim fabriciranjem devetih brigad na papirju. 40 dni ljudske oblasti Tržaško ljudstvo je navdušeno pozdravljalo svoje osvoboditelje junaške partizanske borce in vojake jugoslovanske armade. Nič manj kot 8000 boroev je padlo za osvoboditev Trsta, da ne štejemo na tisoče drugih, ki so padli v vseh letih vojne proti fašizmu. Ljudstvo je drago plačalo svojo svobodo, zato jo je znajo in ja zna ceniti. Ta- Danes zjntraj bo v Kinu ob morju nadaljevanje partizanske skupščine. OB 10.30 BO NA TRGU PERUGINO VELIKO LJUDSKO ZBOROVANJE, ki se ga bo udeležilo vse naše ljudstvo, da dokaže vsem sovražnikom demokracije svojo moč. Na zborovanju bosta govorila tovariša Leopold Gasparini v italijanščini in Bukovec Ivan-Vojmir v slovenščini. Popoldne bo ob 13. uri partizansko kosilo v gostilni Su-ban pri Sv. Ivanu, ob 15. uri pa velika ljudska veselica tudi pri Sv. Ivanu. OB 19. URI BO NA RO-TONDI PRI BOŠKETU zaključek manifestacij v okviru partizanske skupščine. ZADREGA ZAPADlilK SIL zaradi dogodkov v Berlinu Angleški tisk priznava, da ie treba berlinsko vprašanje rešiti sporazumno s Sov etsko zvezo Njihova politika danes jasno dokazuje koliko je tem ljudem takrat bilo do dejanske borbe proti fašizmu, da so talzrat hotel samo reševati propadajoči italijanski fašizem in imperializem pred popolnim porazom, da bi lahko v poznejšem Času in v danem trenutku začeli staro pesem iznova, to kar danes dejansko vršijo. Res je, 40 dni ljudske oblasti so bili najstrašnejši dnevi od kar jih je doživel Trst, ampak samo za fašiste, in vse zagrizene sovražnike ljudstva vključno imenovane predstavnike CLN-a. Vso ta kampanja obrekovanj in potvarjanja dejstev pa ne more zatemniti našemu ljudstvu svetal spomin na dobo 40 dni ljudske oblasti, ki bo ostal v našemu ljudstvu kot simbol teženj njegovih pravic, dokler ne bo končno ponovno doseglo z vsakodnevno borbo tiste pravice, ki so mu bile z nastopom an-glo-amerlške vojne uprave odvzete in nadaljevalo započeto delo v 40 dneh ljudske oblasti. Nato j« tov. Babič orisal razdobje anglo-ameriške uprave. Tedaj je začela kampanja diskreditiranja partizanskega gibanja in nesramna gonja s fojbami. Zaceli so sc vrstiti procesi proti junaškim partizanskim borcem. Začeli so za-branjevati nošnjo partizanskih uniform, ker je že sama pojava uniform pomenila simbol ljudstva v borbi za njegove pravice. Prišlo je nato do znanih dogodkov na Opči-koj je bila od strani jugoslovanske j nah, s katerim so hoteli doseč' vojske postavljena nora komanda! končno obsodbo partizanskega gi- BERLIN, 26. — Ameriški gen. Cia;y je pesial maršalu Sokoiov-skemu besedilo zakona o valutni reformi in j c še v posebnem pismu poudaril, da je ameriška vojaška zasedbena up tava pripravljena nadaljevati trgovinske stike s sovjetsko cono in da Zel. t'xii sestati Se s sovjetskimi predstavniki in se z njdmr v tem snv.slu pogajati. Tj-di angleški gen. Robertson se pri sovjetski vojašk; upravi zavzema, da bi obnovila nromet med Berlinom in angleško zasedbeno cono. Pq drugi strani pa je gen. Claj sporočil tfsku. da preučuje ustanovitev tristranske vojaške vlade v zapadni Nemčiji. To bi pomenilo začetek izvajanja londonskih sklepov, ki pfedvdevajo nadzorstvo vse Nemčije, ki bi jo izvajale vse štiri velesile, tedaj tudi Sovjetska zveza. V zapadnlh sektorjih Berlina se čuti zlasti pomanjkanje električnega toka in zapadne vojaške u-prave so odredile velike omejitve pri uporabi elektrike. Londonski tisk je soglasen v tem, da postaja položaj v Berlinu vedno težj. in da berlinskega vprašanja ne bo mogoče rešiti v samem BeT-linu, temveč s pogajanji med vsemi štirimi silami. List «Daity Teiegra.ph» je mnenja, da angleška vlada priznava potrebo pogajanj in da je preučila tudi možnost priti v st:k s sovjetsko vlado ter predložiti načrt za »reditev berlinskega vprašanja, ki prekaša okvir navadnih razgovorov med vojaškimi poveljniki. List nadaljuje da je treba najti izhod iz Slepe ulice in da morajo dati v bodoče iniciativo Anglija in njeni zapadni zavezniki. Tudi poluradni Times priznava, da je položaj v Berlinu težak in da tega vprašanja ni mogoče rešiti na krajevni podlagi, marveč je potrebno, da posredujejo najvišje osebnosti. Bidault je na seji zunanje politične komisije zbornice glede položaja v Berlinu izjavil, da je resen. Pf< dsednik Združene socialtstč-ne komunist;čne stran .e P.eck je po svojem povratku :z vzhodnih držav izjavil, da se dohodki v Berlinu tako naglo slabšajo, da ni mogoče reči, kako se bo položaj razčistil. Zapadne sile so v veliki zadregi zaradi ukrepov, ki jih je sovjetska vojaška uprava morala izvesti. De Gasperi ne dovoli potovanja v FLRJ RIM, 26. — Italijanska vlada je odklonila potni Ust 15 italijanskim invalidom iz osvobodilne vojne, ki so hoteli odpotovati na dopust v Jugoslavijo na vabilo Zveze jugoslovanskih invalidov. LONDON. — Na trinajsti dan stavke v londonskem pristanišču je položaj neizpremenjen. Nekatere delegacije delavcev so odpotovale v Liverpool in druga velika pristanišča, kjer narašča nezadovoljstvo. POZIV OSVOBODILNE FRONTE Tajništvo Osvobodilne fronte Tržaškega ozemlja poziva svoje člane in vse demokratične množice, da prispevajo k plačilu krivične denarne kazni, na katero je bil obsojen - od zavezniške* ga vojaškega sodišča - odgovorni urednik Primorskega dnevnika. Prostovoljni prispevek vsakega poedinca naj bo izraz solidarnosti s Primorskim dnevnikom, ki stoji danes na braniku pravic in napredka demokratičnih množic« proti zasužnjevanju imperializma, kakor je stal svoj čas v prvih vrstah v borbi proti nacifašizmu in njegovim izdajalskim pomagačem. SMRT FAŠIZMU! — SVOBODA NARODU! TAJNIŠTVO OSVOBODILNE FRONTE TRŽAŠKEGA OZEMLJA Poleg že Včeraj objavljenih prispevkov za plačilo globe, s katero je tukajšnje vejaško sodišče kaznovalo našega odgovornega urednika, so v teku včerajšnjega dne prispevali; 150.000 lir ....... L000 l!r ....... L000 lir ....... 1.000 lir ....... 1.000 lir ................. 500 lir ................. 5.000 lir svojim darom 5.000 Ur pismo Založništvo tržaškega tiska . Družina Furlan................... Polvi - Povh Avgusta . . . R. S. Furlan Emil, Skedenj ... Gombač Adolf .................... Amlbroset Erminlj................ Tov. Ambrcset nam je poslal sledeče vsebine: «.Darujem 5.000 lir kot dijak višje slovenske realne gimnazije v Trstu za krivično denarno kazen, na katero je bil obsojen urednik našega lista Stanislav Renko. Kot zaveden Sloveneo obsojam politiko vojaške uprave. Smrt fašizmu — svoboda narodul — Ambroset Brini ni j, Skedenj na hribu št. 72J.» Tov. Simčič Vahrij nam je poslal 500 lir s sledečim pismom: «Oče treh padlih sinov v borbi za pravico 1» svobodo, pričujoč pri razpravi proti uredniku našega Primorskega dnevnika, branitelja tiste pravične borbe, za katero je toliko naših najboljših »tnov darovalo svojo kri, da b1 bili enkrat svobodni na svoji lastni zemlji, daruje za krivično denarno kazen priloženi prispevek. — Simčič Valerij.» PODPISNICE VARŠAVSKIH SKLEPOV imajo sjotium in sredstva za preprečitev vojne Ves miroljubni svet pozdravlja varšavsko izjavo in poudarja miroljubnost držav, ki so jo podpisale VARŠAVA, 26. — Francoski tisk po miroljubne ofenzive, k: jo vodi ak.epi vse proletarske države s svo- daje danes v svojih uvodnikih prednost sklepom varšavske konfe renče pred berlinskimi dogodki. Tako komentira list «Ce Soir» poročilo o tej konferenci v tem smislu, da hoče najti na prijateljski način rešitev nemškega vprašanja s pomočjo sodelovanja vseh štirih sil List nadaljuje, da predstavljajo varšavski sklepi novo eta- “TO JE LAZ,, je dejal maj. Bayliss odgovornemu uredniku Primorskega dnevnika IZJAVA Z ozirom na poročilo o razpravi proli Vašemu odgovornemu uredniku, ki ste ga prinesli v Vašem listu ukaza, pač pa je res, da sem po predhodnem pogovoru z njim mesta Trsta in ljudstvo je začeto graditi svojo oblast. Začele so se priprave za izvolitev Mestnega osvobodilnega sveta kot predstavnika ljudske oblasti v mestu. Na neštetih zborovanjih po mestu so biU voljeni delegati v veliko mest- banja pri nas. Govornik je nato omenil sekcijo tako imenovanih italijanskih partizanov, ki se sestoji iz ljudi, ki niso bili nikdar parfzan! kvečjemu člani Guardia civica, X MAS itd. Razen poedincev, ki so ee dali zavesti cd nacionalšovlni-sticne kampanje in dezertirali iz od dne 25. t. m. in kjer je rečeno, svojevoljno odložil obrambo z izjavo, da storim to, ker mi ni bilo dovoljeno govoriti v slovenskem jeziku. Predno sem zapustil sodno dvorano, sem navedel še, da je bila z ukrepom sodišča kršena enakopravnost slovenskega jezika, ki jo določa statut za STO. Toliko resnici na ljubo. Trst 85. junija 1948. Dr. KAREL FERLUGA da je maj. Bagliss na njegovo izjavo češ, <vTRžaiki hočejo In skušajo na vsak način razdvojit, naše narode, ker bi eri mo s tem zavladali nad nami. Tod«, kljub vsem njihovim spletkam in kljub vsem njihovim preganjanjem in terorizmu bomo vsi nadaljevali svojo pot, ker naše bratstvo smo skovali za časa borbe. Oni sprašujejo, kdo so ti partlaaai. Mi vemo kdo so ti partizani, ker smo bili z njimi, ko so se borili proti fašizmu, in smo še danes 2 njimi, ker so naša prednja straže v borbi proti imperializmu. Z vsemi svoj mi spletkami sovražniki ljudstva ne boao ničesar dosegli. *In nekdaj — je zaključil tov. Pogassi —' bo na razvalinah vojne trt puštošenja vstal nov svet, novo človeštvo. Vstala bo zarja svobode, niru, vstajenja tn vi partizani bode korakali na čelu ljudstva k obnavljanju novega sveta za zrnato demokracije, bratstva med naro-U in za zmago svobode». Za njim je pozdravil skupščino k imenu tajništva Osvobodilne >onte Tržaškega ozemlja tov. 3i»go Pahor. Dejal je, da Je par-izansko gibanj* prav za prav dete O. P. Partizan. O. F. so celota. Poudaril Je tudi on, da bratstvo •ned slovanskimi in italijanskim larodi ni prazna {raza, ni kakršna 'rol. resolucija, toda je dejstvo, ki. ve ne more izbrisati, ker vse kar je kri spojila, ne more nihče razdvojiti. Rekel Je tudi. da se nertieftni borijo skupno z vsem de-ovnim in demokratičnim Ijud- jtvam za spoštovanje mirovne po-?odbe. Nato je tov. Destradi pozdravil »rUraruke delegate v imenu vseh telavcev in Je poudaril dejstvo, da morajo tudi sindikati pozdraviti davne partizane, ker so se delavci no njihovem zgledu borih v ilegalni organzadji proti naclfašlzmu ln se te danes borijo proti vsakemu za-sužnjevaluemu ln imperialističnemu poizkusu. Po teh pozdravih so še govorili tovariši Blažlna v imenu ZAM, Gasparini v imenu bivših političnih preganjancev in tovariš ca C vsul’. v imenu glavnega odbora ASIZ2, tovariš Andrej Budal v imenu SHPZ, in dva ištrska pionirja. Nato so se pričele razvrščati na odru številne delegacije ljudstva, si so d okru tlc, da je ljudstvo itmjeno okrog svojih partizanov, 'Ja čuti njihove probleme, da bo skupno z njimi nadaljevalo borbo /a spoštovanje našh pravic, za upoštevanje ln uveijHvIjanje mi-•ovne pogodbe, za boljše življenje in za uničenje vsakega proti-judskega pokreta. Na oder so pr .bajali delavoi naših največjih tovarn, šene iz vseh krajev mesta in ozemlja, pionirji, mladinci. Vsi so hoteli videti in pozdravit, najboljše sinove ljudstva. Predvsem so vsi delegati 4n povabljenci ganjeni vstaU, ko je na oder prišel oče 'čeh padlih bratov Mahne, Križanka, mati štirih padlJi partizanov ln p.on r, sirota padlega borca. Vsa dvorana Je bila ganjena. Med delom skupščine so nenehno privajal« pisma ln pozdravni hrzo-javi iz vseh krajev sveta. Pozdrav-jajo akupšč.no partizani z. vseh pokrajin Italije, is vsth federalnih republik Jugoslavije, ki sc ga niso mogli udelea.tt zaradi ovir vojaške uprave, ki noče, da bi drugi .Judje, državljani drug.h držav spoznali poIoLJ, v aug.o-amer ški coni Tržaškega czem.ja. Vojaška uprava ni dovolha, da se bi udeležili kongresa jugoslovanski in italljansk. part‘zt.ni, k, so skupaj z naš mi partizani, ramo ob caml. uničevali sk-pnega sovražnik«. Dopušča pa da prihajajo na razne šo-v.nlatlčne kongrese »po.itike. ki nimajo nič skupnega z nam. in nimajo oi<5 skupnega z ljudstvom. Skupščini so poslale pozdravne bfzojavke sledeče partizanske organizacije: Zveza borcev narodo-nocevobodline vojrte Jugoslavije, zveza borcev narodneesvobod ine vojne Slovenije, zveza borcev proti ftA zrnu Bolgarije, zveza bivših po-lltlfcn.h preganjancev Rom uti j e, milanska, bo.onjska toskanska, be-nsčanska ln ligurska ANIT. Po odmoru je prebral svoj referat tovar.3 Branko Babič, generalni sekretar KP TO in bivši namestnik komisarja IX. Korpusa. Po referatu tovariša Babiča, ki so ga navzoči burno in navdušeno spre jed, je prispe; brzojav Sovjetskih partizanov. Ob tej vesti se je vsa dvorana kot en sem mo* dvignila in navdušeno vzklikala sovjetskim partizanom Cm generaJd-simu Stalinu. Tov. Gacomini Berta, bivša politična preganjanka je aa tem ot-vorila nabiralno akcijo za prispevanje k plačilu krivične denarne kazni, na katero Je vojaško sodišče obsodilo odgovornega urednika Primorskega dnevnika. Nato je tov. Bakovič zaključil prvi del skupščine, ki se bo nadaljevala danes ob 7 uri zjutraj. Zvedet, k<> so odhajali s skupščine, so naši partizani prepevali svoje borbene pesmi po mestu, k, so ga osvobodili. Ljudje so jih začudeno gledali, ker se Jim je zdelo ijemogcče, da se po središču mesta, k; ga je Gardner dodelil šovinistom im iredentistom, prepevajo pesmi, ki so spremljale partizane ob vsaki borbi, ob vsakem jurišu na zverinskega sovražnika. Te pesmi so dokazale, da nihče ne more razdeljavati mesta na dva dela, ker mesto je en« samo, mesto je celota, to mesto in središče tega mesta spominja naše borce na hude borbe a njegovo osvoboditev. Borbene partizanske pesmi, ki so prihajale iz grl našh najboljš.h sinov, so dokazale, da si edino par-fzan. lahko lastijo pravico d0 tega mesta in nihče drugi, niti fašisti niti iredentisti, ker za svobodo niso oni dali n česar, marveč so streljali na naše partizane, ko so ga osvobajali. Opolnoči Je na trgu Goldoni odmevalo petje naših partizanov. Nihče si ni upal ničesar. PašsU sc bojijo paftrancv, bojijo še j‘h, ker so že inkrat okusili njihovo trdno pest ob b tkah v Istri, na Krasu in povsod na Primorskem. Veliki uspehi obnove v FLBJ, Puljski in Modžarsk PRAGA, 26. (Tanjug) — Glavni tajnik organizacije Unesco Jullen Huxley Je na tiskovni konferenci izrazil svoje občudovanje za energijo, s katero narodi Jugoslavije, Poljake in Madžarske obnavljajo svuje v vojni porušene domove. Huxley je poudaril, da je bil prijetno presenečen nad uspehi, doseženimi v Jugoslaviji na področju kinematografije, kar je še bolj značilno, ker pred vojno ni J.ugoala-vtja imela te industrije. Hux!*y Je tudi poudaril, da posvečajo države Srednje ln Vzhodne Evrope veliko skrb za dvig kulturne ln znanstvene ravni svojih narodov. Po 28 latih delavci ČSR začel združeni PRAGA, 26. — Jutri se bosta združili obe stranki češkoslovaških delavcev. Pri tej slovesnosti bo navzočih 3000 delegatov obeh strank ter predstavniki tovarn In ljudskih organizacij. Ob tej priliki bosta govorila ministrski predsednik Za-potocky tn namestnik Zde nek Fiec-linger. Gibanje za združitev obeh delavskih strank se je začelo po februarski krizi, ki je osvetlila izdajstvo desničarskih socialistov. Sedaj se bo združeni češkoslovaški delavski razred naslanjal na komunistično stranko, ki šteje okoli 2 milijona članov. 9 tem Je zopet obnovljena enotnost češkoslovaškega delavstva, ki je bila razbita pred 28 loti. Policija preganja WaMaceove pristale NEW YORK, 26. (Tanjug) — Preteklo noč Je policija v Chicagu vdrla v privatno stanovanje, kjer je Imela skupina dijakov, kt pripada VVallaoeovemu gibanju, sestanek. Policisti so aretirali navzo če In jih vso noč zaeliševall ter izpraševali med drugim, čemu podpirajo Wallaceovo gibanje. »KAMERI N O" JE KONČAL S STAVKO Za načelo proti dvojezičnosti stavkajo le fašistični banditi VCerai so stavkali večinoma golobradi smrkavci, ki niso nikdar pošteno delali Zadnji del »Stavke*, ki Se Je včeraj zjutraj nadaljevala, je še bolj klavrno izpadel za gospode okrog Delavske zbornice. Tako so tudi včeraj zjubiaj vsi delavci Sli aa delo, prav tako pa tudi velik del članov Delavske zbornice in to, kljub priporočilom in navodilom gospodarjev. V mestu je krožilo okrog 60 tramvajskji vozov in fi* lobusov, čeprav je ravnateljstvo remize v utici Marghečita skušalo sabotirati odhode tramvajskih voz. Dasl je ravnateljstvo oddelka ža čistočo na mestni občini ukazalo svojim uslužbencem stavko, so vsi delavci tn pometači prišli na delo. Prav tako so pr-šli na delo vsi delavci mestnega poljedelskega odseka. Čeprav jim pazniki niso hoteli dati orodja, so delavci ostali na službenih mestih. Včeraj ob 10. zjutraj je mesto ltazalo skoroda normalno Uce, vsi tramvaji ln filobus; so krožili kot običajno. Pri tvrdki «Sativ» v Rojanu so se delavci znašli pred zaprtim: vrati, gospodar jim je rekel, ds. ne odpre, dokler se ne konča stavka. Tudi pazniki y mestni klavnici, ki so včeraj zjutraj prišli na svoja mesta, so dobili ukaz, naj zapuste delo, kar jim bodo vseeno plačali izgubljene ure. Nekako cb pol 11. ko Je bil tramvajski promet povsem normalen, so začele krožite običajne fašistične Skvedre in začele sabotirati promet. Policija, ki je bila prisotna, Je seveda mira© opazovala početje. Nekako pol ure prej so fašisti postavili zapreke na tramvajske zračnice pri Portici di Chioaza in pred gledališčem Feni-ce. Tudi to pot je policija, ki naj bi skrbela za red in mir. dopustila, da so pobalini izzivati nemire. Sele nato se je pokazal škropilni avto z gasilci, ki so odstranili zapreke, ne da bi se policija, ki je tam stala, brigala zato, da bi se promet normalno razvijal. Ker so skvadre postavile nove zapreke čez tirnice, je ob 11.40 skupina delavcev od ACEGAT-a prišla na majhnem tovornem automobllu in očistila tračnice. Takoj na to se je promet nadaljeval. Ob 12 sa fašisti ponovno skušali (ustaviti promet pred gledal ščem Penice tn Portjci. To pot so pa nametali o-peko na tračn'ce; daSi je malo stran stal policijski kamion, se policaji niso niti zganili, da bi preprečili to drlo. Ob 12. pa je prišel policijski škropilni avto, ki je začel metati curke vode po fašističnih škvadrah. Tq Je razbeljene far š.st.čne glave tako razburilo, da Je cek) njim nekam priljubljena poli- cija segla po mangenelfli in začela mahati po njihovih plečih in glavah. Nekaj tolovajev pa so celo aretirali. Malo »i tem je moral škropilni avto začeti s svojim delom tudi na trgu Sv. Ivana, tudi tu so curki vode ohladili nekaj razbeljenih betic. Pri yseh teh fašističnih akcijah so Sodelovali tudi golobradi študenti, posebno pa še, ker so njihovi avegojiteljis ukinili pouk, ker so se priključili klavrni stavki. Nekako ob 13. je «camerino» tira dno objavil, da se je že itak tragična polomijada, tudi uradno končal«. To vazno novico, za katero se prav za prav od delavoev nihče ni zmenil, je uradno objavil Midi tržaški radio. Obenem pa je bilo uradno sporočeno, da je vojaška uprava v glavnem sprejela zahteve Deavske zbornice. Ta dodatek je vsakemu človeku, ki zaSiOduje dnevno tekajšnje, Razmere, povsem odveč, saj vsakdo ve, da še nikdar ni obstajalo tako nasprotje med vojaško upravo in Delavsko zbornico. Pač pa je vsakemu jasno, da je bila komedija, ki jo je inscenirala zbornica le člen v verigi cfce politike tukajšnjim gospodarjev, ki. skuša z vsemi sredstvi uničiti demokratično gibanje najnovejši sindikalisti, tfgovci In industrijci, pokazal, da vsa pisana druščin« okrog rumenih sindikatov nima zaslombe med tržaškim delavskim ljudstvom. Za besedo in načela «qwl st parla soltanto l’ttajiano» bodo stavkali le fašistični banditi. Da bo malce bolj dostojanstveno ■zaključen« pajacada, pri kateri so Stavkali golobradi pobalini, ki še nikdar delali niso, je policija izdala službeno poročilo o gručah pobalinov, ki so stavili včeraj zjutraj zapreke na tramvajske tračnice. Tako so povedali, da jč bilo kar štiri tisoč demonstrantov. Na drugi strani so pa same «Ulti-mišslme* napisale, da so bile le skromne skupine. Res, čudna je matematika, s katero operira civilna policija. med našim ljudstvom. Vendar p« je že potek enodnevne stavčice v J nekaterih točkah središču mesta, ki so jo izvajali | Komorni zbor. Koncert pevskih solistov Prihodnji petek e. julija, bo v Domu pristaniških delavcev prvi nastop pevcev solistov, ki so program naštudirali v naši operni šobi. Na stporedu bodo različni solospevi in operne arije slovenskih m tujih skladateljev. Poleg drugega bomo slišali tudi nekaj odlomkov iz oper «Ero z onega sveta» in «Prodane nečasten. Pri sodeluje tudi Demokratične žene solidarne z borbo grškega naroda Ob vsaki priliki, ko so se vršila v Trstu razna zborovanja ali konference v znak solidarnosti z grškim narodom, je vse demokratično ljudstvo pokazalo veliko razumevanje za borbo demokratičnega grškega, naroda, ki hoče živeti svobodno in neodvisno v resnično demokratični državi. Prav- posebno razumevanje pa so pokazale demokratične žene Tržaškega ozemlja, ki hočejo z mo-r<&ruo in materialno pomočjo dokazati grškim ženam, da razumejo njihovo borbo, da- občudujejo njihovo požrtvovalnost in hrabrost. Zato so pričele v samem Trstu in tudi v vaseh z nabiralnimi akcijami. Do sedaj so zbrale že precej denarja, živil in obleke. Grške žene in njih otroci morajo dnevno prenašati ostre borbe; zaradi slabe hrane in težkih naporov je ogromno žena in otrok težko bolnih, in prav ti' potrebujejo posebne pomoči. Demokratične tržaške žene, ki so znane po svoji dobroti, so razumele te potrebe in hitijp z zbiranjem denarja* živil in obleke. Prav včeraj so poslate, žene s Kolonkcncca, včlanjene v ASIZZ 3.700 lir za pomoč grškemu narodu, žene is Nabrežine in okoliških vasi pa so nabrale 4.000 lir. Iz vseh ostalih okrajev, vasi in terenov pa obljubljajo žene, da bodo v kratkem poslale še denarnih prispevkov, pa tudi živU in oblek. Demokratične žene Tržaškega o-zemlja, ki se morajo danes prav tako boriti za dosego svojih pravic, sa svobodo in neodvisnost, so z nabiranjem prispevkov za pomoč grškemu narodu dokazale, da hočejo podpreti borbo grškega narode, dokler ne bo v svetu smagirla resnična svoboda tn demokracija. Življenje Trsta v številkah Naraven dotok prebivalstva se manjša. Ko bi bil Tret navezan na svoje naravno zaledje in ko bi bila tržaška industrija polno zaposlena, bi se število prebivalstva povečalo Mesec za mesecem izdaja mestna občina porečilo v številkah, kako se razvija življenje v Tirstu. Marsikdo, ki b; površno pogledal to statistiko, ne bi niti opazil, da se za temi suhimi številkami skriva življenje, da pomenijo te številke mnogo več. Ce primerjamo mesečne statistike, potem si pač najlaže ustvarimo sliko, kakšne življenjske pogoje ima tržaško mesto za njegov razvoj, kako se dejansko razvija, ter si lahko napravimo zaključek, kje je prav za prav treba iskati vzrokov, da je stanje takšna. V mesecu maju se je rodilo 265 otrok, od tega 148 dečkov in 108 deklic. Doklej smo bili sicer vaje-da se je redilo več dečkov, se- daj pa &e je število dečkov pomnožilo na račun deklic. Mrtev pa se je rodil ta mesec 1 sam otrok. OBSODILO GA JE IZREDNO SODISCE Danes pa zahtevajo, da plača sodne stroške Drzna nesramnost liurti brez časti In sramu Ze večkrat smo navajali razne primere, ko so prejeli nekateri meščani, ki jih je obsodilo izredno sodiče pred vojno ali med vojno kot antifašiste, ukaz, da morajo plačati stroške procesa. Zadnji tak primer pa je prcrv primer antifašista Ivana Krašne. Ivana Krasna je fašistična polir cija aretirala ter ga predala so-dišču pod obtožbo, da je ubil skva-irista Sottosamli-ja is Vrpolj. Krašnji je uspelo dokazati svojo nedolžnost; toda kljub temu so ga prisltli, da je podpisal zapisnik, v katerem je izjavil, da je imel skrito pištolo in da je nameraval tajno pobegniti iz države. Toda vse to Se ni zadovoljilo fašistične zločince, ki so ga postali na izredno sodišče v Rim, kjer je bil obsojen na dve leti in šest mesecev ječe. Medtem, ko je bil že zaprt v ječi, so ga obsodili čeprav je bd pri fem popolnoma nedolžen, da je sodeloval pri umoru štirih skvadrir stov iz Prestranka Sodišče ga je ponovno obsodilo na sedem let ječe in le na pet let konfinacije. Seda), ko so minila že le tri leta po konča ti vojni, pa je tov. Krušna prejel ukaz. da mora plačati t> teku 10 dni 1002 lir za kritje sodnih stroškov. V primeru, da te vsote do določenega dne ne bo iz-pi.ieal, mu bodo zaplenili kuhinj-aUe iz tehničnih razlogov. II. skupina: igrišče CRDA ob 13 Sv. Ivan-MIlJe; ob 14.15 Tovarna strojev-Ponziana; ob 15.30 Redivo. Dihamo B. Odbojka: Prvenstvo Tržaškega ozemlja I. skupina: igrišče CRDA ob 8 Gre ta-To varna strojev, ob 8.30 Dijaško FD-Sv. Marko, ob 9 Co-ILVA-Tiskarjl. Po tej tekmi bo drugo kolo prvenstva I. skupine. II. skupina: igrišče Tomaž-ča ob 8 Barkovlje-Skorklja, ob 8.30 Tomažič DSZ-ES, cb 9 Lonjer-Elektru. Turnir žen-kih ekip; igrišče Tomažin začetek ob 9. Vabimo ženske ekipe, da se zglase točno ob napovedani url zaradi izžrebanja ;n začetka turnirja. Plavanje: danes ob 10 s* bodo na pristanišču v Cedns Mare začele prve plavalne tekme ZDTV po že objavljenem razporedu. Zbor plavalcev je ob 9. 29. t. m. ob 15.30 v gostilni Jadran, od koder bo odhod z avtobusom v Boršt. Pevke P. D. Hvan Ccmkar» vabimo na pevsko vajo, ki bo 28. t. m. ob 21 v krožku Redivo. Prosimo točnosti, ker je zadnja vaja odpadla samo zaradi netočnosti pevk. Prosvetno društvo v Rojanu obvešča vse člane pevskega odseka, da so v ponedeljek 28. % m, redne vaje. Prosvetno društvo cRojan* priredi v torek 29. t. m. ob 20.30 v dvorani prosvetnega krožka «Ravbar* na Greti Finžgarjevo dramo «Raz-valina življenja*. Prosvetno društvo *V. Smuos> vabi na pionirsko prireditev, ki bo v torek 29. t. m. ob 16.30 v društvenih prostorih. Prosvetno društvo sSlovenec» iz Boršta priredi dne 29. t. m. ob 17 na prostem «Prazn:k našo pesmi*. Sodelujejo pevski zbori iz Boršta, Ricmanj, Bolju.ica, Doline In »Ivan Cankar* iz Sv. Jakoba ter godba z Brega. V Boršt vozijo vlaki iz postaje Sv. Andreja ob 13 in 17.45; iz Boršta odhajajo ob 19 in 21.50. Avtobusi bodo vozili v Boršt od 13 naprej Jz sledečih imest: Trg Garibaldi, Skedenj, Sv. Ana, Rotonda Bošketo, Katinara, ul. K. Severo, Gvardjela. Vabimo vse ljubitelje naših narodnih in umetnih pesmi, de se praznika udeleže. Za doftro domačo kapljico preskrbljeno. V PROSVETNO DRUŠTVO Njf OPČINAH uprizori 29. t. m. ob 9 zvečer na dvorišču Prosvetnega do-ma znamo zgodovinsko igro cMiklo-va Zala*, ki jo je priredil Franc 2!žek. Z velikim uspehom je bila ta igra odigrana v ljubljanskem in mariborskem gledališču in mnogih ljudskih odrih. Vsebina igre je zajeta iz dobe turških borb in kmečkih puntov, to je ob koncu 1& atcietja. Dejanja se godijo v Rožu na Koroškem in na Turškem. Pri izvedbi igre sodelujeta domači pevski zbor in orkester. SESTANEK RODITELJSKEGA SVETA V SKEDNJU bo v ponedeljek ob 21 v Domu kulture. Predaval bo tov. Drago Pahor. Vabimo vse starše šoloobveznih otrok, da sev sestanka gotovo udeleže polnoštevilno. Razstava škedenisi. 6 pionlrsiiG družine „Milka Vrabec" Danes 27. junija ob 21 uri: , Goldini-Rupel: «PKIMORSKE ZDRAHE* I Gostovanje v Sv. Križu j Predstava na prostem. PROSIMO TOČNOSTI! ! Poziv! SHPZ vabi ponovno vse pevM in pevske zbore spodnje okolice in mesta, da se udeleže mnozta nega koncerta ob priliki partizanskega kongresa pri Sv. Iv*" nu. Pričetek koncerta bo ob R uri. Peli bomo: 1. V nove zarje* 2. Naša pesem. 3. Stalingrajska. 4. Seljačka. DAROVI IN PRISPEVA Za grški narod darujejo oče, ra • in sestra Lucija ob četrti obl etn -smrti nepozabljivega sina in br® Sturmaaa Vinka 1000 lir. V isti namen daruje ASIZe Kolonkovca 3.700 lir. . Za Rdeči križ daruje Kjuder A* drej iz Lonjerja 1000 lir. Za sirote padlih partizanov da™ Je Kjuder Andrej iz Lonjerja ouu lir. Radijski sporedi TRST H (m 203.6, Kc 1#4) v nedeljo 27. junija 7.30. Koledar. 7.35. Jutra®? glasba. 7.45. Napi ve d oaza ročila. 8.00, Jutranji glasben' red. 9.30. Kmetijska ura. 10.00. N ša — prenos iz cerkve sv. J®!.., 11.15. Violinski virtuozi. 11.30. diga. 11.45. Nedeljska opoldan**« glasba. 12 45. Napoved časa_ -~ El ročila. 13.00. Glasba po želji. 14 Dnčvni pregled tiska. 14.15. rr mladinski gimnazijski zbor l* pra. 16.30. Ljubezenski motiv"• v venski narodni pesmi. 17.00. 'fb vsakdo rad posluša. 18.00. Sprf po podeželju. 18.15. Operna 19.00. Ali že veste? 19.15. BjJ . narodne cb spremljavi bala^j^ - F' 19.45. Napoved času — P°_L,ril> 20.00' Iz Leharjevdh in Štraus^ ^ operet. 20.30. Baročna glasba. * • Vesela ura — izvajajo člani __ venskčga narodnega gledalca. ^ VClIDIVC^a 11 aivuuuga UfCV* 21.30. Lahka glasba. 22.00. CAFj^ ski: Simfonija štv. 4 v _v 22.38. Plesna glasba .23.15. A ri, vtd časa — poročila. 23.30. Cit sporeda. 23.35. Polnočna glasba. II k mo TONO OB MORJU. 10.00: pr0'' napad*, Paul Mijni. ». KOSSETTI. 16.00: «Srce». P° gi De Amicis-a «Srce». FENIOE. 16.30: .Tajno pos)ans'v“ Spencer Traty, Van Johnson-FILOD RAM MATICO. 15.30: ‘Yj. spa Curie*, G. Garson, W. geon. SUPERCINEMA. 16.00: ri, ampak poljubi mei*. Sbir otil’ ua Temple. MASSIMO. 16.00: »Božične P°' ntce», Deanna Durbin. ITALIA. 16.00: «Gos pa s jami*. Nelly Corradi. ALARARDA, 16.00: »ApekahP®" L. Landi, M. Serato. IDEALE. 14.00: «Mi smo cigaBI Stan in Olio. ARMONIA. 14.30: »Zgubljena ri>*‘ dir.a*, C. Del Pogglo, M. Grc NOVO CINE. 14.30: »Beli vclčj9^ O. Džakov, L. Sverdlin- . IMPERO. 16.00: »Izgub jenost*, " Sherldan, Kent Smith. ODEON. 15.30: «H!tty Froyle:> ljubljeni deklič), Ginger EW V nedeljo eo t. m. se je vršila v škedenjski čitalnici pionirska razstava. Izločeno je bilo nekaj čez 30 risb, približno 50 ročnih del (vezenine) ter okoli 100 različnih ročnih del iz lepenke. Razstava j-bila dokaj pestra glede na izbiro motivov in barv, iz katerih se zrcali bujna otroška domišljija in smisel za folklor. Dečki so prispevali s svojimi izdelki kot so lesene ladjice in razne oblike živalic. Pionirke so razstavo okrasile z zastavami in cvetlicami, kar je dajalo svečan videz. Razstavo je obiskalo precej 'tud' ne samo iz Skednja, temveč tudi ij mesta. Škedenjski pionirji in pion‘rke so sami organizirali razstavo, kar znova dokazuje, da ima naša mladina mnogo smisla za delo in ustvarjanje. GARIBALDI. 16.00: »Rajši to®*t svojega moža*. Errol Flynn Eloanor Parker. v RADIO. 1800: «Po stezi slave*. " Flynn, Alex's Smith. KINO OPČINE. Od 21.30 pr*^ ve na prostem: »Tarzan v Torku, J. Wei(«mueller. Odg urednik STANISLAV T sk Stabilimento Tip. Tr MALI OGLASI POZOR, REDKA PRILIKA! konsko spalnico s štiridelno prodam. UL Torricelli 6. M'z delavnica. PETSOBNO STANOVANJE z Jri, gledem na morje, in krasne prodam. Naslov pri upravi KLJUČAVNICE RABLJENE PRODAM. TRST — UL. STUPARIC V TOREK 29. VI. 1948 ob 9 zvečer točno uprizori PROSVETNO DRUŠTVO OPČINE ljudsko Igro « » v treh dejanjih in devetih slikah. Predstava bo na dvorišču Prosvetnega doma. Vabljeni vs* Sodelujejo PEVSKI ZBOR, ORKESTER, BAI-J#' Po končani predstavi bo vozil lzrodoi tramV®.* K JI T^O IN O PČ 1 3*. AH DANES v nedeljo 27. t. m. ob 16 zadnje predstave vele-zanimivega filma . Tarzan v Nevjrorku katerega nam je poslala družba MGM v nadomestllo .oošksga mosla*. OGLEJTE SI GA vp^ SPORED PRIHODNJEGA TEDNA: V PONEDELJEK - TOREK: KALIFORNIJA EKSPRES V SREDO ln ČETRTEK TOVARlŠ B obilo anveha v filmu . . • ■ ™-nnm tiaRDT. v katerem nastopata STAN tAURET, ln OLIVER HA _ DE^njopa^Stenfum; Morski ropar ln ku^oa OB » IN POL PRKDBTAVK NA PROSTEM v.X v * % wmm toK:«v s Bilo j« v pozni jeseni leta 1942. Tedaj sem bil še konfiniran v zakotni lulkanski vasi, kakih 35 km od Potenze. Vas ima okrog 7000 prebivalcev* napravlja pa ti vtis zakotne sti šele, ko živiš v njej nekaj t edino v. Vsi konfiniranci ter interniranci £»o bili tega mišljenja. V vasi Bi nobenega društva, ne gospodarskega in ne kulturnega. Časopisi ae tu ne prodajajo In nanje ni nihče naročen. V hišah ne boš zlega naletel na kaj pisanega alj tiskanega. Citati in pisati za silo ume le mladina. Starejši ljudje, razen nekaj uradnikov, so vsi analfabeti. Taka je več ali manj vsa Lukan'-ja!. Ljudje, ki žive tu* pa niso slabi. Življenje malega človeka je izredno trda Z zemljo bo dobro založeni le talno imenovani «noibili», pol-fe vdale L, malodane edini ljudje v teh krajih, ki jili je fašizem dokaj hitro pritegnil na svojo stran. Na to področje je malokdaj prišla vest o .položaju v svetu. Povezava med posameznimi skupinami koafinirancev ter interniran o; v je bila izredno težka. Do konca teta 1942 ogromna večina konfiniranoev ter internirancev sploh ni vedela, kaj se na pr. dogaja v Jugoslaviji. Ko so začele prihajati prve vesti, se je marsikomu srce trgalo od bolečine in ogorčenja. Marsikdo si je mislil: «Jaz sem tu, moji bratje pa umirajo v krvavi borbi!* Besnica pa je zdaj vedno boli prihajala na dan, konfiniranci ter interniranci so močno oživeli in se lotili prav po udarniško reševanja različnih važnih nalog. V tenu času, v pozni jeseni, mo je nekega dne ob večernem mraku ogovoril na pol vojaško oblečen človek. Vedel je, da sem «confe-nante* (tako so nas uazivaH domačini). Zaupal mi je, da je pred nekaj dlnevi prišel iz Jugoslavije, ter še nadalje na zelo zanimiv način pravil: «V Jugoslaviji ni, da bi se igrali-. Od mojega bataljona jih je le malo ostalo. Zdaj sem na dopustu, ali v vojsko se ne vrnem več. Jugoslovanski »uporniki* so hrabri ljudje. Branijo in osvobajajo svojo domovino. Smatral sem za potrebno, da ti to povtetnu Za te stvari so kmalu zvedeli vsi konfini-ranci ter interniranci daleč naokrog. Vesti so prihajale sicer počasi, a so vendarle prišle. Marsikdo bi jo takoj «mah®il», da ni bilo najrazličnejših ovir. Luka-nija pa je zdaj oživela. Konfin!-raoci ter interniranci so začeli že javno kritizirati fašistični režim ter mobilizirati kmete za izvajanje agrarne reforme. V tem vzdušju je prišlo do zloma fašizma. V juniju-septemlbru 1943 je v srednji Lukani# zbolelo za malarijo na stotine konfiniraincev ter internirancev. Zdravil ni bilo. Med žrtvami malarije serni bil tudi sanj, med civilnim prebivalstvom pa je bilo mnogo smrtnih primerov. Za časa osvoboditve Lukanije s strani zavezniške vojske je malarija ponehala. Takoj sem šel iskat povezave jn jo tur dj našel. V pozn; jeseni 1943 sem1 bil že na dalmatinskih otokih. Postal sem partizan, V Dalmaciji je bilo nekar) lepih sončnih dni. S položaja ob obali si lahko sledil ribi, ki je skočila iz vode. Toda misel na borbo je bila močnejša. S kopnega so tedaj Nemci obstreljevali obalo otoka Brača. Pričakovali simo vsak hip, da pride do napada v velikem obsegu, do kakršnega je med tem že prišlo na otoku Korčuli. V nekaterih primerih je bala obramiba proti številni nemški vojski, ki se je izkrcala, izredno težka in nevarna je bila tudi hajka. V male ribiške ladje ee nas je včasih toliko natrpalo, da je ladjica komaj vzdržala. Močni pljuski valov, ki jih je gnala bur-ja, so marsikomu šli do kosti. Za sončnimi dnevi je burja vedno bolj silila na dan; nikakor ni hotela odnehati in marsikdo se je čutil lažjega, ko je zvedel, da se bo vsa brigada izkrcala. Proti jutru so se valovi Vranskega je- zera pomirili in v caad^u bo se svetlikale bele konice Dinarskih planin* ki jih je obelil prvi soeg. Pot do Travnika im Jajca v Bosni je bila dolga in naporna; končno pa smo vendarle dospeli k edinicam, katerim smo bili dodeljeni. CutUi smo »e srečne, da se lahko borimo v proletarskih edinicali, v katerih je bile mnogo partizanov iz J. 1941 ter 1942. XIII. proletarska brigada «Rade Končarja* se je tedaj zadrževala v masivu Vlasiča t*r se dotikala ravnine pri Tesliču Posamezni bataljoni so napadali tudi samostojno. Pri nočnem napadu (v začetku aprila) na Mrkonjič grad pa je napadala vsa brigada. Na drugi strani so imeli ustaši im četniki z Nemci enotno komando. Bitka je trajala vso noč do ranega jutra. Mnogi sovražnikovi položaji so padli v naše roke in sovražnikove izgube so bile izredno velike. Tedaj pa so prišla v mesto velika nemška ojačanja in zaradi tega smo »e umaknili v svoja izhodišča. V Bosni sem opazil, da četniki sploh ne napadajo frontalno, tako je bilo tedaj. Niso imeli dovolj poguma, da bi se od blizu pomerili s partizani. Po navadi so čakali v kaki zasedi, da zajamejo kakega zaostalega in onemoglega partizana. Gorje tistemu partizanu, ki jim je prišel v roke. Tega so enostavno zaklali. Tako je delala svojska gorskega carja* Draže Mihailoviča! Po napadu nai Drvar (konec aprila 1944) so se povsod razvijale ogorčene borbe. Toda med tem so bosenski gozdovi ozelenili in okrepili partizane. V težkih hajkah in velikem pomanjkanju je partizanom prišla prav posebno kislica ter divji česen. V teh borbah je padlo mnogo tovarišev; mnogo jih pomrlo zaradi onemoglosti in mnogo jih je pokončal tudi pegavec. Ko je nemška o-fenziva opešala, sta se dva kor- ilijon letakov na tržaških ulicah 32. februarja 1945 smo ae zbrali * ulici Rossetti št. 3 štirje mlačne!,: Miha, Kis, pionir Janko ** jaz. Treba je napraviti veliko *kc!jo, je dejal tov. Miha im iz »či mu je sijala odločnost in bor->------------------------------------ benost Rusi ee bližajo srcu Nemčije; sovražnika je treba udariti tudi v Trstu, da se bo čutila nar ša pest, da bo tržaško ljudstvo vedelo, da se bliža 12. ura. Pred seboj smo imeli raagr- ^ASlSTICNO KULTURNO DELO V TRSTU. LETA 1946 JE FASI-^ICNA DRHAL VDRLA V PARTIZANSKI SEDEŽ, ZMETALA ®*fJIGE, ČASOPISE IN POHIŠTVO NA ULICO TER VSE ZAŽGALA. -»NAJBOLJŠA* JE PRIŠLA STRAŽIT POGORIŠČE Tržačan organiziral vstajo v Bosni tovariš Branko Babič, doma jja ^Posredne okolice TVsta, je mo-*** za časa fašizma pobegnJti Mussolinijevimi priganjači Jugoslavijo. Vendar kot dotfle-T6t' borec za ljudske pravice tu-tukaj takratnim protiljudakem pastem kmalu ni bil več po-Zopet se je moral skrivati politično policijo in stopiti L ilegalo. Razpad Kanadjordjevi-nvske Jugoslavije ga je doletel Besni. Tu je že 1941 leta orga-J*lral vseljudske vstajo in po-aI komisar operativne cone Bo* .^»ke Krajine. Kot drug Vlado ij* bil silno znan po svoji hra-V^ti in tovarištvu ter morda Aipriijubljenejši funkcionar bo* 'J^kih partizanskih borcev. — (fSauizirail je tudi naj»lovltejšo vj^Pejo partizanskih borb ko-^ko vstajo. januarja 1043 se je vrnil v ^ jo itdno Primorsko In pričel “°-nizIrati partizansko gibanj® ,r»ia v Trstu. Vendar ga naša «o - * ©— — - 1^*** ni mogla dolgo pogrešati ^'ke operativne cone in po- II'* UUlgO JlUgiltSOi.i tako se je kimalu zopet vrnil hribe ter postal komisar pri- !Je komisar IX. korpusa. Kma- 86 kot ta^nik pokrajln-Hty 0 tudi takrat na to, kako bodo naša udarna gesla vzbudila strah sovražniku, da ga bo pretreslo do kosti. Takrat se je IX. korpus Jugoslovanske armade že bližal Trstu in treba ga je bilo popularizirati med tržaškim, ljudstvom. Med tem časom pa je Kis s svojo skupino odšel proti omenjeni garaži v ulici Sv. Frančiška. Pred garažo je postavil dva tovariša, sam pa je z enim stopil v garažo. Najprej je vprašal po vodji tega podjetja in, ko si je dodobra ogledal, koliko Nemcev Je v njej, je namignil svojemu tovarišu, naj odide k ostalim. Sami je nenadoma vzel iz svojega žepa samokres ter ga nastavil Nemcu na prša rekoč: ^Roke v visi*. V SNEŽNEM METEZU Nemeo je prebledel in začel blebetati, kajti niti od daleč ni pričakoval takega nastopa. Kis pa je z odločnimi besedami nadaljeval: «Izročite nami ključe avtomobila, katerega potrebujemo za pol ure. Partizani smo!» Takrat je postal ta človek še bolj bled in vse bolj je lezel vase. Partiza n 1, partizani je ponavljal. Na določenem kraju so naložili letake, katerih je bilo nad milijon in so ji'a komaj stlačili v avtomobil. Poleg Kisa, ki je vozil avtomobil, sta vstopila še tov. Ciril in Miha, «Pripravljeno?» je vprašal Kis. «Vse pripravljeno* je odgovoril tov. Janko, ki je hiiel poriniti v roke tov. Mihi še zadnji šop letakov. Krepko sta stisnila tovariša brzostrelki in pogledala malega pionirja Janka, ki jima je pomahal v pozdrav. Nato je zdrdral avtomobil po tržaških ulicah «Najprej po ulici Carducci*. je zaklical Miha tov. Kisu, ki je sedel za volanom. Nato so začeli frleti iz avtomobila tisoči in tisoči letakov. Najprej so se dvignili v zrak ter se poigravali v lahnem vetriču, kakor da ne bi hoteli na tla, kjer bi jih prezgodaj pohodili Tržačani. «Zivio Tito.'*, «Zivela Rdeča armada!*, »■Smrt okupatorjem!*, je bilo pisano na teh rumenih, rdečibt modrih in belih lističih. Ljudje so za trenutek onemeli. Eni so se sklanjali k tlom in pobirali z radovednostjo majhne lističe, ki so prifrčali po zraku na pločnik. Marsikdo izmed njih je z ljubeznijo zganil letak ter ga na skrivaj spravil v žep. Drugi so gledali za avtomobilom, ki je kot blisk švignil mimo njih, in za njim se je vsula ploha teh lističev različne barve. Vsakdo izmed njih pa se je čudil hrabrosti onih, ki so sedeli v avtomobilu In nihče ni mogel prezreti dejstva, da je ime «Tito» spreletelo vsakega Tržačana, da je pomenilo to ime svobodo, čeprav si jo takrat še ni mogei predstavljati. Avtomobil pa je drvel iz ulice v ulico. Na Korzu je stala skupina nemških policajev. Tov. Kis je zavozil tik pred pločnik in iz avtomobila je priletelo v sredo med nje na stotine letakov. Za trenutek so odskočili v strahu, misleč, da jim bo avtomobil odnesel del njihovega telesa, toda ko so zagledali pred seboj na letakih ime «Tito», jih je spreletela zona in »o se med seboj samo še spogledali. Eden izmed njih se je celo sklonil in pobral letak ter ga spravil v žep. Okoli teh nemških policajev se je nabralo mnogo ljudi. «Zivio Tito!*, «Zivela Rdeča armada!*, »o brali na glas. Za trenutek so pozabili, da stoje poleg njih nemški esesovci, da so še pred nedavnim streljali v ulici Ghega talce, da venomer puhti iz rižarne duh po zgorelem človeškem mesu. Vsakdo izmed njih se je za hip ustavil ob misli na svobodo. Takrat bi bili tl ljudje iz srca hvaležni maršalu Titu, da bi njegovi borci osvobodili Trst izpod nemškega jarma. V tistem trenutku pač nihče ni pomislil, da bi mogel Trst osvoboditi kdo drugi kot Titovi borci. In to jim je bilo tudi popolnoma razumljivo. Sedaj pa proti kvesturi v ulico Trideseti oktober. «Odlično», sta vzkliknila hkrati oba dva tovariša. Sedaj je zgrabil tov. Ciril z desnico brzostrelko, z levico pa PARTIZANSKI OKLOPNI AVTO NA TRŽAŠKI ULICI je zagnal na stotine letakov proti vhodu v kvesturo. Tov. Miha je spustil rafal. Takoj nato se je zgrudil v mlaki krvi skvadrist, ki je čuval ta vhod, skozi katerega bo dan za dnem vozili zavedne antifašistične borce. Dva ostala skvadrista, ki sta še čuvala vhod v kvesturo, pa sta se kot zajca skrila za vrata, medtem ko je avtomobil z letaki kot misel švignil mimo. Na vogalu ul. Carducci in uL 30. oktobra pa je začel streljati na avtomobil neki nemški esesovski oficir. Med tem časom je bila namreč policija obveščena, da vozi po mestu nek avtomobil z letaki ter jih trosi po vseh ulicah. Toda tovariša se nista ustrašila piškavega strela. Tudi njemu sta odgovorila z brzostrelko. Zadnje letake so vrgli tovariši pred sodiščem Nato so zavozili avtomobil pro- pusa že pripravljala na pohod na Beograd. Uspehi Rdeče armade bo vlivali izčrpanim ter onemoglim partizanom novo voljo. Po zaključenih borbah na srbski meji (Palisad), me je naključje okre-nilo čisto v drugo smer. Premeščen sem bil v Slovenijo. V septembrski noči je bilo v avionu zelo hladno. Leteli emo nad nemškimi položaji. Skoro nehote sem otipal padalo, s katerim sem bil opasan. Hotel sem se prepričati, če je vse v redu. v Novem mestu so tulili od jeze. Globok sneg jih je močno oviral, ker so morali napadati iz ravnine nawgjor. Iz same jeze so nas obsipavali z granatami. Partizani so se smejali. Vedeli so, da od teh granat ne bo ne mrtvih ne ranjenih. Na Gorjancih so bile tedaj velike težave s prehrano. Morali smo vdirati na »njihovo* ozemlje, da potrebno hrano rek-viriramo. Konec marca smo krenili v Suho Krajino. Vsak bataljon si j« Nad Velebitom je zapihala burja In se divje zaganjala v avion; v brezzračnem prostoru je prihajalo do mučnega in sunkovitega padanja. Prileteli smo srečno v Belo Krajino. Po dolgih letih svoje odsotnosti sem stal zdaj trdno na slovenski zemlji. Bili so to prijetni trenutki. Govoril sem s slovenskimi partizani ter jih spraševal o tem in onem. V zgodnjih jutranjih urah sem srečal na poti, ki pelje v Črnomelj, kolono ameriških ter angleških vojakov, bivših ujetnikov, ki so jih osvobodili partizani. Na obrazih jim je bilo čitati, da so partizanom za njihovo hrabrost hvaležni. Ostal sem nekaj tednov v Beli Krajini, nato pa krenil na Gorjance. Zima 1944-J5 se nam je zdela zelo dolga. Zapadel je izredno globok sneg.. Belogardisti moral zgraditi svoje utrjene položaje. V Suhi Krajini nisi nikdar vedel, od kje bo najprej zapokalo. Tu je bila trda, toda šlo je, ker zmagala volja. V aprilkih borbah so se dobro odrezali tudi Fontanotovci. Nemci, vlesovci ter belogardisti so prihajali kakor roj za rojem. Omamljeni od obilo zaužitega alkohola so trdovratno rinil! dalje. Tedaj je bila Suha Krajina na gosio posejana z njihovimi trupli. Od tu je vodila vijugasta pot osvobojeno Ljubljano. Partizani so s svojo borbo osvobodili domovino. Partizani, so v Jugoslaviji stali na čelu borbe, so danes v vrstah graditeljev socializma. Tu na Tržaškem ozemlju pa se slovenski ter italijanski partizan: še nadalje bore za vse osnovne pravice slovenskega ter italijanskega ljudstva. ti Sv. Ivanu. Ciril in Kis sta odšla proti garaži, tov. Miha pa je odpeljal aviomobil na novo cesto. «Ne, ne’ bodo ga dobili Nemci! Od Lokve naprej je osvobojeno ozemlje, vrežem jo kar tjakaj z njim*. Toda na sredi mu je zmanjkalo bencina. Stopil je iz avtomobila, v istem času pa mu je nasproti privozil neki nemški osebni avto. Iz njega je izstopil visok nemški častnik. Tov. Miha se ni ustrašil, nagovoril ga je po nemško ter vprašal, kje je Lokev. Ta mu je z veliko vljudnostjo pokazal, kod naj vozi in kje bo naletel na nemško posadko, ki mu bo že naprej pokazala pot, Nato se je častnik od njega poslovil, Miha pa se je trudil in trudil ter mu je končno uspelo, da je zvrnil avtomobil v grapo. Drugi dan je govorilo o tej akciji vse mesto. Mo Primorski partizan majorju Baylissu Ob vati aapadnodeniokmiiki obsodbi našega urednika tov, ing Rinka, bi rad povedal nekaj besed. Ne preveč na glas, natahko, da se bo samo v Trstu slišalo. To nato. ker imam občutek,, da sv hoče vsak svoboden glas popolnama zadušiti s takimi obsodbami. Velike... obresti zahtevate, gospod major Bapliss, od tistih, ki so vam v teku borbe takole pomagali: Tam nekje nad Čedadom, v gorah Slovenske Benečije, so posimi leta 19M naoufašisti sestrelili vaš zrakoplov. Kam bodo padli hrabri zavezniški letalci, je bila prva skrb partizanov. Prav gotovo je bila ista sltrb tudi pri letalcih, ki so se vrgli s padali in se počasi bližali zemlji. Ko so pristali, so z naperjenimi pištolami spraševali: Partizan, partizan. Kako so se hrabrim dečkom zjasnili obrazi, ko so videli, da imajo tisti, ki so takoj pritekli na mesto, na kapah... rdeče zvezde. Objeli so se junaki zraka in junaki slovenskih gora!!! Dali smo tem dobrim dečkom v spremstvo dva dobra slovenska kurirja in dva partizana, da jih prepeljejo čez nevarna mesta do edinio, ki so se borile v manj izpostavljenih lerajih, zZdravot »n a, ki ste jih naložili našemu edinemu glasilu, pa prav gotovo ne bodo rešite ugleda | v očeh ljudskih množic, katerega ! ste še bolj zapravili. Delovno ljudi-| stvo bo šlo prav gotovo s še večjo ! odločnostjo... na juriš nad razva-j line, da si čim prej zgradi lepše t domove... P. A. OGAREV Partizani morajo dobiti sedež v središču mesta i primorski DNEVNIK — 3 — 27. junija 1948 ----------------------- .. »-.v.................................................................................... -.......................... ...... .................... .............. »Branijo in osvobajajo domovino..." PRIMORSKI DNEVNIK 27. junija 1948 Irt; mrte; svsfte sa.. isrj % ffS^i ss-ct^r; Ki ri#s’se’siri; .puM{sjW»<’Sfcr§ upe u podali se sildžl vdirjg umiri - . . V 29,9 19*6 -". NA -yajjl Nekako teden dni pred zlomom, združenih sovražnikov sva diolbila s tovarišem Venturinijem nalogo, naj greva v Sentlenartsko dolino, da tam poveževa in oživiva vse tajne NO in OF odibore, ker se Jo že predvideval bližnji polom naš ta sovražnikov. V treh vaseh ffva nalogo že izvršila, ko je prišla novica, da se pomikajo velike sile Kazahov in Nemcev od Cedadla. Se zdaj vidim dobro beaečaneko ženo v neki majbni vasici, kako je gledala za nama in naročevala, naj se čjm prej acpet oglasiva z navodili in novicami. Sprejela je bila tajništvo Ilegalnega OF odbora in je tudi izvršila, vse prejšnje naloge. Lahko simo takrat računali na take ljudi. da bedo dali vso pomoč. V Ravnah pri Oblici emo imeli zelo dobrega in zavednega tovariša Prodana Tonija, ki Je že prej poizkusil v®e »dobrote* že predfaši-stlčne Italije Vo se celo umaknil v Francijo. Prišla sva a tovarišem Venturinijem še isti večer po štiriurni naporni hoji V Podgoro, kjer naju je z vsem gostoljuibljem sprejela imat; našega benečanskega aktivista Milana. No, vedela sva sama, da ni več varno pren-če.' vati po hišah, zato sva Milam* izrazila željo, da bi šla prenočevat v gozd. Bil je takoj pripravljen in odšel z nama im pokazal primerno skrivališče. Prvi krajec lune nama je ravno prav osvetljeval neko grapo, sva. si lahko pripravila «bunker», kjer sva brez skrbi zaspala Milan nama je drugi dan zjutraj prinesel zajtrk in povedal, da je povsod polno Kazahov ;n Nemcev, da naj bova kar na miru in previdna, bo že on skrbel za hrano, vsaj enkrat dnevno. N«, dobra je ta, sva sd mislila, zdaj sva kot miška v pasti. Treba bo najbrže nekaj dni potrpljenja in še večje previdnosti. Res je bilo tako. Od vseh strani se je čulo regljanje »Šarcev*, «Bred* in pokanje bomb. «Prvi dan «ra&ire pozdrav. Sedaj stojita pred njim z dvignjeno giavo in njune mišice niti ne trenejo na vaseh je bilo pobitih in odvedenih v nemška taborišča. Pod tem moda .m pritiskom se Je glavna sila umaknila iz Istre. Iz bataljonov, ki so se umaknili je bila 28. avgusta formirana III. brigada. Vrhovni štab NOVJ je iz I., I. in in. brigade formiral 43. divizijo XI. korpusa, ki so jo sestavljali izključno Istrani, Začetek 43. divizije je bil težak. Po njenem formiranju se je začela velika sovražnikova ofenziva Brigade so v najt3žjlh oko-liSč nah vodile boje po Istri in Slovenskem Primorju. Borci niso prenašali samo težke napore in neenake boje, ampak so trpeli todl lakoto in mraz, ker so bili bosi. Toda prav v teh najtežjih dneh je prišla do izraza vsa moč in veličina istrskih borcev. Samo I. brigada je potolkla v desetdnevnih bojih v Slovenskem Primorju preko 550 sovražnih vojakov. Divizija, ki se je borila za svobodo Istre j« branila osvobojeno ozemlje Gorskega Kotarja, preganjala okupatorja v Liki in na Kordunu. Bataljon «Pino Budi-cin» je sodelcval pri zavzetju Ogulina: I. in H. brigada sta po likvidiranju Lokev nadaljevali z boji v sovražnikovem zaledju in ščitili boke XX. diviaije, ki je vodila borbe za Trst. Z akcijo II. in IH. brigade pri Ilirski Bistrici ;n I. brigade pri Pazinu, so sključene operacije 43. divizije. Razen borcev, kj so se borili v 43. diviziji je bilo mnog;- istrski« borcev še v 13. in 35. diviziji, ki sta sestavljali XX. korpus. Istrani ao tako ustvarili z voditelji vojsko, ki je največ doprinesla k osvoboditvi Istre, vojsko o kateri bodo pokolenja s ponosom govorila. Ta vojska bo garancija pridobitev tega boja. — Ljudstvo Istre Je ponosno na svoje sinove — borce, a borci Istrani »o lahko ponosni, ker so s svojimi borbami ln v borbi skovanim bratstvom z Italijani Istre zaslužili, da stoje ob strani najboljših borcev slavne Jugoslovanske armad«. Major SIROLA-PAJO Major ju motri skozi polpriprte oči in v njegovi duši, v kateri leži degeneracija dveh aii treh tisočletij, se polagoma budi tista atavistična slast po krvi, ki jo je okusil že nekolikokrat, odkar potuje po tem ozemlju. Naenkrat se zazdi sam sebi kot tribun rlm- obrazu, čeprav dušita v sebi silno bol, ki jo Je povzročil materin jok. Skega imperatorja Jn nehote se vzravna navpik iz svoje skrivljene hrbtenice, saj je ta hip mogočen in silen predstavnik novega rimskega imperija. Strog mora biti in neusmiljen in potlačiti v sebi še tisto bore malo človečnosti, ki jo je podedoval oq svoje matere. Tudi tolmač poleg njega ga skuša posnemati in se dela resnega in mrkega. Kakor vedno, tako bo tudi sedaj poizkusil signore z lepo in prijazno besedo. Na ustnicah mu zaigra prijazen smehljaj: «Kje so partizani?)). Krneii Janez in njegov sin strmita nek*j naprej, kot da sploh nista Cula vprašanja. Major se takoj zave, da ne bo opravil z be-po besedo ničesar in ponovi vprašanje s surovim, mrkim glasom, kmet Janez in sin- pa ne odpreta svojih ust. Major je samo namignil i.a že so planili vojaki in bijejo očeta in sina s pestmi v obraz. Takoj se jima je tlila kri Jz noša in ust in curlja na tla, na t'sto trato pred šatorom... «Kje so partizani)), je tfjovel major naprej, medtem ko so deževali udarci toliko časa, da se »ista oče in sin zgrudila; toda zavesti nista izgubila. Major je pozabil na svojo veličastno rimsko pozo, planil je kvišku i-n stiskal cev Svoje beretke sedaj na očetovo, sedaj na sinovo čelo. Oče in sin sta se gledala z neskončno tugo y očeh, toda nista odprla svojih ust. Pobesneli major je odmaknil beretko to isti hip so se zazrle njegove oči na Steno, belo steno bližnje cerkve m na eg-iomen lesen križ z velikim Kristusom na sebi. Skoraj do strehe je segal križ. Major se je pomiril in zopet m,u je zaigral droben, droben smehljaj na ustnicah. Njegova povelja so bila hitra in 'kratka in prav tako hitro so piitekli vojaki od kamiona z žeblji in kladivom. Potem so zagrabili očeta in sina in ju vlekli po tleh čez malo pokopališče do t:ste bele stene s Kristusom. Se se je nekaj zganilo v majorjevem srou in kakor bi hotel opravičiti samega sebe, je zopet zavpil nad bednima človekoma: «Kje so par tczani?». Z roko jima je kazal na žeblje, kladivo in na tisto belo steno. Kmet Janez ta njegov sin sta se zastrmela drug v dKigega, komaj vidno so se obema premaknile ustnice, le za hip, a besede ni bilo iz ust. Major je zopet poveljeval hitro in hlastno in vojaki so z glasnim vreščanjem dvignili najprej sina in ga st‘snUi k steni. Tolmač je začel bledeti, major pa je stisnil roke cb svoj bok. Nič več ni govoril major. Potem so Stisnili k steni še očeta... Vsi vojaki so se medtem zbrali na malo pokopališče, preklinjali in psoval1, le tolmaču Je postalo slaco in je omahnH na tla. Major je strmel in strmel na belo steno im na strašno spačena e-braza kmeta Janeza in njegovega sina Hipoma mu je čudna misel prešinila možgane. Sele ta hip se je zavedel, da So oba pribili na Kristusovo desno stran, na Kristusovi levi pa je zijala bela praznina, vsa strašna v svoji mrtvi goloti. Neizmerno grenka slutnja je zajela majorja. Se en prosto? je prazen, toda tisti prostor je ha Kristusovi levi strani. Slutnja bodočnosti, polna neme strašne groze. In silen kes naenkrat. Mar jqr je planil z beretko v roki in sprožil v srce očeta in sina, da bi jima skrajšal trpljenje. Cea nekaj hipov sta se dve glavi povesili navzdol, iz oči je zasijal velik mir. Kr; je polagoma curljala navzdol po telesih in P°J-" la tiSto bedno pokopališče. Major je 2bežal na cesto in Ukazal odhod. Zavedel se je, da ni kri* Zal razbojnikov, ampak dva P!€" menita, silna človeka. Sonce je zahajalo in senca pokopališkega zidu je počasi lezla po truplih navzgor. Polagoma se je vzpenjal lunin krajec na<1 gore. Motna, nejasna mesečina J® osvetljevala epustošeno in za?u' Sceno vascc, črno ožgano ttarnoj' je, belo cerkev in strašno sl1-*0 na njeni steni. Skozi smrtno ^" š!n0 se je plazila po vseh žena in mati počasi, počaSi n®1-3 grobovi. Njene oči so se svetil« kot dve luči. Ko Je dospela Q° stene, se je začela polago*a vzpenjati med možem in sinom pečas, počasi navzgor. S prst > se je naslonila na zid in stisnil® levico na moževo srce in desnico na sinovo srce, kot bi h 11.00 Parnik tltala» • • • « . » 11.30 Motorna jadrn. «Levant.e» . > 13.30 Parnik sVettor Pisan i» . . • » 14.15 Parnik «Itala» • 0 • « • • » 14.45 Parnik «Itala» • • • f • • » 19.10 ODHODI IZ SV. NIKOLAJA Jegal. ura sončna Motorna jadrn. «Levante» ob 9.15 8.15 Parnik «Itala» . * 9.50 8.50 Motorna jadro. «Levante» » 12.00 11.00 Parnik »Vettor Pisani* . » 12.45 11.45 Parnik «Itala» .... * 13.15 12.15 Motorna padrn. «Levant«» > 17.30 16.30 Paral k «Itala» ...» 18.15 17.15 Parnik »Vettor P!san!» . » 19.00 18.00 Motorna Jadrn. «Levante» » 19.30 18.30 Parnik «Itala» . ... * 20.00 19.00 Parnik «Vettor Pisanb . » 21.00 20.00 Motoma jadra. «Levante» > 21.30 20.30 nedeljah Cene kombiniranih voznih listkov (vožnja tja, kopališče In vožnja nazaj) ob ln praznikih: ea odrasle 180.— lir, za otroke od S do 10 .et ItO.— lir, VRNI K OB DELAVNIKIH: ODHODI S POMOLA RIBARNICE V TRSTU — legalna ura Motorna Jadrn. »Levante* . . ob 8.30 Motorna Jadrn. «Levant»» . . » 1030 Motorna jadrn. «Levante» . . » 14.30 ODHODI IZ SV. NIKOLAJA legat, ura sončna Motorna Jadrn. «Levante» ob 9.30 8,30 Motorna Jadrn. tLevante* » 12.35 11.35 Motorna jadrn. «Levante» » 16.30 15.30 Motoma jadrn. «Levante» » 19.20 18.20 Motorna jadin. »Levante* » 21.30 20.30 Cene kombiniranih voznih listkov (voinja tja, kopališče In vožnja nazaj) ob delavnikih sa odrasle ISO.— lir, ta otroke od 3 do 10 Ut 100.— Ur. Motorna jadrn. IZ KOPRA ob NEDELJAH vsako uro, ob DELAVNIKIH: vsake dve uri. Ob praznikih avtobusna vožnja POROTOROZ - KOPER - SV. NIKOLAJ in obratno. De bo potrebno, bo promet s parniki poiačan, kar bo objavljeno v časopisih Zireli sl oran in italijanski partizani, osvoboditelji Trst^