ZOO. ftcvflba.
i umnu t fetm 31 limu ini
xuv. lete.
.Slovenski Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:
celo leto.......K 24 —
pol leta........12-—
četrt leta    ....... 6-—
na mesec......, 2*—
v upravništvu prejemati:
celo leto....... K 22*—
pol leta . 11*—
četrt leta...... , 5-50
na mesec...... , 1*90
Dopisi naj se frankirajo.  Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo: Knaflova ulica it. 5 (v pritličju levo), telefon ŠL 34.
lxka|a vsak dan irktr H*WmM ne*el|e In
lnseratl veljajo: petesostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 via> Pri večjih insercijab po dogovoru. UpravniŠtvu naj se pošiljajo nareftiine, reklamacije, inserati itd. to je administrativne stvari.
številka velja 10 vinar)«*.
Na pismena naročila brez istodobne »poslatve naročnine se ne ozira. ..Narodna tiskar*«** telefon fttL SI.
.Slovenski Narod* velja po pošti:
za Avstro-Ogrsko:
celo leto.......K 25—
pol leta . 13*—
četrt leta.......650
na mesec   ......   . 2*30
za Nemčijo: celo leto.......K 28*—
za Ameriko in vse druge dežele: celo leto......K 30-—
Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uprevnletvo: Knaflova ulica it. S (spodaj, dvorišče levo), telefon »L 85
Besede in Sejanja.
Ljubljansko nemštvo kar ne more prenašati, da živi v blaženem mini in je deležno takih pravic, kakor nikjer na svetu nobena enaka manjšina. Vztrajno in dosledno dela na to, da bi razdražilo in razburilo slovensko javnost. V deželnem zboru kranjskem se seveda Nemci vedno trkajo na prsi in zatrjujejo patetično, da nimajo druge želje, kakor živeti s slovenskim prebivalstvom v miru in v prijaznosti. Ali njih dejanja so v kričečem nasprotju z njihovimi besedami. Besede so sladke, dejanja pa so grda.
Ne bomo segali v preteklost in z naštevanjem konkretnih slučajev dokazovali svojo trditev, saj zadostuje popolnoma, če se primerjajo oficijal-ne izjave nemške stranke s pisanjem glasila te stranke, s tisto ubožno prilogo namreč, ki jo prinaša v pruski službi stoječi »Grazer Tagblatt«, priznano najnesramnejši in naj neumne j-ši nemški list v Avstriji. Iz pisave »Deutsche Stimmen« se najbolje spozna, kake misli in kake čute goji ljubljansko Nemštvo proti Slovencem, pisava tega lista je najboljši dokaz, da so izjave nemških voditeljev v deželnem zboru kranjskem brez vsake cene in da so le hlinjena zatrjevanja, da bi Nemci radi v iniru In v prijaznosti živeli s slovenskim prebivalstvom.
Sovraštvo in zaničevanje do Slovencev in do vseh slovenskih narodnih in kulturnih prizadevanj se cedi iz tega glasila in izzivanja in žaljenja se kar menjavajo. Nemei vedo, da med ljubljanskim prebivalstvom le malokdo bere njihovo glasilce in zato si dovoljujejo stvari, ki bi si jih nikdar ne dovolili, če bi njihovo glasilo izhajalo v Ljubljani.
Sovraštvo in zaničevanje, izzivanja in žaljenja — to preveva vsako številko »Deutsche Stimmen« in poleg tega se goji denuncijantstvo v taki meri, da se mora zagnusiti tudi vsakemu spodobnemu človeku nemškega mišljenja. Neprestano slika to glasilo ljubljanskega Nemštva vse Slovence kot državi nevaren element, kot veleizdajalce in zarotnike, vsako stvar zavijajo, da napravijo iz nje novo denuncijacijo in iz najne-• lolžnejše priredbe in najneznatnej-še malenkosti napravijo veliko afero. In vedno se pri tem predstavljajo kot preganjane, dasi jih ves svet
v miru pusti in dasi imajo veliko več, kakor jim gre in jim je treba.
Za zgled hudobnosti, s katero delujejo ljubljanski Nemci v svojem glasilu, naj navedemo le najnovejši slučaj. Začetkom novega šolskega leta nameravajo prijatelji slovenskega dijaštva na korist dijaškega podpornega društva »Domovina« prirediti cvetlični dan. Namen je dobrodelen, vseskozi tak, da bi moral vsak, ki človeško čuti, nameravano priredbo odobravati. Toda »Deutsche Stimmen« hujskajo na uprav podel način in to glasilo ljubljanskih Nemcev se je povzpelo celo do nezaslišane trditve, da hočejo slovenski dijaki s cvetličnim dnem proslaviti — septembrske demonstracije 1. 190^. in jih morila ponoviti. To je infamija, ki dovolj označuje nemški način bojevanja in ilustrira prav lepo slovesne izjave nemških govornikov v deželnem zboru, ki prisegajo, da hočejo Nemci v miru in v prijaznost živeti s slovenskim prebivalstvom. Kaj briga Nemce cvetlični dan? Ljubljana je še tako slovenska, da se tu lahko prirejajo cvetlični dnevi. Vsi se poznamo in da Nemcev ne bo nihče nadlegoval, je pač ob sebi umevno; in če bi se pomotoma zgodilo, da bi bila od slovenske roke kakemu Nemcu ponuđena cvetlica, naj si obdrži svoj groš in naj gre zopet svojo pot, pa bo vsem prav.
In tako gre dan na dan. Navadno se za take izbruhe niti ne zmenimo in redkokdaj se nam zdi vredno in potrebno kaj odgovoriti na napade v omenjenem nemškem listu. Toda vsaka stvar na svetu mora imeti svoje meje in po naši sodbi je za zdaj enkrat popolnoma dovolj tega početja. Naj si vzamejo to ljubljanski Nemci k srcu.
Klerikalni poslanec Jure In NouomesfanL
Profesor Evgen Jare je po novem volilnem redu tudi zastopnik Novomeščanov v državnem zboru. Na Kranjskem imajo med meščani le Ljubljančani svojega državnega poslanca. Evgen Jarc izrablja svoje poslanstvo tudi v ta namen, da se približuje uradnikom v Novem mestu, kjer jih je precej in jim dela obljube. Prav pohvaliti bi to bilo, ako bi se bilo od teh obljub nadejati uspeha v korist uradništvu. Jarčeve
obljube, dane meščanstvu, pa so Blažev žegen, kako* obljube kakega kat. duhovnika. Jare ne more samostalno nastopati v parlamentu v nobenem vprašanju, zlasti pa ne v vprašanju, ki se tidjp življenja meščanstva, med katere je šteti tudi uradništvo. Jarc je kakor vsak drug poslanec, kateremu je klerikalna stranka pomagala ik> mandata, uvrščen v tisto krdelo poslancev, katero komandira pametnejši višji duhovnik kat. cerkve v zvezi s višjimi katoliškimi aristokrati v raznih državah, kjer živijo katoliki. Smer vsega javnega delovanja teh poslancev ,ie dana po duhovništvu za ves katoliški svet. Nobeden teh poslancev ne more izstopiti iz vrste in zahtevati, kar se ne vjema z dano smerjo.
Po vsorn katoliškem svetu je meščanstvo nasprotnik teženj duhovščine, duhovnik pa je sovražnik meščanstva. Boji se vrše za nadvlndo v državi. Gotovo je, da klerikalci v parlamentih ne bodo nič storili v gospodarskih vprašanjih na korist meščanstvu, ker bi s tem krepili svojega sovražnika. SoAražniku se ne stori nobene dobrote, tega načela se drži pred vsem duhovnik. Iss uud beiss' deiue Nebenesser, ist ein Grnnd-statz, den ich ube und ich fand ihn bei den Menschen und dort heisst er Nachstenliebe!« — Kjer se gre za življenje, za vlado v državi, tam se vodi boj za biti ali ne biti med strankami in tako tndi med klerikalno in drugimi strankami.
Na malem Kranjskem se oglaša kak manjši voditelj svetovne klerikalne stranke in mu uide v nepremišljenosti kaka beseda, ki svedoči o sovraštvu dotičnika do uradništva: n. pr. da uradniki le žro in žro. Uradniki imajo med meščanstvom vpliv in zato jim klerikalec ne bo odkritosrčen prijatelj. Pametnejši duhovniki in posvetni diplomati klerikalne stranke tega sovraštva ne kažejo, prav ostentativno pa ga kaže bolj priprost duhovnik, ki se o uradništvu rad divje izraža, zlasti ako je bil obsojen; on misli, da bi ga smelo tudi še zdaj, kakor v prejšnjih časih soditi le njegovo duhovno sodišče. Tega mnenja je tudi sedanji kranjski škof. Obljube poslanca, ki pripada klerikalni stranki, da bo v tem ali onem vprašanju kaj storil zanj za meščanstvo ali uradništvo, so torej neodkritosrčne, ali če jih da poslanec odkritosrčno, jih ne more izpolniti. Jarc je še mlad in ni se Še
nemara dobro orientiral v težnjah klerikalizma. Vstopil je v politično delo, ker to klerikalnemu strankar-ju, ako postane poslanec, nemara dosti koristi. Saj profesorju - poslancu ni treba učiti fantov, plačo pa le dobiva. Ali storiti ne bo smel prav nič v korist meščanstvu in uradništva. Le če se uglednejši uradnik zapise klerikalizmu, se morda napoti vodilni klerikalni poslanec k dt»tićne-mu ministru, da pospeši avauzma, ali izprosi premestitev.
Poslanec Jarc je obiskal te dni Novo mesto in nekaj uradnikov zbral v krčmi. Volitev obč. odbora se bliža. Obljubil jim je najbrže, da bo pri državni vladi izposloval, da dobijo novomeški uradniki posebno dragin-sko dokiado. Kdor mn je verjel, bo nekaj mesecev upal, da bo ložje izhajal. Toda to smejo letos upati vsi, ker država bo morala najeti veliko milijonov, da pomaga kmetu, da pomaga tudi meščanu in uradniku, ako bi se pokazalo, da bo primanjkovalo živil, kakor se je kazalo še prejšnji teden vsled hude suše. Zdaj je več-urni dež prinesel dosti milijonov v deželo in vse upa, da se bo marsikaj na polju zboljšalo in ne bo tako hude draginje. Torej država bo morala skrbeti, ako se kak poslance za draginjo briga ali ne, da pomaga vsem po draginji močno prizadetim državljanom. O tem so pisali vsi večji časopisi v državi in ti premorejo več, kakor katerikoli poslanec. Jarc bo gotovo uvidel, da ne bodo samo novomeški uradniki prizadeti po slabi letini, da bo treba za vse v državi skrbeti. Kaj je potem vredna njegova obljuba?! Pesek v oči, — da bi pomagal klerikalni stranki pri obe. volitvah v sedlo!
Evgen Jarc ima bogatega tasta. Akoje že postal politik, naj se kot mlajši človek drži poštenosti. Nehati bo moralo nemoralno lažnjivo polit i-kovanje, bojevanje z vsemi sredstvi. Kultura rase in postaja tudi v Avstriji večja, tudi bojna morala katoliškega duhovnika se bo odpravila. Kakor v drugem, tako bo tudi v politiki veljala poštenost, sleparija, goljufija pa bo našla zasluženo mesto. Strankarstvo bo ponehavalo, čiru močnejša bo postajala masa. In ta raste in se krepi v toliko, kolikor se več šola človek iz mase. Prišel bo čas, ko se ne bo dalo ničesar več opraviti z zvitostmi in goljufijami, veljalo bo geslo: »Clara pacta. boni amici.« Našemu someščanu Jarcu ni
treba za vsako ceno biti politik, op lahko dobro živi brez tega dela. Za radi tega je lahko pošten in ni se mu treba dati izrabljati za nastope, pri katerih mora   biti kot klerikalec: ne odkritosrčen. Jarc zna zase pridobi vati Novomeščane. On je gotovo prepričan, da je Šukljetovo delovanje v vprašanju kolodvora grozovito škodljivo Novomeščanom, on ve, da Šuk 1.7e tako   nastopa   proti Novori*e-KĆa nom v imenu klerikalue stranke, toda Jarc sani je ploskal v dež. odboru Šukljetu zaradi njegovega delovanja1 proti Novemu mestu   in glasoval z* to,   da   se   da   našemu obe. odboru ukor, ker se je potegnil   za koristi mesta proti zdajšnjemu škodljivcu, novomeškemu častnemu članu, kate ra čast se mu je dala, ker je nekdaj p tako vnemo delal za koristi, kakor zdaj dela   za   škodo Novega mesta. Evgen Jarc, kot razsoden človek, mora danes uvideti, da kler. stranka na Kranjskem dela na to,   da se Novo-meščani oškodujejo, kar se da hudo.
— Kaj torej prihaja v mesto in pm-vi meščanom, da je njihov prijatelj!
— »Povej mi, s kom občuješ in povem ti, kdo si sam!« Šnklje je glavar. Šuklje je se vedno merodajen človek v kler. stranki in vi, Evjren Jarc gledate tako ponižno, tako ustrežljivo v obraz svojega rojaka; sužnja sta pa oba in če govorita vidva kot politika kler. stranke o osrečevanju Novomeščanov, je to toliko, kakor bi tulili volkovi Gallovo alelnjo.
tla naslov slovenskih gg. orožnikov.
Neštetokrat seru imel priliko opazovati, da so poročila raznih dogodkov \l slovenskih krajev objavljena mnogo prej v nekaterih nemških časnikih, nego v slovenskih novi nah. Da, mnogokrat se mi zdi kako }>oročilo iz popolnoma slovenskih krajev iz nemških časopisov v slo-venske naravnost prestavljeno. In kdo bi naj bil poročevalec nemškim časnikom dostikrat iz krajev, kjer pri belem dnevu z laterno v roki ne najdeš Nemca* Brezdvomno orožniki!—Oni imajo navadno v vseh slučajih kakor: požar, tatvina, pretep, uboj itd. opraviti, poizvedo\ ati, zasledovati: in to takoj kratko pori čajo časuikom, kakor rečeno, izve-čine nemškim; to pa — gg. orožniki mi tega ne bodo zamerili, ker sem se
LISTEK.
Starec.
Spisal Ivan Cankar. (Dalje.)
»To večerno popivanje je starost in smrt; in črna kava seže v roko, seže v prste in na srce trka . . . #lej, kaj se mi že resnično roka trese?«
Iztegnil je roko ter razkrečil prste; zares so se tresli; zelo narahlo, ali tresli so se.
Mračilo se je in prižgal je svetilko. Ko je prižigal, se mu je tresla roka mnogo močneje nego prej, ko je je bil iztegnil; vsa roka od komolca, ne samo prsti. Nasmehnil se je grenko, ko je nesel svetilko mimo ogledala k mizi.
»Kmalu bom še z glavo pokiina-val ari*odkimaval, kmalu se mi bo tresla brada in momljal bom s tenkimi ustnicama ... in kadar bom držal v roki časopis, bo pošumevalo ter potrkavalo na okvir, da bodo gostje postrani gledali in godrnjali . . .«
Legel je brez večerje v posteljo; komaj je dobro ležal in še preden je bil upihnil luč, je začutil na levi strani rahlo bolečino, kakor da ga je bila zbodla bucika. Prestrašil se je
in je položil dlan na prsi; srce je kljuvalo enakomerno, ali kljuvaio je močno, kakor da se je bilo vzdramilo v nočni tišini. Držal je roko mirno, poslušal je napeto in zdelo se mu je, da sliši čisto razločno kljuvanje srca. Kljuvanje je za hip prestalo, nato je udarilo dvakrat zapored hitreje in nenadoma je vdrugie zbodla bucika. Vzdignil se je v postelji počasi in oprezno. Sam ni vedel, kako je delal in storil; vzel je svečo in je stopil s trepetajočim korakom pred ogledalo. Obraz je bil čisto bled, skoraj rumenkast, oči so bile globoko udrte.
»To ni od sveče . . . kako bi sveča tako spremenila obraz, kar mahoma preobrazila življenje v smrt?.J O Bog, ali sem ves čas, vsa dolga leta živel umirajoč?«
Mrzle kaplje so mu stale na čelu; čutil se je slabega, noge so se mu tresle, udje so mu bili težki in mehki kakor od testa. Ko se je vrnil v posteljo, ga je oblil vroč pot po vsem životu prav do nog. Zaspal je truden pozno v noč in koj so mu planile v dušo grde sanje.
Sanjalo se mu je, da je umrl. Do nagega slečeno truplo je ležalo na dolgi mizi, krog nje pa so staii bradati možje v dolgih sivih haljah. Tegino so se držali, sklonjeni so bili nad truplo, rezali so in molčali. Ko je bilo truplo odprto, so lezie iz njega vse bolezni y gnusnih podobah:
črvi, gadje, močeradi; brez števila jih je bilo, ostudna, vijoča in plazeča se brezkončna procesija. Umrl je bil, ali vse je videl natanko, videl je celo, kako mu iz oči samih leze bolezen po licih nizdol. Videl je, da je držal nekdo v roki njegovo srce; čisto črno je bilo, iz njega pa so lezli "beli črvi, lezli počasi med prsti zdravnika ter padali drug za drugim tiho na mizo. Vzdramil se je od samega gnusa.
Bilo je zgodaj, ni se še danilo. Ali vstal je, da bi se ne vrnile sanje. Odgrnil je okno; v nasprotni hiši je bilo eno samo okno razsvetljeno in je sijalo z dremotno rumeno lučjo skozi gosto meglo. Vse drugo, nebo in hiše in ulica je bilo potopljeno v noč; nekje daleč je drdral zgoden jutranji voz.
Kuhal si je čaj ter je srebal počasi skodelico za skodelico, da bi dočakal jutra. Njegove misli so bile težke in žalostne.
»Takih sanj bi zdrav in mlad človek nikoli ne imel! Starec sanja o mladosti, otrok nikoli ne o starosti in smrti . . . Kako se je moglo to zgoditi, kedaj se je zgodilo? Ob tisti besedi ne, iz ene same besede se ne porodi starost, beseda ni bacil, da bi poleg duše zastrupila še telo. Vse je bilo v meni, le spoznanje mi je dala tista beseda ... Hodil sem starec med otroci, gobavec med zdravimi Ijud-mi; sam se nisem pozna], drugi so ine
poznali; in nisem videl ne zasmeha, ne pomilovanja . . . dokler mi ni povedal odkritosrčen otrok, da imam prišito krpo na hrbtu ... O Bog, že tretja skodelica ... in čaj je strup kakor kava in vino in tobak! Ne l>oj se, človek, saj si zdrav in mlad in močan — kaj bi tebi strup? Še morfija si privošči in opija, nato pojdi snubit!«
Spomnil se je nanjo, mlado, gibko, gladkolično iu obšla ga je grda misel.
»Ona ve, da sem starec, obložen z vsemi nadlogami in puščobami starosti . . . sama je rekla! Čemu je sprejela mojo ljubezen, smešno ljubezen starca? Moja služba ni slaba, dvoje ljudi bi ob nji prijetno živelo, tudi troje ... in ostane ji penzija po starcu. Taki starci so najbolj spoštovani snubači. Kaj lepota, kaj mladost, kaj zdravje! . . . Mlada gospodična lepe zunanjosti ter i nekoliko dote želi znanja z uradnikom srednje starosti . . . tista srednja starost je dobra! ... in s pravico do penzije . . . Pravica do penzije, to je poglavitno, je edino! In kolikor bolj srednja je starost, toliko boljše! . . . Zaradi ljubezni ni težave; starec je vem dan z doma, sveder pa je truden, da a* vidi in ne sliši; in nazadnje pridela nekaj mladega čisto zastonj . . . Kolika gnusoba! Tudi te misli so rojene is grdih sanj!«
.Videl  je njene cista,  zaupljive f
oči. slišal je njen mehki glas in zabolelo gra je v srcu.
»Otrok je brez zlc^ra in vse nje ne besede so bile resnične. Otrok je . . . njena otroška, plemenita dus-i je sprejela mojo ljubezen in zdaj misli, da .jo mora vračati z obrestmi. Ne ve. da se pravi tem obre*tim mladost, sreča, zdravje. Zakaj vsi otroci so plemeniti . . . Kako bi sprejemal te obresti, k;*ko bi privezal otroka na to staro telo? Kaj bi storil, človek? Karkoli bi storil, bi bilo ničvredno in ostudno!«
Zdanilo se je zunaj, alt gosia megla je ležala pusto in mirno nad mestom. Oblekel se je ter se napotil k zdravniku, prijatelju.
Zdravnik je še ležal; ko s*? je prikazal za**pan in čemeren, je bil ves osupel.
»Kaj bi ti ... ob tej zgodnji urf?«
Vstal je z zofe, ves sključen. >SIab sem . . .«
»Tudi drugi ljudje so že slabo spali, pa niso hodili zdravnika budit!«
»Ne zameri, niso le hude sanje!... Ko sem šel po ulici, se mi je zibalo ra vrtelo pred očmi, hiše so plesale .. . Ne le od snoči . . . še prej sem bil bolan, le čutil nisem . . .«
zdravnik se je nasmehnil. , {Detle nrtaeda*** * ■■ ■
0 tein sam prepričal — i* stanovske častiaeljnostL To in to se je posrečilo tema in temn, in to čitajo gg. »zgoraj«, ter vidijo: ta priden, ta spreten, ta zvest, ta. marljiv! Taka poročila, ki navajajo navadno tudi ime dotičnoga orožnika, so tndi v spod-hojo in za vzgled drugim. Torej to ni popolnoma nič hudega, nič napačnega. Človek brez zdrave čas t i žel j nos t i je metla. Nepravilno je samo to, da dohajajo poročila iz slovenskih krajev in i* slovenskih rok, torej iz prvega vira najprej v nemške časnike in se-le iz istih v slovenske, včasih pa še to ne. Poročevanje v slovenske časnike še je pri našem narodu zelo pomanjkljivo. Za klerikalne liste so poročevalci duhovniki, mežnarji, or-ganisti. cekmostri in kar se še drugih na kolar ju obesi; za narodno časopisje pa uradniki, učitelji, trgovci, doktorji in dr. Njih članki so več afi manj politične vsebine.
Priprosti kmet zunaj na »deže-fi« poroča le, ako zamore svojega soseda, domačega duhovnika ali učite-
1 ja, ali sploh katerega ima na piki, pokrtaeiti. Da bi poročal o drugih <k>godkih, mn niti na misel ne pride. Tu baš taka poročila najdemo potem v nemških novina h. Zakaj pa v slovenskih ne?
Vojak, ki dosluži tri leta, vedno pod nemškim poveljem, zapusti na-vatrno s Šaržo   četo vod je linijo, ter vstopi v žandarmerijski kor. Zopet poučni tečaji v nemškem jeziku, in končno zunaj na deželi,   na postaji tam ali tam: vedno je in ostane uradni in poveljni jezik nemški. Kar mu je ljudska šola premalo nudila, to s: pridobi,   osobito   kar se tiče inteligence   in   družabnega občevanja — ker so Slovenci brihtne   glave — z lastnim opazovanjem.    Znano je, da imajo   na Slovenskem   povsod crsr. orožniki dostop v inteligentno družbo, kjer se jih tndi rado vidi. Ve se, da 5»o po mišljenju napredni, ker vo-jak-nnzadnjak je nestvor.   ve   se pa rudi. da se kot vojaki orožniki aktivno v politiko mešati ne morejo. Eno pz\ lahko storijo: narodni lahko ostanejo. Žalibog. da moram reči. da je narodnih   orožnikov v resnici prav malo.   Ne vem.   če je res. pa kakor sem slišal, je pri zadnjem ljudskem štetju   samo eden stražmojster kot načelnik postaje v nekem mestecu na 8p. Štajerskem navedel kot občeval-ni jezik slovenski; ritmojster pa ga je za to baje r>pošteno<c okrcal. Pa to ga ni oplašilo; on se je tudi na tem polju nokazal   vojaka-jnnaka; čast rrni! Zdaj pa si oglejmo drugo plat! Na stotine jih je, ki so rodom Slovenci, a jim prokleto trdo gre slovenska govorica,   a to ne radi nezmožnosti, Temveč iz napačne noblese, iz prevelikega »dinstajfra«, ki meji že zelo ?ra štreberstvo.    Pravijo, kadar potegnejo v slovenski družbi »Siidmar-kine«   šibice iz žepa in se nerodno opravičujejo,   ko jih ne morejo več neopaženo v žep skriti: »Meni je vse eno; med Slovenci sem Slovenec, med Nemci pa Nemec!« Vsled takega ali enakega    neumestnega    izgovora pa ]>ostane dotičnik v inteligentni slovenski    družbi    nemoproč. Nemški orožnik trotovo ne bo nikoli kupil Ci-rilovih vžigalic, pa tudi ne bo nikoli bojkotiral nemške narodne veselice, predstave in druge prireditve. (Misli se tu v prvi vrsti na orožnike na Štajerskem. Na Kranjskem so orožniki skoro brez izjem prav vrli narodnjaki. Opomba nrednitva.)
Vse gg. orožnike torej pozivam, da se posvetijo narodnemu delu, četudi v malem, v kolikor jim to dopuščajo dane razmere in njih služba. K temu malemu narodnemu delu. ki temelji na ljubezni in spoštovanju do materinega jezika, k temu delu prištevam med drugim tudi dopisovanje in poročevanje, ne nemškim, ampak naprednim slovenskim listom. _ Tovariš.
Politična Kronika.
Notranji položaj. Danes dopoldne je bil češki namestnik knez Thun v oni važni avdijenci pri cesarju v Jšlu, kateri se pripisuje največji pomen glede češko - nemških spravnih pogajanj, od katerih je zopet odvisen ves notranji položaj. Obče mnenje glede češko - nemških spravnih pogajanj pa je, da ne bodo imela uspeha. Nemci spletkari jo na vse načine, da bi preprečili spravo in onemogočili ustanovitev tako vladne večine, kate ri bi pripadal tudi češki klub.
m
Umrl je bivši nemški državni poslanec dr. Makso Meriger, ki je časih v parlamentu igral precej veliko vlogo in je rad vabil k sebi nemške in slovanske poslance, da bi se med seboj bolje spoznali in bi se na ta način ugladila nasprotja.
Krvavi  izgredi  v Drohobvczu.
Maloruski delavec Vivuka je bil zaradi udeležbe pri teh izgredih, pri katerih je bilo toliko ljudi ustreljenih in ranjenih, obsojen na tri mesece, a zdaj so mu kazen zvišali na eno leto.
Naprednemu učftel>tvu na Gor-Avstrijskem se godi ravno tako, kakor naprednemu učrteljsivu na Kranjskem. Napredne učitelje trpinčijo in šikanirajo do krvi. Zdaj je prišel drastičen slučaj na dan. Klerikalni okrajni šolski nadzornik Hue-ber je nekega učitelja tako preganja, da ga je ta končno tožil. Klerikalec Hueber se je zniazal s pomočjo priče, ki je zdaj bila obsojena zaradi krivega pričevanja v tej zadevi. Državni pravdnik je pri obravnavi naravnost rekel, da je Hueber svojo pričo najbrže zapeljal v krivo pričevanje. Trn okrajni šolski nadsornik spada v kriminal, a ni niti odstavljen!
e s
•
Celibat za unijatske duhovnike.
V kratkem bo v Stanislavu v Galiciji shod grško - katoliške duhovščine, da sklepa o prizadevanju grško - katoliškega škofa v Stanislavu glede uvedbe celibata. Zdaj so unijatski duhovniki oženjeni in velika večina duhovščine je iz osebnih in iz nrav-nih ozirov proti celibatu.
e m
m
Madžarska obstrukcija v ogrskem parlamentu se nadaljuje in četudi nastopa ministrski predsednik Khuen - Hedervarv vse bolj brutalno in grozilno, kažejo vendar različni znaki, da so dnevi njegovega vladanja šteti. V podučenih krogih smatrajo kot neizogibno, da bo moral Khuen - Hedervarv odstopiti in je le težko vprašanje, kdo naj postane njegov naslednik. Težko je to vprašanje zategadelj, ker je skoro nemogoče doseči sporazuniljenje glede volilne reforme.
Portugalski   monarhisti bi radi
provzročili revolucijo, da bi strmo--- vili republiko. V prvi vrsti se za-uasajo na katoliško duhovščino, ki ima na kmetsko ljudstvo Še velik vpliv, kajti i>ortugalski kmet je neveden kakor noč. Monarhisti so na Angleškem najeli deset ladij, ki naj bi prepeljale municijo in orožje na Portugalsko. Eno teh ladij je angleška vlada na opozoritev portugalskega poslanika konfiscirala. Na španski meji so konfiscirali štiri kanone, čez 1000 pušk.200.000 patron in mnogo municije za topove. Vodja monar-hističnih revolucionarjev je kapitan Coneieira, ki ima baje že 7000 oboroženih in izvežbanih mož na razpolaganje.
Maroko - Nemčija - Francija.
Nemški minister zunanjih del Kider-len - Wachter je govoril z dopisnikom pariškega »Journala« in je izrekel mnenje, da se bo sporaziiinlje-nje med Nemčijo in Francijo doseglo. To je tudi verjetno, a ne zara-ditega, ker so francoske ponudbe za Nemčijo ugodne, marveč zaraditega, ker se Nemčija boji vojne. Dejanjski I>oiožaj je namreč tak. da je Nemčija popolnoma osamljena in da bi v slučaju vojne imela proti sebi ne le Francijo, nego tudi Angleško in Rusijo, Avstrija bi pa ne bila dolžna ji pomagati. Vojna bi bržčas pomenila popolen poraz Nemčije in zato se Nemčija le ne upa strune napeti do skrajnosti.
Petdesetletnico UoMionske
.Čitalnice".
>Hcj rojaki, opasujmo uma svitle meče!«
Novo koračnico: »Naprej zasta va Slave« in pa pesmico, koj.> začetne besede smo postavili na čelo temu članku kot geslo, so se v šestdesetih letih najbolj prepevali po vseh deže lah, kjer bivajo Slovenci. Rodoljubja kipeči naši učitelji so učili v ljudskih šolah priljubljene pesmice Vodnikove, Prešernove, Jenkove, Blaž Potočnikove, osobito pa vesele in v narodnem duhu zložene popevke kraškega slavca-mučenika Miroslava Vilharja! Iz šole domov prišedša mladina je navdušila pevajoč naučene pesmice že šoli odrasli ženski in moški naraščaj. Popevalo sc je pri vsaki dani priložnosti; pela je mladina manoča proso, slačeča koruzo, pri veselih vinskih trgatvah itd. — vsepovsodi so se čule priproste, umetno zložene in v srce segajoče domače popevke. Vsaj pravi dotična pesmica sama, da:
»Sloven'c je rad vesel, — Zakaj da bi ne pel —J Njemu pesmi iz srca teko!« —
In v takih razmerah so pričeli politično prosvitljeni in izobraženi voditelji doslej zanemarjenega majhnega narodiča premišljati, kakim načinom in s kakšnimi sredstvi bi se dalo to dobro, nepokvarjeno ljudstvo povzdigniti na višjo stopinjo duševne izobrazbe. Vsi so bili edini v tem, da potrebujejo Slovenci še mnogo dobrih, začetnih šol, a oni, ld so šoli že odrasli, pa nadaljnega pouka po bralnih društvih «11 čitalnicah.
V vsakem sodnij&kem okraju se je ustanovila »Čitalnica« s posebnim pevskim zborom.
Razmere v polit&nam ozira so bile takrat dosti ugodna: ustavna doba se je porodila za vse avstrijske narode. Tla, katera so bila na nafti domaći grudi že leta 1848. nekoliko zrahljana in pripravljena, so bila gotovo dostopna sprejeti razno duševno setev vase, koja je obetala ti-sočeren sad! — V letih 1860—1864 se je ustanovilo jako mnogo »Čitalnic« in pevskih društev. A ravno v tem pogledu nam je prednjačila zavedna, selena Štajerska, kjer so obstajala ie is leta 1848. in pozneje bralna društva in čitalnice!
Kakor splošno znano, je praznovala jako slovesno svojo petdesetletnico letos »Slovanska čitalnica« v Trstu. G. Anton Trstenjak piše v svoji knjigi »Slovensko gledališče«, izdani ob priliki 251etnice »Dramatičnega društva v LJubljani«, da je bila »Ljubljanska čitalnica« slovesno otvor jena v Souvanovi hiši nasproti nemškemu »kasino« dne 90« avgusta 1861. leta.
Včeraj je torej bila vesela obletnica onega prepomembnega dne, ko je ljubljansko izobraženo slovensko občinstvo si postavilo duševno sredi, sce, iz kojega centra se je porodila tako velikanska obilica prekoristnega, prebujajočega dela! Smelo trdimo, da so ljubljanski Slovenci še-le s tem dnem, ko so imeli svoje lastno duševno ognjišče in shajališče, začeli se zavedati, da imajo tudi oni enako pravico do političnega življenja, kakor dotlej gospodujoči Nemci!
»Vredno in pravično« je torej, da se ta velevažni moment razvitja slovenske zavednosti tudi na poseben, dostojen in slavnosten način proslavi in bodočim, morebiti srečnejšim potomcem pokaže, pod kakimi neugodnimi okolnostmi se je počelo družabno in politično življenje malobrojnega   slovenskega naroda!
Iz poučenih krogov smo izvedeli, da se je slavnost petdesetletnice naše čitalnice preložila na zimsko sezono radi tega, ker je sedaj ljubljansko narodno občinstvo sploh na počitnicah po deželi.
Nočemo si. čitalničnemu odboru prav V nobenem ožim dajati kakih nasvetov, ker smo prepričani, da bodo odlični in delavni odborniki v polni meri izpolnili svojo prevzeto, častno dolžnost.
Ipak bi nasvetovali, naj bi se ta velevažna slavnost vršila v imenu našega dosedaj nedoseženega pesnika dr. Franca Prešerna na večer nje-erovega rojstnega dne, t. j. 2. grudna letos, ki ravno zelo ugodno pade na soboto! — Ta dan bodi eden najslavnejših dni vseh Slovencev, cele Slovenije.
To bodi naša petdesetletna olimpijada, pri kateri naj sodelujejo vse požrtvovalne narodne Slovenke in vsi navdušeni   rodoljubni Slovenci!
Slavnost naj se vrši na najširši podlagi po načinu, kakršne so bile dosedanje prireditve velevažnega. in n dednega »Slovenskega planinskega društvac. Veselica bodi vsesplošuo-slovenska. katero naj posetijo vsi Slovenci brez izjeme; vsaj »Čitalnica« ni politično društvo in obiščejo naj to prireditev vsi Slovenci v dokaz hvaležnosti, da je ravno »Čitalnica« ono središče, ona vsevesoljna mati. iz koje so se porodila malone vsa druga slovenska društva!!
Kot vestni kronisti smo zabeležili to velevažno dejstvo, fclieoči naši i elezaslnžni in spoštovani duševni materi, ljubljanski »Čitalnici«: Vi-vavat, crescat, floreat! — Še na rano-eraja leta!
Selim I. in partlbus.
StolersKo,
Iz Konjic. Za uradnega zdravnika pri našem glavarstvu je imenovan neki dr. Haring iz Gradca. Ra dovedni smo, ali zna mož le par besedic slovenski! To bodo »natančni« iu stvarno resnični protokoli, katere bo mož sestavljal!
Iz finančne službe. Prestavljena sta gg. davčni oficijal Ladislav Jer-še od davčnega urada k davčnemu referatu okr. glav. v Ptuju in komisar finančne straže od finančne straže k kontroln. okr. vodstvu finančne straže v Celju.
Napredna zmaga. Na Kocm pri Središču so zmagali pri občinskih volitvah naprednjaki. Dobili so 8 odbornikov, 2 sta klerikalca (vzor-zna-čai Košar in neki Govedič), dva pa brezbarvna. Navzlic vsem milim prošnjam in hudim grožnjam »Slov. Gosp.« hočejo torej ostati Bolfenča-ni »v neveri«.
Iz Sv. Bolfenka pri Središču nam pišejo: Obrekljiva »Straža« se je v svoji zadnji številki zopet lotila prejšnjega našega uadučitelja Slanca. Ne gre nam za to, da bi branili čast g. Slanca, ki nam je kot učitelj v 16. letih svojega plodonosnoga delovanja pri Sv. Bolfenku storil toliko dobrega, povedati le hočemo do-pjsunu, da nas je g. nndučitelj s svojim obiskom zelo razveselil in da smo njegove  nasvete prav radi po-
slušaj*. Ki prišel k nam kot tujec, temveč kot naš častni občan,  da se
na prošnjo občinskega odbora udeleži volitev. To se znanemu visokono-semu dopisunu, ki je s pomočjo ženskih kril prišel do svojega sedanjega stališča, ne bo nikoli zgodilo. Končno mn naj bo še povedano, da bi bili Bolfeneani zelo srečni, ako bi »razmere« ostale vedno take, kakor so bile o času, ko je bil se g. Slane pri nas. — Napredni Bolfenčani.
Od Sv. Kriza   na Murskem polju. V nedeljo dne 27. avgusta je priredila naša novoustanovljen a podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v prostorih   g. Ig. Hauptmana svojo prvo veselico.   Prireditev je uspela kot prvi poizkus prav dobro. Tnogo občinstva nam je privabil tudi, čujte in strmite, list slovenske klerikalne »inteligence« — »Straža«. Zdelo se je namreč   nekemu klerikalnemu »inteligentu«   potrebno,    vabiti v »Straži« z jako   »duhovitimi« besedami na našo veselico.. (Pa je, »Stražin« dopisnik res jako duhovit in inteligenten,    zato   jamči njegov dopis.) Tolike pozornosti od te gospode res nismo pričakovali. — Pa, da pre-idem k naši veselici. I pral i smo burko »Joško in Miško«. Tudi potovalni učitelj C. M. D. g. Iv. PrekorŠek nas je počastil   s   svojo prisotnostjo. Z vznesenimi  in navdušenimi besedami je obrazložil zbranemu občinstvu pomen C. M. družbe, katere edini namen je doseči, da bode in da ostane Slovenec   na svoji   zemlji   svoj gospod. Besede,   ki jih je govoril, so vplivale na srca, saj so tudi od tam izvirale.   Ljudem   se   je videlo na obrazih,   da popolnoma soglašajo z govornikom in opazil si na njih zdaj ogorčenje,   zdaj živahno pritrjevanje. Prav prisrčna hvala mu za nje-gov trud! Kot druga točka programa 6C je igrala burka »Joško in Miško«. Igra je vzbudila mnogo veselega smeha pri občinstvu, za kar se imamo zahvaliti našim spretnim diletantom.   Igralo    se je vsepovprek jako dobro, nad pričakovanje dobro, posebno ker je večina igralcev stopila prvič na oder. Bodi jim izrečena na tem mestu   za   ves   njihov trud prav prisrčna zahvala, — no — najlepšo pohvalo pa so itak že sprejeli, namreč veseli smeh občinstva. Igro bodo   ponavljali v Vučji vasi. Po predstavi se je razvila neprisiljena prosta zabava.   Častna dolžnost mi je, na tem   mestu   prav pohvalno omenjati gdč. Angelo Lebarjevo, ki jo s svojo res   občudovanja vredno vstrajnostjo pri razpečavanju šaljive poste,   nabrala podružnici jako lep znesek. Hvala ji! Isto tudi gdč. Kolaričevi in Novakovi, ki sta si kot »postiljon«   in   kot   cveti ičarka in igralka stekli zaslug.   Tako je torej nastopila naša mlada podružnica prvič javno. Vkljub raznim oviram, ki SO nam jih delali gotovi velenarodni ljudje, smo lahko s tem prvim nastopom prav zadovoljni.   Spoznali smo nase ljudi, dobili pa smo   tudi nov dokaz, da je klerikalcu narodnost deveta briga, razen Če služi njegovim strankarskim namenom. — Prireditev je bila, če   vpoštevarno stališče, ki ga imamo tukaj, jako dobro obi skana. Imeli smo mnogo   gostov iz okolice, posebno iz Verzeja. Največ pa je bilo Ljutomeržanov. Vemo sicer, da ste jako požrtvovalni, ali da nas posetite v tako obilnem številu, tega pa res nismo pričakovali. Prav lepa hvala vam za tako izdatno moralno podporo. — Pogrešali pa smo več domačinov in okoličanov na ka tere smo računali z vso gotovostjo Tukaj imajo pasti vsi oziri, vsak izgovor je neumesten. Komur bije na rodno srce, kdor čuti za   svoj mili slovenski narod, bode z nami in to tembolj, ker je ravno pri nas v Kri-ževeih že skrajni čas, da se narodno organiziramo. Utrjujmo svoje pozicije že sedaj, pozneje bi bilo morda prepozno.   Mi ne poznamo politike, gre se nam edinole za našo sveto na rodno stvar. — Naši podružnici pa obilo uspeha in neustrašeno naprej brez oziranja na desno in   levo. (S kakimi težkočami se je imela boriti ta prireditev, kaže med drugim to, da sta »slovenski« župnik Weixl in ravno   tako »slovenski« nadučitelj Herzog sklicala pred veselico ljudi v šoli in jih tam — svarila pred obiskom. G. Weixl, z vami se že še pomenimo za to nesramnost, kateri se pa sicer ne čudimo. Kdor je v govorenju in srcu nemškutar,   ne more simpatizirati s C. M. D. Op. ur.)
Mesto okrajnega sodnika v Celju bode v kratkem razpisano. Kakor čujemo, bode imenovan prihodnje dni okrajni sodnik v Celju g. Oton Vidic za deželne sodnije svetnika v Novem mestu. Govori se, da hoče vlada imenovati na njegovo mesto nemca dr. Račiča. To bi pomenilo zopet nov udarec za Slovence, katerim bi se zopet odvzelo mesto slovenskega sodnika v Celju. Vsled tega je skrajna dolžnost vseh poklicanih faktorjev, da storijo takoj in nemudoma vse potrebne korake, da se imenuje na Vidicevo mesto zopet Slovenec in da preprečijo Račičevo imeno-
vanje. Gospodje Benkovič, Korošec, Verstovšek, vi hodate kot poslanci vladajoče stranke odgovorni, ako se vzame Slovencem to sodnijsko mesto. Na delo torej, in pokažite svoj veliki vpliv.
Braalovee. V nedeljo, dne 10. t. m. priredi braslovška mladina veliko ljudsko veselico na vrtu g. Lovro Plaskana. Začetek je ob 3. popoldne. Čisti dobiček je namenjen »Podpornemu društvu slov. visokosolcev na Dunaju« in zato upamo, da se nam odzovejo vsi bližniki,   ki jim leži na
srcu    naša    visokošolska mladina. Različen spored bode skrbel, da se ne bo dolgočasil nihče. Raznn Aaloigre »Cigani«, bodo nad vse zabavali goste komični prizori, ki vsakega še tako velikega   sitneža   pripravijo do smeha; pevski zbor,   šaljiva poštai, korijandoli itd. bodo povečali zabavo. Da ne bode kakšen želodec lakote ali žeje trpel, za to oskrbijo vse v Šotorih braslovške narodne dame. Za mladino, ki rada plese, bo pripravljeno plesišče.   Godla pa nam bode pri veselici   ves   čas šoštanjska narodna godba. K obilni udeležbi vabi »Pripravljalni odbor«. »Narodno   obrambna   enketa v Celju!«  V soboto  dne 2. in nedeljo dne 8. septembra t 1. prirede spod-n jesta jerska    akademična ferijalna društva svojo II. Narodno obrambno enketo v celjskem Narodnem domu. V teh dnevih se bodo  zbrali   tu napredni   spodnještajerski slovenski akademiki — vneti delavci narodne Obrambe,    da se pogovore o perooib in važnih narodnostnih vprašanjih slovenskega naroda. — Nadaljevati hočemo delo, kat^repa  smo započeli lani na I. »obrambni enketi« v Mariboru.   Pogledali    bodemo   nazaj na svoje delovanje in delali    načrt za bodočnost.   Neustrašeno hočemo hoditi po začrtani poti ter doseči svoj cilj! Mnogo nas Še čaka dela in težka je pot, po katerej korakamo;   a odstraniti hočemo vse zapreke ter iz-vojevati zmago!   Delali in potrudili se bomo dovesti   naše   ljudstvo do prave narodne zavesti! In če se nam posreči to, potem se nam ni bati nobenega sovražnika, kateri bi zmogel nas.   Zasijala nam bo lepša bodočnost in Slovenec bo: »na svoji zemlji svoj gospod!« — Vsi oni akademiki in abitnrijenti, kateri se mislijo udeležiti »Narodne obrambne enkete« v Celju in žele brezplačna prenočišča, naj to naznanijo   najdalje do Nobol« dopoldne: »Klubu naprednih slovenskih akademikov v Celju!« — Anketa se vrši po že v »Slov. Narodu« objavljenem sporedu v mali dvorani eeljskepra Nar. doma.
Velika ljudska slavnost v Zidanem mostu. Po TI. narodno-obramh-ni enketi spodnještajerskih naprednih akademikov   se   vrši dne 3. septembra popoldne ljudska >lavno>t \ Zidanem mostu   v   prid »Podpornemu društvu   za   slov. visokošolce v Pragi v. —   Praga je postala v zadnjem času najpopularnejše mesto 7M Slovence: tam se vrše priprave, tam se bo izvojevalo slov. vseučilišče. To pa je mogoče le,   če se poda večina slov. visokošoleev na češko vseučilišče v Prago. Znano je gmotno stališče našega dijaštva:   brez podpore naše  javnosti   je izkliučeno vsako njegovo prospevanje. Podporno društvo v Pragi je vedno v gmotnih stiskah, zato smo namenili svojo prireditev praškemu   dijaštvu. Narodne dame iz Zidanega mo6ta in Racjee so neumorno   na   delu   in prepričani smo,   da bo vsak   obiskovalec na>r -lavnosti deležen tega, kar si želi! V šotorih bodo stregle   naše draiestne gospe in gospodične, šaljiva pošta in srečolov bosta skrbela za neprisiljeno zabavo, narodna godba iz Celja pa bo razveseljevala plesa željno mladi n0. — Napredni akademiki se odpe ljejo ob pol 1. popoldne korporativno iz Celja in pozivamo narodno občin stvo iz Celja in okolice, da se nam v velikem številu pridruži.   Iz HraM nika, Trbovelj, Sevnice, Raihenbur-ga, Brežic itd. imajo najlepšo zvezo za prihod   in odhod.   Apeliramo še enkrat: kar čuti narodno, dne 3. septembra vse v Zidani most!
Drobne novice. Iz Bra&lovč nam poročajo: Vprid podpornemu društvu za slov. visokošolce na Dunaju S6 vrši v nedeljo dne 10. septem bra na vrtu g. Lovra Plaskana veli ka ljudska veselica s šaloigro »Cigani«, s petjem itd. Svira šošt. na rodna godba. — V Mariboru imajo te dni duhovniki lavantinsk* škofije zborovanje (sinodo^. Zbrali* se je k temu zborovanju, kakor poročajo mariborski listi, 233 duhovnikov, ponajveč Župnikov. — I* Celja. Na sumu, da je izvršil vlom v kantino šmalske vojašnice, je neki nadomestni rezervist Tanez Pirko-vič. Prišel je v nedeljo zvečer pozno domu in ne ve nič prav povedati, kje se je ponoči mudil. — Srečo je imel. 25. avg. se je peljal g\*-stilaičar in mesar Julij Ogrizek iz Rog. Slatine v Šmarje pri Jelšah. V Tekačevem se js peljal čez železniške progo. V tistem hipu je privozil ▼lak in zgrabil  konja tako,  da j«
konj obležal na mestu mrtev. Voz je tudi razbit. Ogrizku in neki posest-niči, ki se je peljala z njim, se ni ničesar zgodilo. — Ponesrečil se je na Pragarskem delavec Prane Zabšek. Težak železni kavelj mu je padel na desno nogo in uiu jo jo zdrobil. — Iz Laškega trg f * Na strašen način je našel smrt Seli-čev blapehc v SI i vnem. občina Sv. Krištof. Na podu je padel prespanj na njega in mu je zdrobil prsno ogrodje. Pozabil je prešpanj podložiti.
Iz Središča se nam poroča, da namerava prirediti tamkajšnja Ciril in Metodova podružnica 8. septembra veselica s petjem, telovadbo, plesom, prosto zabavo itd. Pričakuje se lep obisk tudi iz okolice.
Korofto.
Požar. V torek je zgorelo nad Vrbo iz . treh hiš obstoječe zaselje. Posrečilo se je resiti živali. Vzrok požara je bil, ker so se vnele saje v eni teh hiš.
Cez skalo padel. Od 19. t. m. 2e so pogrešali baletnega pastirja Iva-na Rasingerja, ki so ga te dni šele našli na planini Muhnik v Karavankah. Padel je kakih 200 m globoko :n se ubH.
Vlom. V Št. Rupertu pri Celovcu je vlomil nedavno neznan tat v stanovanje zasebnice Ane Karpf na Glavni cesti št. 14. Tat je moral oči-vidno stanovanje dobro poznati, ker je ukradel iz škatlje, ki je bila skrita med perilom, 150 K v gotovini.
A'oz ukradel. Neki postrešček v Celo ven je pustil svoj ročni voziček te dni pred hišo, kamor je moral prinesti kovčeg. Ko jc prišel nazaj na cesto, voza že ni bilo več. Naznanil ic tatvino takoj stražniku in oba sta se spravila iskat tatu ter ga dobila, ko jra je ravno hotel prodati nekemu možu za 4 K. Tatu, ki je bil že večkrat kaznovan, so oddali sodišču.
Primorsbo.
Da se je pregrešil   proti cerkvi,
take in enake misli rojijo po glavi nekemu 29ietnemu Andreju Pintar-iu iz Števerjana pri Gorici. Revež si 7** gnal to tako k srcu, da je šel v Gorico na policijski urad na glavarstvu ter se tam javil, da dobi zaslužno kazen. Pri policiji so seveda hitro spoznali, da imajo opraviti z umobolnim revežem. Prišla je mati in odpeljala je svojega nesrečnega sina domov.
Tatvina na pošti v Krminu. Neznani tatovi so udrli v noči od torka na sredo v poštni urad v Krminu ter so odnesli iz priročne blagajne znesek 6500 K. Navadno je ta denar spravljen v veliki blagajni, v torek pa je bil puščen v mali priročni blagajni. Zdi se, da so bili tatovi dobro podučeni, kje je denar, kajti velike blagajne se niti lotili niso. Odprli so tudi nekaj priporočenih pisem in po-šiljatev, ali ker niso dobili v njih ničesar, kar bi jim prijalo, so pustili vse na m i m. Nekoga so včeraj aretirali v Krminu, pa najbrže ne bo pravi.
Nezgoda. 501etni gostilničar Andrej Obersnel se je peljal z vozom v Herpelje. Naenkrat so se splašili konji in jx> kratkem dirjanju so prevrnili voz. Obersnel je padel v velikem loku z voza in si zlomil levo ramo. Prepeljali so gra v mestno bolnišnico.
Kolera. Franica Škrbee, stara 48 let, stanujoča v Trstu v ulici Sv. Nikolaja št. .'J. dekla pri neki rodbini, je šla predsnočnjem, ker je čutila, da ji prihaja slabo, v spremstvu svoje <estre Marije, v bolnišnico. Že v veži pa je dobila napade, ki so bili zelo podobni koleri. Vsled tega so spravili njo in njeno spremljevalko takoj v Magda!ensko bolnišnico. V to bolnišnico so sprejeli tudi Rudolfa Pavši-ea, starega 20 let, stanujočega v ljudskem prenočišču G. Gozzi, ker so s** pojavili pri njem znaki kolere, islotako so sprejeli v to bolnišnico tudi 561etno Terezijo Jankovič, ki službuje pri rodbini Segre v ulici A. Canova. Bakteriologična preiska-- B rlejektov brivca Mikieviča in dninarja Pierinija je dala negativen rezultat. Ravnotako so konstatirali zdravniki, da v slučajih, ki so se pojavili v Pikonih, ne gre za kolero.
Prodaja mleka. C. kr. namestil ištvo v Trstu je izdalo 24. t. m. sledeči razglas: Na predlog- tržaške obline prepoveduje c. kr. namestništvo v smislu § 60. odst. 4. obrtnega reda prodajanje mleka od hiše do hiše in po j^-nih ulicah in cestah v Trstu in predmestjih za dobo treh let. Ta od-rodba stopi v veljavo s 1. septembrom t. L; toda ne zadeva oskrbovanja z mlekom za posamezne zasebnike, ki dobivajo mleko po naročilu naravnost od kmetov. Prestopki te irepovedi se kaznujejo po določilih obrtnega reda prekupčevalci, drugi pa v smislu ministrskega ukaza z due 30. septembra 1857. drž. zak. st. 198.
Izpiti Is državnega računstva.
25. septembra t. 1. se prično, kakor smo že poročali, pri c. kr. namestni-štvu v Trstu glavni izpiti iz državnega računstva za leto 1910—1911. Prošnje za pripustitev k izpitu je treba vložiti najkasneje do 18. septembra t. 1. pri izpraševalni komisiji v namestništvu I. nadstr. št. 23.
Zaradi pomanjkanja mesa. Predvčerajšnjem ob 7. zvečer so imeli socijalni demokrati na travniku pred občinsko ljudsko šolo v ulici Donado-ni v Trstu shod, da zavzamejo stališče proti pomanjkanju mesa. Na shodu, ki se ga je udeležilo nad 2000 oseb je govoril poslanec Pittoni in občinski svetnik Cernivc. Po končanem shodu so šli zborovale i skozi ulici Barriera vecchia v mesto, kjer je pa demonstrante močen oddelek policije potisnil v predor. Pri Sv. Jakobu so se demonstrantje mirno razšli.
Goljufije in tatvine. V izseljeni-škem domu v Trstu so aretirali nekega Mila Odaloviča s Hrvaškega, ki se je hotel izseliti s pomočjo ponarejene delavske knjižice v Ameriko, da l»i mu ne bilo potrebno služiti pri vojakih. — Ker je okradel med opoldanskim odmorom svojega tovariša za 90 K, so aretirali v Trstu kletnega Petra Raeimoviča iz Šibenika in zaradi podobne tatvine dninarja Josipa Ladiča iz Kačič, ki je ukradel svojemu tovarišu Suherju 3 petkron-ske tolarje. Fakin Ivan Depol je izmaknil iz neke vreče 15 kg kave; tudi njega so vtaknili pod ključ.
Za milijonsko nevesto. Neki »plemič« je prišel na popolnoma novo idejo, kako bi prišel do premožne neveste, ki mora biti seveda milijonarka. Možakar razpošilja babicam tiskane pozive, ki se glase: »Aristokrat, 50, sam bogat, znan človekoljub in nvadiuoljub, se poroči takoj z milijonarko, ki pričakuje kmalu otroka. Temu pozivu jo ^riklopljen njegov naslov: Anton baron Sessler FTerzinprer, eapitaino marin au Lonpr Con rs, Trst, Vanoli, Krieprlach, Lovrana, in še neka tiskovina s prošnjo, »pošljite svojemu zdravniku, babici, česalki ali drugi primerni osebi«. Ta aristokrat in mladinoljub že ve. da so milijonarke včasih v stiskah in da ne veddo kaj bi počele z otrokom, ki se mu očeta ne upajo imenovati.
V vlaku je umrl. Iz umobolnice v Trstu so peljali tri umobolne v goriško umobolnico, ker spadajo na Goriško. Med potjo je bil eden precej nemiren, prišlo mu je slabo in nenadoma je umrl. Namesto v nemirno umobolnico so ga odnesli na mirno goriško pokopališče. Doma je iz Sv. Križa na Vipavskem. Piše se Bržan Karel.
Težka nezgoda pri delu. 241etni tesar v ladjedelnici v Tržiču Roman Lonzar, stanujoč v Trstu v ulici Dante Alip-hieri št. 22 je padel predvčerajšnjem tako nesrečno Z odra, da si je zlomil črepinjo. Ponesrečenec se bori s smrtjo in leži v mestni bolnišnici.
Državni poslanec Bugatto med devinskimi Slovenci. V Devinu je toča napravila velikansko škodo. Devin spada pod volilni okraj držav-negra poslanca Bujratta, ki je prišel te dni v Devin, da se prepriča o škodi ter izposluje kako državno podporo hudo zadetim de vinskim kmetovalcem. Obenem je tudi razpravljal z upravo devinskepra gradu, da se poravnajo nasprotja, ki ovirajo gradnjo dveh potrebnih vodnjakov, za katera da vlada 24.000 K.
30 let. 3. septembra praznuje re^ki guverner dr. Štefan grof Wi-ckenburg ^Oletnieo svojega službovanja kot ocrrski državni uradnik.
Pomanjkanje živine. S j »urnikom Fran Kossuth se je odpeljalo včeraj 500 plemenskih krav in 1(5 plemenskih bikov iz Antrleškega v Reko. Žival je baje izredno lepa in bo vlada oddala te plemenske živali avstrijskim poljedelcem. Tudi mi čakamo!
Dnevne vesti.
-(- »Edinost« je zopet nervozna, kakor postane vselej, kadar se govori o združitvi primorskih poslancev s Šusteršičevimi ljudmi. Zdaj bere levite istrskim akademikom zaradi resolucije, s katero so najodloČnejše obsodili, da so Laginja, Mandie in Spinčič uskočili v Šusteršičev tabor. »Edinost« ugovarja temu in pripoveduje novic, kar je že tolikrat povedala, ne da bi kogarkoli prepričala, da istrski poslanci niso uskočili v noben tabor. Ker je vsako pričkanje za besede sploh neplodno iu ker sodi svet vedno le po dejstvih, nam ne hodi ua misel, da bi se spuščali v kako debato. Pribijamo pa vnovič, da so istrski poslanci sklenili z dr. Šuster-šičeni tako zvezo, po kateri so postali popolnoma odvisni od njega, in to je korak, ki se ne more drugače imenovati, kakor da so uskočili v Suster-sičev tabor. To imenovanje je toliko bolj opravičeno, ker pred volitvami
nobeden prizadetih poslancev ni prišel s barvo na dan in se je vsa stvar uprizorila z očitno zahrbtnostjo. Pribijamo to le zaradi tega, da bi se naš molk ne tolmačil kot kako priznanje, da ima »Edinost« prav, kajti debata o tej zadevi je za nas sklenjena, kakor so sklenjeni naši računi s čast it im i gospodi poslanci istrskimi. Šli so tja, kamor jih je pehal klerikalizem po Mahniču, Jegliču in Karlinu in kamor jih je vleklo srce. Će je njih korak v Istri sami naletel na kak odpor, nam je to le v zadoščenje.
-j- »Gospodarska zveza« in kmetje. Vedno lepše stvari prihajajo na dan o delo van ju »Gospodarske zveze«. Iz vrhniškega okraja se nam namreč poroča, da je med tamošnji-ini kmeti zavladalo silno razburjenje in ogorčenje radi postopanja »Gospodarske zveze«. Ta klerikalni zavod je ob bogati košnji napravil s dolžni »Gospodarski zvezi« prodati kmeti pogodbo, vsled katere so le-ti seno meterski stot po 3 K, d očim že sedaj znaša cena za meterski stot 6 kron 50 vin. »Gospodarska zveza« je najela na Vrhniki velikanske šupe, kjer sedaj kupici nakupljeno seno. Razume se samo ob sebi, da »Gospodarska zveza« sedaj vztraja pri tem, da so s kmeti sklenjene pogodbe veljavne in da ji morajo kmetje prodajati seno po že preje določenih cenah. Kmetjč se temu seveda protivi-jo in zahtevajo, da se jim seno plača po sedanji tržni ceni. Ker »Gospodarska zveza« neče odnehati, so vsi prizadeti kmetje pokonci in nečejo ničesar slišati o senjski kupčiji, ki so jo v svoji lahkomiselnosti sklenili s klerikalci. Položaj v vrhniškem okraju je sedaj sličen onemu v Žalcu, samo da igrajo tu vlogo židovskih prekupcev — klerikalci s svojo »Gospodarsko zvezo«. In to bi naj bili prijatelji kmeta?! »Gospodarska zveza« dobiva deželno podporo za to, da bi pomagala kmetu pri razpečava-nju poljskih pridelkov ter ga varovala škode, a kaj dela sedaj s kmetom? Odira kmeta kot najumazanejši židovski spekulant in izrablja njegovo neizkušenost in nepreudarnost v svoje samopašne namene. In ti klerikalci, ki sami tako postopajo s kmeti, imajo še drzno čelo, da v »Slovencu« markirajo ogorčenje radi istotako umazane hmeljske prekupčije v Žalcu To je že višek nesramnosti in hi-navščine. čas bi že bil, da bi kmetje spoznali te svoje »osreče vatel je« in jim obrnili hrbet, sicer jim bodo odr-li še kožo s telesa.
-j- Kako podpirajo klerikalci domačo živinorejo? Klerikalci neprestano vpijejo, da se morajo ščititi interesi domačih živinorejcev in da se radi tega pod nohenini pogojem ne sme dovoliti uvoz tuje živine in argentinskega mesa. Človek bi torej mislil, da bodo klerikalci storili vse, karkoli bi moglo biti na korist domačemu živinorejcu. Poglejmo! »Gospodarska zveza« je sklenila z upravo vojne mornarice pogodbo, da ji vsako leto dobavi toliko in toliko tisoč volov. V pogodbi izrecno stoji, da se je pri dobavi v prvi vrsti ozirati na domačo živino. Po pogodbi bi bila torej »Gospodarska zveza« dolžna, vole za mornarico kupovati doma na Kranjskem. Toda klerikalni zavod se nimalo ne briga za to določbo, marveč kupuje vso živino, ki jo rabi za mornarico, izključno na Ogrskem in Hrvaškem. Mesto da bi dala »Gospodarska zveza« zaslužiti domačim živinorejcem, privošči raje ta zaslužek Madžarom in Židom. Ali ni to nekaj nečuvenega? A ne samo, da ne privošči domačiuom zaslužka pri dobavi živine za mornarico, marveč še škoduje dobremu glasilu kranjske živine s tem, da manjvredno ogrsko blago predstavljajo za pristno kranjsko. Za vse to, domačim kmetskim interesom seveda posvečeno delovanje pa dobiva »Gospodarska zveza« še deželno podporo!
+ V zavesti svoje slabosti in ma-loštevilnosti se obračajo v »Slovencu« Slomškarji na vse, kar »leze inu gredec, naj se udeleži njihovega zborovanja v Ljubljani dne 7. septembra. Slomškarjev samih je pač tako malo število, da si ne upajo v Ljubljani nastopiti sami, zato vabijo na svoj sestanek »prečastito duhovščino«, delavca in kmeta, da dobro došli so jim celo — njihovi napredni tovariši, samo da prikrijejo redke svoje vrste. Radovedni smo, koliko naprednih učiteljev in koliko zavednih kmetov in delavcev se bo dalo izrabiti za stafažo tistim »pogumnim in odločnim ljudem«, ki so iz samega strahu pred klerikalnim terorizmom in v zavesti svoje nesposobnosti uskočili v farški tabor. Prepričani smo, da bomo na Slomškarskem zborovanju videli prav malo mož, prav mnogo duhovnikov, a največ — polomljenih značajev.
+ Klerikalci, Barjanl pa pitna
voda. Včerajšnji »Slovenec« piše: »Na izpolnitev liberalnih obljub čakajo še danes med drugimi tudi Bar-jani. V uradnem listu se bere, da Barjani zelo trpe vsled pomanjkanja vode, kar je je, je nepitna in zdravju
škodljiva. Barjani magistrat že leta in leta prosijo, da bi se vodovodna napeljava vsaj do šole na Karolinški zemlji podaljšala, toda Hribar in Tavčar sta jim na raznih shodih to le obetala, izpolnila pa nikoli.« — K tej notici pripominjamo samo to - le: Spomladi je dr. Tavčar na shodu pri Marencetu na Dolenjski cesti rekel, da smatrajo na prednja ki za najnujnejšo potrebo, da se izpelje mestni vodovod tudi na Barje in da se bo narodno - napredna stranka takoj lotila tega dela, Čim se kostituira novi občinski svet. Na te dr. Tavčarjeve besede se je dvignil znani klerikalni Barjan in zvest »Slovencev« pristaš — Smue ter izustil krilate besede: »Mi, kar je nas patoliških na Barju, ne maramo vode, saj je imamo še preveč in če hočete, je Še vam Ljubljančanom lahko nekaj odstopimo!« Tako je govoril »Slovencev« najožji somišljenik, sedaj pa prihaja »Slovenec« in zabavlja, češ, da se Barja-nom vedno samo obljublja vodovod, ne izpolni pa obljube nihče. Hinavec! Zakaj pa ne pove, da bi bil vodovod na Barje že dolgo dograjen, če bi imeli že župana in občinski svet. Kdo pa je zakrivil, da že leto dni nimamo ne župana in ne občinskega sveta t Ves svet ve, da so vse to zakrivili klerikalci. Ako torej Barjani še sedaj nimajo zdrave pitne vode, vedo sedaj, komu se imajo za to zahvaliti — klerikalcem!
-f- Bratje Hrvati — naši nasprotniki? Neki dalmatinski list. katerega ime raje zamolčimo, piše tako-le o slovenskeni vseučilišču v Ljubljani: »Mi smo že Jani priobčili članek, da je slovenska univerza nepotrebna. Manjka ji pogojev in ne čuti se za njo nobena potreba. Slovenščina ni jezik, marveč je samo dialekt hrvaščine, s slovensko univerzo bi ne delali za jugoslovansko vzajemnost, marveč samo na škodo vzajemnosti. Nam je potrebna višja trgovska akademija, politehnika, urediti je nam vprašanje univerze v Zagrebu tudi za Slovence ter ustanoviti v Zagrebu medicinsko fakulteto. Toda za slovensko univerjo ni prav nobene potrebe.« — Dalmatinskemu listu seveda ne bomo odgovarjali, še manj da bi mu dokazovali upravičenost slovenskih vseučiliških zahtev, samo tole mu povemo: Kdor jc proti slovenskemu vseuč ilišcu, je naš narodni sovražnik in naj je potem Nemec, Italijan ali Hrvat, da, naš sovražnik je, ako tudi skriva svoj šovinizem pod krinko navdušenja za jugoslovansko idejo. Pa to-le si naj gotovo gospoda še zapomnijo: Naj smo Slovenci še tako navdušeni pristaši jugoslovanske vzajemnosti, tega pa ne bomo nikdar dovolili, da bi se pod masko jugoslovanske ideje, v resnici pa pod vplivom a bornega šovinizma, skušalo zavirati naše narodne in kulturne težnje. Taki bratje naj ostanejo daleč od nas!
+ Klerikalci v Št. Jerneju. Klerikalci kriče kolikor se da, ker so pri občinskih volitvah v Št. Jerneju zmagali Gonja od klerikalne strani je bila nepopisno velikanska in slepariji so klerikalci, da smrdi do neba. I pati je, da vloži narodno-napredna stranka proti volitvi ugovor. Za pod-občino Gradišč je bil izvoljen kot odbornik Josip Č u d o v a n. Ta mož je sicer strasten klerikalec, ali občinski odbornik ne more biti. ker je bil pred enim letom pri sotlišču v Kostanjevici kaznovan po § 461 k. z. in torej nima volilne pravice
Občinske volitve v Osilnici. Dne 22. avgusta t. 1. so se vršile občinske volitve v Osilnici in izpadle so na veselje narodno-napredne stranke. Akoravno so klerikalci napeli vse moči, so vendar podlegli. Kaj so vse počenjali Jakob Baje, Peter Poje in mladi Kvat ernik! Se stari Jože Po j e je na dan volitve ob 2. ponoči obiskoval volilce iu nanje pritiskal, naj bi ne volili z narodno-napredna stranko. Žnpni upravitelj Jakob Baje je zlasti skušal župana Ju rja Žagarja vjeti v svojo past in ga naščuvati proti narodno-fiapredni stranki. Toda gosp. župan je še o pravem času spoznal, da ga misli župni upravitelj Jakob Baje na led speljati in se je s svojimi volilci krepko zavzel za narodno-napredno stranko, ki je tudi sijajno zmagala v vseli treh razredih. Gospod Jože Malnar. profesor iz Malinovšča št. 1, se je na vso moč trudil za klerikalce in je obljuboval volilcem, kako jim bo pomagal pri delu novih šol, kako bodo s prav malimi stroški sezidali tri šole in dobili takoj cesto iz Borovca na Osilnico, če zmaga klerikalna stranka. A nic ni pomagalo. Klerikalci so bili poraženi. Osilniška občina je pri vseh državnozborskih in deželnozborskih volitvah toliko napredovala, da so vsi trgi in vse občine v primeri ž njo zaostali glede glasov, oddanih za narodno-napredno stranko.
4- Na ljubljanskem trga se dogajajo res vedno lepše stvari. Klerikalne prodajalke živil so vsled hujskanja črne gospode čedalje nesram-nejše in insultirajo ljubljanske gospodinje, če kaj rečejo zaradi dragi-
nje. Ob enem pa v svoji ošabnosti kar očitno priznavajo, da delajo draginjo nalašč, kakor jih klerikalci uče in se še hvalijo s svojim oderuštvom. Včeraj je rekla na trgu neka kmetica napram drugi: »Enega konja smo si letos z draginjo že zaslužili in če bo dolgo trpela ta suša, zaslužili bomo še enega.« S sušo si prodajalke živil olajšujejo vest in suša jim je dobrodošel povod, ka kousumente do skrajnosti odirajo. Kaj res rti nobenega sredstva in načina, s katerim bi se dalo regulirati cene živilom vsaj tako, da bi bile krščanske. Saj mestno prebivalstvo od srca privošči poljedelcem pošten i u dober zaslužek, ali zdaj je draginja nežnostim.
-[- To pa to. V »Naši Moči« čitamo iz Idrije med drugim: »Kot svoje delo sinejo liberalci edino realko šteti, ta zavod pa je ustanovljen s takimi žrtvami, da jih mesto še v tridesetih letih ne bo prebolelo, medtem ko je S. L. S. nameravala tudi podoben zavod, a znatno ceneje ustanoviti.« — Poznamo idrijske klerikalne dopisnike kot farbarje z redkimi sposobnostim i, toda tako dobro jo že dolgo niso povedali. S. L. S. je nameravala ustanoviti realki podoben zavod, a znatno ceneje. Te krščanske farbarje vljudno vprašamo, kdaj in kak zavod so nameravali ustanoviti in zakaj ga niso ustanovili, ko so bili vendar toliko let na krmilu v idrijski občini. Sicer pa nam dejanja povedo, kaki mojstri so klerikalci za ustanavljanje zavodov. Za časa ministrovanja koruptnega Gessmarma so ukradli nek zaklad za rudarske dobrodelno namene in postlal i Oswaldovim nunam mehko gnezdo v Idriji. Ustanovili so tudi dekliški osmi razred, a poduk je bil tako škandalozen, da pra je šolska oblast prepovedala. In vendar ima Idrija klerikalnega državnozbor-skegn poslanca znanega Gostinoarja. Lahko bi jim bilo torej nekaj doseči za Idrijo, a se ne morejo z drugim izkazati, ko z veliko ničlo. Zato pa .je njihovo l>esedičeuje, da so nameravali ustanoviti kak zavod v Idriji, samo smešno farbanje idrijskega prebivalstva. Ustanovitev idrijske realke pa pomen j a poleg velikanske kulturne pridobitve tudi veliko gospodarsko korist za idrijsko mesto. Najmanj 60.000 Jv pride ravno vsled realke denarja v Idrijo. Koliko zaslužijo obrtniki in družine, ki imajo dijake na hrani in stanovanju. In koliko manj izdajo starši v Idriji, ker lahko Študirajo sinovi v domačem kraju in ne v dragih tujih krajih. Idrija ima torej dvojen dobiček od realke. Vsak razumen Idrijčan to spozna, le klerikalnim zaslepljencem je treba od časa do časa nasuti peska v oči. Sicer pa je glavno klerikalno delo slepljenje ljudstva.
+ Hotel »Malner« na Bledu. Z ozirom na notico v Vašem cenj. listu dne 20. t. m. omenjam, da bi bila ške da, ako bi Ta hotel prišel pri javni dražbi v napačue roke, velika ne samo za narodno stvar sploh, teinveč posehno še za. tujski promet na Bledu, ker stoji na najlepšem mestu ob jezeru in je pravi biser. Treba samo, da prevzame vodstvo hotela podjeten in izurjen hotelir, ki bi znal privabiti na Bled zopet bogate tujce, ki so nekoč posečali naše letovišče in raznesli grlas o kra-soti narave iu prijetnem bivanju na Bledu daleč po svetu. Želeti bi bilo. da se zavzamejo za to stvar z vso vnemo in resnostjo interesiram in sposobni krogi.
Gorenjec.
-f- Iz držav noželezniške službe. Premeščen je uradniški aspirant Rudolf Stergar iz Kanfanara v Škof jo Loko. Na novo sprejeta sta kot vo-lonterja Vincencij Cajnko za postaji Podna rt - Kropa in dr. Miha JmJUk na postaji Kranj.
"+ Imenovanje v mestni službi. Koncept ni praktikant pri mestnem magistratu dr. Janko Beree je imenovan za koncipista.
— Danes ob 6. popoldne se vrši v »Narodni kavarni« sestanek ljubljanskih narodnih dam zaradi cvetličnega dne, na kar ponovno opozarjamo. Vabila se uiso razpošiljala, ker so k sodelovanju tem potom na-prošene vse, res narodne dame. —
— Ustanova za slepce. Glasom naznanila ravnateljstva c. kr. zavoda za slepce na Dunaju je meseca septembra t. 1. zasesti dve mesti dr. vit. Zhischmannove ustanove za slepce. Pravico do teh mest imajo revni slepi otroci, ue glede na vero aH spol in sicer pred vsem taki s Kranjskega, potem s Koroškega in končno tudi s tšajerskega. Pogoji za sprejem ▼ ta zavod so sledeči: a) Dokončano sedmo in neprekoračeno 12. leto; morebitno starostno razliko do 14. leta lahko izpregleda nižjeavstrijsko namestništvo (krstni list), b) Pristojnost v kaki občini tostranske državne polovice (domovnica), c) Izpričevalo o cepljenih kozah, d) Popolna ali skoraj popolna osiepljenoet (uradno zdravniško izpričevalo), e) Zmožnost izobraževanja (izpričevalo učitelja dotičnega kraja), f) Dokazano uboštvo slepcevo ter izkazilo, da tudi pristojna občina približno 1000 kroti oskrbovalnih   stroškov   nikakor ne
zmore (nbožno izpričevalo, potrjeno od politične oblasti), g) Rever« staršev, ozir. njih namestnikov, s kate-rim se zavezujejo gojenca na svoje stroške pripeljati v zavod, odnosno ga kasneje zopet odpeljati domov ter prevzeti v lastno oskrbo. Pri dokazanem u bost vu so take prošnje kolka proste in se imajo vlagati najkasneje do 15. septembra t. 1. pri ravnateljstvo c. kr. zavoda za slepce na Dunaju (Direktioti des k. k. Blindener-ziehungsinstitutes Wien, H/2, Wit-telsbachstrasee 5).
— Mokronog v plamenu. V trgovini gosp. Samca na Mestnem trgu v Ljubljani so razstavljene slike požara, ki je v pepel in razvaline uničil trg Mokronog-. Naj si občinstvo ogleda grozovito nesrečo, ki je zadela Mokronog. PodpoTe sprejemajo: Le-nasi & Gerkman, I. Samec in župni urad sv. Nikolaja v Ljubljani. Beda je nepopisna! Prosimo pomoči. — Za odt>or: Peter Strel.
Nenadne smrti je umrla obee-priljubljena gospa Marija Logonder iz Binklja pri Stari Loki. V kleti se je vnel poln sod špirita, revica je hitela gasit, a ogenj se je prijel njene obleke, ki je vsa na nji zgorela. Zadobila je strašne opekline po vseiu telesu ter čez šest ur po groznih mukah izdihnila svojo dnšo. N. v m. p.!
Požar v Mokronogu. Požar je uničil */| trga Mokronog. Beda je nepopisna. Škoda se ceni približno na 2 ?nilijona kri m. Danes, dne 29. avgusta, torej 10. dan po požaru je še s plamenom gorelo pri Petru Jeriču sredi trga. Ogenj je pogasil s pomočjo sosedov gosp. Peter Strel. Slike pri gosp. J. Samca, trgovcu na Glavnem trgu. kažejo grozovito katastrofo. Darovi prihajajo od raznih strani, a vso premalo za obupni položaj. Požarna hramba je izgubila v ognju nad 200 metrov cevi. tudi brizga Ina je težko poškodovana, ker je ni bilo raggoee rešiti iz plamena. Upajmo, da priskoči na pomoč država in dežela. Gospod davkar Arh je imel danes komisijonalni ogled v pričo župana in odbornikov glede odpisa davkov pri najemninskem davku. — Tujci prihajajo z raznih strani. Prvi je podaril privatno znesek 100 K gospod grof Chorinskv iz Ljubljane. — Imena plemenitih darovateljev se borio priobčila. — Gospića Mrak, Glavni trg, je poslala iz Ljubljane obilo obleke. Bog ji plačaj! — Prosimo pomoči! Uničenih je nad 200 objektov. Pred par dnevi smo imeli še toro, ki je naredila precej škode. Starodavni stolp, star nad 900 let, se je boril s plamenom, a je končno ostal 1 malimi poškodbami. Varovala sta ga sodni sluga gosp. Jenič in lastnik gosp. Strel. Zavarovalnice so deloma dobrodelno nastopile, posebno »Duua v< . Tudi c. kr. okrajni glavar v Krškem se je mnogo potrudil, da olajša bedo. Čast mn! — Dijaki, ki so na pojBfmeah, so bili vzorni pri požarnem delu in sedaj pri pisanju prošenj /a j>odpore. — Gospod uči-fejj Trata* kot načelnik požarne hrambe je storil več nego je bilo v njegovi moči. Med divjajočim požarom ni omahnil, dokler ni končno obžgan izšel iz plamena. — Orožniki so neutrudno delali. Posta je vodja je bil na obrazu obžgau, a tudi straž-mojster Brolih in Gorenjak sta storila vse, kar je bilo v njihovi moči. Vsi zaslužijo pri/nanje in pohvalo.
Z Vrha pri Vinici. Tukajšnji občinski odbor je izvolil dne 2f>. t. in, tukajšnjega učitelja Frana Ju-vanca soglasno častnim občanom za zasluge, katere si je on iztekel ■ 24-letnim tukajšnjem službovanjem v Soli in kol občinski svetovalec in tajnik, kot ustanovu ik kmetijske podružnice in kmetske hranilnice. Z nami je bil vedno naprednega. m:-
lijaaja In n varjen naj bo, da bo med
Bajni V spominu ostal do skrajnih let. K slovesu, ko prihaja v Mirno l>eč kot nadučiteij mu želimo, da živi j n deluje še mnogo let v blagor tlačenega, slovenskega kmeta.
T. kr. gozdno oskrhništvo v Idriji, ki je bilo doslej nastanjeno v starem eraričnem poslopju, dobi novu uradno poslopje. Nova zerradba v I a vil jonskem slogu zidana bo stala na mestu starega j>oslopja, ki se podere do tal. Novo poslopje mora biti ggtOVO do konca oktobra J 912. Oddaja del je razpisana do 9. septembra let os in se ima z delom takoj pričeti in če lf mogoče še letos spraviti po* slome pod Streho. Novo poslopje, ki bo v kras šolskega trga, bo obsegalo v visokem pritličju pisarniške prostore in del o^krbnikovega stanovanja, v prvem nadstropju pa oskrbni-kovo stanovanje. Stroški so prora-iunjeni na 34.000 K in je za to vsoto pokritje v državnem proračunu za leto 1910 in 1911. Kdaj neki dobi c. kr. sodišče in c. kr. davčni urad svoje uradno poslopje? Soscbno sodišče v Idriji je nastanjeno v škandaloznih prostorih, kakor jih menda ni na Kranjskem.
Planinska veselica v Kranjski gori dne 3. septembra popoldne ob polu 4.v vseh prostorih in na vrtu hotela Slavec ima na sporedu: Petje kranjskogorskega mešanega in mo-
škega zbora, ples, šaljivi kabinet, streljanje, kolo sreče, itd. Ker se bo prav ta teden zasadila prvič lopata v planinski svet, kjer so morali Slovenci dosedaj iskati zavetja pri tujcu, zato je hvalevredna požrtvovalnost kranjskogorske podružnice, ki je pri slabih svojih močeh podvzela zidavo novega, krasnega doma, vredna priznanja, katero se najlepše izkaže s tem, da se poseti veselico. Upati je, da bo neprisiljena, domača zabava združila v nedeljo vse prijatelje naših gora in naših planin, ki naj poleg lepote nudijo nam tudi prijeten počitek v naših slovenskih kočah in domovih. Zato vsi zavedni Gorenjci, ki veste ceniti delo slov. plan. društva, zato vsi Slovenci - planinci na veselico v Kranjski gori.
Klektroradiograf »Ideal«. Jutri v petek, 1. septembra: Večer smeha. 1. Turška železnica (Gastein). (Krasno koloriran naravni posnetek.) 2. Rozalija sita življenja. (Jako komično.) 3. Gosli. (Prizor iz židovskega življenja.) 4. Moric dojilja. (Jako komično. Prince.) 5. *) Plesalka Žive. (Indska legenda. Umetniško kinematografsko delo.) 6. Maks je našel nevesto. (Jako komično, igra Linder.) Številka 5 samo pri večernem sporedu.
V mestni klavnici so zaklali od
13. t. m. do 20. t. m. 63 volov, 4 bike, 12 krav, 134 prašičev, 174 telet in 11 koštrunov. Vpeljalo se je 496 kg meso, zaklane živine pa 3 prašiče, 36 telet in 1 koštruna.
Kolo ukradeno. Danes dopoldne je bilo izpred justične palače ukradeno zidarskemu polirju Antonu Crrandošeku novo kolo »\Vaffenrad«, vredno 280 K. Kolo ima tovarniško številko 129.570 desni držaj nekoliko edrgnen, na pedalih |>a ima samo na eni strani gumija. Pozor pred nakupom.
Konja sulašiia sta se predvčerajšnjem nekemu vozniku iz Kranja na Mestnem trgu, ker sta se bila vstrašila električnega voza. K dirjajoči ma konjema je priskočil premo-gar Eker ter ju ustavil.
Karambol. Snoči sta v 01 i 11 s k i ulici skupaj trčila dva kolesarja, pri čemur se je enemu kolo znatno poškodovalo.
Izgubil je ključavničarski moj-sf^r g. Avgust Martinčič denarnico, v kateri je imel do 40 K denarja.
* Vabilo
na
XXVI. redno veliko :::   skupščino :n
,Dr U2&6 sv. [irila in Mefoda v Ljobljaor
v nedeljo, dne 10. septembra 1911 = ob 11. uri dopoludne --
v Tržiču na Gorenjskem (v salonu gostilne pri „Bastlju" gospe Franči-:-:   ške Perne, hišna štev. 99). :-;
SPORED:
1. Nagovor prvomestnika.
2. Tajnikovo poročilo.
3. Blagajnikovo poročilo.
4. Poročilo nadzorništva.
5. Volitev   članov   v družbeno vodstvo.1)
6. Volitev nadzorništva (5 članov.-)
7. Volitev razsodniŠtva -> članov.3)
8. Slučajnosti.
Vodstvo ..Dražbe sv. Cirila in Metoda v Ljobijai",
dne 26. avgusta 1911.
0 Iz vodstva letos  izstopijo gg: Fr.
Črnagoj, dr. Ernest Dereani, Gregor Ein-spieler, Luka Svetec. — V odboru pa Se ostanejo gg: And. Senekovič, Aleks Hudo-vernik, dr. Iv. Merhar, Fr. Pahernik, dr. Janko Šlebinger, dr. Ivan Tavčar, Ivan Vrhovnik, dr. Gregor 2erjav.
■) V nadzorniStvu so bili gg: dr. Fr. Ilešič, dr. Ferdo Miiller, Matija Prosekar, dr. Vladimir Ravnihar, Miloš Štibler.
») V razsodništvu so bili gg.: dr. Vinko Hudelist, Jan. Kogej, Karol Savnik, dr. Fr. Tekavčič, dr. Karol Triller.
DOSTA VEK. Odhod iz LJubljane z jutranjim vlakom 6 48, iz Kranja /'49. Takoj po prihodu v Tržič polože skupščinarji venec na gomilo pokojnega mecena Polaka. — Obed bo pripravljen v gostilni g. Mateja Lončarja §t. 143, ge. Frančiške Perne št. 99
in g. J. Stera št. 116 ter v drugih narodnih gostilnah. Kdor hoče, da dobi tu prlpravlfen
obed, naj se oglasi do 4. septembra pri
navedenih gostilničarjih ali pri podružnici „Družbe sv. Cirila in Metoda" v Tržiču.
Narodna obramba.
Prijatelji C. M. družbe prih. nedeljo popoldne na Vič, kjer priredi marljiva viška podružnica veliko veselico na senčnatem vrtu pri »Ani« (Škerlj) t. j. prva gostilna preko železnice proti Robežniku. Spored veselice je zelo bogat in zabaven. Ljubljančani, pomagajmo okoliškim somišljenikom, ki jih pritiska klerikal-
na večina, pri njihovem rodoljubnem prizadevanju!
V nedeljo« 3. septembra, vsi v Stopinjo vas! Stepanjska Ciril - Metodova podružnica, ki deluje kaj marljivo, priredi v nedeljo popoldne na vrtu znanega gostilničarja g. Jožeta Anžiča (pri »Soršu«) v Štcpanji vasi veliko veselico. Vrt, ki je zelo obsežen, dajo dosti prijetne sence in vabi človeka, da se pod košatimi vejami razvedri v družbi prijateljev in znancev in odpočije od napornega, tedenskega dela. Tu se zbero v nedeljo vsi, ki znajo ceniti naše narodno - obrambno delo in radi po svojih močeh podpirajo rodne brate v boju zoper naše narodne nasprotnike. Z delom za narod se bo združilo veselje in dobra volja, saj je za zabavo dovolj skrbijeno. Naj omenim samo, da je na razpolago veliko plesišče, kjer se bodo vrteli vsi, ki jim kri bolj burno vre, da bo veselje. Drugi, ki so mojstri v kegljanju, bodo poskušali svojo srečo na kegljišču, tretji zopet na strelišču. Te in one čaka lep dobitek. Za potolaženje lačnega želodca in žejnega grla bo skrbel gostilničar, ki bo postregel z izvrstno kapljico in okusnimi jedili po prav nizkih cenah. Zato pridite vsi, ki se čutite Slovenke in Slovence, da bo naš trud primerno poplačan.
Društvena naznanila.
Dobitki na veselici političnega društva za dvorski okraj, ki se vrši v nedeljo pri Novaku nasproti tobačne tovarne, bodo nekaj posebnega. Raz-"v en voza premoga, bodo srečni ljudje lahko še zadeli veliko grudo sladkorja, krasno uro, več daljnogledov, fotografske potrebščine, krasne nove velike slike (Prešerna, Ciaja itd.). popolna oprava za gospodinje, tint niki, šivalni stroji, preproge, namizni prti, telečje glave, damske toaletne potrebščine, razni servisi, igrače itd. Večina dobitkov je društvo dobilo po posredovanju naših trgovcev od svetovnih firm na Dunaju, Berlinu, Parizu in Londonu. Zato ni čudno, da presegajo dobitki po svoji vrednosti dobitke vseh enakih in dosedanjih prireditev. Ker bo med srečkami le malo praznih listkov, lahko v nedeljo vsakdo najde na veselici dvorskega okraja svojo srečo: »Sreča te išče, um ti je dan, našel jo boš, če nisi zaspan!«
A kad. fer. dr. »Sava« v Ljubljani naznanja, da se vrši odborova >*eja jutri ob 2. popoldne v »Narodni kavarni«. — Občni zbor je določen na četrtek, 7. septembra zvečer ob S. v restavraciji »Narodnega doma. — Svoje štajerske člane opozarja društvo na II. nar. obrambno enketo, ki jo prirede spodnje štajerska napredna akad. fer. društva 2. in 3. septembra v Celju. Končno naznanja akad. fer. »Sava«, da ima društvene kulerje v zelo lepi izdelavi vedno v zalogi narodna modna trgovina P. Magnič v S^lenburgovi ulici in sicer čepioe a 5 K in trakove z zapono po 2 K 40 v. Nnj si jih člani in gg. sta-l'pjšine do občnega zbora oskrbe!
Iz Knežaka pri Št. Petru. Velika ljudska veselica, ki jo je priredilo »Prostovoljno gasilno društvo v Knezaku« v nedeljo 27. t. m., je uspela nad vse krasno. Kljub klerikalni protiagitaeiji je prispelo na veselico ogromno ljudstva iz vseh bliž-nih krajev. Kmalu popoldne so začeli prihajati gosti iz Št. Petra. Ilirske Bistrice in Herpelj in okrog 4. je bil poln že ves prostor na veseličnem prostom. Prispeli so tudi Sokoli In Sokoliće iz omenjenih krajev, ki so iz prijaznosti pomagali sodelovati pri veselici in ki so s svojimi dobro uspelimi vajami zelo navdušili pivško ljudstvo. Tudi domače pevsko društvo je izvelo brez vsake kritike nekaj pevskih točk pod vodstvom g. nadučitelja D. Česnika, ki zasluži vso pohvalo kot načelnik gasilnega društva za svojo požrtvovalnost k dobro uspeli veselici. Veliko vani-manje je vzbudil srečolov med kmetskim ljudstvom, ki je v dobri pol uri pokupilo 1500 listkov. Posebno navdušenje pa je izzval ples in godba slav. herpeljskega sokolskega društva, ki je neumorno delovala in za-zibavala vesele pare s svojimi lahkimi valčki pozno v noč. Pri paviljonih pa so prodajale nekatere knežke gospe in gospodične izvrstne pijače in jestvine, da si je vsakdo privezal lahko svoj želodec. Kakor rečeno je veselica res imenitno izpadla in ljudje na Pivki bodo dolgo pomnili te gasilske slavnosti, saj kaj takega še ni bilo nikdar v Knežaku. Narodna ideja se je začela tudi tu probu-jati, začela se je svitati med kmetskim ljudstvom, ki je začelo spoznavati resnico in ceniti pomen požarnih hramb. Sicer se tudi tu, kot drugod, nahaja nekaj takih ljudi, ki ne vedo drugega kot zabavljati čez požarno brauibo, seveda pod pritiskom — fajmoštra. Toda vsa fajmoštrova rotenja in protiagitacija veselice, ni pomagalo nič; ljudje so si mislili: Gospod fajmošter le ostanite doma,
mi gremo pa rajse na veselico! In tako je tudi bilo. Gasilno društvo v Knežaku, ki pa je sele v prvih povojih, je zares lahko veselo in zadovoljno nad tako krasno vspelo veselico, ki mu je trden podstavek njegovemu nadaljnemu razvijanju. Smelo pričakuje lepih vspehov v bodočnosti. Tudi Sokoli in brhke Sokoliće so za-sejali kal navdušenja med naše ljudstvo, ki dozdaj še ni imelo prilike videti njihove telovadske izurjenosti in stroge discipline. Zares kaj takega še ni bilo na Knežaku in našemu ljudstvu bo ostalo vse v veselem spaminu in nikdar se ne bo nobeden kesal, da je posetil veselico. rp.
Književnost
Zbirka najlepših slovenskih koračnic, plesov in pesmi z vsebino: Parma V.: Mladi vojaki, Skoz vas; Jaki A.: Našim rojakom, Pozdrav z Dolenjske, Pozdrav z Bleda, Regiment po cesti gre; Parma V.: Triglavske rože; Možanc M.: Moje sanje in Parma V.: Zora vstaja iz Rokov-li jače v ter Ptička iz Legionarjev je izšla v založništvu R. Drischla v Ljubljani. To zbirko je mogoče dobiti v vseh knjigarnah in trgovinah z muzikalijami, eventuelno tudi naravnost od založnika.
izpred sodišča.
Izpred litijskega   okrajnega sodišča.
Obsojeni klerikalci. Iz Litije: Pretečeno soboto sta bila pri deželni sodniji v Ljubljani obsojena našega župana Kobilčarjevega Jurčeta mati na 2 meseca zapora, poostrenega s postom vsake 14 dni; nje sin Janez, Jurčetov brat, pa na 6 tednov zapora, oba radi znano »ponočne posode«.
V sredo je bila pa tukaj kazenska obravnava proti klerikalnim »junakom«, ki so 2. julija dejansko napadli in s poleni na tla pobili 3 može na T:štih pri Smartnem, kateri so se vračali od veseliee pevskega društva v Šinartnem, ki se je vršila na Slatini. Sodba se tukaj ni izrekla, ampak se bo tudi ta pri deželni sodniji, ker je pri kovaču g. Knnstlerju iz Ljubljane konstatirana težka poškodba. Vda r jen je bil na nogo, ter se mu rana še ni zacelila. Ali te obsodbe in obravnave ne smrdijo do neba?!
Izpred tukajšnjega porot nega sodišča
Par let sleparil je v papirnici v Vevčah K. J. i^oh. 35 let star, rojen na Dunaju in pristojen v Oberthram bivši tovarniški uradnik v Vevčah. Imel je nalog kot ekspedijent izplačevanje tovarniških delavcev; v to svrho je vodil dvoje vrst listin in sicer, prve za vpisovanje takozvanih »šiht« in druge listine so služile za izplačevanje delavskih mezd. Ta je pa zlorabljal zaupanje tvrdke s tem, da je v izplačevalne listine razun pravilnih delavskih dnin vpisal tudi bolnike ter delavce, ki so imeli dopust ali pa take, ki so že bili od dela izpuščeni. Obdolženec je šel z izplačo-valnimi listi k papirniški blagajni, kjer so se mu izplačala mezde. Te je razdelil po oddelkih med del a vee, ostanek pa je vtaknil v svoj žep. Tako je sleparil Sch. od meseca decembra 1909 do letošnjega majnika, ter na ta način opeharil Vevško papirnico za 240G K 44 v. Le neki novi odredbi pri sestavljanju teh list i m se je zahvaliti, da se je prišlo temu sle-parjenju na sled. Sch. ne taji svoje krivde marveč jo v polnem obsegu odkrito priznava. Zagovarja se le s tem. da je nadomestoval dve delavne moči in se je s tem sam plačal. Torej ie bilo po njegovem mnenju škoda prej poravnana jrredno je sledila ovadba. Ker je Scb. trdil, da ne znaša poneverjena vsota 2406 K, marveč samo nekaj črz 1000 K, je državni pravdnik predlagal, naj se obravnava v svrho konštatiranja pravega poneverjenega zneska preloži. Sodišče je predlogu ugodilo ter razpravo preložilo do prihodnjega porotnišk*1-ga zasedanja.
Razne ML
* Kolera. Ogrsko notranje ministrstvo razglaša, da se od nedelje ni zgodil niti v Budimpešti niti v Novi Pešti noben nov slučaj kolere. Tovarno za lim, kjer sta se zgodila oba slučaja kolere bo baje mesto na svoje stroške zažgalo. Dasiravno se ni zgodil noben nov slučaj kolere, vendar nevarnost še ni popolnoma odstranjena in krožijo po mestu vedno vesti, da je tu ali tam zbolel kdo za kolero. Te vesti pa so se izkazale doslej vedno kot neresnične. — Gior-nale d* Italia   poroča iz Verbicara:
V kraju vlada mir, ker je pobegnil de1 prebivalstva v gozdove ter so ti vzeli tudi bolnike s seboj. — V Bi-tolju je zbolelo v torek 36 ljudi za kolero, umrlo pa 26. Kakih 1000 rodbin je zapustilo mesto. Med vojaki se je dogodilo 13 smrtnih slučajev vsled kolere. Bolezen se razširja proti Ohridi, kjer so konstatirali že 7
slučajev. V Valoni je umrlo 17 ljudi. V Novem Pazaru so ljudje predrli vojaški kordon in kolero zanesli na deželo. V zadnjih 24 urah je umrlo tam 47 ljudi za kolero. V Skoplju so konstatirali 7 novih slučajev, 4 osebe so umrle. Sanitetni uradi pa prikrivajo ljudstvu druge slučaje. V Solunu so razširili karanteno proti Bitolju na 48 ur.
* Prosti Richter, ali ne grem do-inov. Inženir Richter je poslal sedaj že francosko brzojavko, v kateri iz-prašuje, kje je njegova žena. V brso-javki imenuje kot svojo prihodnjo adreso Solun. nKo je prišel dopolda dne 29. t. m. na postaj« Ostrovo, je moral zaradi kolere v karanteno za 24 ur, ki jo eventualno podaljšajo še za dva dni. To je Richterja tako ostrasilo, da je sklenil, da niti v Solun ne pride. Kam se misli obrniti, ni povedal. Morda se da še enkrat ujeti roparjem.
* Usihajoča Laha. Glavna žila češke dežele, Laha, usiha in žalostno je gledati, kako so se izpremenilo krajevne slike ob tej reki. Povsod prazniška, — ne prazniška, -— mrtvaška tišina. Čolni samevajo na prodih in tu in tam leži tudi kak parnik napol na suhem brez ognja in brez Ijmli. Le tu in tam plava kak plav po ozki strugi, leno in zaspano, kakor da bi hotel zdaj in zdaj obtičati. — Utihnili so glasovi, ki so sieer oživljali celo krajino, ne vali se več dim iz mogočnih labskih parnikov, vsa plovba po Lahi miruje, celo parni prevozi so morali ustaviti svoje delo, ker je voda preplitva in ves promet med bregovoma se izvršuje kakor nekdaj s plitvimi lesenimi čolni. Povsod v strugi so se pokazale velike skale in dolgi in široki prodi se raztezajo do vode. Polovica struge je suha. Na krajih, koder je stala sicer Laba 2 m visoko, so našli najrazličnejše stvari, ki so bile izgubljene od ribičev in čolnarjev in kot znamenje davno minulih časov so našli v suhi strugi tudi sekiro iz kamna. Povsod so se prikazali že oni znameniti kamni, svedoki suhih let, ki jih imenujejo »kamne lakote«. In res, vsi kraji oh Uabi so hudo prizadeti. Vfli velike plovne družbe so odpustile moštvo svojih ladij in obdržale samo krmarje, ki pa seveda tudi nimaji> nobenega dela. Na tisoče ljudi trpi pod tem. Globoka je smisel v besedah, ki so vdolbene v enem teh kamnov: »Če me vidiš, tedaj se razjokaj!« Povsod v Labi je polno takih skal, ki tvorijo takorekoc zgodovinski dokument Lahe. Samo en kamen se skriva še pod vodo in ta nosi baje težko umevne besede: »Mi smo se ^ razjokali, — smo jokali — in vi se boste jokali!« Značilno za starost plovbe na Lahi je, da je najstarejša zaznamovana letnica 1115. Za mesta ob Lahi je suša v labski strugi naravnost usodepolna. Trgovina in pTO-met sta skoro popolnoma ustavljena in tudi tujski promet se je do skraj nosti znižal.
* Lakota v Indiji. Kakor pravijo londonska poročila iz Indije, vlada tam strašna lakota. Vse zaloge riža so že pošle. Revno prebivalstvo si ne more dobiti nikjer živil.
* Ljudožrci. Po poročilu iz Bome v porečju Konga so tamošnji prebivalci požrli dva služabnika angleškega konzula. Konzul je poslal nad ljudožrce oddelek vojakov. O uspehu te ekspedicije še ni nič znanega.
* Dunajske klinike. V včerajšnji seji gradbenega konzorcija se je oziral ravnatelj Minkus banke »Union« na poročila, ki so jih prinesli listi, da ne morejo dograditi klinik zaradi i*>-manjkanja denarja. Ravnatelj Min* kus je predlagal, da naj se )>onudi konzorcij občini in fondu za boluiš nico, da jim omogoči nakup stavbisi in nadaljno gradbo. Konzorcij je to ponudl>o sprejel.
* Monna Lisa. Do sedaj še ni?»o našli ukradene Leouardove slike. Med tem časom, odkar je izginila slika, so strogo pazili tudi na ladjo severo-nemŠkega Llovda »Kaiser WUbelm II.« in preiskali zlasti prtljago nei: Škega umetnika Reisingerja, ki se je bil odpeljal iz Pariza v Novi JorL Preiskava pa ni ničesar dognala. Neki pariški mecen je razpisal 55.000 frankov za onega, ki prinese ukra deno sliko nazaj. »Matin« je razpisal nagrado 10.000 frankov za onega, ki bi pripomogel vsled svojih špiriti* stičnih zvez z dubovi onega sveta ut> tega, da dobe zopet Monno Liso.
* Roman princese. Princesa Margareta Bourbonska jc nastopila potovanje iz Buenos Airesa v Evropo m so namerava nastaniti v Avstriji. Princesa Margareta je hči umrlega kronskega pretendenta dona Ca^osa, ki jo je zatajil, ker je bila ušla z uisuborcem Sardeueroaoui v Buenos Ai-res in se tam z njim poročila. Kmalu je prišla princesa v hude stiske in je morala končno nastopati kot ax ti stika. Njen mož se je udal pijači in usoda je hotela, da ga je povomil in usmrtil vlak, v katerem se je voaila njegova žena.
* Nemška kultura. Srbski svetovni potnik in časnikar dr. Miloš Radojko.vič is Belfrada, ki potuje po
narocihi   svojega lista brez denarja
po svetu, je postal žrtev nemške kulture. V bližini mesteca Wnsterhau-sen je pripovedoval neki skrbnik, da leži ob cesti ropar, ki mu je grozil. Posestnik Schulze, trgovec Wi ld en te in dijak Schmidt iz Devina ter oni skrbnik so sedli v avtomobil in kmalu prišli na mesto, kjer je počival dr. Kadojkovič. Ti vneti Germani so začeli takoj streljati na roparja in njegova dva psa ter ustrelili oba psa, Kadojkoviča pa ranili. Potem so sedli zopet v avtomobil in se peljali v mesto nazaj, kjer so g salvo poklicali orožnike ter jim poročali o svojem junaškem boju z roparjem. Orožniki so šli potem roparja iskat in so našli dr. Kadojkoviča, ki je bil obstreljen v obrazu in na prsih. Atentatorji so bili baje pijani. To sicer ni nič izrednega, posebno za dijaka, opravičlui pa to ni nikaka.
* Monna Lisa, Do sodaj niso našli ukradene Leonardove slike. V ponedeljek zvečer se je oglasil neki natakar pri policiji, ki je povedal, da >umi. da je sliko ukradel neki 401etni perverzni moški, ki ima posebno veselje s slikami žensk. Dobička gotovo pri tatvini ni iskal, ker je iz najboljših krogov. Policija, ki je nato preiskala njegovo stanovanje, ni našla ničesar, pač pa je izvedela, da se je dotični odpeljal z velikim kovčegom. Pariška kriminalna policija je izdala za Monno Liso ilustrirano tiralico. Neki sotrudnik lista ^Journal de Pariš« poroča, da mu je ne-
nan človek izročil busto, ki jo je nedavno ukradel v Luvru. Neznanec mu je povedal, da je od marca 1907 izvršil v Luvru štiri take tatvine. Konservator) egiptovskih starin je sooznal busto kot last Luvra.
* Zrakoplovstvo. »Tribuna« poroča iz Casale Monferrato: Kralj Viktor Emanuel si je ogledal v torek zrakoplove v hangarjih in stopil z generalnim adjutantom Brusatti-jem v koš zrakoplova P. II., ki se je dvignil nato v zrak in izvršil razne manevre. Zrakoplov je preplui tudi grad Pomaro in so spustil po polurnem poletu na zemljo. — Iz Budim-peste poročajo, da je preplui nadpo-ročnik Lang Blatno jezero v osmih minutah in dveh sekundah- — Povodom neke slavnosli na Sedmograš-kem se je dvignil romunski pilot Vlaien s svojim aeroplanom v zrak. 8l)00 romunskih kmetov, ki še nikdar
-o videli letalnega stroja, je gledalo jzprva ta polet z zanosom in svetim strahom, potem pa se jih je polastil blazen strah in začeli so tuliti, da se bogu smili. Neki pop se je vrgel na zemljo in začel glasno moliti in se križati proti hudiču. Vlaien je preletel 78 km v 43 minutah in 46 sekundah. Ko je dokončal svoj polet, je bil vsled nesmiselnega vedenja kmetov tako razburjen, da je trajalo par ur, predno se je pomiril. — Pri letalnem metingu v Le Mansu se je dvignila Helena Dutrienx z enim pasažirjem t svojem letalnem stroju v zrak. Ker je prehitro zaobrnila, je trčila ob neko drevo in ona ter njen spremljevalec sta padla na tla. Ostala sta nepoškodovana. Razbiti letalni stroj pa. ki je padel med gledalce, je ranil 20 oseb.
Telefonska m ttrzmavnu poročila,
Poseti v Ischlu. Ischl, 31. avgusta. Cesar je sprejel danes ob 11. dopoldne kneza Tbuna v enourni avdijenci. Knez Thun se je izrazil, da je kot najvišji sel" dežele poročal cesarju o političnih in gospodarskih razmerah na Češkem. Knez Thun ostane v Ischlu do ponedeljka. Nekemu časnikarju je povedal knez Thun, da je bila pravi vzrok njegovega potovanja v Isrhl, elja njegove hčerke videti cesarja. Se danes ima knez Thun razgovor s nredsednikom poljskega kluba Bi-Iinskim.
Ischl, 31. avgusta. Zunanji mini-ster grof Aebrenthal pride jutri ob L0. in 25 minut dopoldan v Ischl. Ce-
isa sprejme 2. septembra ob 11. dopoldan v avdijenci.
Vreme.
lin nuj, 31. avgusta. Danes zjutraj so imeli na Dunaju nevihta, toplota je mahoma padla in sedaj je na Dunaju naravnost mraz.
Češki deželni zbor in državni zbor.
Praga, 31. avgusta, Agrarni list Y nkov« poroča, da bo sklican če-deielni zbor okoli 20. septembra si a zasedanje, da pa bo   imel samo sejo, v kateri pridejo na vrsto 'ijalna poročila in nekatere na-mestne volitve v nacijonalno poli-ieno komisijo. Državni zbor bo sklican potem baje začetkom oktobra. Hmelj.
Žatec, 31. avgusta. 250. Promet na mestu 42050, zopet za 10 višje, zelo trdno.
Ogrski državni zbor.
Budimpešta, 31. avgusta. Za interparlamentarni kongres v Rimu se
je priglasilo 61 Članov ogrskega državnega zbora- Predsednik je izjavil, da bo i oziroiu na interparlamentarno konferenco v Rimu začetkom oktobra prekinil seje ogrskega državnega zbora za 8 dni.
Kolera.
Budimpešta, 31. avgusta. Včeraj popoldan je zbolel v Budimpešti za
kolero delavec Meszarov.
Marmaros Sziget, 31. avgusta. Iz Rusije je dospel sem neki potnik, ki je bil namenjen v Neapolj. Še v železniškem vozu jc zbolel z znaki kolere. Spravili so ga v infekcijsko bolnišnico, vlak pa desinfecirali.
Carigrad, 31. avgusta. Kolera, ki je že pojemala, se je začela zopet širiti. Včeraj so konstatirali oficijal-no 50 novih slučajev.
Richter.
Solun, 31. avgusta. Včeraj ob S. in 30 minut zvečer je dospel inženir Richter v Solun. Richter toži, da se čuti popolnoma bolnega. Tudi je popolnoma osivel in hudo boječ.
Konfiskacija denarja za spomenik.
Sofija, 31. avgusta. »Večerna pošta« je svojčas dala inicijativo za zbiranje prispevkov za spomenik Aleksandru Battenberškemu. Nabranih je bilo že 30.000 frankov. Mero-dajni krogi pa so bili temu podvzet-ju neprijazni in so pregovorili vlado, da je nabrani denar konfiscirala.
Obisk kralja Karla v Carigradu.
Carigrad, 31. avgusta. Turski prestolonaslednik Jusut* Izedin je brzojavi] sultanu, da je romunski kralj Karel izrekel željo, da bi obiskal spomladi sultana v Carigradu.
Belgijsko obor oženje.
Bruselj, 31. avgusta. Vsi listi se bavijo z oboroževanjem Belgije in pravijo,   da    prihaja oboroževanje
Belgije sicer pozno, da pa je tmjn< potrebno. (Belgija je stalno neutralno proglašena država. Op. ur.)
Monna Lisa.
Pariz, 31. avgusta. V Evropo je prišel m-ki   amerikanski umetnišk entuzijast. Pariška policija sumi, d? je on dal ukrasti Leonardovo sliko Vsa francoska in ameriška pristanišča strogo nadzorujejo.
Maroko.
Berolin, 31. avgusta. Danes dospe v Berolin francoski poslanik Gibert Cambon. Prvi razgovor v Gilbert Cambon. Prvi razgovor s tri.
Rini, -jI- avgusta. Italija 1k> zahtevala en del dežele za Tripolisom.
Borzna porodila
Ljubljanska
»Kreditna banka ▼ Ljubljani*
Urasal karti Jiiajske bane 31. avgusta Iti I
Malffcsal pasIHI* !•/. majeva renta . . • • 4-2% srebrna renta .... 4*/# avstr. kronska renta • -4fl/. ogr. „ „ • • VU kranlako deželno posojilo 4'/» k. o. eeike det. banke .
Srsoka.
Srečke Is L 1860 •/,   • • • •i    »» m iW4.  •   .  • . „    tiske ......
„    aemeljske 1. izdaje .
„ ogrske hipotetne . . „ dim. komunalne M avstr. kreditne . . . ljubljanske . . . . avstr. rdeč. križa . . ogr.    „     »,     • •
bazilika.....
turšhe......
ti
n
»ciarai
9205 95S5 92 05 9105 9410 93*65
417 —
597 — 309-— 296-277-50 247-50 507 — 500 — 86 — 7025 47 60 36-50 250-25
476—
654-30 348-— \2V7S
743 — 83940 322 — 281—
Blagovni
92*25 9605 92 25
91 25 95-10 94 65
429--609 — 321 -302 — 283 50 253-50 519 -512 —
92 — 76 75 53 60 40 50
253 25
47850 655 30 549 — 122 25 744 -84040 324 — 282--
Oalnloa.
Ljubljanske kreditne banke Avstr. kreditnega zavoda . Dunajske bančne družbe . Južne železnice , . . . Državne železnice . . . Alpine-Montan .... Češke sladkorne družbe . Zivnostenske banke.  . .
Valatts.
Cekini........                                1137 1141
Marke........                                  117*40 117 65
Franki........                                  95-30 95-40
Lire.........j 94-60 i 9480
RublJI.........li 25375 j 254-75
Žitne £®ne v Budimpešti.
Dne 31. avgusta 1911. Termin.
za 50 kg 1150 za 50 kg 11 72
za 50 kg 9 8_> za 50 kg 8 26 za 50 kg   8 82
Ta 50 k«   * 03
Pšenica za oktober 1911. Pšenica za april 1912. . R* za oktober 1911   . . Koruza za september 1911 Koruza za maj 1012 Oves za oktober 1911
• DUNAJ-• BUOAPE5T •
•TRST«
• par IS • kristijanja t JRQflTQ'KAJ1A0Ai
• PRAGA•
• WINTtR3£RC • KLflTOVV•
- per11p 2f\ gospode:
Prolnio tfs Mi src!
Trg Mokronog je zadela l-rozo-vita nesreča. Požar je v soboto, dne 19. avg. v Mokronogu ljnto razsajal, ter spravil v par nrah skoraj cel trg-v pepel. Zgorela so stanovanjska poslopja, hlevi, kozolci, živina, obleka, krma, žito, denar in poljedelsko orodje.
Roda je nepopisna!
Prosimo Torej vsa blaga srca, (ia priskočijo obupanim revežem blagohotno na pomoč, da se vsaj za prvi hip osuše solze onim, ki i obupom zro v pogorišča svojih domovanj. Vsak dar. bodisi v obleki, denarju, žitu ali hrani bode našel hval- rja srca nesrečnih pogoreleev.
Pošiljat ve   hvaležno sprejema:
Obbor za podpore potrebne posrorel-ee v Mokronogu. Za odbor: Josip Tekavčie in. p., sodni predstojnik. Ivan Hnttrr m. p., sodnik. Fr. Arh m. p., davčni predstojnik. Frane Žitnik m. P-, kaplan. Ivan Pirnat m. p., nadueitelj.   Josip   Tratar   ni. n., učitelj. Ivan Zieherl m. p., trgovec. Peter Strel m. p., trgovce.
91
Domovina"
posreduje pri oddaji primernih stanovanj za dijake. Zato prosimo vse one stranke, ki imajo oddati dijaška stanovanja, da javijo to čim preje odboru društva; ravnotako se lahko obračajo starši dijakov do društva, ki bode njihovim željam radevolje ustreglo. — Pojasnila daje ffosp. prof. Anton Jug, Ljubljana, Dalmatinova ulica 3 I.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Kasto Pustoslemsek.
Umrli so v Ljubljani:
V deželn; 1    '   i c i : Dne 26. avgusta: Marija Krušič, mestna uboga, 70 let. — Fran Eoz-man, tovarniški delavec, 28 let.
Dne 27. avgusta: Marija Patat, hišna posestnica, 76 let. — Helena Po tokar, žena pečarskega delavca, 67 let
Najboljša ustna voda sveta
Priznano močna, lahko tekoča solidna in neprekosljiva so
KENTA kolesa.
'vijšimej*1' jamstva, ilostrorani ceniki brezplačno.
Km Camernik
Ljubljana, Dunajska cesta 9.
Špetfel. tigsvina s kelpslfnwm.ti\\.
I z p oso je vanje koles.
Hefeorološlčtio poročila.
ViSina nad morjem 3M*2.
Srednji uačai tlak Ul%mt
avgusta	Cas opazovanja	Stanje barometra v m m	S* 1—1	Vetrovi |	Nebo
30	2. pop.	737-1	29-1	slab jug	jasno
»i	9. zv.	736 6	22 4	slab sever	•
31.	7.zj.	736-5	17-3	sl.vzsvzh.	■
Slednja včerajšnja temperatura 21*8*, norm. 17'P Padavina v 24 urah 00 mm
v Trstu se proda, ker se delo opusti radi bolesni. Cena 2000 H.
Naslov pove upiov »SI* Nar.«
tis tn si? in   tn H
\i ww\i na hrano in stanovanje.
Kje, se poizve v upravništvu »Slovenskega Naroda«. 2938
Sprejme se takoj marljiv in piraverpn
učenec
▼ trgovino z mešanim blagom.
Več   pove   upravuištvo »Slovenskega Naroda«. 2935
vešča   laškega   in   nemškega jezika z ■ lepim izgovorom, —
se takoj sprejme za nadzorstvo
2 otrok in gospodinjstva. Plača po dogovoru. One ki so v tej lastnosti, službovale imajo prednost. — Ponudbe pod »Trajna služba« na uprav. »Slov. Na roda« 2929
boljših rodbin, ki bi obiskovali meš--      čansko Šolo Krškem,
v
na
se sprejmejo v popolno oskrbo:-:
dobri pošteni družini pod strogim dzorstvem   — Poizve se v trgovini
g. Aum&na v Krškem.
Ssce se
2931
za na deželo
ki bi bil samostojnem in z vsemi pravicami do pekarije. Imel bi mesečno plačo, stanovanje in hrano po dogovoru prosto. Tudi oženjeni niso izključeni Pošteni, zanesljivi ponudniki imajo prednost.
Ponudbe naj se pošiljajo na uprav-ništvo »Slov. Naroda«.
i
Tvornice Triumph, dr. z om. z. Wels, Gor. Avstr. 1813
Katalogi r.astonj in poštnine prosto.
123
m
Hi
n
C kr. državni uradnik, vdovec (otrocl-sinovi odrasli in izven doma), 25 let star. v večjem kraja na kranjskem, se želi poročiti z izobraženo gosptco ali tudi vdovo brtz otrok, katera naj bi bila vešča domačemu gospodinjstvu, v starosti od 36 do 42 tet in gotovino od 8—10.000 K.
Ponudbe (na anonima pisanja se sploh ne ozira), ce mogoče s sliko do 15. sep-lembta 1911 pod „Srećna jesen" na uprav. „Sloven-skega Naroda."
Pisma kakor tudi slike se vrnejo; stroga tajnost zajamčena. -933
£1
ID
IŠl
Išl
m
Kontoristinja
s kratko prakso, zmožna slov. in nem. jezika v govoru in pisavi, i£6e sluibe v Primorju ali Dalmaciji.
Dopisi pod »1. sept.« r*a uprav »Slov. Naroda,«' 2905
Kontoristinja
ki službuje pri večjem podjetju, stenogra-tinja In vajena korespondence, izurjena v strojepisju, 2854
želi sedanjo službo premenitL
Cenjene ponudbe se prosijo na upravništvo „Slov. Naroda" pod šifro „EontorlsttBfaM.
L
l slikarja in 1 Ha
sprejme Jernej Urban,28*5
slikarski in pleskarski mojster, Jesenice.
»==n- f=i
dri. dipl. kuharska in gospod, učiteljica
Dnsa$ Vm.f Wickenbnrgg. Telefon 1S025
v zvezi s Schwarzwaldovimi zarodi Hi drugimi šolami. — Izborna oskrba. — Fina skrbna vzeoie. — Lepi, zračni prostori.
Zmerne cene. 2932 Sprejem za vse šolsko leto ali za krajši cas. Prospekti v internatu, VIII.. VVickenbnrgg, 3 ter :: v Schwarzwaidovih zavodih I., VVallnerstr. 2. s
Za slabokrvne in prebolele
je zdravniško priporočeno črno dalmatinsko Vino 233
ICuč
najboljše sredstvo.
4 steklenice  (5 kg)  franko  K 4*50.
Br. Novakovič, Ljubljana.
J L
Mše z vrtom
se vrši dne 6. septembra
v Novem Vodmatu št. 45.
Pojasnila daje Lukas Pavli, Mengeš številka 49.         291 s
L- l==
Grofovski
2818
kolegij Valdsee
Gorica.
Edini moški  zavod z nemško ljudsko šolo koncesijjonirano od c. kr. šolske oblasti.
Sprejmejo se tudi mladeniči, ki obiskujejo v mestu srednjo Šolo. — Letna pensija 500 K za ljudsko, 700 K za srednješolske učence. — Natančna po-jasoila daje ravnateljstva.
Objava.
Vsem svojim cenj. p. n. odjemalcem vljudno naznanjam, da je bil moj dosedanji poslovodja Matija Trlep s 6. julijem iz moje službe odpuščen ter nikakor nima pravice v mojem imeou sprejemati naročila.
Obenem opominjam vse one ljudi ki o moji tovarni vozov raznasajo neresnične slabe vesti, da bom v takih slučajih postopal najstrože ter jih sodnrj-sko zasledoval.
Peter Ker&ič
tovarna vozov V Spodnji Šiški
Usposobljenostim izkušnja gftfc
za enoletno prostovoljsko službo v vojski!
Mladeniči, ki ie pravočasno žele napraviti omenjeni izpit, dobe v to pri podpisanem zavodu uspešno pripravo. V ta namen se otvarja
z 18. septembrom posebni naučni tečaj. Prvi zagrebški vojaško pripravljalni zavod4*
Zagreb, Kukovićeva ulica štev. 15.
3934
S
4^A
C47X
83
92
Inženirska akademija
politehnika za stavbne inženirje in arhitekte, strojne in elektro-\^ Pohte^     inženir i e. telenobetonsko ter knlturno tehniko. »«6
lit Cenjenim svojim odjemalcem in slavn. občinstvu vljudno naaoanjam, Ml sem z današnjim dnem prelom »vojo
trgo
Ino čevlje
■ Sv. Petra aaata stav. S
t mmn m št. 48 (nasproti trgovine Gritar i lejaf). -m
Priporočam obenem bogato zalogo raznovrstnih obuval domačega in tvor-niSkega izdelka, kakor tudi največjo i2biro sokolskih in dijaških telovadnih čevljev. Popravila se ceno in točno izvršujejo v lastni delavnici na Elizabetni cesti št. 5.
Zahvaljujem se slavnemu občinstvu za dosedanjo naklonjenost ter se tudi v bodoče toplo priporočam. Velespoštovanjem
Franjo Medic,
zaloga obuval In čevljarski mojster.
3ISIE
prodajalka
v večjo manufakturno trgovino, najrajši kje na deželi ali v kakem malem mestu.
Naslov pove upravnlštvo »Slovenskega Naroda.« 2906
Oglejte si!
veliko zalogo koles z originalno znamko
P u c h 1911"
pn fx. Čudnu, trs.™ v £jubljani
PreŠeniOVa Ulica samo nasproti frančiškanske cerkve.
nasitili lf"""h kolesa od K 110-— naprej vedno v zalogi.
Zaloga šivalnih strojev:
Singer in Ringschitf.
'm& PonK za mm s stroiem brezplačno. «»
Ceniki  zastonj  in poštnine prosto.
Edino zastopstvo za Kranjsko!
lfino
Razprodaja najfinejših vin
samo iz lastnih goric začela se je pri Ivan« sfalnsu posestnika goric na Bizelskem, postaja: Brežice.
Komur ni pri nakupu za en krajcar naj naj si naroči letnik 1908 1 ali več polov -njakov bode vsaj vedel, kaj je žlahtna kapljica posebne kakovosti v tem času.
Zaloge je zdaj še preko 1000 hektolitrov. Cene so od 60 v. do 80 v. po letniku (1908 in 1909) in po kakovosti. 2678
aro*
minfUMITC« TOKA
tSTOTpvl
4 sveti
K Hjiittia in ninnieisi m eltUriiiil mik.
2843
Zaloga In predala:
Franc Železnik, Ljubljana, Sodna
ulica
P. n.
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila na Starem trgu Štev. 26 (prej urar Zajec) pod naslovom :
„Pri Dolenjki" trgovino z raznovrstnimi
(o varstvo in oskibo. po
_ _      Odda se i
1. mesto strokovne učiteljice
za kuharsko in gospodinjsko Šolo s slovenskim poučnim jezikom. Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava ter prosto kosilo.
:. L isto voditeljice fliaiAoj otroškega vrtca:.
■ slovenskim poučnim jezikom.  Prosto stanovanje, kurjava in razsvetljava. —
Zahteva se dveletna praksa.
Za obe mesti je treba doprinesti dokaz za usposobljenost Prošnje z   navedbo zahtevane  plače naj  se naslavljajo na načelnika
gori imenovanega društva v Trbovljah do 15. septembra 1911.
Društvo za otroško varstvo in oskrbo podružnica Trbovlje.
čevlji
2902
Igu. F. Krassnig,
načelnik.
yOJ&^2
za dame, gospode in otroke od na j (i nejših do najpriprostejših ter z vsemi v to stroko spadajočimi predmeti.
Potrudila se bodem cenj. odjemalce postreči z najboljšim blagom in solidnimi cenami.
Za mnogobrojen obisk se priporočam
spoštovanjem
2880 A. Gorše.
Tvrdka, ki ima v Sarajevu, glavnem mestu Bosne, že 28 let obstoječo, veliko, moderno urejeno špecerijsko in delikatesno trgovino, s katero je združena pravica točenja in pa trafika, na živahnem prometnem mestu, nebroj odjemalcev, zmerna režija, — išče strokovnoizvežba-nega spretnega slovenskega trgovca kot
družabnika, g
Pripravljena je tudi prodati mu celo trgovino pod kulantnimi pogoji.
j HatanM pojasnila da]e Liuhiiaoska kreditna Ha v Wm.
Prva največja eksportna tvrdka ar, zlatnine in srebmine
ri. SUTTNER
Ljubljana, Mssfni tro (nasproti rotenža) in Sv. Petra testa
Nikelnasta moška ura z verižico od K 4*50 naprej
Prava srebrna „    „ „    „ „ „ 970
14 kar. zlata   „    „     .   .   . w „44*—
Nikelnasta damska „ z verižico „ „ 8*50
Prava srebrna n    „ „    „ „ „ 9*50
14 kar. zlata....... n „20 — n
Uhani zlato na srebro   . • . „ „ 1*80 „
14 kar. zlati u ti a ni..... m m 4-50 „
Lastna tovarna nr v Švici. Tovarniška znamka „Iko".
Teon št. 273. Telefon št. 237.
tt
Prvi slovenski fotografski atelje
Telefon ste«. 237.
D. R0VŠEK
v Ljubljani Kolodvorska ulica 32 a.
Ustanovljen leta 1890.
orn
Ljubljana, Dunajska cesta 73.
Beton in železo-beton.
fundamenti.
Stropovi. 908 Mostovi.
Vzidava turbin. Stopnice. Tlakovi.
KsUolit, umetni kamen: okraski za fasade,
mize, balnstrade. ~
prodaja in pošilja po poštnem povzetja Iv. Bonačv Ljubljani.
Cena sliki 5 kron.
{Ljubljanska kreditna banka m Ljubljani.
"     - - — — Stritarjeva  ulica Štev- 2. Reaenrnl fond G10.000 kr©«, ^
Delniška glavnica K 5,000-000
Podružnice v Spljeta, Celovcu, Trsta, Sarajevu in OoricL
Sprejema vloge na knjižice in na tekofi račun ter jih
obrestuje od one vloge po Bstth
"S I  O   Kupuje in proOaja srčike in vreonostne papirje vseh vrst
2 O
po dnevnem knrzu.
Larinlni la tiak »Nerodne tiskarne«.
0Y
2
E6
7713