Nagrajenci občine Ljubljana Center za leto 1984
Dr. ANTON HRASTEU - Dr.
Hrastelj je doktor ekonomskih znanosti in predsednik kole-gijskega poslovodnega orga-na delovne organizacije Jugo-tekstil lmpex. Rojen je bil leta 1929, v Jugotekstilu pa dela že 30 let. Najprej je 10 let uspeš-no vodil izvozno-komercialni sektor, od leta 1973 naprej pa je bil pomočnik direktorja, od leta 1978 dalje pa opravlja na-loge generalnega direktorja oziroma predsednika kotegij-skega poslovodnega organa. V svoji delovni organizaciji je dal pobudo za povezovanje s proizvodnimi delovnimi orga-nizacijami. Med drugim si je prizadeval   vzgojiti   kvalitetne
kadre za delo v zunanji trgovi-ni. Posebno si prizadeva pove-čati izvoz, zlasti še na konver-tibilni trg. Zaradi teh prizade-vanj izvaža delovna organiza-cija Jugotekstil Impeks kar v 45 držav. V preteklem letu je znašal njen izvoz okrog 184 milijonov dolarjev, s čimer so presegli realizacijo preteklega leta za 26,2 odstotka. Ooktor Hrastelj je dejaven tudi zunaj svoje delovne organizacije, saj sodeluje kot član v številnih organih in odborih na republi-ški in zvezni ravni.
BLAŽ   MEVŽEU-MATEKO-
VIČ - Rojen je bil leta 1932, je rezervni kapetan prvega raz-reda in sekretar predsedstva
občinske konference ZKS Ljubljana Center. Že več kot desetletje deluje aktivno v naši občini, saj je opravljal številne odgovome naloge v okviru zveze komunistov, SZDL in drugih družbenopolitičnih or-ganizacij. Zlasti je aktiven v krajevni skupnosti Poljane, kjer je član številnih samou-pravnih organov in družbeno-političnih organizacij. Blaž Mevželj-Matekovič se je izka-zal kot strokovnjak in aktivist pri razvijanju SLO in DS. Zdaj je med drugim podpredsednik občinske konference ZRVS, kjer uveljavlja nove metode delovanja in organiziranosti. Strokovno iri aktivno deluje pri vseh vajah rezervnih voja-ških starešin, ki jih organizira občinska konferenca ZRVS. Sodeluje na seminarjih, kon-ferencah in predavanjih s po-dročja obrambe in zaščite. Svoje aktivistično delo je začel že med NOB. Med drugim je bi! tudi član republiškega sve-ta Zveze sindikatov Slovenije, član republiškega sveta za prosveto in kulturo, član ko-miteja za obujanje in razvija-nje tradiaf NOB pri republi-škem odboru ZZB NOV Slove-nije in drugih organov.
FERDINAND VREČAR - Ro-
jen je bil leta 1930 v Ljubljani, po poklicu je orodjar in vodja konstrukcijsko-tehnološkega oddelka v tovarni dvokoles \n opreme Rog. V tej tovarni je zaposlen od leta 1949, kjer je znan kot sposoben in ustvar-jalen delavec in aktiven član samoupravnih organov in DPO. Med drugim je dosegel pomembne rezultate pri kon-struiranju zahtevnih orodij in pri združevanju več operacij v eno samo in s tem dosegel znatne firaančne in tehnološke prihranfce za delovno organi-zacijo. V proizvodnjo kolesnih delov je uvajal sodobno te-hnologijo in tehnološke po-stopke, kar je omogočilo de-lovni organizaciji Rog, da je s svojo kvaliteto obdržala pri-merno  raven  v primerjavi z
razvitimi državami. Med dru-gim je sodeloval pri uvajanju novih proizvodov in svoje bo-gate izkušnje stalno prenaša na mlajše delavce. Kljub svo-jemu strokovnemu delu najde dovolj časa za delovanje v drugih organizacijah: med drugim je dolgoletni poveljnik civilne zaščite in upravitelj obrambnega načrta delovne organizacije.
FANI ŽUŽEK-VABŠEK - Po
poklicu je socialna delavka, r»jena 1934 in je zdaj direkto-rica v domu upokojencev na Taboru. Leta f 960 se je zapo-slila v tovarni Saturnus kot so-cialna delavka in je tako bila ena prvih socialnih detavk v gospodarstvu. Izdelala je kon-cept socialnega dela na tem področju. Leta 1971 je bila v upravnem organu skupščine občine Ljubljana Center naj-prej svetovalka za zdravstvo in
socialno skrbstvo, leta 1974 pa je prevzela organizacijo in vodenje občinske kadrovske sfužbe. V tem času si je močno prizadevala razviti socialno delo v občini in izdelati ustre-zen koncept socialne politike. Aktivno je delovala v okviru SIS socialnega skrbstva obči-ne Ljubljana Center in mesta Ljubljane. Leta 1978jeprevze-la naloge individualnega po-slovodnega organa v domu upokojencev Center. Pripravi-la je koncept delovanja domov kot družbenih centrov za po-moč starejšim občanom, ki še živijo doma. Kot predsednica skupnosti socialnih zavodov je dala vrsto ustvarjalnih po-bud in se zavzela za intenzivni razvoj domskega varstva i.n ra-zreševanje številnih vprašanj socialnega varstva v Sloveniji. NARODNA GALERIJA -Ustanovljena je bila leta 1918 kot društvo. Od leta 1946 dalje je na podlagi sklepa takratne vlade LR Slovenije postala ga-lerija za starejšo slovensko umetnost. V letih po osvobo-ditvi, še posebej pa po uvedbi samoupravljanja in delegat-skega sistema, je z vztrajnim delom in dobro organizira-nostjo phdobila sloves žive razgibane in odprte galerijske organizacije. V stalnih zbirkah predstavlja razvoj slovenske umetnosti od 13. do 20. stolet-ja. Z občasnimi razstavami po-globljeno obdeluje in pred-stavlja v javnosti posamezne umetnike, stilna obdobja in te-me. S strokovno in muzeolo-ško urejenim delom se ni uve-Ijavila le v Sloveniji, ampak tu-di v Jugoslaviji in v tujini. V zadnjih letih je z nekaj razsta-vami po vsej Evropi poskrbela, da se delež slovenske umet-nosti ertakopravno uvrSMMM podobo celotne evropske kul-ture. Velik del zagnanega dela majhne dfelovne organizacije s 16 delaVci zajema poleg mu-zeološkega dela, restavriranja in priprave razstav predvsem umetnostno vzgojo, predava-nja za šole irr-umetnostno vzgojo za odrasle.